Balkanyi Erno Alsolendva i Muraszombat
Nevtepeno Poprijeta Devica Marija,
Zmožna Gospa Vogrska. = POBOŽEN MESEČEN LIST. =====
Vrejuje ga: KLEKL JOŽEF vkop. pleb. v Čerensovcih. CSERFOLD (Zalamegye.)
MARIJIN LIST
Dari na tretjired, šteri je v Čerensovcih vstanovlen.
Leta 1912-ga je ostalo 89 K 04 f, z Dolnje Lendave tretje-redniki 14 K 20 f, z Čerensovec tretjeredniki 27 K 40 t, od Lipe, z Renkovec i z Turnišča tretjeredniki 13 K 70 f, z Gumi-lice i Nedelice tretjeredniki 10 K 20 f, z Dol. Bistrice tretjeredniki 8 K 80 f, z Dol. Bistrice deviški tretjeredniki 6 K 50 f, z Trnja tretjeredniki 15 K 10 f, z Žižkov tretjeredniki 17 K 40 f, z Hotize tretjeredniki 5 K, z Beltinske fare tretjeredniki 5 K, Žalik Štefan z Žižkov na hoštije 1 K, Gerič Ivan z Dugine na kruh sv. Antona 20 K, Horvat Bara z Trnja na sveče 2 K, Ška-pulerska družba z čerensovske fare 61 K, Matjašec Elizabeta z Čerensovec na olje 2 K, Žalik Štefan z Trnja 5 K, Krampač Andraš z Trnja na kruh sv. Antona 10 K, N. N. z Turnišča 5 K, Tompa Ana z Čerensovec na hoštije 1 K, Kolenko Verona z Chicag-e na kruh sv. Antona 10 K, N. N. 1 K, Serec Anton z Szombathely-a 1 K 62 f, Kolarič Kata z D. Bistrice na sveče 1 K, Frater Štefan z Žižkov 10 K, Kreslin Ana z D. Bistrice 10 K, z Srednje Bistrice tretjeredniki 7 K 30 f, z Gornje Bistrice tretjeredniki 10 K 70 f, Hren Ivan z Srednje Bistrice 1 K, Pintarič Ivan z Mali Zdenec 5 K vkup 376 K 96 f.
Potroši.
Pečat tretjeredniški z tušom i vankišom vred 8 K 55 f, Salezijancom 50 K, Frančiškanskim misijonarom 50 K, Bogojans-komi misijonari na pot 10 K, Na trojički samostan 30 K, Knige 16 K 81 f, Pozlačenje ednoga keliha 31 K 13 f, Dvema sirotoma na obleč 7 K, Misijonarkam tretjerednicom 5 K, Trstika za čiščenje cerkve 34 K 89 f, Na lorske D. Marije cerkev v Raj-henburg 1 K, Na luster sveče i popranek stolca 19 K 80 f, Na male hoštije 30 K, Za jaliča v cerkev 4 K, Na luster 28 K, Na siromaško deco 7 K 20 f, vkup 333 K 38 f. Ostane na leto 1914-to 43 K 58 f. i
Knige za čitenje se dobijo pri Tkalec Martini v Trnji, ki je na skrbi ma i vsakomi tretjeredniki brezplačno za čitenje da. So večinoma slovenske, pa tiidi so vogrske, naj se vsakomi nagodi, tistim tiidi, ki so vogrskoga maternoga jezika. Prava liibezen do Boga ne gleda najmre na jezik, nego na potrebe duše, i za te se poskrbi tak, kak je to njej najbole pripravno, to je v materinskom jeziki, šterikoli je te že te!
Knige računska i sprejemna sta od predstojništva tretje-redniškoga spreglejeni.
Čerensovci, 1914. febr. 11.	Klekl Jožef
vodite! III. Reda.
X. leto. 3. št.	1914. Marciuš
ZMOŽNA GOSPA VOGRSKA - POBOŽEN MESEČEN LIST.
VREJUJE GA:
KLEKL JOŽEF
plebanoš na pokoji v Črensovcih. Cserfold (Zalamegye).
Z dovoljenjom višešnje cerkvene oblasti.
Prihaja vsaki mesec 8-ga na veseli spomin petdesetletnice 1. 1904. dec. 8-ga obhajane zavolo razglašenja verske pravice o Marijinom nevtepenom poprijeti, šteri den je te pobožen list prvič slovenom vogrskim do rok dani. — Cena 2 koroni, v Ameriko 3.
Maria posvetila svoje vsakdenešnje delo.
Eden velki častilec bi. D. Marie, sv. Bernati pravi, ka ne to kaj, nego to kak posveti nas ino včini popolneše.
Po peldo nam ne potrebno daleč iti, či ščemo to pravico posvedočiti.
Gledajmo bi. D. Mario pa vnoge vnoge sveče, šteri so med svojim vsakdenešnjim poslom dosegnoli najvekšo popunost tak, ka so Boga vsikdar pred očmi meli pa ztem pravo sveto živlenje pelali.
Ročno, telovno delo, naj bo kaksteč teško, je nikdar ne mogoče ednoga prav pobožnoga človeka odtrgnoti od Boga. Človek, šteri pazlivo, vkuppobrano dušo ma ino duševen žitek pela, se zlehka postavi kdašteč v na-zočnost božo med takšov skrbjov tudi, štera njemi dosta posla da.
Čisto, pravo nakanenje, z šterim svoja dela opravla, tisti dar, šteroga z svojim teš^mi opravilom Bogi doprinese, občuva njegovo pamet od tiste raztrošenosti, štera menje privajenoga tak z lehka z pravoga sleda spravi. 1
Živa vera ino globoka vernost k Bogi vsa plemeni-teša včini, vsa osladi, vsa posveti, pa kajkoli delamo z tov verov i vernostjov, vse tisto de lubeznivo imo velike vrednosti pred Bogom.
Zato rad včini za Boga volo tisto, kaj tak vnogi radi za sveta, ali za zemelskoga haska volo včinijo. Opravlaj posle svojega stališ,' pa je opravlaj z čistim nakanenjom za Boga volo pa de ti delo na hasek ne samo tu, nego v vekivečnosti tudi.
Či samo zato delaš, da tisto delo tvojoj naturi lubeznivo, ali ka bi ti čas hitrej odišeo, ali samo z navade, ali zato ka more biti, pa se nemoreš ognoti ali za kak-šegašteč zemelskoga zroka volo pa tvojega truda prvi zrok ne bode lubezen Boga, te boš cele vore, cele dneve delao brezi toga, ka bi znao pamet i srce k Bogi po-dignoti.
Ne pravi, ka naednok nemreš na dvoje misliti, lubeče srce hitro i zlehka zna povedati Bogi, ka njemi praviti ma, pa te nazaj obrne pamet na svoje delo.
Martho, kda se je skrbela za Jezuša, je delo ne
moglo zadržati, ka njemi zmes kaj na kratci ne bi povedala. Jeli, ka si med delom znaš pogučavati z drugimi, ki so z tebom v ednom deli, samo z Bogom si ne bi znao, ki tudi z tebom zdigava tvoje kotrige, ki tudi z tebom edno dela?
Da bi že ednok mogli zarazmeti, kak sladko i kak ' lehko je z Bogom si pogučavati! Ne je tak družtvo njegovo, kak družbe svetski ludih. „V njegovoj družbi nega, ka bi nam britkost, ali nevolo spravilo." (Modr. 18, 16.), nego vu vsakom deli čuti njegove sladkosti O" ki rad misli na njega.
Lehko grata velki svetec vsaki, ki sama prosta opravila ma, naj samo na to pazi, ka prosta ne bode prosto delao. Največ ludih zato opravla svoja dela, ar ga nevola i potrebčina sili, to njim pa nanč r,a pamet ne pride, ka bi zato delali, ka Bog zapovedava delati, pa ka bi za to delali, naj bi božo sveto volo spunili.
Ne tak, duša moja, ne tak! Vu vsem svojem posli povej Bogi, ka jedino tvoje veselje je njemi služiti, vu vsem tvojem deli njegovo sveto volo spuniti, ka za njega volo ti nikaj ne preteško samo zato ka njemi ščeš po voli hoditi.
Misli med svojim delom na Jezusa; daruj njemi i zjedini svoje trude ž njegovimi trudami, z šterimi je on truden i trpeči obdelavao pot tvojega zveličanja.
Či ti delo sad prinese, hvali onoga, ki vsemi ,,odrastek da"; či pa se ti ne posreči dosegnoti sadu dela tvojega, prigni z pripravnim srcom volo svojo tomi ponižanji, štero ti pošle Bog, ka bi te skušao v tvojoj stalnosti.
Ci se tak zjediniš z Bogom vu vsem svojem deli po zgledi bi. D. Marie i svecov božih, to ti dosta pomore v tvojem trudi pa tvoje najmenjše posle pa opravila z nebeškim žarkom oblije ino ti vnogo dike spravi vu veki-večnosti.	(bi.)
Pod križom.
Pod križom Jezusa stojim, Za drevo sveto se držim I točim skuze vrele Pa čakam odkiiplenje.
Z peterih svetih ran teče In kaple z curkoma name Krv sveta, čista, blaga, Dragša od vsega zlata.
Le teči, teči draga kri I grehšno dušo mi omij, Naj žge me vsaka kapla Le ki za me je stekla!
Pa slednja kaplica krvi Se v skuzah mojih naj topi, Naj žge mi lice bledo, I jaz vmerjem veselo!
Miroslav.
Romanje po ostanke Sv. Martina v Tur na Francuško.
IV.	1913. Maj. 27.
Čertoza di Pavia.
Mi smo se v Tur napotili. Tii pa junija 8-oga že moremo prekvzeti sv. ostanke Svetoga Martina. Deset dnevov mamo dotistigamao samo odzajaj. Vu tej deseti dnevaj ešče dosta bi radi vidili. Zatoga volo pa, kakšteč se nam gde kaj dopadne, dugo se na ednom mesti nindri ne moremo muditi. Prišla je zato vora, gda smo Milano tiidi mogli ostaviti.
Majnika 27-oga zaodvečera ob tretjoj vori smo ob-slednjim stopali po Milanskoj zemli. Pogiednovši cerkev Sv. Ambroža na dvoje smo se vzeli. Mi štirje mlajši i bole bistri smo se vkiiper vzeli, ino ovi štirje starejši so ravno tak včinoli. Vsaki v svojem mesti se je malo ok-rejpo. Ali vu Hotel Metropoli smo se paii srečali. Voz-plačamo tu svoje duge, potom se pa na kočtijaj na železnico paščimo. Tu se na vlak sedemo ino se žnjin tiramo — iz Milano varaša.
Do sedme vore mo pa sploh mogli na železnici biti. Štiri vore bomo se neprestanoma pelali, dokeč ne pridemo k morji. Tu te henjamo. Ar v morje priti neščemo. Nego-vročina — to je takša bila, kakša nas je ešče nindri nej mantrala. Na toj poti smo mogli največ voprestati od nje. Tak se je vidlo, tak da bi zrak nej bio zadosta pun. Jas sam si mislo, ka se mi duška stavi. Lovili smo za zrak, tak kak vleti ribe vo z vode. Pravim, štiri vore sploh mo mogli vu toj vročini železnico stražiti. I^a si vendar začnemo po toj dugoj poti ? Znate, ka ? Nikaj se ne bojte. Sam se jes že skrbo za to. Ka naj tak po praznom ta ne zletijo te našega romanja najbole vroče minute, na toj poti vam želem pripovedavati od onoga mesta, gde smo te den, kakti majnika 27-oga pred poldnevom od osme vore do edenajsete zviina Milano varaša bili. Zdaj je meni najlepša prilika pisati od toga. Zdaj tudi mimo toga mesta ide naš vlak. Istina, ka ne henja, ar je zaodvečera nikši bole friški, kak je bio pred poldnevom, gda je z nami pri tom mesti tiidi henjao, ar je nikši zaspani bio. Istina, ka se zdaj samo mimo zblisne toga mesta, naj kem prle v Genova varaš pride. Nego naj ide železnica z nami, kam se je napotila, mi v spomini ostanimo li na tom mesti malo. To vam je znate takse mesto, gde so Martinovi romarje zaistino nepozablive vore vživali.
K^a mi naj nikaj vo ne ostane, začnem vam od za-
četka mao celo delo dolipisati. Kak že ste zvedili v pre-minočem meseci, na te den ob osmoj vori smo se iz Hotel Metropola na elekteriši na kolodvor odpelali. Či smo vu žepkaj ravno puno kart meli, to karto smo si li kcoj mogli kupiti. Ar je ta železnica nej bila ekspres vlak; naše žepne karte so pa samo k takšemi vlaki bile vzete. Z tov malov kartov se na železnico sedemo i idemo ž njov z Milana v edno vesničko, šteroj je ime Certoza di Pavia. Sem idemo gledat eden klošter, gde so nigda baratje prebivali, gledat njihovo imenitno cerkev, gde so, ešče nanč nej tak dugo tej baratje lepo bogamolili.
Certoza di Pavia vesnička je druga postaja od Milano varaša. Oda je tu z nami vlak henjao, doli smo stopili z njega, naj de on ležej dale šo; mi smo pa gledali za priliko, štera bi nas od štacije do kloštra spravila. Fia-karov, hvala Bogi zadosta bilo tu. Samo ka sam takse zamazane i šajtrave nindri nej vido, kak so bili tei ves-nički kočišje. Od milanski sam nej vido čistejših, i od tej nej grdejših fiakerov. Mi smo si ešče toga najbošega voodebrali. Pa pri to m smo se vse zamazali. Pod pota-čami do gležnja bio prah, kočuja so tak slabe rebra, pera mela, ka je vse znami semota letalo. Či smo na pravom kraji gori šli, te se je vse ta zvagnolo, či pa na levom, te se je pa pali vse na te kraj sunolo. Od kočuj je samo dvoje bilo bole pomiluvanja vredno: onivi dvej parici, šterivi sta bile pred nje napreženivi. Oh nevolne parice, ka vam pa štoj polaga, ka ste tak hitvanive. Vej je pa drugo nej bilo na njima, kak čonta i koža, no pa na prst praha. Vej pa z vami nikam ne pridemo. Mi bi mogli vaj tiskati, nej pa vidve nas pelati. — V imeni božem idemo. Tak pomali sta z nami klukale; malo bežale, pali henjale. Mi smo njima to nej zamerili, či sta pomali šle, ali kočiši to nej bilo vseedno. Njemi je to sramota, či one pomali staplajo. Zato pa, gda so njemi nej štele bežati, te je začeo on nje božati — z bičom,
tak po talijanskom i grobianskom. Nego njima to nikaj nej bilo. K takšim vdarcom sta se njevi že privadile. K^ak se je njima vidlo, tak sta šle. — Što bi mogo gledati dugo to nesmileno mantranje? Sreča, ka mi smo samo eden kratek čas bili poleg toga dela. Za štrtin vore smo že k kloštra vratam prišli.
Oda sam obprvim pri tej vrataj stao, sam ešče nej znao, ka za edne dobrote i lepote bom meo priliko v tom samostani gledati. Ali zdaj že znam i čutim. Zato vas pa prosim za odpuščenje. Dušnavejst mi pravi, ka prle kak bi se od Čertoze di Pavia napelavao kaj pisati, morem se dobro goripodvezati. Rad bi zato pošlo svoje pero najprle k kovači, ka bi mi je on malo vosklepo, štilec pa k kolari, ka bi mi on platišča gorinapravo, naj bi se vse tak zlato obračalo v mojoj roki, kak lepo stoji ono u mojem spomini. Samo ka to je falinga, ka sam nej doma; tu na tihinskom pa nevem za tejva meštra. Prisiljeni sam zato ešče od toga zlatoga kloštra z starim perom pisati.
Pri vrataj ednoga samostana stojimo. Što prebiva zdaj v njem ? Zdaj že več nišče, zdaj je vse prazno. Ali pred tresetami letami je ešče nej bilo tak. Te so ešče svete duše se zdržavale tu. V tom kloštri so prebivali baratje; ali nej franciškanarje, niti kapucinarje, niti karmeliti, nego edni pred nami najbole nej poznani baratje. Tu so sta-njuvali tak imenuvani kartauzi ali „nejmi" baratje.
Nastaviteo kartauzianskoga reda je bio Sv. Bruno kanonik. Narodo se je pa te svetnik v živlenji našega prvoga krala Sv. Štefana 1035-oga leta na Nemškom. Za mešnika se je včio, i hitro je kanonik postano. Pred njim je bila dika i bogastvo toga svejta ali te moder kanonik je to nahitroma prevido, ka vse to ednok mine. Na smrtnoj vori vse ta zapustimo, na ov svejt mo samo dušo i duševna nesli. Kakša je smrt takša de vekivečnost. Edno je zato najbole potrebno; dobro mrejti, i tak v nebo
priti. Povrgo je zato sve ino z šestimi svojimi prijatelj je odišo k v Grenoble varaša pobožnomi pušpeki: k Sv. Hugo puspeki i proso je njega za edno mesto v pustini, gde si on lehko i slobodno premišlava, kak more dobro mrejti i po dobroj smrti vekivečno blaženstvo zadobiti. Hugo pušpek je posluhno njegovo prošnjo i njemi v ednom logi med strašnimi pečinami edno mesto prejk-piisto. Ime te divje pustine je pa bilo: Kartauz. Sedem duš je tu živelo zčista odtrgnjeno od sveta. Edno kapelico so si tu goripostavili na čast Sv. Ivani Krstiteli, koga so si za patrona odebrali. Oda je kapelica že gotova bila, vsaki si je edno hižičko napravo, v šteroj je stanjuvao, delo i počivao. Edna poleg ove bila. Pa li eden z ovim se je malogda srečao, v kapelici či so vkuper prišli, pa tii so si nikaj nej gučali. Zato je pa za ,,nejme" barate zovejo; od mesta pa, gde so obprvim prebivali, Kartauzi se imenujejo. Obleka njihova je prostna bila. Mesa so nigdar nej jeli, v nedelo tudi nej, ešče te nej, gda so betežni bili. Tem bole so se najeli z ,,postom". Sploh so se postili. Tak dosta — dosta liidih je, ka nikaj ne da na post, lehkomiselno zavrže Sv. Matere cerkvi svete zapovedi; ki za grehe svoje neščejo z postom pokore delati. Mesto teh grehšno vtragljivi liidih pomiriti želejo kartauzi z grehami ražaljenoga Gospodnoga Boga. Zviin posta njihova hrana je molitev, premišlavanje od smrti. Naj se malo okrejpijo, po molitvaj delo naprej vzemejo. Delo njihovo je bilo: knige pisati i kejpe malati. Kn'ge so ešče te nej tiskali, ar so toga nej poznali; zato pa či je što knigo želo meti, mogo si je jo sam delati. Kartauzi-anci so tudi to delali. — Tak so živeli v K^artauz pustini. Po toj pustini so pomali driigi kloštri tudi nastanoli. Takši baratje i klošter je bio v Pavia varaši, šteri je nej daleč vkraj od Čertoze. K Kartauzovorn' kloštri je spodoben tudi te klošter v Čertozi, v šteroga zdaj notri stopiti želemo.
Prle, kak bi notri stopili, dobro de, či znamo, kak je nastano celi klošter ino njega imenitna cerkev. — V pavia varaši, gde so Sv. Martina starišje tudi živeli, je bila edna bogaboječa gospa: Katarina Viškonti. 1390-oga
leta januara osmoga je eden testament dala napraviti. 1 to je bilo v testamenti, naj se po njenoj smrti na onom grunti, gde se je ona najraj zdržavala eden samostan
postavi gori za 12 kartauziancov. Za spunjavanje testamenta pa gori bio oprošeni njeni mož: Giovan Galeazzo Viškonti. l^ak je Katarina, ta pobožna žena dušo Bogi nazaj dala, Galeazzo je včasi začeo svojo dužnost poleg testamentoma dovršavati. Tak se je ešče nišče nej vo-postavo med bogataših, ki bi tak slavno znao zidati cerkvi i kloštre, kak ravno Galeazzo. Na svejti najimenitnejši ludje so prišli vkuper pri njem ino so delali plan za to cerkev i za te klošter. Vsaki falat, ešče ta naj-zadnja nogača po plani napravlena. Tak so se pogodili tej velikašje, ka Bernardo di Venezia bode voditeo, Cris-toforo di Beltramo pa, — ki je bio sin onoga meštra, koga ešče dnesden diči milanska Duomo, — bode po-magač, delati pa začne cerkev više 300 liidi. 1396-oga leta aug. 27-oga so resan dolipoložili podložni kamen. Pavia varaša milostiven pušpek so sami blagoslovili kamen, šteroga te Galeazzo sam položo na svoje mesto. Po položaji kamla je bila na ednom za to pripravlenom oltari prva sv. meša v Čertoza mesti, pri šteroj sv. meši so tudi obprvim v Čertozi nazoči bili kartauzianci.
Zidanje cerkvi je dugo trpelo. Dobro je znao to Galeazzo, ka niti on, niti voditeo toga zidanja se ne vča-kata toga, kaj celo delo gotovo bilo. Galeazzo zato, naj po njegovoj i voditela smrti nikšega trganja ne de, z voditelstvom celoga zidanja je zaviipao priora (naprej-postavlenoga) iz reda kartauzianskoga, ki se je zvao: Pater Bartolomeo da Ravenna. Po tom ravnanji Galeazzo, gda si je ravno najmenje mislo, 1402-oga leta je vmro. Telo njegovo poleg teštamenta so mogli sledi pod predjen oltar pokopati. Či je Galeazzo ravno vmro, delo je nadale šlo. Prior kartauzianski so je spelavali. Po njihovoj smrti pa pali njihovi nasledniki. 200 lejt dugo so delali to cerkev, gda je tak za silo vse tak gotovo bilo, kak je to Galeazzo šteo.
Blaženi časi so prišli po gotovlenji cerkvi na kar-
tauzi'ance- Lepo so živeli, vse tak opravlali svoje dužnosti, kak je oc* n!ih nj'hov nastaviteo: Sv. Bruno, dokeč 1782-oga leta se je vse nej nači obrnolo. Toga leta je naimre Milana i cela njegova okolica v nemško roko spadnola. Nemci so pa meli ednoga pomiliivanja vrednoga nesrečnoga casara II. Jožefa, ki je vse kloštre, šteri so se njemi nej vidili, zbriso. Zapovedao je, ka samo tisli samostani smejo obstati v njegovom casarstvi, šterih samostanov kotrige ali včijo, ali vračijo betežnike. II. Jožef je molitev nej poštiivao za velko, samo delo. Zato je te naopačen list vodao. K^artauzi so molili bole, kak delali, obprvim z molitvov Bogi služili, zato so mogli iz Čertoza, iz svojega zlatoga i lublenoga pa dragoga mesta oditi 1782-oga leta. — Zapuščenost je sejla potom na celo Čertozo. Vse je tiho bilo v cerkvi i kloštri. Bole tiho, kak pa gda so ,,nejmi" baratje tii stanjuvali. Samo ka je ta tihota bila tihota zapuščenosti pa nej tihota pobožnosti. Vnogo-vnogo vrednosti je z te cerkvi te minolo, ar so spo-kradnoli; celo drago mesto bi ščista na nikoj prišlo, či bi Ferdinand casar 1843-oga leta nazaj nej dao pozvati vil Čertozo toga mesta stare istinske stanovnike: kartau-ziance. 61 lejt so nej bili v Čertozi kartauzianci; gda so nazaj prišli, vse so zapuščeno najšli. Sreča, ka kak nigda svejta Galeazzo, zdaj tiidi eden grof, po imeni Giakomo z svojim imanjom njim na pomoč prišo. K^a je bilo pokvarjeno, po njihovi rokaj bilo je popravleno, nego ka je bilo vkradjeno, tisto je ešče dnes nej nazaj prinešeno. Samo ka to drugo preseljenje v Čertoza klošter je nej tak dugo živlenje melo, kak prvo. Nanč 40 lejt nej doli steklo i kartauzianci SO 1881-oga leta znovič i znabiti na veke ostavili svoj klošter. Neverna, parovna na cerkvena imanja nevoščena talijanska svetcka oblast je odtirala barate nej samo iz Čertoze, nego tudi z kloštrov, ki se Imenujejo: Monte Casino, Cava de Tireni, S. Martino della Scala, Monreale. 1881-oga septembra so obslednjim
delili kartauzianci župo svojim siromakom. Po tistom so vsi odišli ta na tisto mesto na Francuško, v šterom mesti je Sv. Bruno živo: vu svojo istinsko prvo domovino: Kartauz ali pa po francuškom: Chartreuse. Svetska oblast je samo ednoga kartauzianca nihala tu, ki naj pazi na klošter i cerkev. Za 5 lejt že toga tudi nej trpejla. Dnes eden svetski gospod z svojimi vsakdenesnjimi slugami pazi na klošter. On pa visi od ministra. Tomi ministri je dužen račun dati od meseca — do meseca, kak stoji Čertoza dia Pavia z svojov cerkvov i svojim samostanom. Ar to njim moremo dopustiti, oblast talijanska zato skrb ma na to mesto, popravla ono, ka se pokvarja — iz onih dohodkov, štere tuhinci, te tak mi tudi, prinesejo sem, gda cerkev viditi želejo.
,,Te pa či što dnes to cerkev poglednoti žele, more za to kaj plačati?" — Ja pa ešče kak mastno. Bluzi 2 koroni je mogeo vsaki dati med nami, či v to cerkev šteo iti. Če se nam je ravno malo predrago vidlo, doli smo pritisnoli tejvi 2 koroni. Naj majo talijanje to, naj popravlajo z tem cerkev. Nas je pa velka radovednost obišla, kakoli za edne lepote se da viditi za to visiko ceno na tom inda tak imenitnom, zdaj pa tak žalostnom mesti ?
Poleg vrat na dva kraja se edna-edna hišička skriva; inda je tu stanjiivao kartauzianski vratar, ki je vrata odpirao tihincom. Zdaj ne vidimo tu barata; nego sluge, ki karte davajo notristopečim. Mimo idoči z kartov tehvi hižički na eden preči velki dvor pridemo. Ništerne poti so vozosekane, ovo je pa vse zarašeno z travov. Na pravom kraji dvora je postavleni klošter, pred nami pa stoji z prednjim dejlom cerkev. Na zviinešnja gledoč se je meni dopadnola. Istina, ka zato more se skriti pred Mi-lanskov Duomov, či samo zvunejšnja gledamo. Nego ka nema odzvuna, tisto ma odznotra. Na znotrašnji stran gledoč pa Čertoza dobi doli nej samo Milansko, nego
vnoge druge lepe cerkvi tudi. Dragi moji liidje! To ti vam je te cerkev odznotraj. Takse sem ešče dotegamao nej vido. ,,Pa je tiidi ne bom vido" — pravi mi eden. Ino resan, tudi sam je nej vido. Znate, kak smo notri-stopili, velka lepota, čistoča nam je pogled celo vkradnola. Tak sam gledo, kaj skoro ešče zijao. Čistoča je takša v toj cerkvi, tak da bi jo zdaj ravno što z škatule voprivleko. Od vnogoga zlata i srebra vse se sveti v njej. Namalana je cerkev, ali tak lepo — i tak živo, — -- na, —- — ka to nej vozapovedati. Rad bi doli spiso, kak se meni ta cerkev dopadnola. Ali da pa ne morem. Ar to je že nej red, kak je tu vse lepo. Li tak nas je lepota zno-trašnja te cerkvi dolizvezala, ki vsi smo se pri dveraj samo obračali,^nikam dale smo nej mogli pridti. Na velko srečo je prišo k nam za eden čas eden gospod, ki se nam je ponujao, ka nam raztolmači i pokaže cele cerkvi vse lepote i dragočine. Veselilo nas je, ka smo takšo priliko najšli, šli smo za tem gospodom. Nej samo mi romarje, nego k nam so se pridružili ešče neki drugi tuhinci, šterih je puno bilo žc naprej ravno te, gda smo mi notristopili.
Gospod nas je najobprvim na levo stran odpelo v edno kapelico. Cerkev 5 ladj ma; mesto štrte i pete stranske ladje na dva kraja 7—7 kapelic ma. Na levom strani v to prvo nas je pelao tumač. Kapela je posvečena na čast Mariji Magdaleni. Oltar je prazen; nega gor prtov, nej vankišov i nikaj nej iz mesnih oblek. Vse je prazno. Mešuvali so tu že nej 30 lejt. Ali zvun obleke vse ovo je tu, ka je nigda bilo; kejpi, stebri, z marmora i z kufra vonapravleno, tak prilično i gladko, tak da bi zlijano bilo. Pa je nej zlijano, nego vozosekano. Peroni pater so delali to; bormič ka so prilično roko meli za to. Takse lepe podobe so vozdubli z marmore, ka smo se njim od čiidivanja ešče smejali. Vej' ga Bog, kak dugo bi je gledali, či bi nam naš tumač dale nej šo v drugo
kapelo. Sv. Mihal nadangeo je patron driigoj kapelici. Tudi je tu vse tak golo na oltari, kak pri prvom i prvi vsakom oltari. Nej trbe toga tu, vej več ne mešujejo v toj cerkvi. Od velike lepote samo dragoča je vekša v toj kapeli. Skoro je nej zavervati, ka te tumač tu nam pravi. K^a prej v v toj kapeli je bio on kejp, šteroga dnes na Angleškom edna familija ma i ga nazaj nešče dati za stojezer lir (koron) nej. Ne bi njemi to vervao, či bi v knigaj tudi nej najšo to delo. Či je že to vkradjeno delo telko valalo, zdaj si morete misliti, ka ono ka je tu ostalo, tiidi nikšo ceno ma. Či jas mam stojezer koron, te že znankar bankaš tiidi ne bom meo za 2 krajcara. Nej sam se zadosta nagledo v toj kapelici, gda vidim, ka naš tumač že v tretjo kapelico se sili. Že sam čemeren bio, zakaj tak hitro leti naprej. Da bi bar malo čako, ka bi se človek kaj nagledo. Ja perse, vej on lehko ide; že znankar sto pa stokrat pogledno to, ali nej tak mi. Nego ka sam si vedo, gda so ovi vsi odišli za njim, jas sam tiidi za njim mogo strugati v tretjo kapelico. V njej se Sv. Ivan Krstiteo časti. Celi oltar je z francuškoga granita napravlen. Cela vrednost je v njem vkupspravlena. Za-istino dobra duša mogla biti, štera teliko dariivala Bogi na diko. —- Tiidi nej se je mogeo šparati, ki je to strto kapelo malo. Kejpi so iz Sv. Jožefa živlenja vzeti. Slikar je lelkar v Nazareti bio. Da pa li tak je zavado vse, kak da bi vido Sv. Jožefa. Peta kapela znovič ednoga svetnika diči. Sv. Katarene živlenje je tu doli spisano v kej-paj. Kji je to delo, bole je pozno živlenje te svetnice, kak jas, či sam ravno mešnik. — Ne bi bilo lepo, či bi vsi svetniki meli edno kapelo v Čertozi, samo ravno Sv. Ambrus piišpek nej, ki je pa nej daleč vkraj od toga mesta v Milano varasi živo. Samo ka v Čertozi je vse lepo. Zato je pa Sv. Ambruš tiidi dobo edno kapelo. Ta šesta je njegova. Ta podoba se je meni tiidi dopadnola, štera je ober oltara. Tak je vkuppostavleni kejp, ka na
sredi sedi Sv. Ambruš, na dva kraja pa Sv. Satirus ino Sv. Marcellin. Tej so se nej tak tupasto držali na kejpi, kak tu prinas ništerni naši gori na kakše kapelice stine namazani kejpov svetniki. Ništerni naši svetniki se pač tak čemerno držijo, pa čobasto, tak ka človek ne vupa nanje gledati. Tej trije pa v Čertozi tak lepo veselo, ka človek gustuš dobi, tak živeti, ka po svetom živlenji de
on tudi.mogoči tak voviditi. — Edna kapelica je ešče odzajaj. Poglednimo, ka je koli kaj v toj.Toje Marijina kapela. Toj je Marija, kak Hvalica sv. čisla patrona. V toj si tudi neverno kaj začeti, tak moremo se čudivati. Vsaka kapelica v načiso formo vovidi. Pri prvo j kapeli od velke lepote smo se smehali, pri sedmoj nas lepota na pobožnost zdignola. Previdili smo, ka je velka pobož-nost mogla biti tam, gde je zdaj taksa lepota. Ino v srci
Čertozka cerkev odznotraj.
je mogla biti velka lubezen, štera telko truda nase vzela ino za edno kapelico nej ednok celo živlenje dariivala. Ar ne smemo pozabiti, ka nej samo ednok, nego dostakrat se je pripetilo, ka je prle ešče vmro mešter, kak je pa svojo kapelo dogotovo.
Iz sedme kapelce skoz edni. lepi dver v prečno, ladjo pridemo, štera to dugo ladjo nakriž prekreže. Najob-prvim se poteknemo v eden grob, v šterom počivata z- marmora vozosekaniva, kak de bi ravno njidva i nej njidva podobo vido človek. Pred zglavnikom toga groba se da viditi oltar Sveti Ostankov od večih svetnikov; ober Oltara se pa pred očih postavi velki kejp: Marije koroniivanje. Bergogne ga je napravo. V celoj cerkvi te človek je največ malao. Više petdeset kejpov ma, ali te je najlepši. Na levi stran groba velka okna z glažovinov namalanov so narejena. Vidi se pa gori Jezusovo na-rodjenje. Sunce, štero je presvejti, nam to svedoči, ka tu so okna ne samo lepa, nego čista tudi. Pavočine nindri nikše. Na pravo roko od toga groba tiidi se edno strašno velko namalano okno kaže. To že tak more biti; ovači bi nej bila simetria. Ode pa ne ga simetrie, tiidi meni naj nišče ne guči od lepote. Esče v nerednosti se najde le-lepota, či je tam potorjena simetria.
Pri tom grobi smo zadosta dugo stali. Tak se mi vidi, ka te naš tumač, ar se je prle v kapelicaj paščo, malo zmantrao, zdaj si pa počiva. Kak si je malo odehno, nas od groba pela v staro šegeštijo. V našem kraji največ segestij tak grdo. k cerkvi napravleno, tak da bi šteri kupinar svojo puto z piščancami k steni k coj postavo. Pa zid vse razno ide, ar je fundament moker. V Čertozi mokroče ne poznajo. V toj staroj šegeštiji je največ vkup znametano dragoče. V toj šegeštiji so bili svetnikov kinči: stošestdeset jezer lire vrednosti. Oda so kartauzianci nej bili tu, je to na nikoj prišlo. V toj šegeštiji je vsaki falat 400 lejt star, ino čeravno stari, li bole
mlado vovidi, kak či bi ga včeraj što napravo. Omarje za mesno obleko tak velko vrednost majo, ka či bi samo nogačo edno tej omaroV štera naša sneha mejla, bi v preminočen fainščeki, fašenki kakšega grofa za moža dobila. Ar tu ešče ta slednja nogača po plani napravlena, i zgodovino šteroga svetnika zagviišno človek lehko gori najde na njoj vozdubleno, ali z slonovov — elefantovov kostjov okoli vzeto. Od velkoga gledanja so mi skuze prišle, tak ka sam naslednje nikaj nej vido. Zato z šegeštije voidem nazaj v prečno ladjo. Na sredino cerkvi i te ladje stopivši se vujškar zglednem i turen zavaram. Torem se ober srdine cerkvi zdigava gori. Ali zvonov nega v njem, zvonovje so v drugi turmaj; te turem je zatoga volo, naj po njem odzgoraj notri v sredino cerkvi se svetlošča pušča. Tudi lepe podobe so v tormi okoli na steno namalane. Samo ka je nej dobro dugo gledati, ar ovači človeka šinjek zboli. To pa lepo ne dene. Od sredine se zglednovši proti sunčanom zhodi, svetišče zaglednem. Z velkim pozlačenim plotom je zagrajeno; nišče ne more notri. Ali kcoj zato slobodno. Približavao sam se zato proti tomi ploti i skoz pozlačeni lat sam gledo naprej v svetišče ravno tak, kak deca, gda skoz rante gledajo či je pri sosedovoj jablani kakše jaboko dolispadnolo, ka bi te oni po nje šli. V svetišči naj obprvim stoji okoriš, gde so inda tak lepo mogli spevati Bogi na diko. Za okorišom pa stoji nemilo predjen oltar. Zščista z marmora i vto formo je napravleni, kak cela cerkev. Ravno tak ma turmece goripostavlene, kak cerkev. Cerkev viditi ali oltar, to je vse edno. Na oltari pa zavaram gori postavleno kazalnico, monštrancijo. Nej te taksa, kak naše sojo. Tak je okrogla, kak eden lampaš. Napravlena je iz zlata i srebra pa elefantove kosti. Milion i milion koron davajo za njo, i svetcka oblast nešče odati. Verjem to; ar takše kazalnice na svejti nindri ne ga, kak je ta. Kelko bi pa ešče te bila vredna, či b v njej Najsvetejše 01-
tarsko Svestvo bilo. Ali toga sam nej najšao tii. Oltar-skoga Svestva nindri nega v cerkvi, v toj lejpoj cerkvi. Kak mi je ta miseo na pamet prišla, vsa dobra vola je zmene odišla. Kak sam se veselio, ka Milansko Duomo Jezus ma za svojo hižo, tak sam se zdaj žalostio, ka Čertozo nejma Jezus Kristus. Inda je meo; njegova bila Čertoza, tii si je pogočavao on v diihi z kartauzianci. Ali kak so kartauzianci odišli, je Jezus tiidi odišo odtec. Tej talijanje, tej talijanje! Ka so t° nej napravili. Nej so splodili samo iz Čertoze vse kartauziance, nego ž njimi tudi Jezusa Kristuša. Nikomi ne želem božno, ali tak mislim, ka tomi deli ne de dober konec. Nikoga neščem soditi; nego to brezi greha slobodno pravim, ar vsaki zna, talijanje pa sami najbole, ka Sv. Matere Cerkvi je talijanska svetcka oblast te najvekši tolvaj. Za tolvaja jo jas držim, nej samo zato ar je Svetomi Oči zemelsko imanje vkraj vzela, nego zato tiidi ar iz Čertoze talijanska svetcka oblast ma to najlepšo cerkev, i v toj najlepšoj cerkvi nema toga najlepšega gospoda: Jezusa K/isztuša. Nema ga zato, ar ga nešče. Garibaldi vojvoda, ki je vojsko pelo proti pape šeregi, v talijanski varasaj vse-povsedi ma stebre. Vido sam, ka to talijan rad gleda. Ali Agnjeca božega v Oltarskom Svestvi nešče gledati. Ino ravno to je najbole gotovo znamenje, ka denešnja svetcka oblast, či ravno nej nahitroma, ali ednok pa ja i te zaistino na tla spadne ino si šinjek stere. To glasi vsakomi tiihinci Čertoze cerkvi draga — nego prazna kazalnica.
Celo bi se razčemero nad hudobijov talijanske oblasti, či bi duže gledo prazno monštrancijo. Jes sam pa nej zato v Čertozo šo, kaj se tii čemerio, nego, ka bi kaj vido. Da viditi se pa ešče dosta ponuja. Od svetisča se povrnemo v prečnoj ladji na severni kraj. Zvred stare segestije zavaramo edne dveri. V edno mesto pelajo te. Mesti je ime: Lavabo. Iuda so si tii prali roke kartauzi-
anci pred božov službov i po božoj službi. Vse je v lepom redi to tudi. K^ tem dveram se pridruži eden Marijni Oltar, pod njim pa počiva Galeazzo, nastaviteo
te cerkvi. Poleg testamentoma on bi mogo pod prednjim Oltarom počivati ali sledi so ga od tec voodnesli. Nej so njemi voščili, kaj on tam počivo, gde si je zvolo. Zvred oltara ,,Ostankov Svetnikov" na severnom kraji
stoji Oltar Sv. Brunona, naslavitela kartauziancov. Nikšo lubeznivost sam dobo do toga svetnika zdaj, kak sam vido Čertozo i kartauzianski klošter. Poleg toga oltara se edne dveri skrivajo; vsaki je nanč vpamet ne vzeme; ali naš tumač nas skoz njih v ,,Novo šegeštijo" pelo. Ta šegeštija je nej tak imenitna, kak stara, štero smo prle gledali, nego vekša je, kak kakša šteč druga cerkev. Lepi oltarje v njej i vnogo lepi namalani knig, štere so ešče stari kartauzianci delali. — Iz znove šegeštije po edni drugi dveraj nas tumač na eden 4 kiklati dvor pripelo. Tak ga zovejo: Dvor Sv. Brunoja. Vse je tu zara-šeno ino prazno. Nikoga nej notri. Pa inda kelko sveti duš si je tu premišlavalo od grehov, kelko skuz točilo za pomirenje grehov; Ešče eden dvor so meli kartauzianci v svojem kloštri. Te je ešče vekši bio ino v njega skoz knigarnice smo prišli. Tudi je vse zarašeno z velkov travov. Za pet vozov bi lehko v njem človek nakoso. Okoli toga dvora 24 mali hižičk se vidi. Vsaka ma mesto dimnika (rora) eden turem. V teh hižičkaj so kartauzianci. prebivali. To so celle. Peč, kiinja, ograček, studenec vse je v pri vsakoj hižički bilo, ka je eden kartauzianec potrebuvao, gda je tu živo. Ništerne smo poglednoli, pa so se nam dopadnole. — Oda smo že vse spreglednoli, ka je v samostani bilo za viditi, nazaj idenio v cerkev. Kak notri stopim v njo, nevedoč sam za kranščak prijao ino si ga doli z glave vzeo. Te mi na pamet pride, ka tii nej trbe razglavno hoditi. Vej Svestva ne ga tu. Znovič me je ona žalost prijala, štero sam čiito pred praznov kazalnicov. Da mi je pa li tak žmetno bilo viditi to, ka v toj najlepšo] cerkvi fali te najlepši Gospod. Pa sam začno rnuviti proti talijanskoj oblasti, ka tej talijanje nikaj ne razmijo. Či bi samo telko razmeli, kaj človek pod nojet dene, te bi v toj najlepšoj cerkvi toga najlepšega Gospoda notri nihali.
V cerkvi smo zdaj pri toj priliki poglednoli onih
drugi sedem kapel, štere mesto pete ladje v cerkvi na pravom kraji stojijo. Vse so brezi dvojbe na lepoto cerkvi. Ta prva je med njimi kapela ,,Marijinoga oznanjenja." Na lepoto stran dosta ne ostane za tov kapela Sv. Petra j Pavla apostola. Spodobno komaj se nagleda človek kapele Sv. Sirosa, kapele Sv. Benedikta, kapele Sv. Hugoja ino kapele Sv. Veronike. Najbole gehnlivo čutenje odkriva ta strta kapela, gde se ,,Kristusovo razpitje" časti. Oda smo že to vse spoglednoli, lepe spominke smo si pri dveraj v njej spokiipili, po tistom pa, od lepote navdušeni, od talijanske nesmilenosti pa dolipobiti, brezi toga, kaj mogoči bili v toj lepoj cerkvi edno dobro ,,Zdrava bojdi Marijo" zmoliti, okoli edenajste vore smo
se nazaj odpelati v Milano varaš. —---
Potrplivi Slovenci! Dosta sam vam piso od te cerkvi. Ne zamerite mi to. Vej od niedne cerkvi vam nemo več telko gučo. Od te sam nej mogo menje praviti, ar jo preveč rad mam. Vu njej sam se navčo, kak mora čista biti edna cerkev. Telko vrednosti mi v naše cerkvi ne mo mogli notrispraviti, kak je tu; ali tisto čistočo, kakša je tu, v vsakoj cerkvi lehko notri spravimo. Ne smete tak misliti, ka na cerkveno čistočo samo plebanos morejo paziti. Oni tudi, nego vi, ki v njo hodite molit i spevat, vi tiidi, vi ešče bole. Ar cerkvi vi mažete i ne plebanos. Ci te pavi mazali, te cerkev čisto držati niti angelje ne do mogli. Pazite nadale zviin farne cerkvi na svoje vesničke kapele. Vsaka kapela naj bode edna Čertoza — na čistočo gledoč. V šterih kapelicaj pavočina obejšena, tam liidje v kapelo ali ne hodijo, ali pa v njoj nikaj ne vidijo. Čiste vesničke kapele so najlepše znamenje vesničke gorečnosti i duševne čistoče. — Ka povejte na to ? Nej je to tak ? K^j nej!
Trplenje našega G. J. Kristusa.
Spisao sv. Alphonz Ligouri.
I. Jezus se v Jeružalem sprevodi.
Ovo tvoj kral pride k tebi krotko sedeč na oslici, na mladom žerbeti. (Mt. 21. 5.) Gda je prišo čas trplenja Jezušovoga, te se je na pot spravo z — Bethanie z tem namenom, da se v Jeružalem da sprevoditi. Le glejmo potrpežlivost Jezusa Kristusa, ki je na oslici želo notri idti v Jeružalem, či glih, da je kral nebes. Jeružalem! Ovo tvoj kral! Krotko ino ponižno pride k tebi. Ne boj se, ne pride, da bi kraliivao nad tebov, nešče osvojiti tvojih dragocenosti. Sama lubeznost ino smilenost je, samo odsloboditi te šče, samo živlenje ti šče spraviti po svojoj smrti.
Liidstvo ga je že dugši čas častilo zavolo njegovih čud, posebno pa gda je vidlo, kak je Lazara od mrtvih obiido, ino se z trumami pred njega rivalo. Ništerni so obleko prestirali pred njega, drugi pa veje sekali z drevja njemi na čast.
Sto bi si te mislo, da toga sladkoga Jezusa, liible-noga našega Gospoda, Odkiipitela, koga zdaj z takšov slovestnostjov sprevajajo, bomo za ništerne dni ravno tam na smrt obsodjenoga, kak razbojnika vidli z križom na ramaj ?.
Liibeznivi Jezuš! Te si se samo zato dao tak slovesno notri sprevoditi, naj potom tem vekša bode sramota tvojega trplenja in smrti? Za ništerne dni de ta dika, z šterov te nezahvalno mesto zdaj goriprime, špot ino skvarjenje. Zdaj tak kričijo: Hozanna Sini Davida! Blaženi je ki v imeni Gospoda pride. (Mt. 21. 9.) Te do pa etak trobili: Razpi ga, razpi ga! Zdaj svojo obleko slačijo pred tebov, te pa dolstrgajo z tebe plašč, naj te zbičujejo ino križajo. Zdaj palmovo veje terejo ino pred noge prestirajo,
r
te do ti pa trnavo korono pleli, z šterov ti sveto glavo skrvavijo. Zdaj te dičijo, te do te psiivali ino preklinjali.
Liibi moj, stani že ednok ti tiidi gori, vrži se pred noge tvojega Odkupitela, kriči hvaležno ino lubeznivo: Blaženi je, ki v imeni Gospodovom pride. Bodi vsigdar bla-goslovleni liibeznivi Jezus moj, ki na moje rešenje prideš. q ti ne bi prišeo, vsi bi prejšli.
Ino kak se je pribiižavao, vidoč mesto, jokao se je nad njim■ (Luk. 19. 14.) Jokao se je nad nesrečnim mestom, ar njemi na pamet prišla njegova nezahvalnost ino po-rušenje.
Gospod moj, Bog moj! Ti skuze točiš nad nezah-valnostjov Jeružalema, ali objočeš tiidi mojo nezahvalnost ino moje skvarjenje. Liibeznivi moj Odktipiteo! Ti se jočeš videč skvarjenje, štero si sam sebi spravlam, gda te vu-vržem z svojega srca, ino te prisiljavlem, naj me na pekeo vržeš; pa si že svoje živlenje dao ta, naj me samo rešiš pekla!
Nebeški moj Oča! Na te skuze tvojega Sina te prosim, daj mi pravo požaliivanje nad svojimi grehi! Ti pa liibeznivoga ino smilenoga srca Jezuš! smiluj se mi! Glej! odurni so pred menom vsi moji grehi, z šterimi sam te jaz žalo, od vsega bole je žalujem, ino ti močno obliibim, da zviin tebe več nikoga ne bom liibo.
Jezuš je notriprišeo v Jeružalem, tam je ves den včio ino betežnike vračo. Truden je postao, gda je prišeo večer — pa ovo nišče se ne najšeo, ki biga pozvao, naj si pri njem počine. Prisiljeni je bio se nazaj povrnoti v Bethanio.
Liibeznivi Gospod moj! Čiravno, da te drugi odtirajo, jas to ne včinim. Nesrečne minote, v šterih sam te ne-zahvalno ztirao z svojega srca! Ovo, zdaj ti sam ponudim svoje srce za stanje, ino se bole veselim tvojoj nazočnosti, kak celoga sveta dragocenostam! Bog moj! O kaj bi več moglo mene znova ločiti od tebe?

li. Spravišče židovov ino izdajstvo Judaša.
Vkup so pozvali zato velki diihovnicje pa farizejci spravišče ino so pravili: ka smo čineči? dr te človek vnogo čud dela. (Jan. 11. 47.) Dokeč se je Jezus z delitvov svojih milošč trudio, dokeč je vsakomi kaj dobroga činio ino čude delao, med tem so se vkupspravili ti prednji mesta, da na smrt obsodijo onoga, ki sam živlenje deli.
Kaifaš je etak pravo: Bose de vam či eden človek merje za liidstvo, kak da bi celi narod prejšeo. (Jan. 1 1. 50.) Od toga dneva, kak sveti Janoš pravi, so si nad tem trli glave, kak bi ga naj pogtibili.
Ne bojte se židovje! Vaš Odkiipiteo ne de bežao pred vami. Ve je samo zato prišeo na te svet, naj smrt pretrpi, ino po toj smrti odslobodi vsakoga človeka veki-večne smrti.
Ali, glejte! prihaja Judaš. Pred velke duhovnike ide ino njim pravi: Kaj mi ščete dati, ino jaz vam ga v roke
dam? (Mt. 26. 15.)
O s kakšov radostjov je napunilo to židove, vesela prilika se njim poniivala zdaj na zadoščenje svojih čemerov nad Jezusom. Eden iz njegovih vučenikov njim ga da v roke.
Žalost, da je pa pravica! ravno tak se veseli satan, ravno takši vrajži smeh se glasi v pekli, gda eden krščenik, ki je skoz dugih let veren vučenik bio zveličara, ednok samo oda svojega Gospoda za nevolnoga dobička, za smradnih nasladnostih volo.
Judaš, Judaš! Či že izdaš svojega Boga, te prosi za njega pravično ceno, takšo, fcakše je vreden! Nes-končano dober je On, zato je tudi neskončane cene vreden. Ti se pa pogodiš za nevolnih 30 srebrnikov? Oni so njemi pa 30 srbrnikov naročili. (Mt. 26. 15.)
Liibi moj, ne gledaj Judaša! Na samoga sebe obrni svoje oči! Povej mi le, za kakšo ceno si izdao ti miloščo božo svojemi smrtnomi neprijateli?
Jezus moj! či si zmislim, kelko krivice sam včino proti tebi, sramota me obda ino se ne vtipam kazati pred tebov. O kelkokrat sam se vkraj obrno od tebe, kelkokrat sam te zavrgeo za volo nevolnoga dobička ino nesram-noga veselja! Znao sam dobro, da z temi grehi zgubim tvoje prijatelstvo - pa le sam te pripravno ta dao za nikoj. Bar bi prle mro, kak sam te natelko razžalo.
Liibi Jezus moj! Žao mi je z celoga srca. O či bi mreti mogeo od te žalosti!
Ali glejmo dobroto Jezuša Knstuša! Znano je bilo pred njim Judašovo izdajstvo, pa ga je le ne odvrno od sebe, gda se je Judaš k njemi približavao, ne ga je gledao neprijazno, nego ga je tak sprijao, kak inda, k stoli ga je pozvao. Tam ga je opominao na izdajstvo, ali samo zato, naj se spokori. Celo, gda je vido njegovo trdokor-nost, pred noge se njemi vrgeo, ino njemi je oprao, samo naj se spokori.
Jezuš moj! spodobno činiš z menom. Razžalo sem te, izdao sam te; ali ti me ne suneš od sebe, nego liibeznivo pogledneš na me, k stoli me pozoveš, k svetomi prečiščavanji. O, či bi te le vsigdar liibo, lubeznivi moj Odkupiteo! Nigdar več ne odidem od tvojih nog, nigdar več ne henjam te lubiti.
III. Jezuš potroši z svojimi vučeniki slednjo
večerjo.
Jezuš znajoč, da je prišla njegova vdra, naj z toga sveta k Oči odide, dr je liibo svoje, ki so na tom sveti bili, do konca je nje liibo. (Jan. 13. 1.) Jezuš Krisztus je znao, da je bluzi vora njegove smrti. Vsigdar je liibo liidi, ali zdaj je to najslednje, to najjakše znamenje šteo dati svoje liibeznosti.
Le glejmo ga pri stoli, kak gori od lubezni, gda se k vučenikom obrne rekoč: Želeč sam želo to viizmeno jcignje zva/ni pojesti. (Lk. 22. 15.) Ztem je nam vsem pravo: Znajte moji lubi, da sam v čelom mojem žitki nikaj ne tak želno čakao, kak obdržati z vami to slednjo večerjo, ar zdaj te odidem ino se darujem za vaše zveličanje.
Tak močno si želo liibi Jezuš mreti, živlenje ta dati za nas nevolna stvorjenja? Ta velka tvoja žela gene tiidi naša srca, naj mi tiidi želemo trpeti ino mreti za tvojo lubezen. Kak dosta si ti trpo za nas, mro si tiidi, ar si nas liibo!
Liibleni moj Odkiipiteo! Povej nam le, ka želeš od nas; po voli mo ti hodili vu vsem. Želemo spunjavati tvojo sveto volo, naj ti konci tak damo hvalo za tvojo lubezen. Daj, naj svigdar raste nam žela pozabiti te svet, pozabiti same sebe, naj si ne mislimo na drugo, kak z čem bi mogli tvojemi Srci veselje spraviti.
Na stol denejo zdaj viizmeno jagnje, predpodobo našega Odkiipitela. Viitro de pa vido celi svet, kak premine na križnom drevi Jezuš Kristuš, Agnjec Boži.
On se pa na prsa Jezusa naslonivši pravo je. (Jan. 13. 25.) O kak si blaženi ti, vučenik liibeznosti! Na Jezusova prsa si nagno svojo glavo ino si spoznao tam ono velko lubezen, štero naš mili Odkiipiteo, Jezuš Kristus goji v svojem srci do onih, ki njega liibijo.
Liibeznivi moj Gospod! Kelkokrat si dao meni tiidi spodobno miloščo. Spoznao sam tvojo lubezen, gda si me presveto, gda si me tolažo, pa le sam nezvesten postao tebi. Ne pusti me duže v takšoj nezahvalnosti živeti. Tvoj ščem biti; vzemi me k sebi ino bodi z menom!
Gori je stano od večerje, sleheo svojo obleko, vzeo brisačo ino se opasao ž tijov. Potom je vodo vlejao v krnico pa začno prati noge vučenikom ino je brisati z brisačov, z šterov je opasani bio. (Jan. 13. 4.) Gospod celoga sveta, jedino-rojeni Sin Boga se je na telko ponizo, da je noge prao svojemi stvorjenji!
Ka ste si mislili vi angelje, gda ste to vidili ? Ne bi bila za vučenike že to velka sreča, či bi z svojmi sku-zami slobodno prali noge Jezusa, kak je polevala nje Maria Magdalena?
Ne! On sam se je vrgeo pred noge svojih slugov, naj nam zgled da nakonci svojega živlenja, kak moremo ponižni biti.
Gospodne! mi se pa le štimamo, tak ka neverno edne žalne reči pretrpeti. Či nas zaničuvanje dojde, te se srdimo ino priliko Iščemo, kak bi je mogli nazajpovrnoti. Pa kelkokrat smo si že zaslužili z našitni grehi, da bi že tam ležali zdaj pri nogaj satana!
Jezuš ti si nas navčo iubiti z svojov peldov zaničii-vanje in ponižanje. Jas ti oblubim zdaj, da odsemal bom potrpežlivo prenasao sramoto i špot.
IV. Jezuš najsveteše Oltarskosvestvo nastavi.
Oda so se pa navečerjali, vzeo je Jezuš kruli, blagoslovo, vlomo ga je, ino ga svojim vučenikom poniido rekoč: Vzemte ino jejte, to je moje telo. (Mt. 20. 26.)
Jezuš je oprao noge svojih vučenikov, ino z tem to najjakšo ponižnost opravo; po tom je pa zapovedao vučenikom, naj oni tudi spodobno činijo.
Zdaj si je znova nase vzeo obleko, k stoli je seo, naj slednje znamenje svoje liibavi pokaže: nastavo je to najsveteše Oltarskosvestvo. Vzeo je kriih, blagoslovo ga je ino razdelo med vučeniki: Vzemte ino jejte, toje moje telo.
Potom njim je naročo, da kelkokrat do jeli te bla-goslovleni kriih, naj si vslgdar mislijo na njogovo smrt, štero je z lubezni za nje prestao. Kelkokrat. jete te kriih, smrt Gospodovo naznanujete. (Kor. I. 11. 26.)
Spodobno je včino Jezuš k tistomi krali, ki čuti svojo smrt ino lubi ženo. Te krao odebere to najlepšo
dragocenost, k sebi pozove ženo ino njoj jo ta da rekoč: Vidiš, jas naskori merjem, ali naj me ne pozabiš, vzemi to za spomenek, ino kelkokrat se na njo zgledneš, misli si na mojo lubezen.
Ne jezika — pravi Sv. Peter Alkantarski — šteri bi mogoči bio povedati, z kak vrelov lubeznostjov liibi Jezuš vsako dušo. Zato, gda se te zaročnik naših duš na smrt pripravlao, nastavo je to veliko Svestvo, v šterom med nami ostane, naj se ne spozabimo ž njega. Ne kaj drugo, samoga sebe je dao v spomin.
Z toga lehko vidimo, kak se veseli Jezuš, či se spo-menimo njegovoga trplenja. Samo zato je nastavo to najsveteše Oltarskosvestvo, naj se stalno spominamo one velke liibezni, z štere je mro za nas.
Bog moj, Jezuš moj, kak močno goriš ti za duše; tak je ltibiš, da si njim hrana postao! Bi mogoči bio ešče več včiniti za našo lubezen?
V svetom prečiščavanji se z cela prek daš, zato je dostojno, da se mi tudi z cela prek damo tebi. Druge lehko zadovoli kinč, radost toga sveta, ali jas samo tebe želem, tebe lubim moj Bog!
Ti si pravo: Što je mene, on žive tudi za mene. (Jan. 6. 58.) Či si dopusto, da te gdakoli slobodno jem, dopusti, naj merjem samomi sebi, naj samo tebi živem, tebi služim ino ti na veselje bodem. Jezuš moj samo tebe lubim, daj mi stanovitnost v toj liibavi!
Od Sv. Pavla zvedimo tudi vremen nastavitve Oltar-skoga svestva: Gospon Jezuš ono noč, v šteroj se je izdao, je vzeo kruh — ino pravo: Vzemte i jejte. To je moje telo. (Kor. I. 11. 21.)
Bog moj, ludje Jezuši smrt, on pa ravno te njim večen kruh liibezni pripravla, naj se z cela zjedini z nami, ve je sam pravo: Ki je moje telo, on v meni ostane i jas v njem. (Jan. 6. 55.)
Bog moj lubeznivi, ti si neskončane liibezni vreden,
zaistino, ne si mogeo bole posvedočiti svojo liibezen. Potegni me zcela k sebi pa, či ti jas ne bi znao svojega srca z cela prek dati, te je vkradni odmene.
Jezus moj daj, da bom zcela tvoj, tak kak si ti moj, kelkokrat te samo k sebi vzemen v tom svestvi lubeznosti.
Daj mi svetlost, naj spoznam tvojo lepoto, tvojo neskončano lubav, na] te potom vsigdar bole liibim, naj ti vsigdar bole po voli hodim. Liibim te Bog moj, ti moja najvekša vrednost, moja radost, lubav, moje vse.
V. Molitev i krvavi znoj Jezusa na Olivetanskom
bregi.
I no gda so zo spev ali hvalno pesem, v o so šli na goro olsko. Te je šo ž njimi Jezus v ograd, šteri se Getsemane zove. (Mt. 26. 30.) Opravili so po slednjoj večerji hvalo-davanje. Jezus odstavi z vučeniki hižo, v šteroj so večerjali ino v Getsemanski ograd ide i moli tam.
Ali komaj začne moliti, gda ga samo ednok strah ino žalost zgrabi: Začno je trepetati ino grozilo se njemi. (Mk. 14. 33.) Žaliivati i žalostiti se je začno. (Mt. 26. 37.)
Žalost ga potere ino etak pravi vučenikom: Žalostna je moja duša do smrti. (Mk. 14. 34.) Pred očmi njemi stojijo vse mantre, vso zaničiivanje, štero ga dojde. Vse mantre: pluskanje, pluvanje, bičuvanje, koroniivanje z trnjom, šala, na križ pribijanje, vse ga zdaj na ednok mantra. Trepeče, trpi, ali moli: Vojiivajoč se z smrtjov, dago je bio rnolo. (Luk. 22, 43.)
Ka te prisiljavle na prenašanje teh vnogih manter, liibi Jezuš? Lubeznost, odgovori, liibim liidi, ta lubav me sili.
Čiidovitno je, neba sama se čiiduje, gda toga najmočnejšega za slaboga, nebeško veselje tuino, Boga
samoga potrtoga vidi. Pa zakaj? Naj liidi, svoja stvor-jenja zveliča.
V tom ogradi je prikaza prva daritev. Sam Jezus je bio ta daritev, duhovnik je bila lubav, plamen lubezni do liidi pa on ogenj, v šterom je zgorela daritev.
Oča, či je mogoče, naj mine od mene te pehar. (Mt. 26. 30.) Tak moli Jezus, ne, naj se odslobodi trplenja, nego samo zato, naj zvedimo mi, kak grozne so bile moke, štere je za nas pretrpo.
Z tov molitvov nas je tiidi včiti nameno, kak slo-bodno tudi mi prosimo Boga v nevoli, naj odverne od nas trplenje. Slobodno prosimo, naj nas odslobodi nevol, ali vdati se moremo v njegovo sveto volo rekoč: Ali zato ne kak jas ščem, nego kak ti. (Mt. 26. 39.) Bodi vola tvoja: je molo pogostoma. I molo je tretjikrdt, one iste reči rekoč. (Mt. 26. 42.)
Liibim te Jezuš moj, pripraven sam kakšišteč križ na rame vzeti, či mi ga ti pošleš. Ti nedužen Jezuš kelko trpiš za mene, ar me lubiš! Jas pa, ki sam stokrat pekla vreden grehšnik, jas ne bi trpo nikaj zate, za tvojo lubav, za odpuščenje i za vnoge milošče ? Ne kak jaz ščem, nego kak ti. Ne, ne, moja, samo tvoja vola se naj spuni v meni.
I vrgeo se na tla. (Mk. 14. 35.) Dokeč je tak molo, je z licom proti zemli ležao. Sram ga je bilo lice proti nebi zdignoti te,gda je nase vzeo naše'odčrne, nesnažne grehe. Ltibeznivi Jezuš moj, telko sam grehšio, da skoro nebi vlipao za odpuščenje prositi, či me tvoje trplenje, tvoje velke vrednosti ne bi osrčile.
Oča nebeški! Ne glej moje grehe, mojo hudobijo, nego glej tvojga Sina; glej, trepeče, z smrtjov se vojiije, krvavi pot poti, naj mi odpuščenje zadobimo od tebe: / bio je njegov znoj, kak kaplice na zemlo tekoče krvi. (Luk. 22. 44.) Zgledni se na njega moj Bog, i smiluj se meni!
Ali Itibi Jezuš, zakaj prelevaš krv v tom ogradi,
ve pa nega tu hoharov, ne bičiijejo te tiidi ne, pa trnavo korono ti tudi ne položijo na glavo?
Razmim; vido si naprej trplenje, ali ne te je to raz-žalilo tak močno, ve si si je sam zvolo: Darnvan je bio, zato ka je sam želo. (Is. 53. 7.) Ne to, nego videnje mojih grehov je sprešalo vu tvojo sv. krv. Ne nesmileni hoharje, ne bičuvanje, ne trnava korona, ne križ, vse to ne, nego moji grehi so te zmantrali tak preveč na oljskoj gori.
Bog moj, kak dosta si trpo pa to trplenje sam ti jas ešče porekšavao! Či bi menje grehšio jas, menje bi ti trpo. To je bila hvala za tvojo velko lubezen!
Liibeznivi moj Odkiipiteo, močno mi je žao, da sam te razžalo. Boli me to, ali, žalost, kak mala je ta bolezen! Da bi le mreti mogeo od žalosti.
Na tvoje trplenje te prosim, daj spoznati ono odiirnost, štero si ti tam v ogradi do mojih grehov čuto.
Dobro znam, da te je jako žalila moja nezahvalnost; ali dopusti mi zdaj z liibeznostjov popraviti, ka sam zamudo. Liibim te Jezuš moj, ober vsega te liibim, z te lubezni se odpovem vsemi veselji toga sveta. Bodi ti vse moje, moja jedina lubav, zdaj i navseveke.
VI. Jezusa vlovijo ino zvežejo.
Stante, hodrno, ovo ki me izda, bluzi je. (Mk. 14. 42.) Jezuš je dobro znao, da Judaš, ki ga izda, je že bliizi ino ga vloviti da z židovi pa z vojaki, zato je gori stano. Po bledom lici njemi ešče teče smrtni znoj, ali srce njemi od lubezni gori. Pred nje ide, sam se njim šče v roke dati. Oda so že bliizi prišli, je pitao: Koga iščetel (Jan. 18. 4.)
Misli si, da od tebe tiidi pita zdaj Jezuš; Koga iščeš? Jezuš moj, koga bi iskao zviin tebe, ki si z nebe prišeo, naj me gorpoiščeš i zveličaš!
Vlojivo Jezusa ino ga zvežejo. (Jan. 18. 12.) Mogoče je Boga zvezali? Ka bi pravili, či bi našega krala vidili
vrokaj svojih upornih podložnikov, slugov, kak zvezanoga voznika? Ovo, tii pa krala vseh kralov vlovijo in v roke divjakov dajo!
Srčno vezalje! zvezalo si mojega Odkiipitela, o zveži me k njemi, ali tak, da se od njegove liibezni nigdar ne odtrgnem. Zveži srce moje k njegovoj svetoj voli, naj odzdaj samo tisto ščem, kaj on.
Ovo, zgrabijo ga za roke, zvežejo, šalijo ga, ino bijejo, nedužen Agnjec — boži pa dopusti, da ga zvežejo, bijejo.
Nešče pobegnoti, ne zove pomoči, ne toži se za volo grobjanstva, niti je ne pita, zakaj delajo to ž njim.
Tak se je spunilo prorokiivanje Izaiaš proroka: Da-riivao se je, ar je sam želo, i ne je odpro viista, kak ovco na mesnico, ga pelajo. (Gz. 53. 7.) Ne guči, ne muvi, ar se je že dariivao, naj zadosta včini božoj pravičnosti i merje za nas; zato dopusti, naj ga na smrt nesejo, kak ovca niti viist ne odpre.
Zvezali so Jezuša. Okoli so ga vzeli i pelali pred velke duhovnike.
\{a pa vučenicje ? Ka so činili ? Či so ga odsloboditi že ne mogli, zakaj so ga ne sprevodili, naj pred sodniki posvedočijo njegovo nedužnost.
Evangelium pa to pravi: Te so ga vucenicje zapustili, i vsi so razbežali. (Mk. 14. 50.) Kak je bolelo to Jezuša! Ešče tisti odbežijo, štere je tak močno liibo, tei ga tudi zavržejo.
Vnogo duš je vido te Jezuš, kim je posebno vnogo milošč dao, pa ki njemi liibezen le z nezahvalnostjov povrnejo, ki ga le zavržejo.
Jezuš moj, tiidi jas sam takši. Kelkokrat si me opominao, kelko milošč mi dao, jas sam te pa le zavrgeo, nezah-valno sam se le spozabo z tebe. Vzemi me k sebi znova milostivno, žalosten, potreti se povrnem znova k tebi; raj merjeni, ali tebe več ne odstavim] Ne, nigdar ne! Ti si moje živlenje, moja liibav, vse moje si ti!
Romanje. Mlajši Nemes Jožef z TeŠanovec je hodo lansko leto v imenitno romarsko mesto LouTdes i nameni letos pali iti. Ki bi rad kaj od te poti zvedo, naj se pri njem zglasi. (Naslov je: Ml. Nemes Jožef, Mezovar, p. Martonhely, Vasm.)
Dari na veliki oltar pri sv. Bedeneki.
Z Sela: Černi Marija 1 K 40 f, Matjašec Eva 1 K 20 f, Forauer Gyula 2 K, Matjašec Kata 2 K, Matjašec Kata 2 K, Kuhar Janoš 2 K, Zonik Ferenc 4 K, Matjašec Ferenc 3 K, Kuhar Ferenca dovica 2 K, Kocet Marija 2 K.
Z Ivanovec: Lajnšček K. 4 K, Trplan Marija 2 K, Kološša Ivan 1 K.
Z Sobote: Antauer Jožef 1 K, Banka 25 K.
Z Andrejec: Gomboc Janoš 3 K, Gomboc Janoša sin 3 K, Horvat Eva 2 K 10 f.
Z Prosenjakovec: Sabotin Šandor 2 K, Malok Janoš 1 K, FiilSp Janoš 3 K, Sabotin Pavel 10 K, Horvat Šandor 1 K.
Z Amerike: Horvat Jožef 100 K, Trplan Pavel 43 K.
Z Vuče Gomile: Kiizma Jožef 4 K, Škrilec Peter 2 K.
Od Bedenika: Bedič Maria 5 K, Miholič Vilmoš 5 K.
Z Kukečkoga: Lipič Mikloš 1 K, Černel Ferenc 5 K, Ciffer Mihal 5 K.
Z Kančovec: Ficek Kalman 2 K.
Z Bokreča: Wittmayer Peter 5 K, Talaber Janoš 6 K, Zonik Peter z Berkehaza 2 K, Čačič Jožef z Čerensovec 5 K, Krantz Jožef z Belotinec 2 K, Horvath Jožef z Martjanec 1 K, Keresztury Kalman z Martjanec 1 K, Klekl Jožef z Čerensovec 2 K.
Ti dari so nabrani ešče po bivšem g-plebanoši Vadovič Rudolfi.
Popolni odpustki.
Za tretji red: marc. 9, 19, (z odvezov) 22, 25 (z odvezov) 30, aprila 3-ga. Na cvetno ^nedelo i vsaki den velikoga tjedna odveza. Na viizemsko nedelo popolen odpustek z odvezov.
Za Srca Jezušovoga bratovčino: marcija 12, 19, 25-ga i aprila 3, 9, 12-ga i eden prostovoljni den meseca.
Za oltarskoga Svestra bratovčino: marcija 19, 25-ga, aprila 2-ga i eden šterikoli den meseca.
Za bratovčino karmelske Dev. Marije: marcija 6, 15, 19, 23, 24, 25, 29, i aprila 8-ga.
Za bratovčino živoga rožnoga venca: marc. 15, 25-ga, aprila 3 i 12-ga.
K zadoblenji popolnih odpustkov je-potrebno spoved, pre-čiščavanje opraviti i v namen materecerkve moliti. Navadno se moli 5 očanašov, 5 zdravimarj. Da je k zadoblenji večih popolnih odpiiskov tudi obiskanje cerkve naprejspisano, (tretjeredniki majo več takših) naj po obhajili z cerkvi idoč se v njo ešče ednok povrnejo i tekrat zmolijo zapovedanih 5 očanašov i 5 zadravimarj. Najbolše je pa več zmoliti, da na den zavolo večih bratovčin več ^popolnih odpustkov zamore človek dobiti. Edno čislo bi za vse zadostovalo. Ki vsaki den, ali konči 5-krat na tjeden hodi vredno k sv. obhajili, brez spovedi dobi vse popolne odpustke na te dneve spadajoče. (Ac. S. S. XXXIX. 62. 1906. febr. 14.)
Na znanje.
Cena Marijinoga lista je za domače 2 K., za amerikance tri.
List se more naednok naprej dolplačati. Ki je to ne mogoči vči-niti, sme na pol leta 1 korono, ali na edno štrtino leta 50 filerov plačati naprej.
Vsaki naročnik, ki se toga predpisa pri plači drži, dobi k listi brezplačno proti konci leta kalendar leta 1915-ga.
Vsi naročniki so spisani v serafin^ko liibezni družbo „i zato se za nje žive i pokojne na više tri jezero sveti meš služi". Ta družba je v Linci i oskrblava siromaško, sirotinsko deco.
Za širitele, pisatde i druge podpirače se vsaki mesec z pozosed sliiži edna sveta meša z vsemi vernimi dušami v vicahj vred. . .. Peneze i vsa pisma naj se pošilajo samo na te naslov:
Klekl Jožef
vpo.c. piebanos v Čerensovcih. Cserfold, Žalam.
Pošta.
Jeneš Matjaš. Purkla. Lista sam vam poslao. Morebit ešče več naročnikov bo tam, da' pišete, ka vas je več slovenov tam. Vse vas naj blagoslovi Marija Devica.
Šernek Treza. Kobilje. Jezuš-je krvavi pot potio (nemilo bičiivani bio — s trnjom koronjeni bio — je neseo teže«: kril, je na križ razpeti bio) ž njega ie tekle resna kri za nas grešne tudi. Angelci gori pobirajo, v ziate kelihe levajo Oči nebeskomi darujejo, za smilenje prosijo. To pesem pop^^ajo n ~d čislom. so. pa druge tudi. Ali to mislim vi najdete naštampano že r^noiak, kak je naštampana ova druga pesem: Jaz ščem tvoje mantre p£ti. Samo si kupite tisto knigo.
Vsebina.
(bi.): Maria posvetila vsakdenešnje svoje delo.....65
Miroslav: Pod križom .............68
Romanje po ostanke sv. Martina v Tur na Francuško . •.	68
Sv. Alphonz Ligouri: Trplenje našega G. J. Kristusa . .	86