Nova meterska mera in vaga
(Piše Ivan Tomšič)
Gotovo ste uže slišali, Ijubi otroci, da bodo vse naše dosedanje mere in vago prestale in mesto njih se bodo vpeljale nove mere in uteži. Ta izprememba se po malem uže zdaj verši, a popolnoroa bode stopila v občno rabo 1. dnč meseca januarja 1876. leta. Kaj ne, to bode prav prav kmalu in treba se nam je uže zdaj vsestransko pripravljati, da bodemo nove meterske mere ia uteži poznali, predno stopijo popolnoma v javno življenje. Res je, da se bode marsi-ked(5 težko ločil od naših dosedanjih mer in uteži, a to samo <5ni, ki nove me-terske mere ne pozna, in si misli, Bog vč kakove težave in sitnarije mu bode meterska mera prizadejala. Ali ne bojte se otroci, pokazati vam hočem na kratko in kolikor najbolj umčvno, da si bolj prostili iu lažili iner in uteži ne moremo misliti, nego je baš meterska mera, s katero bodemo vpribodnje vse naše račune izdelovali. Zavadi lažega pregleda razdeliti si bočeino metersko mero najprej po njenej rabi v štiri oddelke ovako: 1) v mere za dolgosti, 2) v mere za po veršja, 3) v mere za prostornosti in 4) v mere za uteži.
Pričnimo denes takoj pri dolgostnih merah.
Znano vam je otroci, da sino dosihdob, kedar smo kako reč merili po nje-nej dolgosti, rabili seženj (klaftro), v prodajalnicah pa laket ali vatel. Ako je bila kaka reč manjša nego seženj, nijsmo je mogli meriti se sežnjem; primorani smo bili tedaj seženj na več delov razdeliti, ki smo je imenovali čevlje. Tudi čevlje sino razdelili na še raanjše dele ia imeiiovali smo je palce, a palci razdeljeni na manjše dele imenovali so se čerte. Za večje dolgosti nego li je seženj, rabili smo ,,milje". — Dobro vem, otroci, da vam je vse to znano, kajti vsak izmej vas, ki se je v šoli toliko naučil, da zna ,,Vertca" brati, gotovo se je naučil tudi to, da ima seženj (°) šest čevljev ('); če^elj dvaaajst pal-cev ("); palec dvanajst čert ("'). Morda tudi to veste, da smo 4000 sežnjev imenovali „1 avstrijsko miljo". — Vatel smo delili v štiri enake dele, ki srao je imenovali četertine. Kaj ne otroci, da vam je vse to znano? Vidiin vas, da se mi smejete ter se čudite, da vam kaj tacega pripovedujem, kar ste se uže davno naučili. Ali počakajte raalo. Tako vam je bilo do sedaj; vprihodnje bode vse dvugače. Povedati vara sevn to vendar inoral zaradi tega, da boste metersko dolgostno mero laže razuraeli. Zdaj vas bodem pa še nekaj vprašal. Povejte rni, kaj smo storili, kedar smo večje daljine m^rili in nain je bila naša dosedanja mera ,,čevelj" premajhna? Kaj ne čevelj smo porano-ževali in dobili smo sežnje, s pomnoževaajem sežnja pa milje. — Povejte mi zdaj, kaj smo pa takrat storili, kedar snio take daljine merili, pri katerib. nam je bil čevelj prevelik. Kaj ne, razdelili smo si čevelj na več manjšib. delov, in dobili smo: palce in čerte.   Zdaj pomislite otroci, koliko  različnih
-15-
imen ste si morali zapamtiti, kajti vsak izmej vas v6, da seženj, čevelj, palec in čerta so različna imena. Pa to še nij vse. Tudi različne številke ste morali pomniti, in to je bilo za vas težavno. Odslej neče biti več tako ; mesto čevlja iiueli bodemo dolgostao mero, ki se jej pravi meter. Z metrotn tedaj brdemo mčrili vprihodnje vse dolgosti, daljine in širine. Denes naj vam saino toliko povein, da je meter nekoliko daljši nego vatel, in tudi nekoliko daljši, nego pol sežnja. Kaj bomo tedaj storili pri dolžinah, ki so daljše nego meter? Nič druzega nego to, kar smo storili do sedaj; meter namreč bodemo pomnoževali. In kako bodemo mčrili dolgosti, ki so manjše nego rneter? V leh okolisčinali bodemo pa meter razdelili na več aianjših in enako velicih delov. Tedaj baš tako, kakor je bilo do sedaj se sežnjem. Eazlika je samo ta, da se meter ne deli na čevlje, palce itd. nego deli se na 10 enacih delov, a vsaki deseti del zopet na 10 enacih delov. Pri tem pomnoževanji in delftvi metra, kakor tudi vseh drugih po metru osnovanih mer za poveršja, pro-stornine ia uteži rabili boino samo sedem besed, ki si je morate jako dobro zapomniti. Te besede so: Deka, Hekto, Kilo, Mirija; deci, centi ia mili. Perve štiri besedice so vzete iz gerškega jezika, ostale tri iz latinskega.
A zdaj ine pa le dobro poslušajfce, kar vam bodem povedal.
Deka pomdni toliko kakor                 lOkrat,
Hekto    „        „       „                lOOkrat,
Kilo        „        „       „              lOOOkrat,
Hlirija     „        „       „           lO,OOOUrat.
deci pom6ni toliko kakor         lOti del,
centi     „         „       „          lOOti del,
mili       „         „       „         lOOOti del.
To se mi berž naučite jako dobro na pamet in vse boste razumeli, kar vain bodem prihodnjič pripovedal.   Da ste mi zdravi!