AnnaleS ÄnaCi za istrsl^ in mecCiterans/^ študije Annati cCi Studi istriani e mediterranei Ännais for iMrian andü\dediterranean Studies UDK009 Annales, Ser. hist, sociol., 14, 2004, 2, pp. 229-458, Koper 2004 ISSN 1408-5348 ic ISSN 1408-5348 9 //ItUÖJJtW^'l 9771408534091 UDK009 ISSN 1408-5348 Anali za istrske in mediteranske študije Annali di Studi istriani e mediterranei Annals for Istrian and Mediterranean Studies Series Historia et Sociologia, 14, 2004, 2 KOPER 2004 Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for Istrian and Mediterranean Studies Annales, Ser. hist, sociol., 14, 2004, 2 ISSN 1408-5348 UDK 009 Letnik 14, leto 2004, številka 2 UREDNIŠKI ODBOR/ prof. Furio Bianco (IT), Tomaž Bizajl, dr. Milan Bufon, COMITATO DI REDAZIONE/ dr. Lucija Čok, dr. Lovorka Čoralič (HR), dr. Darko Darovec, BOARD OF EDITORS: dr. Goran Filipi (HR), dr. Vesna Mikolič, Aleksej Kale, dr. Avgust Lešnik, prof. John Martin (USA), dr. Robert Matijašič (HR), dr. Darja Mihelič, prof. Edward Muir (USA), prof. Claudio Povolo (IT), dr. Drago Rotar, Vida Rožac-Darovec, dr. Mateja Sedmak, Salvator Žitko Glavni urednik/D/reffore responasbile/Chief Editor: dr. Darko Darovec Odgovorni urednik//Jedaffore responsabile/ Responsible Editor: Salvator Žitko Uredniki/Redattori/Editors: Alenka Obid, dr. Mateja Sedmak lektori'i/Supervisione/Language Editors: Lea Kale Furlanič (sL), Richard Harsch (angl.), Nina Novak (si.) Prexajalci/Traduttori/Translators: Petra Berlot (it./sL, sl./angl.), Breda Biščak (sl./angl.). Ester Časar (sl./it), Violeta Jurkovič (sl./angl.), Sergio Settomini (sl./it.), Tuliio Vianello (sl./it.) Oblikovalec/Progetto grafico/Graphic design: Dušan Podgornik Prelom/Composizione/Typesetting: Franc Čuden - Medit d.o.o. Tisk/Stampa/Print: Grafis trade d.o.o. lzda]ate\la/Editori/Published by: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper / Universita del Litorale, Centro d i ricerche scientifiche d i Capodistria / University of Primorska, Science and Research Centre of Koper©, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko / Societa storica del Litorale© Za izdajatelja/Per Editori/Publishers represented by: dr. Darko Darovec, Salvator Žitko Sedež uredništva/Sede della redazione/ Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Address of Editorial Board: Koper, SI-6000 Koper/Capodistria, Garibaldijeva/V/a Garibaldi 1, p.p. /P.O.Box 612, tel.: ++386 5 66 37 700, fax 66 37 710; e-mail: annales@zrs-kp.si, internet: http://www.zrs-kp.si/ Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija te številke je bila zaključena 30. 11. 2004. Sofinancirajo/Supporfo finanziario/ Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije, Financially supported by: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Koper, Občina Izola, Občina Piran, Banka Koper ter drugi sponzorji Annales - series historia et sociologia izhaja dvakrat letno. Annales - series historia naturalis izhaja dvakrat letno. Letna naročnina za obe seriji je 7000 SIT, maloprodajna cena tega zvezka je 2500 SIT. Nenaročenih rokopisov in drugega gradiva ne vračamo. Rokopise in naročnino sprejemamo na sedežu uredništva. Rokopise lahko pošiljate tudi članom uredništva. Naklada/Tiratura/Circulation: 700 izvodov/copie/copies Revija Annales je vključena v naslednje podatkovne baze / Articles appearing in this journal are abstracted and indexed in: Historical Abstract and America: History and Life (ABC-CLIO, USA); Sociological Abstracts (USA), International Medieval Bibliography, University of Leeds (UK), Referativni Zhurnal Viniti (RUS). Anali za istrske In mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for Istrian and Mediterranean Studies UDK 009 Letnik 14, Koper 2004, številka 2 ISSN 1408-5348 VSEBINA / INDICE GENERALE/ CONTENTS Maša Sakara Sučevič: Arheološko gradivo iz Jame nad Brežcem št. 5415 pri Podgorju, občina Koper................................................. Archaeological material from jama above Brežec no. 5415 near Podgorje, municipality of Koper Materiale archeologico proveniente dalla grotta 5415 d i Brežec presso Podgorje, comune di Capodistria Verena Vidrih Perko: Oljke in olje v antiki. Columella, De re rustica, 5. 8. 1: dea quae prima omnium arborum est .................. Olive trees and oil in roman times. Columella, De re rustica, 5. 8. 1: dea quae prima omnium arborum est L'oHvo e I'olio d'oliva neU'antichita. Columella, De re rustica, 5. 8. 1: dea quae prima omnium arborum est Maja Breznik: Some thesis for social history of culture during Italian Renaissance. Culture as "gift exchange" .......................................... Nekaj tez o družbeni zgodovini kulture v italijanski renesansi. Kultura kot "menjava daru" Alcune tesi per la storia sociale della cultura aU'epoca del Rinascimento italiano. La cultura come "scambio di doni" Anja Zalta: Katari - heretiki v kontekstu zgodovine Zahoda ........................................ Catliars - heretics in the context of western history I catari - eretici nella storia dell'Occidente Mojca Terčelj: La integraciön cultural y multiculturalismo. La polfticas indgenfstas en Mexico, en el sigio XX.............................. Kulturna integracija in multikulturalizem. Mehiške socialne politike za indijance v 20. stoletju Cultural integration and multiculturalism. Mexican social policies for Indians in the 20"' century 229 243 257 269 279 Mateja Sedmak: Dinamika medetničnih odnosov v slovenski Istri: avtohtoni versus priseljeni ............................................................... 291 The dynamics of interethnic relations in Slovene Istria: autochthonous vs. immigrant Dinamica del rapporti interetnici nell'Istria slovena: autoctoni contro immigrati Marina Furlan: Regionalne razlike v vrednotah gimnazijcev ali: do kod sega globalizacija? ................................. Regional differences in the values of grammar school students or: what is the extent of globalisation? Differenze regionali presenti nei valori dei ginnasiali ovvero: fino a dove arriva la globalizzazione? Mitja Skubic: Prevzete besede in kal ki na zahodnem slovenskem jezikovnem območju Loan words and caiques in the western Slovene linguistic area Prestiti e calchi nell'area linguistica sloveno -occidentale Luciano Rocchi: Per una stratificazione del lessico dialettale capodistriano: I'elemento slavo... Za stratifikacijo besedišča koprskega narečja: slovanski element For a stratification of the Capodistrian dialectal lexis: the Slavic element Irena Stramljič Breznik: Germanizmi v zahodnem slovenskogoriškem podnarečju Germanisms in the western subdialect of the Slovenske gorice region Germanismi nel subdialetto occidentale d i Slovenske gorice 303 315 323 331 Barbara Baloh: Seznanjanje s slovenščino v italijanskih vrtcih na narodnostno mešanem območju v Slovenski Istri ............................... Getting acquainted with Slovene in Italian kindergartens of the ethnically mixed area in Slovene Istria L'incontro con lo sloveno negli asili italiani del territorio nazionalmente m isto de 11'Istri a slovena Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for Istrian and Mediterranean Studies Anja Zorman: Razvoj osnovne pismenosti kot dvoredne strategije (de)kodiranja............... The development of early literacy as a dual (de)coding strategy Sviluppo dell'alfabetlsnio d i base come doppia strategia di (de)codificazione Bogdana Borota: Poskus prepoznavanja znanja v pevskem ustvarjanju učencev v drugem razredu devetletke ........................... An attempt at idetifying knowledge through the musical creativity of 2"'' grade pupils in 9-year primary schools Prova d'identificazione delle cognizioni nella creativita canora degli alunni della seconda classe della scuola novennale Majda Cencič: Nujnost poklicnega učenja za pouk mlajših otrok...................................... The necessity of professional learning for teachers of young children La necessita della formazione professionale per Tinsegnamento a i bambini Vida Medved Udovič: Branje slikanice: med besednim in vizualnim ............................ Literary knowledge and the young reader: between the word and the visual Lettura di libri illustrati: fra parola e immagine Rado Pišot, Franc Cankar: Opinion of pupils with different motor performance on their physical education teachers ........................... Mnenja različno motorično sposobnih učencev o njihovih športnih pedagogih Le opinioni degli alunni con capacita motoriche differenti sui loro insegnanti di educazione fisica 343 353 361 371 377 Milan Čoh: Motorično učenje Motor learning Apprendimento motorio 385 Manca Plazar Mlakar: Uporabnost teorije grafov kot metodološkega orodja pri urejanju prostora..... 395 Applicability of graph theory as of a methodological implement in spatial planning L'utUita della teoria dei grafici come strumento metodologico per la sistemazione del territorio Boštjan Bugarič: Procesi v mestnih jedrih. Primer umeščanja univerzitetnega programa v historično mestno jedro Kopra .................... Programs in city centres. The case of the inclusion of the university program into the historical city centre of Koper I Processi nei centri storici. L'esempio deU'inserimento del programma universitario nel centro storico di Capodistria POLEMIKE IN OCENE POLEMICS AND REVIEWS POLEMICHE E RECENSION! Stanko Flego: Pejca v lascu: zakaj in čemu? (Diskusija k članku T. Eabca) ................................ 431 D. V. Grammenos (ed.): Recent Research in the Prehistory of the Balkans (Alenka Tomaž) ....... 433 Vinicio Tomadin: Le ceramiche medievali e rinascimentali del Museo civico di Gradišča d'Isonzo (Zrinka Mileusnic).................... 434 Maja Sunčič - Brane Senegačnik (eds.): Antika za tretje tisočletje (Jadranka Cergol) .......... 436 Wilfried Loth: Katholiken im Kaiserreich (Egon Pelikan)..................................... 438 Dean Komel (ed.): Kunst und Sein (Jan Bednarik) ........................................ 443 Hilary Putnam: The Collapse of the Fact / Value Dichotomy and Other Essays (Nijaz fbrulj) .............................................. 444 Pefer/C/V/sto: Multiculturalism in a Global Society (Nijaz Ibrulj)............................................. 445 Linda Martin Alcoff- Eduardo Mendieta (eds.): Identities. Race, Class, Gender, and Nationality (Nijaz Ibrulj) ................................ 446 John R. Searle: Consciousness and Language (Nijaz Ibrulj) ......................................... 446 Rima Shore: Rethinking the Brain: New Insights into Early Development (Joca Zurc) ......... 447 jelena HIadnik - Nataša Bratina jurkovič - Tanja Simonie (eds.): Mi urejamo krajino (Tina Sturm) .............................................. 449 Navodila avtorjem ................................................ 451 Istruzioni per gli autori.......................................... 453 Instructions to authors........................................... 455 Kazalo k slikam na ovitku ..................................... 457 Indice delle foto di copertina Index to pictures on the cover izvirni znanstveni članek UDK 903:904(497.4-14r637/652" prejeto: 2004-06-08 ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ JAME NAD BREŽCEM ŠT. 5415 PRI PODGORJU, OBČINA KOPER Maša SAKARA SUČEVIČ Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, SI-6000 Koper, Garibalciijeva 1 e-mail: masa.sakara@zrs-kp.si IZVLEČEK Nabrano gradivo iz Jame nad Brežcem št. 5415 na Bržanijsko-kraškem robu opredeljuje obdobja od zgodnje bronaste do zgodnje železne dobe in rimsko obdobje. Keramični odlomki predstavljajo značilno gradivo jam in gradišč Tržaškega in matičnega Krasa ter Istre. Izstopa dvojni ročaj (ansa bifora) z ohrananjenim delom ostenja bikoničnega lonca, ki predstavlja oblikovno posebnost na območju Caput Adriae. Ključne besede: arheološki artefakti iz jame, naključne najdbe, bronasta doba, železna doba, rimska doba, dvojni vodoravni ročaj - ansa bifora MATERIALE ARCHEOLOGICO PROVENIENTE DALLA CROTTA 5415 DI BREŽEC PRESSO PODGORJE, COMUNE Dl CAPODISTRIA SINTESI II materiale rinvenuto nella grotta 5415 a Brežec, sul ciglione carsico della Bersania, risale al periodo che va dalla prima etä del bronzo all'inizio di quella del ferro e al periodo romano. Franimenti ceramici rappresentano il materiale tipico proveniente dalle grotte e dai castellieri della zona di Trieste, del Carso e delllstria. Spicca Tansa bifora con frammento di vaso biconico, una forma peculiare nel Caput Adriae. Parole chiave: artefatti archeologici provenienti da grotte, ritrovamenti casuali, eta del bronzo, etä del ferro, epoca romana, doppia ansa verticale- "ansa bifora" Jama nad Brežcem s številko 5415 jamarskega katastra leži na Bržanijsko-kraškem robu nad vasjo Brežec pri Podgorju (si. 1). Dobro viden vhod v jamo se odpira 2,5 metra visoko v skalnati steni in je ovalne oblike: je 1,70 metra visok, do 1,40 metra širok. Vhodu sledi 7 metrov dolg rov podobne velikosti kot vhod. Stene in strop so skalnati, tla pa zemljena. Položno vzpenjajoči se rov vodi v prvo dvorano, ki je velika 3x7 metrov. Po petmetrskem dolgem hodniku se pride v drugo dvorano, ki je približno enako velika kot prva. Ob severozahodnem kotu se odpira vhod v raven položen rov, ki se po 12 metrih konča z oknom v steni. V severovzhodnem kotu pa je vhod v nizek, vzpenjajoč manjši rov. Na tem mestu se dviga kamin, ki pripelje v prvo dvorano (si. 2).^ V neposredni bližini je nekaj prazgodovinskih naselbin na vrhovih vzpetin in v jamah. Znana, čeprav neraziskana, so: gradišče Mojbrma nad Zazidom (Osmuk, 1979, 278),^ gradišče Mozar pri Črnem kalu. Gradišče Marija Snežna, gradišče na Hribu Stena, Gradišče pri Podpeči in gradišče v Zanigradu. jame z arheološkim gradivom pa so jama v Ladnici oz. Jama v Valah, Bo-balova jama oz. Jama velikih Podkovnjakov, Ločka jama (Stokin, 1997, 140-150). Jamo nad Brežcem št. 5415 (v lit. tudi Br3) so prvič obiskali in evidentirali člani društva Jamarski odsek SPD Trst Bratoš Klavdijo, Sancin Izidor in Sancin Stojan leta 1984 ter ob tej priliki v prvi dvorani pobrali nekaj odlomkov keramike. V drugi dvorani pa so na majhni polici tik ob vhodu v manjši rov v severovzhodnem kotu našli zlatnik, dva velika srebnika in enajst majhnih srebrnikov iz 13. in 14. stoletja. Vse skupaj so izročili Pokrajinskemu muzeju v Kopru (Župančič, 1990, 19-26). Jama nad Brežcem št. 5415 sodi v skupino jam slovenskega in tržaškega Krasa, ki vsebuje gradivo od bronaste dobe do sodobnosti.^ V članku je predstavljeno gradivo, ki sta ga v Pokrajinski muzej Koper prinesla Daniel Božič in arheologinja Bojana Rozman. Ta je povedala, da je gradivo s površine jamskih tal in da v jamo zahajajo domačini ter iz nje odnašajo zlasti kera-miko.4 Odlomki keramičnih posod okvirno izvirajo iz ar- heoloških obdobij bronaste dobe, železne dobe ter rimskega obdobja. Posode na nizki nogi se na območju Caput Adriae prično pojavljati že v srednjem in poznem neolitiku (Montagnan Kokelj, Crismani, 1997, 82, fig. 7: 49-50; 27: 247-248). Pogosteje pa jih je srečati ob koncu bronaste in na začetku železne dobe ter v zreli železni dobi.^ Dno manjše posode na nizki nogi (si. 5: 12) je podobno neolitskim posodam na nogi, vendar se po fakturi v ničemer ne razlikuje od ostalega gradiva iz jame in ga zato umeščamo v obdobje od pozne bronaste dobe do zrele železne dobe. S prehodom iz eneolitka v zgodnjo bronasto dobo so v jamah na Krasu zastopani odlomki posod, ki se jih vzporeja s klasično ljubljansko kulturo (Govedarica, 1988-1989, 401 ss; Montagnari Kokelj, Crismani, 1996, 86s). Za to kulturo so značilni lonci s pokončnim plastičnim rebrom kot na si. 6: 4 in večji lonci z ravno odrezanim pokončnim ustjem (si. 5: 1; Montagnari Kokelj, Crismani, 1997, 86, fig. 9: 62; 36: 343; 47: 436; Cannarella, 1973-74, 75s, fig. 4: 3). Izkopavanja na gradišču Monkodonja pri Rovinju kažejo, da se je poseljevanje gričev in gradnja t. i. kaš-telirjev pričela že v mlajši stopnji zgodnje bronaste dobe (Hansel et al., 1997, si. 46). S srednjo bronasto dobo pa pride do povečane poselitve vzpetin v Istri in na Krasu, poseljene, najverjetneje le kot začasna bivališča, pa so tudi jame.^ Temu času se lahko pripiše predvsem s kanelurami okrašene odlomke ostenja ter tunelasti ročaj (si. 6: 3). Okrasi plitkih, širokih kanelur v obliki koncentričnih krogov okrog bradavice (si. 6: 5-6, 8) ter enake kanelure v različnih oblikah (si. 6: 7, 9-10) so značilni za srednjo bronasto dobo. Na gradiščih Monkodonja in Gradac Tu-ran so tovrstni okrasi, ki naj bi prišli iz Podonavja, uvrščeni v mlajši del srednje bronaste dobe.^ Nekoliko spremenjene so znane še v pozni bronasti dobi (Car-darelli, 1983, 94, tav. 17: 154; Mihovilič, 2001, 49s, si. 42; Hänsel et al., 1999, 89, 91, 95, si. 46). Tunelasti ročaji (si. 6: 3) naj bi bili značilnost t. i. kaštelirske,^ predvsem kulture srednje bronastoe dobe. Za podatke se avtorica članka zahvaljuje Franju Dtoleju z Inštituta za krasoslovje v Postojni. Opis dostopa do jame in opis ter načrt jame v celoti povzema po zapisniku gospoda Sancina Stojana iz jamarskega odseka SPD Trst, dne 7. 4. 1984, in se mu na tem mestu zahvaljuje za dovoljenje za objavo. Gradišče ima lepo oblikovano obzidje, vendar v notranjosti na površju ni moč zaznati prazgodovinske keramike (ustno Matej Župančič, kustos Pokrajinskega muzeja Koper). Kronološko je skušal jame na podlagi številnega gradiva s pomankljivo dokumentacijo, opredeliti že Leben (1967, 77). V novejšem času vodi kritično revizijo jamskega gradiva s tega področja predvsem za obdobji neolitika in eneolitika Emanuela Montagnari Kokelj s sodelavci (Gilli, Montagnari-Kokelj, 1993; 1994; Montagnari-Kokelj, Crismani, 1997). Avtorica članka se zahvaljuje Mateju Župančiču, da ji je omogočil obdelavo gradiva in za strokovno pomoč pri članku. Castelliere C. Marchesetti v plasteh 2 in 3 (Stacul, 1972, 158, fig. 3: 10-11); grobišče S. Barbara pd Miljah (Montagnari Kokelj, 1996, tav. 1: 8; 3: 18); Duino (Maselli Scotti, Paronuzzi, 1983, 159, tav. 5: 5; Maselli Scotti, 1978-80, fig. 7: 11). Poseljena naj bi bila Trogrla Pečina (Čovič, 1983, 234). Povsem drugačna poselitvena slika pa se kaže na Krasu (Leben, 1967, 77; 1970, karta 2-3; 1971, 63ss; 1974, 243ss). Čovičeva stopnja Istra III (Čovič, 1983, 233-241), ki opredeljuje srednjo bronasto dobo je na podlagi podatkov, pridobljenih z izkopavanji na Monkodonji in Gradac-Turnu, razdeljena v starejši in mlajši del (Hänsel et al., 1999, 95). O "kaštelirski" kultud glej Gabrovec, Mihovilič, 1987, 293; Gabrovec, 1989, 117. SI. 1: Lega Jame nad Brežcem št 5415 (Atlas Slovenije, M 1:50.000). Fig. 1: Lay of Jama above Brežec no. 5415 (Atlas Slovenije, M 1:50.000). Pojavljajo se na območju Furlanije, Tržaškega in Goriškega Krasa, Posočja in Notranjske v času od srednje bronaste dobe do starejše faze pozne bronaste dobe (Svetličič, 1997, 52; Cardarelli, 1983, 94s, tav. 19: 100; 20: 99; Lonza, 1973-74, fig. 6: 15, 21). V pozni bronasti dobi jih zasledimo tudi v Trentinu in v Benečiji, kjer so običajno pripeti na trebuh velikih trebušastih posod brez vratu, z rahlo izvihanim ustjem (Bagolan, Leonardi, 1998, fig. 6: 1; Padova Prae., 1976, tav. 2: 4; 4: 2, 3). Istočasno se pojavljajo v Istri, in sicer na ostenju velikih skled z izvihanim ustjem tipa 52b in 52c po Sakara Sučevič (2004, 87s, si. 11; Mihovilič, 2001, 49s). Iz srednje bronaste dobe je verjetno tudi odlomek ostenja trebušaste skodele z vodoravnimi kanelurami na ramenu (si. 6: 2). Oblikovno in ornamentalno ustreza tipu 90B po Cardarelliju (1983, 93s, tav. 17: 90B). V pozno bronasto in pnčetek železne dobe se lahko uvrsti velike lonce z ravnimi fasetami na notranji strani izvihanega ustja, tipa 81 po Sakara Sučevič (si. 4: 1-2, 5; 2004, 137s, si. 14).^ Najpogosteje nastopajo na severnem delu Istre v kontekstih pozne bronaste in zgodnje železne dobe.^° Takšni veliki lonci predstavljajo podonavski žarnogrobiščni element (MCiller-Karpe, 1959, Abb 23: 38).''1 V obdobju pozne bronaste dobe (Ha A-Ha B stopnje po srednjeevropski kronološki shemi) so te vrste lonci razširjeni na širokem območju od Bosne, Like, celotnega slovenskega ozemlja, prek Istre do tržaškega Krasa in zahodne Furlanije (Maric, 1964, 25, t. 2: 1-3, 9-10, 14, 17; Benac, 1959, 40s, t. 17: 1; 18: 5; Gove-darica, 1982, 121 s, 129-131, 153, t. 7: 2; 16: 12;Čovič, 9 Ustje lonca (si. 3: 3) na notranji strani nima ravnih faset, vendar je oblikovno zelo podobno ustju s fasetami s Srmina (Svetličič, 1997, t. 27: 8) in ga zato uvrščamo med velike lonce s fasetami. 10 Brežec (Vitn, Steffe De Piero, 1977, tav. 32: 10); Srmin (Svetličič, 1997, t. 27: 7; 39: 18); Kaštelir pri Novi vasi (Sakara Sučevič, 2004, t. 27: 488, 490); Štramar (Mizzan, 1997, tav. 7: 3) Gradac-Turan (si. 29: 6) (Mihovilič, 1997, t. 9A: 2). 11 Brinjeva gora (Müller-Karpe, 1959, fig. 23: 38; 22: 24); Ormož (Lamut, 1988-89, t. 2: 7; 13: 6, 11) ANNALES • Ser. hist, sociol. -14 • 2004 • 2 Maša 5AKARA SUČEVIČ: ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ JAME NAD BREŽCEM ŠT. 5415 PRI PODGORJU, OBČINA KOPER, 229-242 Andrea Carciarelli opredeljuje v tip 115 (1983, 96, 100, tav. 20: 115), je bilo do sedaj zaslediti na gradiščih Istre in tržaškega Krasa (si. 3): Castelliere di Cattinara (Lonza, 1973), Castelliere di Monte Castellier degli Elleri (Usco, 1997, tav. 18: 13), Kaštelir pri Novi vasi/Brtonigla (NHMV, inv. št. 16433), Sv. duh pri Novigradu (Car-darelli, 1983, tav. 16), Beram, grob 85 (Kučar, 1979, t. 10: 9), Monkodonja (Buršič-Matijašič, 1999, t. 20: 348), Vrčin,'2 Limska gradina (Buršič-Matijašič, 1999, 120, t. 14: 260), Nezakcij (Mihovilič, 2001, t. 127: 1-3). Dvojni vodoravni ročaji, nekoliko gracilnejši in z drugače oblikovanim delom ročaja med luknjama, ki bi se lahko glede na območje razprostranjenost imenovali "dalmatinski" tip, so znani iz Kočevja, severne Dalmacije, Like ter z grobišča Osteria dell'Osa v Laciju (si. 3; Velušček, 1996, 64, si. 4, t. 35: 16; Turk, 1998, 405). Ročaji iz jame št. 5415 nad Brežcem, s Kostela nad Kolpo in iz Cerovačke donje spilje so ohranjeni z delom ostenja, ki nakazuje, da gre za velik, morda nizek bi-koničen lonec elipsastega oboda.^^ Medtem ko so ti ročaji v osrednji Italiji pripeti na skledi na nogi (Bietti Sestieri, 1992, 349, tav. 32/106, fig. 3c. 72/13). Cardarelli uvršča ročaje tipa 115 na podlagi analogij s podobnimi ročaji iz pokrajine Marche v srednji Italiji v zgodnji del pozne bronaste dobe. Na Castelliere di Monte Castellier degli Elleri je bil najden v plasti iz mlajše bronaste dobe (Usco, 1997, 103). Grob 85 iz Berma je poleg dvojnega ročaja vseboval še svaljkasti ročaj, ki je značilen že za mlajšo in pozno bronasto dobo v severni Italiji, znani pa so na območju Caput Adriae in v Dalmaciji (Kučar, 1979, t. 10: 9-10; Riz-zetto, 1976, 157, fig. 16: 8).''4 Gradivo iz Cerovačke donje spilje, s tem tudi dvojni vodoravni ročaj, pa v večji meri sodi v zgodnji in morda razviti del zgodnje železne dobe (Drechsler-Bižič, 1970, 103). Skleda z dvojnim vodoravnim ročajem iz groba 601 na grobišču Osteria dell'Osa je na podlagi oblike uvrščena v 7. st. pr. n. š. (Bietti Sestieri, 1992, 349).!^ Velik bikonični lonec z dvojnim horizontalnim ročajem (si. 7: 5) v obravnavanem prostoru predstavlja povsem nov element, saj ga ne zasledimo v predhodnem obdobju srednje bronaste dobe, niti med žarno-grobiščnimi elementi, ki v tem času prodirajo iz Podo-navja. Gre za posebno obliko posode, ki je verjetno služila določeni uporabi, glede na obmorsko (Cattinara, Monkodonja, Vrčin, Nezakcij) in obrežno (Kostel, Ka-štelir/Nova vas, Brtonigla) lokacijo najdišč (si. 3). SI. 2: Jama nad Brežcem št 5415; tloris in prerez (Sancin, 1984). Fig. 2: Jama above Brežeč no. 5415; ground plan and cross-section (Sancin, 1984). 1979, 34, si. 12: 2-5, 7-10; Drechsler-Bižič, 1970, 101, 113, t. 3: 7; 6: 4-5; 8: 13, 15; Pettarin et al., 1996, 356, fig. 8: 6, 10; Vitri et al., 1991, fig. 8: 4; Leben, 1991, t. 1: 9, 10, 11). Odlomek ostenja sklede z vtisi nohtov pod klekom (si. 6: 1) najverjetneje sodi v pozno fazo pozne bronaste dobe in začetek železne dobe. Oblikovno je odlomek podoben skledam tipa 12a po Sakara Sučevič, ki so značilne za severni del Istre in jih v ta čas umešča okras izveden v tehniki vtiskovanja psevdovrvice (2004, 79, sl. 11). Na prehod pozne bronaste v zgodnjo železno dobo se lahko uvrsti tudi dvojni vodoravni ročaj (ansa bifora) z ohranjenim delom ostenja (sl. 7: 5). Ročaje, ki jih 12 Na Vrčinu je bilo odkritih 6 ročajev tega tipa (Buršič-Matijašič, 1999, 120). 13 Popolna rekonstrukcija največjega oboda posode ni možna, saj so vsa ostenja deloma deformirana zaradi oblikovanja ročaja. Pnbližen premer največjega oboda je od 22 do 34 cm. Zaradi debeline ostenja (0,9-1,2 cm) in robustnosti ter izjemne velikosti ročaja (15x5 cm) s precejšnjo gotovostjo lahko domnevamo, da gre za velike lonce. 14 Primerki svaljkastih ročajev so dokumentirani še na Kaštelirju pri Novi vasi (Sakara Sučevič, 2004, t. 1: 1-5), v Dalmaciji (Čovič, 1983, 238, op. 15). 15 Za podatke o dvojnih vodoravnih ročajih se avtorica članka zahvaljuje dr. Petru Turku. ANNALES • Ser. hist, sociol. -14 ■ 2004 • 2 Maša SAKARA SUČEVIČ: ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ JAME NAD BREŽCEM ŠT. 5415 PRI PODGORJU, OBČINA KOPER, 229-242...... SI. 3: Razprostranjenost dvojnih vodoravnih ročajev (dopolnjeno po Velušček, 1996, si. 4): krog-tip 115 po Cardarelli (1983, Tav. 29); kvadrat- "dalmatinski" tip. 1 - Cast, di Cattinara, 2 - Cast, di M. Castellier degli Elleri, 3 - Beram, 4 - Sveti duh, 5 - Kaštelir pri Novi vasi, 6 - Umska gradina, 7 - Monkodonja, 8 - Vrčin, 9 - Nezakcij, 10 - Kostel, 11 - Kruna u Božavi, Dugi otok, 12 - Gračinica, Sestrunj, 13 - Gračina, Sestrunj, 14 - Nin, 15 -Beretinova gradina, 16- Cerovačka donja spilja, 17-Osteria deU'Osa, 18- Vrčevo u Gorici. Fig. 3: Extent of double horizontal handles (completed as per Velušček, 1996, fig. 4): circle-type 115 as per Cardarelli (1983, table 29); aquare - the so-called "dalmatinski" type 1 - Cast, di Cattinara, 2 - Cast, di M. Castellier degli Elleri, 3 - Beram, 4 - Sveti duh, 5 - Kaštelir pri Novi vasi, 6 - Umska gradina, 7 - Monkodonja, 8 -Vrčin, 9 - Nezakcij, 10 - Kostel, 11 - Kruna u Božavi, Dugi otok, 12 - Gračinica, Sestrunj, 13 - Gračina, Sestrunj, 14- Nin, 15 - Beretinova gradina, 16- Cerovačka donja spilja, 17- Osteria delVOsa, 18 - Vrčevo u Gorici. V zgodnjo ali razvito železno dobo sodijo lonci z izvihanim ustjem in žlebom za pokrov na notranji strani (si. 4: 8). Pogosti so na istrskem polotoku^^ ter na tržaškem Krasu, kjer se pojavljajo že v zgodnji železni dobi.^^ V Furlaniji pa jih poznamo iz časa 5.-4. stol. pr. n. šO^ 16 Kaštelir pri Novi vasi (Sakara Sučevič, 2004, t. 27: 492, 493); Nezakcij, severna bazilika (Mihovilič, 1984-85, 10, t. 3: 14); Srmin (Svetličič, 1997, t. 27: 23); Jelarji (Borgna, 1997, 108, 111, tav. 21: 6). 1 7 Na gradišču C. Marchesetti pri Slivnem se pojavi že v 9. stol. pr. n. š. (Rigonat, 1997-98, IV-2). 18 Santa Ruffina (False di Porcia) (Pettarin et al., 1996, 357, fig. 9: 21). ANNALES • Ser. hist, sociol. -14 • 2004 -2_ Maša 5AKARA 5UCEV1Č: ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ lAME NAD BREŽCEM ŠT. 5415 PRI PODGORiU, OBČINA KOPER, 229-24. V rimsko obdobje je uvrščen odlomek oljenke (si. 7: 3), odlomek ostenja lonca, okrašen v tehniki metličenja (si. 7: 4) in železni žeblji (si. 7: 1-2). Oljenka sodi med oljenke afriške terre sigillate tipa Vlll A2b, ki so razprostranjene v Alžiriji, v Egiptu, v Italiji (predvsem na otokih) in v Tuniziji, kjer sodijo v tretjo četrtino 4. stol. Italijanske emisije v Kartagini pa so datirane v 5. stoletje. V Sloveniji se ta tip pojavlja v emonskem starokrščanskem centru (Plesničar-Gec, 1983, 66s, t. 33: 11; 37: 3; 42: 3); v Predjami (Korošec, 1956, t. 15: 2) ter na Hrušici (Ulbert, 1981, 91 s, taf. 44: 10-11), kjer so opredeljene v 4. stoletje. Odlomek grobozrnate keramike (si. 7: 4) je paradi slabe ohranjenosti kronološko težko opredeliti. Železni žeblji rimske vrste (si. 7: 1-2), ki se običajno nahajajo v grobovih in na naselbinah, datacijsko niso občutljivi (Plesničar-Gec, 1983, t. 1: 6-7; 2: 2; 5: 5-6, 14-27; 6: 13-16; 7: 1-8, 16-27). Gradivo iz jame nad Brežcem št. 5415 vsebuje za istrska in kraška najdišča dokaj značilne keramične oblike, ki povezujejo ta prostor v različnih obdobjih s širšim področjem vzhodne jadranske obale, Podonavja in severne Italije. ARCHAEOLOGICAL MATERIAL FROM JAMA ABOVE BREŽEC NO. 5415 NEAR PODGORJE (MUNICIPALITY OF KOPER) Maša SAKARA SUČEVIČ Univetsity of PdmoBka, Science and Reseaich Cente of Kopet, SI-6000 Kopei, Catibaldiieva 1 e-mail: masa.sal