ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006 - 2013« REPUBLIKA NCS;LFC JAVvr^ L O V E N, I J A ............JAV^EGa\ FOOE' A--;---!; I. Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega 1. Naziv težišča v okviru CRP: tZj^l^^mui, uüBiMm ....." Pr.o jgjl-g- 2. DRUŽBA ZNANJA: IZOBRAŽEVANJE, VŽTOJÄ," RAZISKÄVß'W 2.3. Izboljšanje kakovosti izobraževanja -—^--■ '"nI-: 2i5alß!£^dj"avstv^io"varstvo{ športnikoV 2. Šifra projekta: V5-0233 Vredno.-;: 3. Naslov proj ekta: PREPREČEVANJE ŠPORTNIH POŠKODB V REPUBLIKI SLOVENIJI 3. Naslov projekta 3.1. Naslov projekta v slovenskem jeziku: 3.2. Naslov projekta v angleškem jeziku: 4. Ključne besede projekta 4.1 ■ Ključne besede projekta v slovenskem jeziku: Športne poškodbe, preprečenje, preventivna vadba, funkcionalne meritve, izokinetične meritve 4.2. Ključne besede projekta v angleškem jeziku: Sports injuries, prevention, preventive exercise, fimctional testing, isokinetic testing Obrazec ARJR.S-RI-CRP-ZP/2008 Stran 1 od 11 5. sfaziv nosilne raziskovalne organizacije: UNIVERZA V LJUBLJANI (Fakulteta za šport) 5.1. Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (R0): 6. Sofinancer/sofinancegi: Fundacija za sofinanciranje športnih organizacij v RS 7. Šifra ter ime in priimek vodje projekta: 18705 Edvin Dervišević Datum: Lj., 24.10. 2008 Podpis vodje projekta: Doc.dr. Edvin Dervišević Podpis in žig izvajalca: Prof.dr.Andreja Kocijančič, rektoricom UL po pooblastilu: an Fakultete za šport wof. dr. Milan tvan Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 2 od 11 II. Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP 1. Cilji projekta: 1.1. Ali so bili cilji projekta doseženi? 3 a) v celoti b) delno c) ne Če b) in c), je potrebna utemeljitev. 1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? a) da M b) ne Ce so se, je potrebna utemeljitev: Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 3 od 11 2. Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa dela^: Dodano kot posebna priloga zaradi narave besedila. ^ Potrebno je napisati vsebinsko raziskovalno poročilo, kjer mora biti na kratko predstavljen program dela z raziskovalno hipotezo in metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preverjanju ali zavračanju vključno s pridobljenimi rezultati projekta. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 4 od 11 3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov: 3.1. Kakšen j e potencialni pomen^ rezultatov vašega raziskovalnega proj ekta za: ^ a) odkritje novih znanstvenih spoznanj; ^ b) izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija; 3 c) razvoj svojega temeljnega raziskovanja; d) razvoj drugih temeljnih znanosti; 3 e) razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav. 3.2. Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta: a) razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti; b) pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, prodajo na debelo in drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovahiicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi; c) proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v fiinkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije; d) razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini: • transport in telekomunikacije - Vključen Je RR, ki je usmerjen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu; • prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju; e) nadzor in skrb za okolje - Vključuje RR, ki je usmerjen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupini: 3 f) zdravstveno varstvo (z izjemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmeijeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja; g) družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kulturne probleme; 3 h) splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem; i) obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civilne uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami. Označite lahko več odgovorov. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 5 od 11 3.3. Kateri so neposredni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ Neposredni rezultati se nanašajo na dejstvo, da smo prvič v Slovenij uspeli osvetliti velikost problema športnih poškodb na različnih področjih (vrhunski šport, šolska športna vzgoja in smučanje). Pri vseh omenjenih delih raziskave smo uspeli izvedeti in označiti tiste poškodbe, ki prevladujejo in tudi pojasniti vzročno povezavo med poškodbo in različnimi dejavniki tveganja. Kjer je bilo mogoče smo ocenili tudi stopnjo tveganja za pškodbe. S poznavanjem teh elementov, smo uspeli oblikovati vadbene programe, ki bi teoretično morali zmanjšati pojavnost omenjenih poškodb. Prav tako smo na področju vrhimskega športa uspeli pokazati na primeru zvina gležnja, da je možno z utrezno baterijo testov napovedati tiste športnike, ki so poškodbam bolj nagnjeni, in na ta način smo odprli poti za uvedbo rednih funkcionalnih testiranj pri vrhunskih slovenskih športnikih._ 3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ Dolgoročno menimo, da bodo rezultati naše raziskave prispevali k večji osveščenosti o športnih poškodbah, ter da bodo naši preventivni programi dali pozitivne rezultate in se bo incidenca poškodb signifikantno zmanjšala. Žal zaradi narave projekta, in potrebe po vsaj enoletnem spremljanju teh podatkov še nimamo. 3.5. Kje obstaja veijetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 3 a) v domačih znanstvenih krogih; s b) v mednarodnih znanstvenih krogih; ^ c) pri domačih uporabnikih; d) pri mednarodnih uporabnikih. 3.6. Kdo (poleg sofinanceijev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih? Zveza žičničarjev Slovenije Panožne športne zveze (odbojka, košarka, rokomet, nogomet) 3.7. Število diplomantov, magistrov in doktorjev, ki so zaključili študij z vključenostjo v raziskovalni projekt? 4. Sodelovanje z tujimi partnerji: Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 6 od 11 4.1. Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi institucijami._ 4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja? 5. Bibliografski rezultati^: Za vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta. 6. Druge reference'* vodje projekta in ostalih raziskovalcev, ki izhajajo iz raziskovalnega proiekta: ^ Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne strani:http:/www.izum.si/ ^ Navedite tudi druge raziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vašega projekta, ki niso zajeti v bibliografske izpise, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije. Navedite tudi podatke o vseh javnih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov vključno s predstavitvami, ki so bile organizirane izključno za naročnika/naročnike projekta. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 7 od 11 VSEBINSKO POROČILO O REALIZACIJI PREDLOŽENEGA PROGRAMA DELA Poškodbe na smučiščih v času spremljanja je bilo poškodovanih 1182 smučarjev od tega je bilo 662 (56%) moških in 518 (44%) žensk. Večinoma je šlo za poškodbe alpskih smučarjev (68%), medtem ko je bilo deskaijev na snegu približno petina (22%). Delitev poškodb po starostnih obdobjih pokaže, da sodi približno 40% vseh poškodovanih v skupino otrok in mladine (0-19 let). Največ poškodb pričakovano nastaja v času vikenda (petek-nedelja, 50,6% vseh poškodb), ko je obisk smučišč največji in sicer v mesecu januarju in februarju, ko je smučarska sezona na višku (62% vseh poškodb). Skoraj polovica vseh poškodb (48%) se pripeti do 12 ure, torej v jutranjih urah z vrhom med 10 in 12 uro, ko so temperature še vedno precej nizke, inje posledično prisotna poledica na progah. 87% vseh poškodb nastane na smučarskih progah, tako da običajna razlaga o tveganem načinu smučanja ne zdrži, saj je potrebno vzroke poškodb iskati drugje. Relativno visok delež (5%) je poškodb na žičničarskih napravah ter vstopnih in izstopnih napravah, saj je to področje kjer lahko z aktivnimi posegi zagotovimo večjo varnost smučarjev. Kar 81% vseh poškodb so bile nekontaktne narave (npr. padci, izguba nadzora nad smučmi/desko in podobno), kontaktnih poškodb pa je 19% in so bile večinoma posledica trk z drugo osebo. Gledano v celoti je največ poškodb kolena (29%) nato sledijo poškodbe zapestja in dlani (16%), glave in vratu (14%) in ramena in nadlahti (13%). Vse druge poškodbe so prispevale manj kot 10% vseh poškodb. Če primerjamo poškodbe glede na tip smučanja pa opazimo različen trend poškodb, saj pri alpskih smučarjih prevladujejo poškodbe kolena (34,5%), pri deskarjih na snegu pa poškodbe zapestja, dlani in prstov (36,2). Pri obeh populacijah smučarjev ugotavljamo tudi, daje ugotovitev tipa poškodbe na smučišču samem relativno slaba (samo 40%) prevladujejo pa različne udarnine in zmečkanine (16% pri smučaijih in 16% pri deskarjih). Ravno iz tega razloga je tudi ugotavljanje resnosti poškodbe slabo, saj kar v 68% vseh primerov nimamo podatka o resnosti poškodbe. Iz podatkov, ki so na voljo pa je videti da prevladujejo lahko poškodbe (16%), nato težke (11%) in nato srednje (5%), žal pa smo v času spremljanja zabeležili tudi eno smrtno poškodbo, ki pa ni nastala na smučarski progi temveč pri sankanju. Zadnji podatki nam govorijo o tem, da je potrebno vzpostaviti boljše sodelovanje med reševalci na smučišču samem in nadaljnjim sledenjem poškodb, ki so obravnavane v primarnih, sekundarnih in terciarnih zdravstvenih ustanovah. S stališča preventive je potrebno akcije usmeriti v promoviranje večje ozaveščenosti smučaijev o poškodbah kolena in deskarjev o poškodbah zapestja in dlani med deskanjem na snegu. V pripravi so kratke zloženke s koristnimi nasveti (prikazi vaj in nevarnih situacij, ter nasveti kako se jim izogniti), ki bi lahko bile razdeljene smučarjem na vstopnih in izstopnih napravah. Dolgoročni cilj bi bilo zmanjšanje poškodb kolena pri alpskih smučarjih na 15% vseh poškodb, ravno tako poškodb zapestja in dlani pri deskaijih. Poškodbe na osnovnih in srednjih šolah Vzorec, ki smo ga zajeli in prospektivno spremljali na osnovnih in srednjih šolah prikazuje Tabela 1. Beležili smo vse poškodbe, ki so nastale med poukom športne vzgoje na šolah. Tabela 1. Osnovni podatki o obravnavanem vzorcu (telesna višina v cm in telesna masa v kg) Descriptive Statistics spol Osnovna/srednja šola N Minimum Maximum Mean Std. Deviation 1 osnovne šole višina 1255 116 189 153,50 14,969 teža 1255 17 100 45,70 13,936 Valid N (listwise) 1255 srednje šole višina 382 150 204 176,69 7,216 teža 382 37 117 69,80 11,047 Valid N (listwise) 382 2 osnovne šole višina 1308 114 184 153,29 13,003 teža 1308 20 95 44,94 12,820 Valid N (listvi^ise) 1308 srednje šole višina 1132 143 183 165,62 5,908 teža 1132 34 88 58,94 8,822 Valid N (listvt/ise) 1132 Med poukom športne vzgoje je bilo poškodovanih 312 učencev osnovnih šol (12% celotnega vzorca osnovnih šol ne glede na spol) od tega 138 fantov (44% vseh poškodovanih oz. 11% vseh fantov) in 178 deklet (66% vseh poškodovanih oz. 14% vseh deklet). Na srednjih šolah je bilo poškodovanih 130 dijakov (9% celotnega vzorca srednjih šol ne glede na spol) od tega 44 fantov (34% vseh poškodovanih na srednjih šolah oz. 12% vseh fantov) in 86 deklet (66% vseh poškodovanih na srednjih šolah oz. 8% vseh deklet). Prevladujoče poškodbe glede na anatomsko regijo z ozirom na spol in osnovno oz. srednjo šolo kaže Slika 1. Slika 1. Anatomska razdelitev poškodb z ozirom na spol in osnovno oz. srednjo šolo ........ koleno 10 5 7 /o skočili sklep 9,43;' pisti roke 9 Oe-i'. zapestj " 92'>u roka (dlan) 3.79'/o usta 3,04% stopalo 5,66% pieties možganov 5 66/ • SS-moški prsti rok 20 98 zapestje 12 18r. koleno 11 92=?» skočni sklep 6.99'". SŠ - ženske {%) Legenda: OŠ - osnovna šola, SŠ - srednja šola Obstajajo statistično signifikantne razlike v tipu poškodb pri moških in ženskah, saj pri moških prevladujejo poškodbe spodnjega uda, pri ženskah pa poškodbe prstov rok in zapestja. Takšno različno razporeditev poškodb si lahko razlagamo tako, da pogledamo tudi pri katerih športnih aktivnostih poškodbe nastajajo, kar je prikazano na slikah 2 in 3. Slika 2. Športna aktivnost pri kateri nastopi največ poškodb pri pouku športne vzgoje pri fantih Slika 3. Športna aktivnost pri kateri nastopi največ poškodb pri pouku športne vzgoje pri dekletih ženske osnovne šole odbojka 28,26% košarka 16,09% atletika 13,04% og revanje 6,09% gimnasti ka 4,35% me rti ve 4,35% Iz teh slik je razvidno, da se fanti največkrat poškodujejo med igranjem nogometa, dekleta pa med igranjem odbojke, kar seveda pojasni razHčne prevladujoče poškodbe. Zanimivo je opaziti, da kar nekaj poškodb nastane tudi med samim ogrevanjem, kar poudarja pomen vodenega ogrevanja s postopnim dvigom intenzitete ogrevanja, saj otroci prevečkrat pri tem pretiravajo. Ocena tveganja za nastanek poškodbe je bila narejena za dejavnik prejšnja poškodba in smo ugotovili, da so na osnovnih šolah fanti s prejšnjo poškodbo 21-krat bolj ogroženi za ponovno poškodbo, prej poškodovana dekleta pa 29-krat v primerjavi s fanti/dekleti, ki prej niso imeli poškodb. Ista situacija velja tudi na srednjih šolah, kjer je stopnja ogroženosti videti še bistveno večja (fanti 118-krat, dekleta 56-krat), saj je zabeležena situacija po enoletnem spremljanju bila takšna, daje od 44 poškodovanih fantov, kar 39 imelo prejšnjo poškodbo pri dekletih med 86 poškodovanih je prejšnjo poškodbo navedlo 72 deklet. v zaključku torej na osnovnih in srednjih šolah predlagamo uvajanje preventivnih programov vadbe, ki naj bodo usmerjeni predvsem na tiste učence/dijake, ki so že bili poškodovani s stalnim poudaijanjem rednega, temeljite in pravilnega ogrevanja. Program preventivne vadbe lahko prilagodimo tistim športnim panogam (nogomet pri fantih, odbojka pri dekletih) pri katerih nastopi največ poškodb. Pri poškodbah v prostem času smo najprej preučili količino telesne aktivnosti otrok v prostem času. Ugotovitve kaže Slika 4. Slika 4. Trajanje telesne aktivnosti na dan v minutah otrok in mladine različne starosti Zanimivo je opaziti strmo naraščanje količine telesne aktivnosti pri obeh spolih med 8. in 10. letom starosti, kar je v skladu s prejšnjimi ugotovitvami (npr. Pišot m sodelavci). Med 10. in 13. letom starosti dosežeta oba spola nekakšen plato pri 35 minut pri dekletih in med 35 in 40 minut pri fantih. Potrebno je poudariti, da so te vrednosti pod priporočenimi mednarodnimi smernicami za telesno aktivnost pri otrocih (otrok naj bi bil telesno aktiven vsaj 60 minut zmerno do močno vsak dan v tednu). Še bolj zaskrbljujoče je strm padec telesne aktivnosti pri dekletih po 13. letu starosti, saj pade pri njih količina dnevne telesne aktivnosti med 15. in 17. letom na skromni 15-20 minut/dan. Pri fantih tega učinka ni, saj fanti doseženi plato z različnimi nihanji vendarle vzdržujejo. Že tak preprost grafikon nam daje jasno tarčno populacijo za ukrepanje z namenom preprečevanja negativnih učinkov majhne stopnje telesne aktivnosti (debelost, sladkorna bolezen, osteoporoza) in to so punce med 13. in 18. letom starosti, pri katerih je potrebno sistematično poskrbeti za dvig oz. podvojitev stopnje telesne aktivnosti. Čeprav je omenjeni vzorec bil relativno majhen, in tudi podatki niso najvišjega razreda zaupanja, pa nas usmerjajo v nove raziskave na področju merjenja stopnje telesne aktivnosti otrok in mladine. Kar zadeva poškodbe v prostem času, pa razdelitev teh poškodb glede na starostno obdobje in spol kaže Tabela 2. Tabela 2. Anatomska razdelitev poškodb v prostem času glede na leta in spol Iz Tabele 2 je razvidno, da so posledice v prostem času večinoma udarnine in odrgnine kože, torej gre v glavnem za lažje poškodbe. Kot izolirana zmerna do težja poškodba izstopa zvin gležnja, je pa tudi precej poškodb kolena pri fantih oz. prstov rok pri dekletih, kar je podobno situaciji pri poškodbah med poukom športne vzgoje. Ker v primeru poškodb v prostem času zanesljivost podatkov težko preverjamo, ker ni pravega prospektivnega spremljanja in beleženja (kot je bilo pri poškodbah v prostem času, kjer so učitelji športne vzgoje opravljali to delo) je potrebno rezultate jemati z rezervo, saj se nanašajo na trditve učencev/dijakov, ki jih učitelj, kije le spremljal podatke ni mogel preveriti. Poškodbe v vrhunskem športu v okviru projekta smo opravili naslednje meritve: • bilateralna izokinetična meritev jakosti kvadricepsa in zadnje lože stegna pri hitrosti 60°/sec v koncentričnem in ekscentričnem načinu kontrakcije • bilateralna izokinetična meritev jakosti zunanjih in notranjih rotatorjev ramenskega sklepa pri hitrosti 90°/sec • meritev posturalnega ravnotežja za pridobitev skupnega indeksa stabilnosti na napravi Biodex Balance System pri stopnji stabilnosti 4 • gibljivost zadnje lože stegna • meritev višine skoka pri 4-ih različnih tipih skokov (skok iz nasprotnega gibanja, skok iz počepa, napadalni in obrambni blok skok) z uporabo naprave OptoJump® • sestavo telesa z uporabo standardne baterije testov velike antropometrije pri čemer smo dobili podatke o tipu konstitucije, odstotku mišičnega, maščobnega tkiva in kostnine. Rezultate meritev prikazujejo tabele 3-6. Tabela 4. Vrednosti relativnega mišičnega navora kvadricepsa in zadnje lože pri odbojki z ozirom na spol (povprečje in interval zaupanja)_ Povprečje 95% interval zaupanja Spodnja zgornja meia meia Jakost kvadricepsa v Nm/kg TT moški 2.71 2.64 2.78 ženske 2.34 2.29 2.40 Jakost zadnje lože v Nm/kg TT moški 1.62 1.59 1.66 ženske 1.29 1.26 1.32 Ekscentrična jakost kvadricepsa moški 238.84 228.89 248.80 ženske 169.13 162.30 175.97 Ekscentrična jakost zadnje lože moški 141.57 136.14 146.99 ženske 93.71 90.68 96.74 Klasično razmerje zadnja loža/kvadriceps moški 0.61 0.59 0.63 ženske 0.56 0.54 0.57 Dinamično funkcionalno moški 0.64 0.62 0.66 razmerje zadnja loža/kvadriceps ženske 0.61 0.60 0.63 Znotraj mišično razmerje Qeksc/Qkonc* moški 1.07 1.04 1.10 ženske 110 1.07 1.13 Znotraj mišično razmerje Heksc/Hkonc* moški 1.05 1.03 1.08 ženske 1.11 1.09 1.14 Tabela 4. Vrednosti relativnega mišičnega navora zunanjih in notranjih rotatorjev ramena pri odbojki z ozirom na spol(povprečje in interval zaupanja) Povprečje 95% interval zaupanja spodnja zgornja meja meja jakost notranjih rotatorjev v nm/kg TT moški ženske 0.86 0.56 0.83 0.54 0.88 0.58 jakost zunanjih rotatorjevv NM/kg I 1 moški ženske 0.52 0.41 0.50 0.40 0.54 0.42 Razmerje zunanja/notranja rotacija moški ženske 0.62 0.75 0.60 0.73 0.64 0.77 Tabela 5. Gibljivost zadnje lože stegna, indeks stabilnosti in osnovna antropometrija pri odbojki z ozirom na spol Povprečje 95% Interval zaupanja spodnja zgornja meja meja Skupni indeks stabilnosti moški ženske 3.70 2.41 3.31 2.23 4.09 2.59 Gibljivost zadnje lože moški ženske 48.95 52.08 47.24 50.78 50.67 53.38 Odstotek maščob moški ženske 10.73 21.58 10.22 21.03 11.25 22.13 Odstotek mišic moški ženske 50.69 45.86 50.14 45.45 51.23 46.27 Odstotek kostnine* moški ženske 21.46 22.48 20.83 21.57 22.10 23.40 Tip skoka Spol Povprečje 95% interval zaupanja spodnja meja zgornja meja Skok iz počepa moški 39.09 38.11 40.07 ženske 27.24 26.46 28.01 Skok iz nasprotnega gibanja moški 43.96 42.99 44.93 ženske 30.86 30.05 31.66 Blok skok moški 47.94 46.79 49.09 ženske 32.76 31.89 33.64 Napadalni skok moški 62.46 61.03 63.89 ženske 41.81 40.77 42.85 Prevladujoče akutne poškodbe pri odbojki so zvini gležnja, kronične pa patelama tendiopatija, nato pa poškodbe rotatome manšete in hrbta. Analiza dejavnikov tveganja še vedno poteka, in bo objavljena v obliki monografije. Glede na naravo in mehanizem poškodb (večina poškodb po doskoku iz napada) smo oblikovali preventivni program vadbe v odbojki. Sodelujoči klubi so program izvajali v pretekli sezoni in učinke še vedno ocenjujemo, kar je zaradi ustrezne randomizacije precej zamudno, vendar bo vključeno v monografijo, ki bo pripravljena do konca leta. Pri odbojkarjih smo za zvine gležnje uspeli odkriti dva pomembna dejavnika tveganja in sicer večjo moč plantamih fleksorjev ter omejeno gibljivost v dorzalni fleksiji stopala, saj so ti odbojkarji imeli 1.22 krat večje tveganje za zvin gležnja kot preostali odbojkarji. Za oceno tveganja je bila uporabljena binarna logistična regresija, uporabljeni model pa je bil statistično značilen (Nagelkerke R^=0.592, Cox R^=0.422, p=0.008). Z uporabo podatkov iz funkcionalnih meritev gibal smo uspeli uspešno napovedati 66.7% zvinov gležnja, kar podpira naše hipoteze, da lahko s funkcionalnimi meritvami napovemo športno poškodbo. Omenjena analiza je bila nagrajena na 5. evropskem kongresu medicine športa kot najboljši znanstveni prispevek na konferenci, članek v celoti pa je bil sprejet v objavo v revijo Isokinetic & Exercise Science (še ni v referencah, ker čakamo uradno listino izdajatelja). Spremljanje poškodb pri mladih nogometaših je dalo naslednje ugotovitve. V času študije bilo poškodovanih 39 (51.3%) igralcev. Skupno število poškodb je bilo 45. Skupna incidenca poškodb je znašala 1.22 na 1000 nogometnih ur (13.1 na 1000 ur igre in 1.3 na 1000 ur treninga, P<0.001). Zabeležili smo 38 (84%>) akutnih (32 novih poškodb in 6 rekurenc) in 7 (16%) kroničnih poškodb. Poškodbe spodnjega uda so predstavljale 87% vseh akutnih poškodb ter 86% vseh preobremenitvenih poškodb. Zvin gležnja je najpogostejša akutna poškodba (33%), medtem ko so bolečine dimljah najpogostejši preobremenitveni sindrom (43%). Poškodbe kolena so druga najpogostejša akutna poškodba (24%), kjer prevladujejo poškodbe medialnega kolateralnega ligamenta (43% vseh poškodb kolena). Podrobno analizo poškodb kaže Tabela 7. Tabela 7. Analiza poškodb pri mladih nogometaših Incidenca/1000 ur Število poškodb (odstotek vseh) Nogometa Igre Treninga Druge poškodbe 7 (16%) 0.19 2.04 0.21 Poškodbe hrbteničnih mišic 3 (7%) 0.08 0.87 0.09 Nategi zadnje lože 4 (9%) O.li 1.16 0.12 Bolečina v dimljah 5 (11%) 0.14 1.46 0.15 Poškodbe kolena 11 (24%) 0.30 3.20 0.33 Zvin gležnja 15 (33%) 0.41 4.37 0.45 Skupaj 45 (100%) 1.22 13.10 1.35 Večina poškodb je nastala med igralno sezono (71%), in sicer na tekmah (56%) več kot na treningih (44%). Drugi polčas tekme 11/20 (55%) in osrednji del treninga 14/25 (56%) sta bila značilna po največji pogostosti poškodb. Pri akutnih poškodbah je bil mehanizem poškodovanja pri 18/38 primerov (47%) kontaktni ter nekontaktni pri 20/38 primerov (53%). Kontaktne poškodbe so se pojavljale večinoma v napadalni fazi igre (11/18 ali 61%) in sicer med sprintom (6/11 ali 55%). Ne kontaktne poškodbe so se prav tako večinoma pojavljale v napadalni fazi igre (12/20 ali 60%i) in sicer po doskoku (5/20 ali 25%) in nenadni spremembi smeri gibanja (3/20 ali 15%). Vse preobremenitvene poškodbe so bile nekontaktne narave. Resnost poškodb smo ocenili glede na odsotnost iz tekmovalnega in trenažnega procesa. Tako akutne kot tudi preobremenitveni poškodbe so bile večinoma zmerne (8-28 odsotnosti), vendar je potrebno poudariti, da smo zabeležili tudi relativno velik delež težjih poškodb, ki so povzročile odsotnost 4 tedne in več, kar je v skladu z drugimi študijami, ki navajajo, daje 11-35% vseh poškodb hudih. Po koncu spremljanja smo z uporabo logistične regresije preverili vpliv določenih dejavnikov tveganja za poškodbo (zanimal nas je vpliv jakosti dinamičnih stabilizatoijev kolena) in poškodovanjem. Model je bil statistično značilen (p<0.001) in zmerne jakosti (Nagelkerke R=0.51). Izokinetične meritve jakosti so uporabno orodje pri funkcionalni obravnavi mladih nogometašev. Koncetrična jakost kvadricepsa relativizirana na telesno težo znaša v povprečju 2.99 Nm/kgTT (95% interval zaupanja 2.9-3.1), za zadnjo ložo pa 1.81 Nm/kgTT (95% interval zaupanja 1.76-1.86). Koncentrično razmerje zadnja loža/kvadriceps znaša v povprečju 0.61 (0.59-0.63), dinamično funkcionalno razmeije pa 0.66 (0.64-0.69). Prejšnja poškodba ostaja vodilni dejavnik tveganja za ponovno poškodbo. Čeprav je opaziti večjo jakost dominantne noge, so vse bilateralne razlike v jakosti manjše kot 10%. Tisti nogometni z bilateralnimi razlikami v koncentrični jakosti kvadricepsa >10% so 3.6-krat bolj ogroženi za nastanek poškodbe, kot tisti pri katerih so razlike <10%. S testiranjem jakosti pred pričetkom tekmovalne sezone lahko odkrijemo te pomanjkljivosti in poskušamo preprečiti poškodbo.