Alenka Zupančič Med dvema subjektoma Za izhodišče b o m o vzeli tisti del knjige Alaina Badiouja Saint Paul. La fondation de l'universalisme, ki obravnava dve figuri zakona. Najprej zakon, ki vpelje željo kot željo po transgresiji, ki umesti življenje na stran greha in povzroči, da se subjekt znajde na strani smrti. In potem nek drugi zakon, ki ni zakon črke in ki pri svetem Pavlu nosi ime agape, ljubezen. Ta dvojna f i g u r a z a k o n a p r i v e d e d o dvo jne f i g u r e sub jek ta , u n i v e r z a l n e g a in neskončnega . V prvi vrsti j e vreden pozornosti način, kako Badiou, izhajajoč iz svetega Pavla, pokaže mortifikacijo, omrtvičenje subjekta pod zakonom. Za izhodišče vzame pavlovski razcep med mesom in duhom ter to dvojico iztrga iz kon- c e p t u a l n e g a pol ja , ki ga kons t i tu i ra dvojica t e l o / d u š a (z vsemi kono- tacijami), ter j o naveže na dvojico smrt/življenje. Življenje in smrt tu seveda nista biološki dejstvi, temveč se nanašata na zmožnost (ali nezmožnost) subjekta, da nastopa kot opora nekega procesa resnice. Kaj se torej zgodi z nas topom zakona? »Ko nastopi zakon, znova oživi pot smrti, ki je bila sama mrtva. Zakon oživi smrt , subjekt pa, kot življenje v skladu z d u h o m , pade na stran smrti. Zakon r a z p o r e d i ž ivl jenje na s tran poti smrt i in smr t na stran poti življenja.«1 Z drug imi besedami , zakon povzroči, da življenje ne sovpada več z življenjem in smrt ne več s smrtjo. Drugi učinek zakonaje ta, da želji naznači n jen objekt in j o avtonomizira kot transgresivno željo. Ce j e subjekt na strani smrti, j e torej življenje na strani greha. Zakon dâ želji življenje i n j o prepusti n jen i avtonomiji , ki je v osnovi avtonomija ponavljanja, to »življenje želje kot avtonomija, kot avtomatizem« p a j e greh. Ali rečeno z besedami svetega Pavla: »... ne delam dobrega , ki ga hočem, temveč delam zlo, ki ga nočem. Ce de lam tisto, česar nočem, nisem več jaz tisti, ki tako deluje, temveč greh, ki prebiva v meni«. Lahko bi torej rekli, da zakon ustvari gravitacijski center subjekta in ga hkrati postavi zunaj subjektovega dosega. 1 Alain Badiou, Saint Paul. La fondation de t'universalisme, PUF, Pariz 1997, str. 86. Filozofski vestnik, XIX (1/1998), str. 47-55. 47 Alenka Zupančič smrt življenje greh Pri tej, na hitro orisani koncepciji j e še posebej zanimivo to, da sugerira neko figuro subjekta želje, ki ni figura razcepljenega subjekta v strogem pomenu besede: nastop zakona (in želje) potegne za seboj neko izsrediščenje, »ekscentracijo« subjekta. Subjekt želje (ali Zakona) ni razcepl jen subjekt (razcepljen med pot življenja in pot smrti), j e »ves« na strani smrti, pri čemer je razlog njegove želje nekaj, kar ga transcendira in se naha ja drugje , na drugi strani. Drugi pomembni element: življenje ima tu status izjeme, kar pomeni, d a j e za ta subjekt življenje fikcija zakona. Subjekt torej ni razcepljen med dve poti, temveč prej ekscentriran, izsrediščen. »Center« subjekta nastopa kot tisto nedostopno, nedosegljivo, ki sproži neskončno metonimijo želje, ki subjekta ohranja na strani smrti. Neskončno oziroma neskončnost, ki nastopa tukaj, j e torej (zgolj) funkcija nedosegljivega (lahko bi tudi rekli, da imamo opravka s t.i. »slabo neskončnostjo«). Univerzalno, kije povezano s to figuro zakona,je univerzalno totalitete, Vsega, ki se kot tako vzdržuje v referenci na neko mejo oziroma izjemo. V razmerju do izključenega oziroma nedosegljivega objekta želje, k i j e edini pravi, ostali »objekti« tvorijo neko »vse«. To j e tudi razlog, zakaj »Vse« izključuje »za vse«: »za vse« ne dopušča nobene izjeme oziroma zunanjosti , medtem ko »Vse«, kot pojem totalitete, predpostavlja zunanjos t nečesa (radikalno) drugega in nedosegljivega. Lahko bi rekli tudi drugače: »Vse« predpostavlja neko zaprto strukturo, k i j e hkrati struktura končnega. Toda struktura končnega je natanko zato, ker nikoli ne more doseči svoje meje, temveč se j i lahko le v neskončnost približuje. Pojem končnega nikakor ne izključuje »neskončnega približevanja«, temveč j e prav slednje tisto, kar končno definira kot končno. Poglejmo sedaj drugo figuro zakona (ljubezen) in subjektivnosti (ali subjektivacije), tisto, ki prelomi z Zakonom in povzroči, da se subjekt znajde na strani življenja. Prelomiti z Zakonom tu seveda ne pomeni transgresirati Zakon, temveč vstopiti v neko drugo logiko, ki ni logika Zakona in njegove transgresije. Pri tem j e pomembno naslednje: Če nastop Zakona razporedi življenje na stran smrti in smrt na stran življenja, pa ljubezen (kot ime za to drugo figuro zakona) ne implicira, da se življenje in smrt sedaj razporedita tako, »kot j e treba«, in da sovpadeta sama s seboj. Drugače rečeno, ne gre za to, da si subjekt (znova) prilasti življenje; kajti če sveti Pavel reče »nisem jaz tisti, ki to počnem, temveč greh, ki prebiva v meni«, reče tudi: »če živim, nisem jaz tisti, ki živim, temveč Kristus, ki živi v meni«. 48 Med dvema subjektoma To pomeni , da n imamo opravka z nekakšno »koncentracijo« ali os- rediščenjem subjekta. Nasprotno, prej bi morali reči, d a j e v ljubezni subjekt dvakrat »ekscentriran« ali izsrediščen in da na stran ljubezni stopi tako, da j e še v drugo izsrediščen, tj. izsrediščen tudi v razmerju do smrti. Zgolj s tem dvojnim izsrediščenjem p r i d e m o do razcepljenega subjekta v s t rogem p o m e n u besede. Subjekt ni več »smrtna lupina«, ki ima svoje življenje zunaj sebe in ki »živi drugje« (v želji in grehu). Ni več subjekt kot prazna lupina, temveč izgubi še samo to lup ino . Subjekt ni nič d rugega kot to, kar konstituira ne-razmerje dveh subjektivnih poti (poti duha in poti mesa). Je na strani življenja, vendar »ni on tisti, ki živi«. smrt življenje duh ^ ^ meso < Poglejmo sedaj, kaj omogoča takšno subjektivacijo. - Seveda dogodek, katerega nosilka j e v našem primeru naslednja izjava: »Kristus je umrl na križu in vstal od mrtvih«. Kot poudari Badiou, smrt kot taka nima nobenega p o m e n a v operaciji zveličanja, temveč deluje zgolj kot pogoj imanentnosti. To pomeni , da na križu umre življenje kot izjema. Lahko bi tudi rekli, da na križu umre smrt kot tista diferencialna poteza, k i j e razlikovala »Vse« (ljudi) in Boga. Življenje (ali duh ) tako postane imanen tna izjema. Pr idemo do d rugega tipa univerzalnosti, ki se po Badiouju vzdržuje iz nekega »brez izjeme« in ki ne daje dostopa do nobenega »Vse«. Univerzalno ima sedaj fo rmo nekega razcepa. Univerzalno ni niti na strani mesa (kot konvencio- nalna legalnost) niti na strani čistega duha (kot intimna prisotnost resnice). »Univerzalno j e zgolj tisto, kar j e v položaju imanentne izjeme.«2 Kar zadeva neskončno, tu nimamo več opravka z neskončnim želje, ki ga vzdržuje nedosegljivost izjeme. Opravka imamo z neskončnim, ki ga odlikuje imanentnost - imanentnost izjeme ali meje. To ne pomeni, d a j e neskončno »imanentno končnemu«. Izjema je tista, ki postane imanentna celot i /vsemu končnega in ki s tem v to končno vnese neko odprt ino, ga naredi za neskončnega. Tu smo v neskončnem. Vse to nas napotuje na Lacanove formule seksuacije. 2 Ibid., str. 119. 49 Alenka Zupančič 3 x X 3 x x Vx x V x c|> X S . S (A) a Spodnji del formul izpričuje na jmanj neko s t rukturno homologi jo z dvema figurama subjekta, ki ju razvije Badiou v svojem branju svetega Pavla: na levi strani imamo izsrediščeni subjekt, katerega objekt-razlog želje se nahaja na drugi strani prečke, na desni strani pa imamo v strogem p o m e n u besede razcepl jen subjekt - subjekt, ki ni nič d r u g e g a kot ar t ikulaci ja nerazmerja med dvema različnima potema oziroma funkcijama. Skratka, ne gre za to, da bi tu imeli nek subjekt, ki bi bil razcepljen med falično funkcijo in mankom v Drugem, ki bi ga vleklo zdaj sem, zdaj tja ali ki bi bil »malo tu, malo tam«. Nasprotno, subjekt ni tu nič drugega kot ime za razcep v čisti obliki. To nam pomaga odgovoriti na vprašanje, ki se - če ga formul i ramo kar najbolj naivno-neposredno - glasi: Zakaj po Lacanu iz zgornjih formul izhaja, da »Moški obstaja« in da »Ženska ne obstaja«? Lahko bi rekli, da če »Ženska ne obstaja«, j e to zato, ker je subjekt v strogem p o m e n u besede; in da, če »Moški obstaja«, je to zato, ker še ni povsem subjekt. V tem pr imeru bi formule seksuacije lahko brali tudi takole: obstajajo moški oziroma ljudje (1'hommev francoščini lahko pomeni tako moškega kot človeka nasploh) in obstajajo subjekti. Sli bi lahko še dlje in iz tega izpeljali nek slogan, ki ni toliko s logan enakost i spolov kot s logan tega, kar Badiou i m e n u j e la production du Même, »produkcija Istega«: »Naj m o š k i / l j u d j e pos t ane jo subjekti!« Toda vrnimo se k Badiouju: način, kako konceptualizira misel svetega Pavla (da bi hkrati razvil in ponazoril svojo lastno teorijo univerzalnega), se zelo približa tistemu, na kar meri Lacan s svojo (kontroverzno) konceptu- alizacijo »ne-vsega«. Seveda ne gre za to, da bi bila Badioujeva teori ja zvedljiva na Lacanovo ali obra tno . P o m e m b n o j e predvsem nas l edn je dejstvo: če Lacan stopi na težavno pot konstrukcije »ne-vsega« (ki krši pravila klasične logike), je razlog prav v tem, da išče univerzalno, ki ga ni mogoče zvesti na po j em total i te te ali »Vsega«. In če p r e d l a g a to n e n a v a d n o 50 Med dvema subjektoma konstrukcijo (ne obstaja noben x, ki ni razlik kot materialno znamenje univerzalnega«. To ima neko pomembno konsekvenco za pojasnitev prehoda od prvega (in končnega) užitka k drugemu (neskončnemu) užitku. Prvič, do drugega užitka ne pridemo prek negacije prvega, kajti negacija (oziroma izjema) j e ravno tisto, na kar se opira falični užitek in kar ta užitek ohran ja v okviru končnega, ne pa nekaj, kar bi odprlo dostop k d rugemu užitku. Drugače rečeno, drugega užitka ni mogoče izpeljati iz prvega (tudi ne z negacijo). V p r e h o d u od enega k d rugemu se sp remen i jo t eme l jne predpostavke. N a m e s t o da n e g i r a m o prvi už i tek in p o s t a v i m o eks i s t enco n e k e g a nekastriranega užitka, prvemu užitku vzamemo njegovo izjemo (nekastrirani užitek), ki g a j e vzdrževala v okviru končnega. To j e tisto, kar odpre prostor drugega užitka. Prav to nas zbode v oči v Lacanovih formulah: šele na desni (tj. »ženski«) strani kastracija postane zares univerzalna (tu ni več n o b e n e iz jeme) , hkra t i pa izgubi vsako r e f e r e n c o na Vse. S tem ko p o s t a n e univerzalna, se funkcija kastracije »ponevseji«, postane ne-vsa. Vase sprejme in »prenaša« nek dopolnilni užitek, tolerira prištevanje in odštevanje. Seveda lahko rečemo, da imamo opravka s tem, kar Lacan opiše z besedno igro du 8 Conditions, op. cit., str. 294. 54 Med dvema subjektoma pere au pire, »od očeta k slabšemu«: ne p r idemo do označevalca nekega d r u g e g a užitka, temveč izgubimo še označevalec fal ičnega užitka. Ali natančneje, pustimo ta označevalec za seboj, se oddaljimo od njega (spodnja raven formul) . Pri Lacanu ima ženski užitek neko ime in neko podobo. Ce je podoba končnega (ali »faličnega«) užitka asimptotično približevanje, ki se odvija v znamenju nedosegljivega, p a j e podoba neskončnega užitka podoba nečesa, česar se »ne m o r e m o znebiti«, njegovo ime pa, na primer, presežni užitek (le plus-de-jouir). V n e k e m t renu tku svojega poučevanja Lacan zastavi problem užitka v drugi perspektivi, kot j e perspektiva nedosegljivega (ali vselej že izgubljenega). Problem užitka ni (več), da vselej uhaja našemu p r i j emu , temveč pre j v tem, da se ga ne m o r e m o nikoli zares znebiti. Odpovemo se užitku, toda sama ta odpoved proizvede nek ostanek/presežek užitka". Odrežemo tu, in znova zraste tam. »Metastaze užitka« - takšna je podoba užitka kot neskončnega. To pa implicira nek zasuk perspektive, ki ga lahko povzamemo v dveh točkah: 1) Zelja, logika želje (in nedosegljivega) je sedaj dojeta kot »obramba, o b r a m b a p red prekoračitvijo meje v užitku« (Lacan). Neskončna meto- nimija želje j e obramba pred aktualno neskončnos^o užitka. 2) V končni instancije treba reči, da ne obstajata dva užitka, nek končni in nek neskončni užitek. Obstaja en sam užitek in ta pripada redu neskon- čnega. Končni užitek ni nič drugega kot želja (ki je sama neka organizacija užitka). Toda če obstaja en sam užitek, pa obstajata dva odgovora na ta užitek: en, ki reče »ne« in ubere pot želje, in drugi, ki reče »da« in ubere pot gona ali pulzije. Obe poti lahko soobstajata in dejansko soobstajata v vsakem subjektu. Kajti ta razporeditev ne pomeni, da tisti, ki reče užitku »ne«, ne bo užival. Užival bo pod negacijo (»to ni tisto, kar hočem«) oziroma v obliki izsrediščenja (»ono uživa«, a vselej na drugi strani). Ce j e torej užitek na obeh straneh isti, pa to ne velja tudi za modus subjektivacije. Na eni strani imamo subjekt, ki se v volji oziroma hotenju postavi na čelo (»na glavo«) užitka, ki ga zasleduje. Na drugi stani imamo subjekt, ki se sooči z užitkom in v tem »izgubi glavo« ter postane subjekt v pravem pomenu besede. To j e tisto, kar Lacan imenuje »brezglava subjekti- vacija«. Cf. Slavoj Žižek, »Schelling-za-Hegla: 'Izginevajoči posrednik' I.«, Problemih, Ljubljana 1995, str. 5. 55