Leto XXVII	V	Ljubljani,	dne	25.	septembra	1340	štev.	9
V organizacift ie mol. kolikor moči — toliko pravice
— Izhaja 25 v mesecu —
L: r p d n i š t v o in uprava; Ljubljana poštn predal 290'
Čekovni račun štev. 13.562
Telefon interurban št. 3478
Rokopisi »e ne vračalo,
PoStnlna plačana ▼ gotovini
Dopisi moraio biti frankirani. podpisan in opremljeni s štampiljko dotič. organizacije
časopis prejemajo le člani strok, organizacij, ki so priključene Strok, komisiji za Slovenijo in sicer brezplačno
Opustiti moramo iluzije. One uspavajo zavest, toda problemov ne rešujejo, In stvarnost se ne krije vedno z ganljivimi zdravičarskimi vzkliki okoli prepolne mize. Ta redoma ni in ne more biti tam.
lina iluzija govori o kmetiško - gospodarskem značajlu naše države. Smatrajo, da je kmetiško gospodarstvo edina naša gospodarska osnova. In da bi se to podkrepilo, navajajo število prebivalstva na kmetih. GcVore torej vse ono, kar se govori že pol stoletja o teli deželah.
Vse to more služiti kot tema za razne zidravice. Tudi bistrost kmeta, obilje naravnih bogastev, razkošje naravnih lepot! No, od tega se ne živi. Tudi kmetu lepota narave poleg vse njegove bistrosti ne mere nadomestiti zemljo, ki je nima.
Naša vas sc približuje zadnjemu kosu zemlje, ki se more izkoristiti za obdelovanje. Niti z izsušeinjem vseli polj in močvirij, se radikalno ne bo rešilo vprašanje. Imamo dejstvo, da ima 33.8.2 odst. vaškili gospodarstev v svojih rokah, v svoji lasti, samo 8.45 ddst. kme-tiškogospodarske površine. In Ijuta potreba po zemlji je vsak dan silnejša.
Dejstvo je dalje uradno priznano, da je samo 46 okrajev, iz katerih se more nabavljati hrana. Ostali so v deficitu, ostali nimajo niti tega, kar sami najbolj potrebujejo.
imamo dejstvo, da prinaša žetev vsako leto manj. Pada prinos žetve v cc-lotni množini, ali pada tudi na vsakem posejanem hektaru.
lu selo naj poišče pota in izhod iz zagate. Selo ima milijone nezaposlenih rok! Z bisago okoli ledij vsako leto prihajajo novi desettiseči teh nezaposlenih rok v mesta, kjer iščejo zaposlitev, kruli, streho nad glavo. Zdi sei, kakor da bi bil mislil nanje v starem Rimu Tiberij Grakli, ko je govoril o krivicah, ki se zrcalijo v dejstvui, da imajo celo ptice pod nebom stanovanje in hrano, torej to, česar pravzaprav kmetom primanjkuje.
Tudi v mestih življenje ni d, bro.
V	vaškem gospodarstvu zapažamo danes neko preseljevanje, selitev, beganje) na nova ozemlja.
Beže industrijska piodjetja iz Slovenije, beže iz Hrvatske. Prevažajo se novi stroji tja ob železniške proge po Srbiji. Na ledini je treba postaviti nove vitke zidove, kjer bo v bodoče motil mir šumadijskih polj pisk siren.
Političarji vidijo v tem samo slabo voljo kapitalistov napram svojemu režimu. Izšla je: naredba, da se mora vsaka zatvoritev tovarne opravičiti. Uspeh je samo ta, da se izpremirjajo firme, da se osnivajo nova delniška podjetja. Proces zapiranja in selitve se pa ni ustavil.
Korenina tega pregrupiranja ni v političnem režimu, ni v davčni obremenitvi. Vrši se le približevanje surovinam in trgom v svojo lastno korist. Izkoristiti se hoče cenena delovna sila, ki se nahaja po srbskih vaseh.
Ni bilo treba, da pride do tega. Zadoščalo bi bilo, če bi se bilo ohranilo gospodarsko področje enotno. Potegnjene so bile meje in pričel se je nek notranji gospodarski spor. Pričel ga je hrvaški nacionalizem na oblasti s prepovedjo izvoza drv za kurjavo. Nadaljeval ga je ta s prepovedjo uvoza riža z juga na svoj teritorij. Napravil je to, čeprav je uradno razglašal, da je treba 66 okrajev prehranjevati vsako leto, 66 od celotnih 99 na njegovem teritoriju. In ko je žitorodna Vojvodina ustavila prodajo pšenice na Hrvaško, je bila revidirana naredba o prodaji drv za kurivo. Količina je bila določena na 50 odst. Ali z druge strani so odgovorili z onemogočavanjem dela v vseli livarnah. In tako je z vso silo prodrla v javnost zapletenost našega gospodarskega življenja. Razvoj ne trn: kakega razdvajanja, kakega cepljenja.
Kapitalisti imajo predvsem svoje posebne interese. Oni zahtevajo 100 odst. rentabilnost svdjega podjetja Oni ne
zen, kar morajo. Zaradi tega so nagli v sklepih. V, Sloveniji so daleč od svojih trgov, na Hrvaškem niso sigurni, da dobe surovine za svoje potrebe v industriji in da ohranijo trge. Izhod iz te zagate so našli v selitvi.
Industrija ni to, kar je cirkus. Leta bi bila potrebna, preden bi se razvila, prilagodila, našla oporišča, vsposobila potrebne kadre delavcev, lu zaradi tega nastaja velika praznina, ogromna zmešnjava na delovnem trgu.
Delavci izgubljajo v /oprtih tovarnah delo. Z njimi podjetja Več ne računajo. Cc pa, recimo, vzame podjetje iz Slovenije delavca v Mladenovae, mu mora plačati večjo mezdo, najmanj toliko, kolikor je imel v starem kraju. Zaradi tega kapitalist ne premiš^uje dolgo in vzame rajši cenejšo delovno silo v kraju, kamor se je preselil s svojim podjetjem.
Delovni trg bo zaradi tega obremenilo tisoče nezaposlenih delavcev preseljenih podjetij. Toda, prišli bodo tudi i oni iz vasi. Njih število bo letos še večje, kakor običajno, zaradi poplave1. Ni šala, voda je preplavila 200 tisoč hektarjev zemlje. Niti zrna pšenice niso dale poplavljene njive, nit' peščico mrve polja. Ljudje morajo v mesto, v mestno gospodarstvo, ki se seli v te kraje!
Iz teli razlogov mi odločno nasprotujemo gospodarskemu .'»cpurati/niu. Smatramo, da je to nespametnost, ki bo povzročila fcežkoče do neverjetnih razmer. Ni še prikasno, da se ra proces ustavi. Poitrebno je jako malo, treba je samo podrediti strankarske interese odgovornih režimov narodnim interesom. In o tem se toliko govori, to se toliko poudarja da ja že res prišel moment, da se ponudi prilika, da bomo mogli oceniti vrednost takih besed.
Določena le nova minimalna mezda
Neprestani val draginje je postavil nejše na dnevni red potrebo nove reguhieiie mezde. O tem so delavska gibanja in stavke za izboljšanje mezd nudile; dovolj prepričevalen dokaz. Huda življenjska potreba je postavila to najvaž-
defavsko vprašanje na dnevni red. In akcija ni ostala brezuspešna.
Sedaj je rešena načelna stran vprašanja. Zakaj, tudi vlada je pmnala, da je dosedanje mezde treba povišati. S tem samim je posredno rečeno, da so ,
Enotno gospodarsko področje
pristajajo na to, da bi kaj izgubili, ra-
dosedanje mezde nezadostne. In v razvoju tega vprašanja prihajamo do zaključka, da tudi vlada .priznava opravičenost akcij za boljše mezde. Od tega spoznanja pa pričakujem.) tudi praktične rezultate. Mislimo namreč, da je akcija za boljše mezde treba prepustiti interesentom. Stališče, po katerem naj bi bila delavska akcija vprašanje vzdrževanja reda, je popolnoma nasprotno temeljni zahtevi, da se ne bi razširjal krog interesentov. Tam, kjer deluje inšpekcija dela, ne vidimo potreb za.akcijo policijskih organov.
V	glavnem sta obstojali dve stališči o načinu, po katerih naj bi se rešilo vprašanje minimalnih mezd. Na podlagi izkušenj pod prejšnjimi režimi smo zahtevali gibljive mezde.
Potrebno je, da se pomenimo o tej zahtevi.
Po naredbi o minimalnih mezdah je določena najmanjša urnina na 2 lin. Potcmt!ake;m je najmanjša dnina H> dm za 8 ur in 20 din za 10 ur. Delavsko zavarovanja je zaradi tega izbrisalo svoj drugi mezdini razred. To pa nikakor ne pomeni, da se je stanje po delavnicah kaj izboljšalo. Nobenega organa ni bilo, da bi bil kontroliral izvajanje naredbe, in kontroli zavarovanja pa se je izognilo na ta način, da so bili delavci enostavno prijavljeni v višji razred. Zvišane izdatke so pa plačevali delavci sanfl. In, če so se delavci proti temu pritoževali, s.ci pa bili uvrščeni v prvi razred. Da je res tako, navajamo samo en primer. Na področju s kopel j-
V	»Službenih novinah« dne 10. septembra 1940 je izšla naredba o izpte-membah in dopolnitvah naredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in raz-sedništvu. S to naredbo se izpreminja prvotna naredba z dne 12. febiuaria 1937.
Osnovna mezda za pomožno osobje se z naredbo dvigne od 2 din na 4 din. Nova minimalna mezda stopi v veljavo petnajst dni pc objavi, to je, 26. septembra 1940. S tem dnem se morajo dvigniti vse mezde v smislu nove minimalne mezde, če ne znašajo vsaj 4 din na uro z izjemo za mladostne delavce in krajevne razmere, v kolikor jih naredba določa nižje.
Dne 11. septembra 1940 so izšla v »SlužbeAih Novinah« navodila, kako naj bani določajo minimalne mezde na podlagi izdanega okvirnega zakona. Iz-vršitvene določbe pravijo:
1.) Za nekvalificirane delavce nad 18 let, ki so zaposleni v krajih z nad pet tisoč prebivalci, minimalna mezda ne sme biti manjša kakor 4 din na uro.;
skega okrožnega urada je skupino 12 odst. članov zavarovanih v prvem razredu! Ce pomislimo na značaj gospodarstva na jugu, če vemo, da je tam največ tobačnih delavcev in za njimi industrijskih (kjer redoma nimajo vajencev), tedaj nam je jasna, da v obrti ni toliko vajencev. Najboljši dokaz za to podajajo podatki obrtnih ustanov o številu prijavljenih vajencev. Očividno je torej, da imamo tukaj izigravanje jasnih zakonitih obvez.
Zahtevajoč gibljive mezde smo zahtevali tudi formiranje onih instrumentov, ki bodo na terenu kontrolirali gibanje mezd. To bi edind strokovne organizacije mogle biti. Predpogoj za njihovo uspešno aktivnost pa je popolna in neovirana svoboda njihovega delovanja. Iz t!ega reizultira tudi potreba, da se enako postopa na,prani vsem organizacijam.
Drugačno stališče je zavzel .lugoras s predlogom, da se minimalna urna mezda določi na 4 din. To je bilo v glavnem tudi sprejeto. Z drugimi besedami, izpremenjen ni bil dosedanji sistem, marveč samo višina mezde. Od naše strani smo pia zahtevali izprcmeim. bo principov, na katerih so minimalne mezde' določene.
Smatramo, da princip minimalnih delavskih mezd ni pravilno rešen. Ostajajoči piri svoji zahtevi moiramd okrepiti svojo aktivnost v vseh industrijah in obrt ih, da si priborimo minimum, ki je potreben za življenje. Bolje pa bo, če se tem našim akcijam ne delajo nikakršne ovirel.
2.) Za nekvalificirane delavce nad IB let, ki so zaposleni v obrti in trgovini v krajih pod pet tisoč prebivalcev, ne sme sme znašati minimalna mezda manj kot din 3.60 na uro;
3.) Za nekvalificirane delavce pod 18 let, ki so zaposleni v krajih pod pet tisoč prebivalcev, znaša minimalna mezda najmanj 3 din na uro, v trgovini in obrti v krajih pod pet tisoč prebivalcev pa 2.70 din na uro.
4.) Ko ban predpisuje minimalne mezde za banovino, sme predpisati minimalne mezde v naslednjih okrajih:
a) za delavce nad 18 let v krajih z nad pet tisoč prebivalcev za ur dela:
8 od 28.80 do 48 din, 9 od 32.40 do 54 din, 10 od 36.— do 60.—.
b) za delavce nad 18 let v krajih pod pet tisoč prebivalcev, ki so zaposleni v obrti in trgovini z k ur:
8 od 25.92 do 43.20 din, 9 od 29.16 do 48.60 din, 10 od 32.40 do 54.— din.
c) za delavce pod 18 let v krajih z nad pet tisoč prebivalcev za ur:
8 od 21.60 do 36.— d:n, 9 od 24.30 do 40.50 din, 10 od 27.— do 45.— din.
d)	za delavce pod 18 let, zaposlene v obrti in trgovini v krajih pod pet tisoč prebivalcev za ur dela:
8 od 19.44 do 32.40 din, 9 od 21.87 do 36.45 din, 10 od 24.30 do 40.50 din.
Ban mora takoj izpremeniti minimalne • mezde za svoje področje v okvirju naredbe ter se je te dni vršila pri banski upravi posebna anketa. Banova naredba stopi v veljavo petnajst dni po objavi. Določene minimalne mezde veljajo do nove izpremembe.
Minimalne mezde ne pomenijo nikakršne eksistenčne mezde. Zato je važno, da ban uvrsti obrate v čim ugodnejšo kategorijo in ne gleda samo na pritisk in protest delodajalcev, ki imajo vedno poln koš pritožb zaradi previsokih mezd.
Naredba izpreminja obenem nekatere določbe v kolektivnih pogodbah Tako določa, da se morajo pogodbe napraviti v štirih izvodih (za delodajalca ali njegovo organizacijo, za delavsko organizacijo, en izvod mora poslali delodajalec banski upravi, oziroma inšpekciji dela, oziroma rudarskemu glavarstvu v registracijo in en izvod glasilu »Socialni arhiv« v Beogradu).
Globe, ki bodo izrečene zaradi kršitve določb te naredbe, se stekaj v sklad za podpiranje siromašnih delavcev in njihovih rodbin. Ta sredstva se morejo porabljati edino za podpoie za prehrano otrok siromašnih delavcev in pošiljanje takih, otrok v letovišča in v dnevna zavetišča ter enkratnih podpor siromašnim onemoglim delavcem in rodbinam. S sredstvi razpolaga ban. V ta namen se bodo porabljala tudi sredstva ki so bila določena za nadzorstvo izvajanja predpisov naredbe. Izide še poseben pravilnik.
Nova naredba ne določa nadzorstva glede nje izvajanja, kar je nedostatek.
Minimalne mezde v Dravski banovini.
Z ozirom na okvirno naredbo vlade izdajo bani naredbe za posamezne banovine. Svobodne strokovne organizacije so glede banovinske naredbe vložile direktno na bana spomenico, v kateri opozarjajo na nujnost naredbe ter stavijo zahteve, ki se naj v naredbi u-poštevajo do skrajne zakonite možnosti. Spomenica je tembolj utemeljena, ker tudi nova minimalna mezda 'in predstavlja eksistenčnega minimuma i"t draginja še vedno narašča.
Ta spomenica se glasi:
Velespoštovani gospod
dr. Marko Natlačen, ban dravske banovine,
Ljubljana.
Z uredbo ministra za socialno politiko in narodno zdravje o spremembah in dopolnitvah uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu z dne 9. septembra 1940. je bila v členu 1-
Nova minimalna mezda
citirane uredbe določena osnovna minimalna mezda po štiri dinarje na delovno uro.
V istem času je tudi določeno, da stopi ta uredba v veljavo v 15 dneh po njeni razglasitvi v »Službenih No-vinali«. Ker je bila razglašena v teh novinah 11. septembra 1940. bo torej stopila v veljavo 25. septembra 1940.
V členu 2. citirane uredbe točka 1. je tudi določeno, da veljajo minimalne mezde, ki se določajo prvič po tej u-redbi od dne njih razglasitve v ''Službenih Novinah« ali uradnem listu banske uprave.
Gospoda bana zato prosimo, da takoj določi minimalne mezde na podlagi nove osnovne minimalne mezde. Minimalne mezde naj bi bile za podjetja, ki so bila do sedaj pod a in b odre Ibe o minimalni mezdi z dne 1. 8. 1937. din 6.—, za ostala podjetja pa din 5.— za delovno uro.
Z uredbo od 1. 8. 1937. so bila v členu 3. nekatera podjetja izvzeta od splošnih določil uredbe in se jim je dovolilo izjemno stanje. Ker ni bilo tako izjemno stanje utemeljeno v naravi podjetja samega, je vplivalo kvarno na delovni položaj delavstva v dotičnem in sorodnem podjetju. Poleg tega je bila posledica tudi izkoriščanje delavstva in leglo vedno trajajočih sporov. Podjetja, ki so bila deležna ugodnosti na podla#
citirane uredbe v čl. 3. se sestoje večina iz več obratov n. pr. iz žage, mizar-ne in slično. Ti obrati gotovo ne spadajo med izjemna določila čl. 3. Vendar so se postavila podjetja na stališče, da spadajo v čl. 3. cit. odredbe in s tem povzročila spore.
Podpisane organizacije imajo vtis, da je hotela odredba s čl. 3. reševati gospodarstvo nekaterih podjetij. K temu si dovoljujemo 'pripomniti, da imajo do-tična podjetja iste gospodarske pogoje ali pa še boljše kot ostala lesna podjetja, ki niso deležna izjeme čl. 3, banove uredbe z dne 1. avgusta 1937. Če stoje nekatera podjetja gospodarsko slabo, je krivo slabe gospodarjenje, ne pa značaj podjetja.
Nadalje prosimo gospoda bana, da se v novi odredbi minimalnih mezd čl. 4. banove odredbe z dne 1. avgusta 1937 ukine. S tem bi prišla vsa podjetja pod odredbo o minimalnih mezdah, s čemur bi bil ustvarjen čim enostavnejši gospodarski položaj delavstva in s lem napravljen velik korak k normalizaciji delavskih razmer.
Gospoda bana prosimo, da izda novo odredbo z veljavnostjo od 1. oktobra 1940.
Z odličnim spoštovanjem!
Strokovna komisija za Sloveiup.
Jugoslovanska strokovna zveza Narodno strokovna zveza.
Svobodne strokovne organizacije in n|ih
zadržanje
Te dni smo prejeli poziv Delavske zbornice da se sklicuje konterenca, na kateri se bo razpravljalo glede naraščajoče draginje. Pozvala je nebroj organizacij in društev, med temi tudi organizacije, priključene Strokovni komisiji. Citali smo tudi v meščanskem časopisju isti poziv. Kot pa smo mogli ugotoviti, se pozivu niso odzvale strokovne organizacije, katerih predstavniki v tej zbornici v upravi niso zastopani.
Akcijski odbor svobodnih strokovnih organizacij je že večkrat opozoril merodajne faktorje, da je nujna potreba, da se tu podvzamejo primerni in učinkoviti koraki, da se porast draginje zaustavi, ter da se navijalce cen najslrožje kaznuje.
- Banska uprava je pozvala dne 17. septembra 1940, predstavnike svobodnih organizacij na posvet brez Delavske zbornice, prav radi tega, kakn naj bi sodelovale pri taki akciji, ki l>o jo one v svojih spomenicah zahtevale. Predstavniki svobodnih strokovnih organizacij so obrazložili, kako oni gledajo na celo zadevo ter so ob tej priliki iznesli svoje predloge.
Akcijski odbor svobodnih strokovnih organizacij pa je, ko je prejel povabilo D. Z., na svoji seji zavzel isto stališče
kot so ga že predstavniki na banski upravi iznesli, ter to stališče ponovno pismeno sporočil z naslednjim dopisom-:
Kraljevska banska uprava dravske banovine
v
Ljubljani.
Načelnik upravnega oddelka Kraljevske banske uprave g. dr. Hubad je dne 17. t. m. pozval predstavnike delavskih strokovnih organizacij na posvet radi nevzdržnih razmer vsled rastoče draginje ter sodelovanje z oblastjo v pogledu pobijanja draginje odnosno špekulacije z življenjskimi potrebščinami.
Zastopniki svobodnih delavskih strokovnih organazacij so ob tej priliki izjavili svojo pripravljenost za sodelovanje, vendar je to sodelovanje mogoče le tedaj, ako oblast normalizira razmere v delavskih socialnih ustanovah, to je Delavski zbornici, Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev, Javni borzi dela in Trgovskem bolniškem podpornem društvu. V vseh teh ustanovah nimajo delavci, organizirani v svobodnih delavskih strokovnih organizacijah, katere predstavljajo gro slovenskega delav stva, nobenega predstavnika kljub te-'
mu, da so v zadnjih dveh decenijih ravno te strok, organizacije s svojim konstruktivnim delom postavile te ustanove na dostojno višino. Vse delavstvo Slovenije pa doprinaša enak delež za vzdrževanje in uspešno delovanje teh ustanov.
Te razmere so ustvarile med delavci do vseh delavskih ustanov ! -?\V.:•**- nezaupanje, malodušje in tic-razpoloženje do vsega dela, katerega podvzemajo te ustanove ali oblasti zo izboljšanje delavskega položaja.
I v I «■
u. iiw i
Radi navedenih činjenic bi bilo uaj-preje potrebno, upostaviti oziroma normalizirati razmere pri delavskih socialnih ustanovah, kar bi delavstvu vrnilo zaupanje, vero v zakon in oblast.
Svobodne delavske strokovne organizacije so pripravljene na sodelovanje z vsemi činitelji v pogledu izboljšanja sedanjih izredno težkih razmer, toda le pod pogojem, da se jih od strani oblasti prizna kot enakopravne in jim da možnost, da bodo mogle v svojih delavskih socialnih ustanovah, kakor tudi ostalih javnih akcijah konstruktivno delati za dobrobit slovenskega delavstva.
Posebno naj naglasimo, da so naše strokovne organizacije pri svojem, zlasti v sedanjih razmerah izredno važnem socialnem političnem delu, s prepovedjo zborovanj in sestankov brez stvarnih potreb in utemeljitev, močno ovirana, kar pomeni skoro tolike, kakor preprečevanje njih v statutih določenih tunk-cij. Radi tega ima delavstvo veliko škodo, delodajalci pa koristi. Tako stanje močno ovira strokovnim organizacijam legalno in konstruktivno delo, ter pospešuje razne poditalne destruktivne akcije,
Delavstvo mora biti enakopravno in svobodno 'pri vseh akcijah, ki jih vodi preko svojih strokovnih organizacij, te bodo pa prevzele odgovornost za i jih pravilen potek.
Svobodne strokovne organizacije so tedaj pod gornjimi pogoji vsak čas pripravljene na sodelovanje v raznih tako centralnih, kakor krajevnih odborih, ki naj se ustanove po potrebi za pobijanje draginje. Le odbori, v katerih bodo sodelovali vsi predstavniki delavskih strokovnih organizacij, bodo kos težki nalogi, katero si je v pogledu pobijanja draginje, zamislila kraljevska banska uprava.
V	Ljubljani, dne 18. septembra 1940.
Strokovna komisija za Slovenijo, Jugoslovanska strokovna zveza, Narodno strokovna zveza,
Čim več nas je organiziranih, tem vplivnejši je naš glasJ
Ljudski kruh in njegOva cena
Zaradi štednje pšenice so uvedli pri nas enotno krušno moko. Enotna moka je polbela in bo veljala 100 kg 418 din. do 450 dinarjev. Bela moka, ki se bo je smelo mleti le 10 odstotkov, pa bo veljala 100 kg 800 do 900 dinarjev na drobno. To so v nebo vpijoče cene za to najpotrebnejše hranivo delovnih ljudi.
Pekovski mojstri v Ljubljani, Celju in Mariboru so določili ceno enotnemu kruhu po 5.50 dinarjev za kg. Res da ta cena še ni definitivna, ker so upravna oblastva upravičena, da določajo prodajno ceno enotnega kruha.
Podražitev moke je pa pri nas deloma tudi umetna. Za moko, ki jo u-važamo v Slovenijo iz drugih krajev, moramo plačati voznino in druge stroške. Zato smejo domači pridelovalci, ki teh stroškov nimajo, pribiti k ceni za 100 kg 27 dinarjev, da je cena enaka žitu, ki ga uvažamo. S tem profitira jamo nekaj naših večjih kmetovalcev, ne pa mali kmetje in konzumenti, ki bi lahko dobivali nekaj cenejše moke, Ve-rižniki, ki imajo 'skrito moko prejšnjih cenejših nakupov, lahko izrabijo to koncesijo za lepe dobičke, če moko deklarirajo za domačo.
Predlagana cena enotnemu kruhu kg 5.50 din je pa tudi z ozirom na cene moke previsoka. Iz 100 kg moke se na-
peče 130 kg ali tudi nekaj več kruha. Če moka stane 418 do 450 dinarjev za 100 kg, bi znašala vrednost kruha po navedeni ceni iz 100 kg moke okoli 715 din. Če računamo, da znašajo vsi postranski stroški za peko 100 din, o-stane pri 130 kg kruha še vedno 165 din prebitka, kar bi dalo na dan 195 do 591 din, če se napeče po 300 kg moke na dan. Računajmo, da znašajo še drugi stroški (delo1, obraba orodja itd.) dnevno 180 din, tedaj ostane pri takem obratu še vedno prebitek 120 do 216 din na dan.
V	manjših pekarnah so seveda razmere nekoliko neugodneje.
Temeljna napaka pri vsem tem je, da je cena za moko previsoka. Dobiček, in sicer neopravičen, imajo samo vele-producenti, veleprekupci in velemlini.
Vzemimo rodbino, ki porabi 2 kg kruha na dan, Ta izda na mesec samo za kruh okoli 350 din, za stanovanje 1400 din, kar znaša na mesec 750 din. Mnogo je delavcev, ki- komaj la znesek zaslužijo ali k večjemu 300 do 500 din več. Kako naj žive ti ljudje? Ali morejo biti zadovoljni s prehranjevalno in preskrbovalno politiko?
Potrebni so temeljiteji ukrepi, ki bodo ščitili konzumenta, ne pa samo zadosten ali celo prevelik dobiček gospodarskih krogov.
imeti izvršno oblast, da lahko določajo cene po navodilih oblasti, zasežejo blago po skrivališčih in se tudi brigajo preskrbo blaga z nakupom v inozemstvu in uvozom, če ga ni v državi. Povsem razumljivo je, da morajo te odbore sestavljati organizacije interesentov in predvsem onih, ki so najbolj prizadeti. Ti interesenti so zlasti delavstvo. To so prve naloge teh odborov, druga naloga pa je, da pravično organizirajo aprovizacijo, to je, dodelitev življenjskih potrebščin potrebnim. Drugačen način boja proti draginji ne more biti uspešen, za preskrbo potrebščin in tudi ne za pravično preskrbo prebivalstva ne.
Naredbe, ki določajo take odbore tudi ne morejo imeti drugačnega namena, kakor, da ti odbori ta dela prevzamejo in tudi vrše.
Spričo vsega tega naj delavski zaupniki povsod zahtevajo take odbore. Naj povsod zahtevajo v odborih interesente, od katerih se pričakuje, da bodo izvršili zgoraj navedene naloge.
Marsikatera občina je siromašna in ima siromašne prebivalce, nezaposlen-ce itd. Tem občinam gre po naredbah kredit, da se oskrbe s potrebščinami. Vrhutega pa je tudi dolžnost občin in raznih socialnih fondov, da nudijo najpotrebnejšim svojo pomoč.
Ustaviti je treba zvišavanje cen, cenc tudi znižati, ker se s tem samo zniža horendni dobiček verižnikov, od katerih mali kmet, obrtnik in delavec ničesar nimajo. Splošen mora biti ukrep, splošno znižanje cen in zaplemba potrebščin. Preganjanje (posameznika ima le manjši pomen, ker se večina karte-liranih dobičkarjev lahko izmuzne na sto načinov primerni kazni.
Splošna delavska in konzumentska zahteva je, da se ta vprašanja resno vzamejo v pretres v navedenem smislu. Če se to ne zgodi, ne bo krivda na delavstvu in drugih konzumentih,
TUDI IZ EGIPTA BOMO DOBILI SUROVI BOMBAŽ.
Poročali smo že, da je bil s pooblastilom tekstilne industrije in s soglasjem direkcije za zunanjo trgovino ustanovljen tričlanski odbor, ki vodi podajanja za nakup bombaža iz Turčije, Rusije in Egipta za vso našo tekstilno industrijo. Pogajanja glede transporta nakupljenih 3000 ton turškega (bombaža so končana in tudi poganja za dobavo nadaljnih 6000 do 8000 ton potekajo povoljno. Odbor se poigaja tudi zaradi dobave bombaža iz Egipta. Vse kaže, da bomo tudi iz Egipta lahko dobili 'zaldostne količine bombaža, in sicer po ceni, ki ne bo višja od cene turškega bombaža, čeprav je egiptski bombaž po kakovosti najboljši. Verjetno je, da bo kmialiu prišlo do zaključka o dooavi egiptskega bombaža, pri čemer menda glede količine ni nobeniihi omejitev. Delegacija, ki je določena, da potuje v Moskvo zaradi nakupa ruskega ibonnbaiža, bo odpotovala ob koncu prihodnjega tedna.
Kal bo z draginjo?
Ali je preskrbljeno za prehrano?
Naredbe o boju proti draginji in glede preskrbe prebivalstva s prehrano so izhajale in še izhajajo. Toda kljub vsem naredbam draginja narašča, in sicer zlasti najbolj nujnim življenjskim potrebščinam. Sporedno z naraščajočo draginjo pa gine še blago s trga. Zdi se, kakor bi nekdo čakal z blagom v skrivališču, dokler se cene še bolj dvignejo. In tako je dejansko v veliki meri. Cene pri nas niso narasle iz gospodarske potrebe ali po načelu ponudbe in nakupa, ampak zgolj zaradi špekulacije, ker dane naredbe niso mogle zajeti postranskih potov, po katerih oderuhi vrše svoje sebično in nesocialno delo v škodo naroda. Razne naredbe so izšle ali pretkani špekulanti so jih prezirali, ker ni bilo organizirane eksekutive, ki bi bila pazila na izvajanje naredb in krivce pošteno prijela za ušesa. V najnovejšem času so nekateri špekulanti bili preganjani, ali vse to, kar ise je izsledilo, so posamezni primeri, ki predstavljajo le majhen drobec krivic. Že takrat ko se je lani pojavil prvi občutne|ši val draginje, bi se bila morala izvesti odločna gesta glede cen in glede popisa količkaj važnih življenjskih potrebščin. To se ni zgodilo. Tako so imeli verižniki dovolj časa, da so umetno na-
vijali cene in tudi našli skrivališča za življenjske potrebščine, ki zaradi pomanjkanja potrebne organizacije, aparata in kontrole danes niso več dosegljiva. Zaradi tega se nahajamo še pred večjo draginjo, lahko pa tudi pred pomanjkanjem hrane in drugih potrebščin.
Po indeksu Narodne banke so se dvignile cene rastlinskim proizvodom 100 do 154 odstotkov, življenjskim pa 50 do 66 odstotkov samo v zadnjem letu. Dvigale so se pa že prej.
Tudi znani zagrebški sestavljalec indeksa, Artur Benko Grado, pravi, da je eksistenčni minimum avgusta 1939 znašal din 694.76, avgusta 1940 pa din 927.83. Minimum za štiričlansko družino se je v tej dobi dvignil od din 1775.31 na din 2419.62. Ali avgusta in septembra se cene zopet dvigajo. Pomembno je pri vsem tem, da so se cene potrebščinam, ki jih rabi navaden kon-zument najbolj dvignile in zaradi tega indeksne številke, ki jih navajajo razna poročila, ki se ozirajo na povprečje, niso resnične.
Za preprečitev draginje in preskrbo s prehrano je potrebno točno izdelana organizacija boja proti zlu. Tudi naredbe določajo snovanje odborov, ki naj opravljajo to delo. Ti odbori morajo
T"
GOSPODARSKI VESTNIK
Zlalo v Sovjetski Rusiji
Carska Rusija a tudi boljŠeviki s.o v prvih letih svoje vlade videli v zlatu le sredstvo za izravnavo plačilne bilance. Pomen zlata za SSSR je -odkril šele Stalin, ki je videl v zlati proizvodnji Sibirije sredstvo, da se dvignejo zapuščeni kraji Sibirije. Tako se je začela leta 1927. sovjetska zlata bitka. Amerika je dala stroje in inženirje in v 10. letih je bila Rusija druga naj.večja zlato proizvajajoča država. Da bi se povečala zasebna iniciativa in odkrila nova ležišča, je sovjetska vlada uvedla za iskalce zlata čisto nekomunistične visoke nagrade, ki jih je plačeval sovjetski zlati trust. Uvedeni so bili zlati certifikati, ki jih je dajal zlati -trust svojim delavcem in nameščencem, svojim dobaviteljem in iskalcem zlata in ki so v kratkem napolnili skladišča zlatega trusta z vsem -mogočim blagom. Nastalo je nasprotje med novim zlatim naz-iranjem in starimi komunističnimi gospodarskimi teorijami, ki so bile stari bolj.eviški gardi važnejše ko zlato. V tem notranjem boju v stranki pa je zmagalo zlato.
V	tem boju je sicer padel vodja zlatega trusta genialni inženir Serebrjakov, kar je povzročilo, da so Amerikanci jadrno odšli iz Rusije ter da je	zaradi	njih	odhoda zlata proizvodnja padla,	vendar	pa	so bili civilizacijski	cilji
v Sibiriji doseženi v velikem obsegu. Boj zaradi zlata v stranki pa je imel tudi zunanjepolitično velike posledice, ker je omogočil naslonitev Rusije na	-državi	osi.	Zlato pa narekuje	tudi
nove cilje	SSSR v osrednji Aziji, kjer so	sov-
jetski geologi že raziskali kraje glede njih zlatih ležišč.
Sovjetska Rusija moče povedati, kako Velika je njena zlata podlaga. Strokovnjaki jo cenijo na eno petino ameriške. Nihče ne ve, kako bodo sovjeti to svoje zlato -uporabili. Spomladi 1939, sta Majski in Ghamberl-ain mn-oigo razpravljala tudi o problemu zlata in ker se tu nista mogla sporazumeti, je bil v tem eden vzrokov, da so se poznejša vojaška pogajanja ponesrečila.
Ni še -dla-nes pozicija Rusije na svetovnem zlatem trgu tako -močna, da bi se anglosaški svetovni sili morali z njo sporazumeti. Nasprotno pa tudi Rusija ne smatra atake naspi otni-kov zlatla za tako nevarno, da bi morala zaradi rešitve svojih novih zakladov skleniti sporazum s starimi gospodarji zlata. Če danes Nemčija v svoji propagandi za evropsko nad-valuto sporoča, -da bo pri tem zlatu ohranjeno važno mesto, je v tem tudi namen, da po-miri Rusijo glede bodoče usode -zlata.
Boj za zlate zaklade sveta, ne pa boj za deironizacijo zlata, je na vsak način eden vzrokov sedanje svetovne -borbe. —- Klic po odpravi zlata pa je le trenutno geslo, ki bo takoj pozabljeno, kadar bodo njegovi klicarji mogli vzeti suho zlato namesto papirnatih plačilnih obljub. Vsa -mnogo razpravljana vprašanja novega evropskega gospodarstva pa se ne hc-do mogla urediti, dokler se ta osnovna vprašanja zlata ne rešijo.
! mnenja zelo -nasprotujejo. Kmetijsko ministrstvo ceni donos samih sončnic na približno 8000 vagonov, kar -bi dalo približno 2500 vagonov olja. Zastopniki industrije pa trde, da je v državi največ 5000 vagonov semena sončnic ter bi iz tega semena dobili samo 1250 vagonov jedilnega olja, kar je le 40 odstotkov normalne letošnje potrošnje. Letos pa bo potrošnja še večja, ker je indhstrija mila že dobila dovoljenje, da zaradi p -manjkanja kokosovega olja sme uporabljati domače olje. Potrošnja jedilnega olja se letno ceni na 1800 vagonov, industrija mila pa bo potrebovala 600 vagonov, da bomo skupno potrebovali skoraj 2500 vagonov. I-ndustrijalci zato predlagajo, da se takoj dovoli uvoz potrebnih količin semena sončnic, da -bi se pravočasno zagotovile potrebne količine. Proizvodnja bučnega olja še ne prihaja v poštev, ker se to proizvaja samo v Sloveniji, in sicer največ 30 do 50 vagonov letno.
Ukrepi zagrebške občine za uvedbo socialnega davka
Čeprav ima -banovina Hrvatska vso avtonomijo, vendar ni glede apr-ovizacije nič na boljšem ko -druge pokrajine. Kadar velja bela moka 9 dinarjev, tudi drugače biti ne more, ker nikjer v Jugoslaviji ne zaslužijo ljudje toliko, da bi mogli plačevati takšno ceno. V vseh mestih Jugoslavije je zato prehrana revnejših' slo-jev	zelo ogrožena in zato je tudi	nezadovoljstvo	prebivalstva v naraščanju. Občine	so	za-
to prisiljene, -da mislijo na preskrbo revnejšega prebivalstva.
Zagrebška občina je v ta namen uvedla dve davščini. Uvedla je namreč enkratni socialni prispevek, ki ga morajo plačati vsi davčni zavezanci, če presega njih čisti dohodek, ki ga je določila davčna uprava, 70.000 din. Višina tega enkratnega prispevka je določena takole: pri dohodkih:
od	70— 90.000 din 3 odstotke,
od	90—-150.000 din 5 odstotkov,
od 150.000—250.000 di-n 10 odstotkov, od 250.000—350.000 din 15 odstotkov,
od 350.000—450.000 din 20 odstotkov, od 450.000—550.000 din 30 odstotkov, od 550.000— 650.000 -din 30 odstotkov, in nad 650.000 din 35 o-dstotkov.
Ta prispevek se mora plačati v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga.
Obremenjena so torej predvsem velika podjetja. Na zagrebški občini računajo, da bo ta prispevek dal okoli 6 milijonov, kar bo zadostovalo za prehrano revnejšega prebivalstva Druga davščina je občinski prispevek na potrošnjo v gostinskih -obratih. Ta prispevek morajo pobirati	-la'stnik-i	(gostinskih	obratov,	|ki
-bodo v ta name-n dobili posebne plačilne liste Ta davščina	nikakor	ni majhna ter bodo morali plačevati	gostje v gostinskih	obratih	od
vse potrošnje	po 10.	uri:
v lokalih z godbo ali prireditvami 20 odstotkov oid potrošenega zneska, v vseh lokalih, ki so odprti čez policijsko uro 15 odšt-otkov, v vseh drugih lokalih pa 10 odstotkov.
Cene sončnicam so določene letos na 300 din za 100 kg, dočim so bile lani določene na 145 din. Letošnje cene so torej za 145 din ali za 106 odstotkov višje. Lani so prodajale tvornice jedilno olje na debelo po 13.50 din franko tovarna. Letos pa ga ne -bodo mogle prodajati izpod 18 din. V prodaji na debelo se bo torej
Jedilno olje bo dražje
j jedilno olje podražilo za najmanj 4.50 din pri kg ali za več ko eno tretjino. Tovarne za olje so -že začele odkupovati letošnji pridelek in kakor se trdi v njih vrstah, bi moglo novo olie priti prihodnji teden že na trg. Cena olju je sedaj -že določena na din 26 za liter,
Gle-de količine letošnje proizvodnje olja s:
Italija nam bo dobavila 3 milijone kg prediva
»Jugoslovanski Kurir« poroča, da so bila v Benetkah pogajanja zastopnikov naše tekstilne industrije z zastopniki pristojnih italijanskih ustanov glede italijanskjeg-a (prediva uspešno zaključena. Pri poganjih je šlo tu-d-i za kompromisno določitev cen. Dosežen je bil sporazum, da nam bo Italija -dobavila 1 milijon kg bombažnega pre-diva iz starega kontingenta, iz novih kontingentov pa nam bo dobavila takoj 1 milijon kilogramov čistega bombažnega prediva ter milijon kg bombažnega prediva, kateremu je dodano 25% u-metne volne. Skupno nam bo torej dobavila Itailija 3 milijone kg bombažnega prediva. Tp predivo se nam bo dobavilo takoj, da bi -dobile naše tekstilne tvornice že pred koncem septembra prve dobave.
Ker je t-udi s Turčijo sklenjena pogodba za dobavo treh milijo-n-ov kg bombaža, bo naša bombažna industrija relativno založena z bombažnim prediv-oim vsaj do konca leta. Upamo, -da bodo vse te dobave kmalu izvršene.
Paraiin bomo uvozili iz USA
Parafin je surovina, ki je splo-H ne proizvaja-, mo v naši državi in glede katere smo stoodstotno navezani na uvoz. Gospodarstvu pa je parafin neobhodno potreben tako kot surovina za proizvajanje sveč, kreme za čevlje, -za proizvajanje mila itd,, kakor tudi- kot finalni izdelek. Poleg tega se parafin uporablja tudi v usnjarski, tekstilni in električni industriji. I etna potrošnja! parafina v Jugoslaviji znaša povprečno 2400 ton.
Uvoz parafina v zadnjih letih se je gibal med 2340 tonami v letu 1936. do 1878 ton v letu 1939. Manjši uvoz parafina v letu 1939. je nastal -zaradi manjših dodelitev deviz, ker so je parafin plačeval večinoma s svobodnimi devizami. Leta 1937. smo uvozili parafina 2514 ton v vrednosti 11.5 milijonov din.
Glavni dobavitelji parafina so bile Poljska in Združene države Sev. Amerike. Poljska nam
Stran 6 _________ »OrlAVrC«______  25.	septembra	1940.
STROKOVNI VESTNIK
OBLAČILNI DELAVCI
Tudi naša organizacija krojaških pomočnikov, podružnica v Ljubljani, čeravno >e bolj poredkoma oglaša v časopisih, stalno deluje m zavednost sodrugov in tudi poedinih sodru-žic je na precej visoki stopnji, kar je jasno dokazal tudi sestanek z dne 4 septembra t L, ki je bil prvi po zopetni dovolitvi strokovnih zborovanj.
Na tem sestanku smo iz poročil ooratnih zaupnikov slišali, da je tekoča sezija rad* ib stoječih razmer mnogo slabša kot prejšnja ter je s tem vzeta deloma možnost že itak skromnega zaslužka, kar silno slabša eksistenco krojaških pomočnikov.
Konstafciralo se je, da smo mi med zadnjimi glede povišanja draginjskih doklad, ki znašajo borih 12 odstotkov. Priborili smo si jih v zadnjem mezdnem gibanju decembra 1939, 'kar seveda ni zadoščalo nith za tedaj, toliko m*nj /a danes, ko rapidno narašča draginja. Radi tega je članstvo na tem sestanku soglasno sklenilo vstopiti ponovno v mezdno gibanje, da si izboljša svoj inizerni položaj.
Sklep tega sestanka je bil poziv na vse navzoče, da se še trdneje oklenejo svoje organizacije ter pripeljejo v organizacijo še tiste so-druge, nezavedne sotrpine, ki še danes v svo i otopelosti in nezavednosti stojijo izven svoje poklicne organizacije ter leno čakajo, Kdaj jim pade odrešenje iz zraka. Brez okrirenja svoje komodnosti bi radi živeli ker se ne r-a-vedajo, da je samo od borbe pričakovati uspeh,
Sodrugi in sodružice! Težka je borba za do-
je dobavila leta 1937. 1804 tone, Združene države Sev. Amerike pa 656 ton. Iz Nemčije smo dobivali na leto po 20 do 40 ton. Po zasedbi Poljske je pripadlo 95 odstotkov vse poljske produkcije parafina Sovjetski Rusiji. Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo predvideva uvoz parafin* iz Sovjetske Rusije za 100.000 dolarjev. Po vrednosti je to nekako polovica naše domače potrebe. Še čisto neznano pa je danes, kdaj se bo začel ta uvoz. Tako ostaja kot edina možnost, da pridemo do parafina, če ga uvozimo iz Združenih držav Sev. Amerike.
O	možnosti uvoza parafina iz Združenih držav Sev. Amerike se je razp.avljalo na konferenci, ki je bila v direkciji za zunanjo trgovino. Konference so se udeležili zastopniki u-voznikov, veletrgovcev ter predelovalcev parafina. Sklenjeno je bilo, da se uvozi iz Združenih držav Sev. Amerike 600 do 800 ton parafina. Ta količina parafina bi se prepeljala z ladjo, ki naj bi v najkrajšem času odšla iz Soluna v Ameriko. Direkcija za zunanjo trgovino je prevzela dolžnost, da izvrši vse potrebne formalnosti, da dobi angleški navycert ter dovoljenje italijanskih pomorskih oblasti za prepustitev te ladje.
Na konferenci je bilo nadalje sklenjeno, da se ustanovi poseben konzorcij, ki bi poskrbel za pravilno razdelitev uvoženega parafina na vse interesente v Jugoslaviji.
sego izboljšanja našega mizerneiga po’oza'* in za poedinca tudi brezupna. Zatoiej stojte trdno s svojimi zaupniki na čelu ran o ob rami, da si bomo v stanu priboriti r.ove p.avice, in ohraniti tiste, ki jih že imamo.
SPLOŠNA DELAVSKA STROKOVNA ZVEZA
DRAGINJA VEDNO VEČJA, POLOŽAJ DELAVCEV VEDNO SLABŠI.
Indeks Narodne banke izkazuje, da je porasla draginja v letošnjem letu napram lanskemu avgustu v trgovini na debelo za 5*3 odstotkov, v trgovini na drobno pa za okrog 4'J odstotkov. Če se upošteva, da podražitev moke na 5 in 9 din, .kakor tudi drugih važnejših življenjskih potrebščin v septembru, še v, tem porastu ni upoštevana, bo indeks za september pokazal porast draginje napram lanskemu letu za okrog 60 odstotkov.
Arturja Benka Grada minimalni življenjski stroškovnik kaže, da bi morala štiričlanska družina za pokritje svojih najnujnejših življenjskih potrebščin zaslužiti mesečno din 2.400.—. Vsi ukrepi oblasti za pobijanje draginje pa so se doslej izkazali za brezuspešne. Draginja rase neovirano naprej. Položaj delavstva je iz dneva v dan obupnejši.
TRETJA SERIJA MEZDNIH GIBANJ
Nevzdržne draginjske razmere so sprožile že v juliju in avgustu tretja mezdni gibanja v t«j draginjski poplavi. Splošna delavska strokovna zveza vodi zopet v okrog 30 tovarnah že 3. mezdna gibanja. O rezultatih teh mezdnih gibanj bomo naknadno poročali.
IZ GROSUPLJA.
Zveza združenih delavcev je v svojem Slovenskem delavcu že dvakrat na široko pisala
0 mezdnem gibanju v tovarni Motvoz in platno, Grosuplje. Ni naš namen mnogo odgovarjati na napade na našo organizacijo in aa našo agilno zaupnico Mahovčevo. Povemo naj te sledeče:
Splošna delavska strokovna zveza je v tem podjetju od 1936. leta. Če naša podružnica ni številčno tako močna, je za to krivih par pristašev Zveze združenih delavcev, ki so stoiih kar so mogli, da bi edino zaščitnico delavskih pravic v tem podjetju razbili. V kolikor so naša organizacijo oslabili, so jim za to dcio lahko podjetniški krogi hvaležni. Če bi bila naša organizacija drevo na tako slabih tleh, bi ga Združeni« že zdavnaj podrli. Ker pa tega ne morejo, so se spravili na posamezne naše zaupnice.
1 • j t \	\ l Prav tako znajo delavci tovarne sazni najbolje presojati rezultate našega organizacijskega dela. Sicer pa priznajo »Združeni« v svojem glasilu, da so bile samo v tej draginji v tovarni plače povišane za 43 odstotkov. Koliko pa imajo »Združeni« pri tem zasluge, se pa sliši med delavci, ko pravijo, da bi bil rezultat mnogo boljši če se pri zadnjem mezdnem gibanju »Združeni« ne bi bili vmešavali. S. * , s t ** e iv vi N »viz»
BRIVCI
KAJ NAS ŠE ČAKA?
Nekaj misli o naši stroki in n.-kaj Uhiuih predlogov.
Pred tedni smo brivski pomočniki imeli sestanek z mojstri, na katerem smo predložili združenju naše zahteve o izboljšanju naših mezd. S tega sestanka je čelegacija pomočnikov odnesla najlepše vtise in prepričanje, da bomo pri ostalih gg. mojstrih dosegli isti rezultat, kakor pri njih zadružnem predsedniku in tajniku. Žal smo se veselili preveč in prezgodaj. Kar se tiče zahteve glede naših mezd, smo dosegli znatne uspehe z ozirom na zakon o minimalnih mezdah, toda, da si te mezde zagotovimo in dosežemo njih strikno izplačevanje pri vseh podjetjih v Ljubljani, smo zahtevali, da se naša organizacija s strani Združenja in delodajalcev sploh prizna, da bomo mogli organizirati vse osebje v Ljubljani, S tern bi uvedli skupno delo z Združenjem tudi za pobijanje nelojalne konkurence in šušmar-slva ter spoštovanje do naše stroka bilo bi večje kot je, zakaj danes se naš poklic ne ceni prav nič, da ne rečem celo, da ga zaničuje že vsaki hlapec. Ali med mojstri je ta naša zahteva naletela na neumljiv odpor, ki nam jasno odkriva, da se reda in spoštovanja svojega stanu boje. Toda mi ne bomo ostali na pol pota. Naj nihče ne misli, da se plašimo teh par nergačev. Četudi naša organizacij * številčno ni močna, bomo šli po poti, ki nam jo določa zakon. Ostrejše poti smo se hoteli lojalno izogniti in smo poskusili, ali so današnje razmere naše mojstre kaj spametovale.
Da se pa tudi v pomočniških vrstah nahajajo tesla, naj priča sledeči primer: V d.nevmku »Jutro« je izšel članek o neslogi med brivskimi mojstri in pomočniki, katerega smo uvrstili predvsem zato, da naši nezavedni kolegi vidijo, da se organizacija bori za nji.h boljše življenje. Bden holištaplerski «kolega» je v neki družbi tovarišev izbleknil sledeče besede: »Kateri ,.bedni" brivski pomočnik je dul listi trapasti članek v »Jutro"?« Sodrug mu je odgovoril: »Tisti, ki se bolj zaveda samega sebe kot ti.«
S strahom se vprašujem, kaj nas še čaka v življenju, če se ob 12. uri ne zavedamo gorja, ki nas spremlja?
Nas 20 do 30 zavednih in organiziranih :P-drngov se bori za 200 v Ljubljani zaposlen'h brivskih pomočnikov in pomočnic, kateri našemu delu nekateri celo nasprotujejo. To početje teh zanikrnih delavcev je vredno obsodbe, ker so ne samo nezavedni, temveč tudi podli. To je pa tudi izpričevalo za njihovo srčno kulturo in socialno razumevanje današnjih razmer.
Združenje delodajalcev je predložilo kr. banski upravi predlog za zvišanje cenika brivsko-frizerskih postrežb v salonih z ozirom na naraščajočo draginjo in na podlagi zahteve pomožnega osobja za zvišanje mezd. Zdi se mi. da la njihova zahteva ni šla pravilnim potom. Gledh sklepanja o ceniku smo tudi mi intere-sirani, ker vprašanje napitnine še vedno stoji
na mrtvi točki in če se zviša cena, se ho /nižala napitnina oziroma bo v delavskih predmestjih avtomatično odpadla. Delavec danes še za redno življenje ne zasluži in če bo še britje podraž.eno, se bo začel sam briti, tako da bo zvišanje cenika doseglo za nas brivske pomočnike ravno nasprotni efekt: zmanjšanje dela in zaslužka. Zviša naj se frizersko delo, ki je v resnici luksuz in če se bo prenjhalo še z nelojalno konkurenco, se bo tudi vprašanje naših mezd uredilo brez zvišanja cenika. Napitnina bi se dala odpraviti na ta iiačin, da se pri britju vračuna t dinar na dosedanjo ceno in za striženje 2 dinarja. Ta povišok bi delodajalec ob plačilnem dnevu izplačal delavcu ali pa ibi se uredilo urno plačo, to je, 5 dinarjev na uro, kar bi dalo 2?5 dinarjev tedensko.
Tako bi v resnici postali tudi mi ravnop.vv-ni delavci s fiksno plačo, brez napitnine, ki je samo miloščina in bi brez nje v sedlan)ih razmerah glado-vali.
LESNI DELAVCI
RIBNICA NA DOLENJSKEM.
Delavci ribniške doline! Živimo v času burne evropske zgo-dbvine, ko se bije boj za življenje in smrt med največjimi narodi Evrope. Posledice tega boja občutimo tludi mi v naši dolini. Da ne omenjam,o onih žrtev, ki jih do-prinaša delavstvo v službi domovine, se bomo omejili samo na naše domače razmere, ki pritiskajo naš« del*vstvo.
Življenjske potrebščine se dražijo iz dneva v dan, mezde delavstva so pa vedno enake! V nekaterih podjetjih so se mezde izboljšale v letošnj-m letu za 10 odstotkov in to še le pred kratkim časom. Ali je to -dovolj v primeri s ceno, v kolikor so se podražile življenjske potrebščine? DelavstVvo pa tudi prej ni bilo plačano tako, da bi moglo vsaj skromno živeti. Kako se more živeti s plačami delavstva je dovolj razvidno iz tega, če potgledamo, koliko se plačuje ribniškemu delavstvu. Žagarji in cirkularisti, ki so plačani najbolje, imajo po 5 dinarjev na uro, v večini pa po 4.50 dn ali pa še manj. Ostalo delavstvo pa ima po 3.50 din na uro. Mladoletni delavci po 3 din. Ženske zaslužijo po 2.50 ali celo po 2.25, katere ne dosežejo niti minimalnih mezd. Vse to ribniško delavstvo godrnja nad obstoječimi razmerami in se vprašuje, če se temu ne da pomagati. — Da, se da, ali dela je treba in zavednosti, pa se bo temu napravil konec. Dokler ho pa ribniško delavstvo neorganizirano, se mu razmere ne bodo izboljšale! Naj delavstvo ne pričakuje, da mu bodo podjetniki in trgovci sami od sebe izboljšali njegove -mezde, tako kakor je treba. Vrgli bodo delavstvu drobtino, sami bodo pa pospravili mastne dobičke vse dotlej, dokler bo delavstvo Jako brezbrižno za svoj socialni položaj! Nobeno podjetje v Ribnici se ne ravna po zakonu, da bi svojemu delavstvu plačalo bolniški teden, ki ga določa zakon. Seveda je temu krivo samo delavstvo, ki to dopušča. Posameznik ne more storiti ničesar, celota hi iziboljšala mnogo.
Lesni delavci so se zbudili iz spanja brezbrižnosti in sklenili, da si us'anovijo svojo strokovno -organizacijo, ki se bo brigala za
boljši njih socialni položaj. Spoznali so, d* tako ne more ili več dalje, zato vabijo vse delavstvo da se jim pridruži. Vabimo vse delavstvo, da se nam pridruži in solidarno stopi v boj /,a boljše življenje ribniškega delavstva!
RUDARJI
RUDARJI ZAHTEVAJO ČIMPREJŠNJE RC-ŠENJE.
Pri zadnjih pogajanjih zastopnikov rudarjev pri ITD. se je napravila napaka v škodo delavstva s tem, da se je postavilo za podlago indeksno število 118.4 za mesec julij, katera je bila dejansko nižja. Krivda tej napaki leži v tem, ker delavski zastopniki v času razprave še niso imeli uradnih pod'atkov o višini indeksne številke za mesec julij.
Kakor hitro je -pa to bilo znano, s,o predstavniki strokovnih organizacij potom Delavske zbornice poslali TPD. vlogo v kateri zahtevajo, da se razveljavi v sporazumu določenih 118.4 točk in prizna indeksno število za mesej julij, ki je znašalo 116.2 točke. Ker je pa TPD. to zahtevo odklonila, so predstavniki strokovnih organizacij pqftom IDelavske zbornice poslali na kr. bansko upravo v smislu čl. 15 ured'be o določanju minimalnih mezd preidlog za n u j n • poravnalno postopanje v sporni zadevi dne 5. septembra t. 1.
Ker danes, ko to pišemo, imamo že 20. september in je med ted draginja že silno porasla in rudarska oblast še ni izdala odloka v sporni zadevi, jo pozivamo, da to čimpreie izvrši. Ker draginja je že toliko porasla, da imajo rudarji pravico do povišanja mezd v smislu čl. 26 kolektivne pogodbe. Zato ne o-dlasati z rešitvijo, ker rudarji ne morejo čakati.
PEČOVNIK! PRI CELJU.
USPEŠNO ZAKLJUČENO MEZDNO GIBANJE RUDARJEV.
V	sredo, dne 18. t. m. se je vršila v obratni pisarni rudnika Pečovnik zaključna razprava
o	zahtevah delavstva o povišanju mezd. Prvotno je podjetje predlagalo enkratno izplačilo nabavnega prispevka. Na t.ozad'evni razpravi dne 2.
septembra t. 1. je delavstvo po svojih predsta-vnikih la predllog odklonilo in zahtevalo 30 odstotno povišanje vseih obstoječih mezd. Po daljši razpravi in na pristanek podjetja, da bi bilo eventualno pripravljeno pristati na 15 odstolho povišanje, je delavstvo znižalo svoje zahteve na 20 odstotkov. Ker podjetje na to ni pristalo, so se poigajanja razbila. Dne 14. septembra so se vršila ponovna pogajanja, katera so se zopet razbila, ker je podjetje vztrajalo na sv.oji prvotni izjavi in zastopniki delavstva pa na svoji. Nato se je posredovalo še pri centrali v Ljubljani, katera je končno pristala na 18 -odist-otno povišanje. Delavstvo in njeigovi zastopniki so ta prelog spre jeli predvsem iz razloga ker je pojetje še »amo dalo 5 odstotkov roidibinske doklade v mesecu avgustu, kar znaša skupaj 23 odstotkov. Rudarji tega rudnika so s tem od novega leta pa do sedaj dosegli 44 odstotno povišanje svojih' mezd in so sedaj prvi za rudarji pri TPD Iz tega uspeha je razvidno, da se da tudi brez divjih stavk doseči lepe uspehe, če rudarji za-upaio vodstvu svoje organizacije in ne nasedajo tajnim šepetalcem,
VPRAŠANJE POVIŠANJA POKOJNIN UPOKOJENCEM.
Z ozirom na nerešeno vprašanje povišanja pokojnin ru-diarskim in plavžarskim upokojencem, so poslale vse podružnice ZRJ na kr. bansko upravo sledečo spomenico:
Podpisano vodstvo Zveze rudarjev Jugoslavije podružnica ... je ugotovilo, da se v na pokojence-v, vdov in sirot, ki žive pri sedanji draginji v najstrašnejši bedi.
Res je, da se je zvišala doklaida stareupoko-jencem, vdovam in sirotam za 20 odstotkov in da je k temu predvideno še 20 odstotkov povišanje s 1. oktobrom t. I. Vendar tudi ti povišek z,daleka ne zadostuje najnujnejšim življenjskim potrebščinam teh upokojencev, vdov in sirot. JCajti ako dobi staroupokojenec z mesečno doklado din 150.— k temu povišek din 60.— ali vdova z mesečno doklado din 112.— k temu povišek din 44.80, je čisto naravno, da tudi s tem poviškom ne -morejo živeti.
Približno v ravno isti bedi in pomanjkaniu se nahajajo tudi novoupok-oijenici, vdove in sirote. Njih mesečna pokojnina znaša od din 170.— do din 680.—. Njih povprečna pokojnina pa le okrog din 400.—, kar je v sedanjih ča-| sih mnogo premalo za golo preživljanje in kje
i	je potem še za obleko, stanovanje in kuriavo.
Vsled zgoraj navedenega naprošamo spoštovani naslov, da blagovoli uivaževati neznosen položaj teh nesrečnežev in nemudoma pod-vzeti ukrepe, d& se pride do sredstev za povišanje doklad in pokojnin rudarskih in plavžar-skih upokojencev, vdov in sirot,
OSUŠEVANJE POLJ !N TISKARSKI STROJ
»Hrvatski dnevnik« razvija propagando za osuševanje polja. To jc povsem v redu. Ali, za to je potreben denar. — Ukrepi, ki jih ta organ hrhvaškega dela vlade priporoča, so naslednji:
»Ce kaka družba izvaja produktiven program, investicije v širšem obsegu, ledaj nastane velika zahteva po kapitalu, njegova cena rase, da se ne morejo pojaviti znaki inflacije.«
Osuševanje polja je torej treba pričeti s tiskarskim strojem! Stroj bo napravil novčanice, ki so potrebne, da se plača delo. In strokovnjaki »Hrvatskega dnevnika« smatrajo, da njih vrednost ne bo v nevarnosti, češ, da bodo plodovi tega dela dali bogate rezultate.
Pozablja se pri tem na eno malenkost: od osušenja do plodov preide nekaj let. Med tem časom bo v prometu nekaj deset milijonov novčanic več, kakor je treba. Pa .bomo imeli veliko in zločesto inflacijo!
Pred pojavom inflacije se proletariat že danes boji. In, če bi se to tudi sankcioniralo, tedaj bi nastal brezupen položaj, v katerega bi prišli. — Naše, mezde, ki smo si jih z velikimi napori priborili, bi ostale iste, ali njih skupna sila bi trajno padala.
Zaraditega proletariat z vso odloč nostjo ugovarja nameravani inflaciji, čeprav tudi po predlogih "Hrvatskega dnevnika«.
Kaf pravilo trgovci k maksimiranju cen?
Pri nas uvajajo z naredbami »maksimalne« cene. Z uvedbo maksimalnih cen pa gine tudi blago s trga. Na dolgo in široko pripovedujejo, da ni blaga. Zakaj ni blaga, dokazujejo sicer deloma preiskave, ki imajo namen odkriti skrivne zaloge raznih potrebščin, ali take preiskave so težavne in imajo le manjša uspehe.
Ljubljanski »Trgovski list« pravi, da je nastajajoče 'pomanjkanje blaga nevarna stvar. Draginjo, če je blago, še ljudje nekako prenašajo in je pomanjkanje življenjskih potrebščin mnogo bolj nevaren pojav, kakor dvig cen.
Z uvedbo maksimalnih cen je proizvajalec blaga blago zadržal. Cene mu niso všeč in računa, da se še dvignejo. Drv za zimsko kurjavo ni na trgu. Pii-zad kupuje žito po maksimalnih cenah in ga dobi premalo. Blago bi se lahko dobilo in kupilo po boljših cenah, ali v trgovski promet ga ni mogoče spraviti, ker bi trgovina imela potem izgubo, če bi ga prodajala po maksimalnih cenah.
Navedeni list pravi, da naredbe ne ustrezajo potrebam in meni, da bi bil najboljši izhod, če bi se maksimiral trgovski dobiček. Trgovec bi kupil blago po ceni, za kakršno bi ga dobil, in za-
računal v ceni zase dovoljeni posredovalni dobiček.
Iz tega poročila je razvidno predvsem dvoje. Prvič, da cene vsaj domačemu blagu pretirano naraščajo in drugič, da dosedanje protidragin.jske naredbe niso zajezile zla pri korenini. Res je vai draginje prišel skoraj nepričakovano in da je manjkala potrebna statistika in evidenca, da bi se bil blagovni'promet postavil na trdno bazo, ki bi jamčil za popolno funkcijoniranje preskrbe s potrebnimi življenjskimi potrebščinami, kakor tudi preprečil oderuške cene. — Teh priprav ni bilo, zato je tudi poslovanje tozadevnih ustanov zvezano s tež-kočami.
Važno je tudi vprašanje, kakšno vlogo igra pri tem naše takozvano »gospodarstvo«. Menimo, da bi tu zalegli res energični ukrepi proti onim, ki žele verižiti in verižijo.
Če premislimo, kakšne zapreke ima delavstvo, če zahteva izboljšanje svojih mezd zaradi silne draginje, potem pravimo opravičeno, da se mu godi krivica
Napačno je tudi, da se k reševanju teh problemov ne pripusti delavcev, konzumentov, K ' v. *•	isin
Zakaj imamo organizacije?
Zakaj naš tisk?
Posameznik je preslab, da bi uvelja-lso naša zaščita in vojska v boju za devil svoje pravične zahteve. Zahteve se lavskei pravice.
pa tudi ne tičejo posameznika, ampak cele plasti človeštva, vsesa delavskega razreda. In zato, ker so interesi skupni, spadajo ti posamezniki tudi .skupaj v eno organizacijo, kjer združujejo svoje duhovne sile, da se uspešnejše bore za socialne in politične pravice.
( u v •	*.	1	■	r<>	j
To nam je in bodi opomin! Prav o teli' razmerah sc moramo pripravljati zlasti duhovno, da bomo kos sedanjim in bodočim razmeram, novemu razvoju, ki se brez nas in preko nas ne sme in ne bo mogel vršiti.
V	ta namen so nam potrebne dobre in solidne delavske organizacija zvesti in solidarni člani. Nihče me sme rušiti in minirati našega edinega zatočišča v tein skrajno opasuem položaju. Vsi moramo ceniti, spoštovati in disciplinirano sodelovati v organizacijah in dvigati s svojim korektnim delovanjem njih moč in ugled. Naše organizacije
Kdor dela drugače, je izdajalec delavcev in njihovih interesov.
V	važnost organizacije ne dvomimo, zato jo ščitimo kot kulturni ljudje.
Prav tako važno orožje v boju za pravice delavstva je tudi socialistični delavski tisk. Politične stranke nimamo, ali politične pravice so za delavstvo vseeno važne. Dovoli neprijetnih izkušenj imamo v tem oziru. Naš slovenski politični list »Delavska Politika« zagovarja politične pravice, politično svobodo in druge svoboščine, ki iiii potrebuje delavstvo. Delavski tisk je edini naš zaveznik. Edini! Naš! Sami ga moramo vzdrževati brez subvencij.
Namen našega tiska je za vse delavstvo važen, zato je naša dolžnost, da ga podpiramo in vodimo s tem borbo za politične in druge delavsko pravice.
Močan delavski tisk, močne delavske organizacije, to mora biti danes naš cilj!
Vse drugo je izdaj'tvo interesov!
Časopisje v Sovjetski Rusiji
Sovjetski tisk se smatra kot eden najibolj razvitih in po nakladi največjih na sveto; kljub temu se pa zelo razlikuje od 'zapadnega ter ima tudi čisto drugo vlogo. Tehnično stoji na veliki višini. Sovjetski tisk vrši veliko delo kot prosvetitelj širokih ljudskih plasti, pomaga državi v vseh njenih podvigih ter objavlja dopise iz vrst strankinih in strokovnih lunkcionarjev; politično^propagandno delo, vzgajanje in strokovno izobraževanje ter kontrolo o razpoloženju in uspehih naroda vrše mnogoštevilni strokovni listi, kateri so tiskani samo za gotove stroke, tovarne in slično; ti ča^op:si imajo tudi veliko politično važnost, iker ima;o ogromno dopisnikov med delavci in kmeti. — Poročevalsko službo iz inozemstva pa vrši Telegrafska Agencija Sovjetske zveze (T AS) s sedežem v Moskvi,
Bulvarska oblika časopisa, kot ga imatno v Evropi in Ameriki, tu skoro ni poznana; razumljivo je tudi, da v državi načrtnega proizvajanja nimajo oglasi skoro nikake važnosti. Novinarji so uradniki,
Dnevnikov zapadnoevropskega tipa je ok, 25, zato pa je preko 760 časopisov, ki izihajajo petkrat tedensko (v Rusiji se je namreč delalo do pred kratkim pet dni v tednu, kar pa so sedaj v nekaterih »podjetjih, ki služijo vojski, za nedoločen čas ukinili).
V Moskvi izide dnevno 332 časopisov z 9 milijoni izvodi, a tedensko iztiskajo številne moskovske tiskarne 763 časopisov V 72 jezikih raznih narodov Sovjetske Zveze. Pri tej priliki je potrebno omeniti, da se je tisk razvil posebno v zadnjih letih, ko je zelo uspelo zmanjšati nepismenost v vseih krajih te prostrane dežele, ki obsega eno šestino kopnega našega planeta.
V celi državi se tiska danes okoli 3500 časopisov, ki izhajajo v 67 jezikih in sicer okoli 1400 v ukrajinščini, 300 v beloruščini, 170 v uzbeščini, 135 v tatarščini, 87 v turščini, 85 v durdijanščini, 67 v nemščini, 76 v raznih kav-kaških in 36 v židovskem jeziku. Na splošno zavzema tisk v raznih narodnih jezikih 29 odstotkov celokupnega liska Sovjetske zveze. Po lanskoletni statistiki izihaja v celi državi okoli
10.000 časopisov z naklado 41,000.000 izvodov.
»Pravda« izhaja v Moskvi od 1912. leta in
se tiska v 2,200.000 izvodih; »I^restjanskaja Ga-zeta« (Moskva, 1923) 1,800,000 izvodov; »Iz' vestija« (Moskva, 1917)	1,700.000 izvodov;
»Komsomolskaja Pravda« (Moskva, 1924) 700.000 izvodov; »Komunist« (Kijev, 1920) 420.000 izvodov; »Krasnaja Gazeta« (Leningrad, 1918)
370.000 izvodov; »Lenjingradskaja Pravda« (Leningrad, 1912) 350.000 izvodov; »iZa industrializacijo« (Moskva, 1921) 320.000 izvodov; »Trud« (Moskva, 1920) 270,000 izvodov; ».Raibočaia Moskva« (Moskva, 1923 ) 250,000 izvodov; »Gudok« (»Sirena«, Moskva, 1920) 240.000 izvodov; »Za Icomumstičeskoje posvoščenjje« (Moskva, 1924)
220.000 izvodov; »Visti« (Kijev, 1920) 170.000 izvodov; »Krasnaja Zvezda« (Moskva. 1924)
160.00 izvodov; »Der Emes« (Moskva, 1918, židovski list) 160,000 izvodov; »Socialističeskoje zemledelije« (Moskva, 1929) 120.000 izvodov; »Sovjetskaja Sibirj« (Novosibirsk, 1919) 120.000 izv.; »Molot« (»Kladivo«, Restov, 1920) 115.000 izvodov; »Na straže« (Moskva, 1934) 110,000 izvodov; »Večernaja Mioskva« (Moskva, 1923)
160.000 izvodov; »Legkaia industrija« (Moskva, 1932 ) 95.000 izvodov; »Zarja Vostoka« (Tiflis, 1922) v 90.000 izvodih.
(Prosto ipo »SSSiR u slici i riječi«.)
Bodi zaveden Han stole strokovne orgnniznelje!
izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Niko Bricelj, Ljubljana. Odgovorni urednik Viktor Eržen, Maribor. Tisk Lludske tiskarne d. d. v Mariboru. —Predstavnik Viktor Er2en.