GLASILO OBČINE DOMŽALE 12. oktober 2007 - letnik XLVII, št. 11 Poplave so prizadele posameznike, občini pa prizanesle Srečanje treh vremenskih front je svoje posledice obilnega deževja pustilo tudi v Občini Domžale. Najbolj so bila prizadeta področja ob kamniški Bistrici; Nožice, Rova in Dob. Na področju občine je bilo poplavljenih 23 hiš, zalite in neprevozne so bile ceste na področju Nožic, Prečna ulica v Ihanu, na območju Doba ob potokih Radomlja in Rača ter njunih pritokih. Posebej nevarna so bila tudi področja, kjer je Bistrica naplavila debla in vejevje in s tem ogrožala tako mostove kot področje ob reki, najbolj na področju Radomelj, papirniškega mostu na Količe-vem in mosta na Viru. V Občini Domžale je bil štab civilne zaičite v pripravljenosti vse od 15 ure, ko so vremenske razmere napovedovale večjo količino padavin. Zgrajeni nasipi in protipoplavni ukrepi, po zadnji večji poplavi leta 1998, so preprečili huj-šo'katastrofo, ki ji pa žal nismo mogli ubežati vsi. Na področju Nožic je začela Kamniška Bistrica uhajali i/, struge in poplavila cesto. Ogrozila je žago in hiše v bližini. V Ihanu je bila poplavljena Prečna ulica, medtem ko so v Dobu pritoki oh Potokih Radomlja m Kača ter njunih pritokih poplavili cesto Dob Čc-šenik. Voda je narasla in ogrožala druge ceste in poslopja. Na področju Želodni-ka jc bilo poplavljeno križišče. (nadaljevanje na 5. strani) ata**-..- tmmX Krajevne skupnosti Slavka Šlandra, Venclja Perka in Simona Jenka Domžale ob dnevu spomina na mrtve občane vabijo na žalno komemoracijo v sredo dne, 31. oktobra, 2007, ob 18. uri na pokopališču v Domžalah! Vabljeni! Začetek 10. sezone v KD Franca Bernika Okus po medu Komemoracija ob spomeniku padlim borcem Radomeljske čete na Golčaju nad Blagovico bo v soboto, 27. oktobra, ob 11. uri dopoldne. Vabljeni! Z gostovanjem igre Okus po medu (A Taste of Honey), avtorice She-lagh Delaney, v izvedbi ljubljanske Drame se je pričel cikel gledališke ponudbe Kulturnega doma Franca Bernika. Zaradi časovne dimenzije (igraje nastala pred skoraj petdesetimi leti, Delaneyjeva pa jo je napisala ko je imela devetnajst let), specilike obdobja (razmah demokracije in kapitalizma kot posledici industrijske revolucije) in tedanjih gledaliških smernic (»jezni mladeniči« na čelu z Johnom Osbornom kot primer moderne angažirane dramatike) bi igra danes ob zgolj restavriranju kolorlta tedanjega časa, sprožila dvome o odločitvah za takšno uprizarjanje, čemur so se v ljubljanski Drami uspešno izognili. Čeprav je še vedno moč zaznati socialno dimenzijo besedila, lahko aktualnost, h kateri prispeva tudi jezikovni vsakdanjik, na tematski ravni zaznamo predvsem v izgubljenih iluzijah junakov, nekoliko manj izpostavljenima problemoma rasizma in homofobije ter utopični ideji o življenju samem. Besedilo drame (v prevodu Tine Mahkota) je za tokratno uprizoritev ob pomoči Mitje Čanderja kot dramaturga nekoliko spremenjeno. (nadaljevanje na strani 19) Slamnikarska 4, Domžale (bivfta ind. prodajalna Universale) Tel.: 01/721 10 22 Barve, laki In pribor Mešalnlca barv za avtollčarje In pleskarje AKCIJA - SIKKENS PREMAZI ZA LES V0D0TERH Varčujmo z energijo! gHEREL ELTftON £ffif?e De Dietrich <> Vodoterm Radomlje d.o.o., Skrjančevo 8, Radomlje, 01 722 89 20, 041 659 591 vodoterm.radom1je7-5iol.net, www.vodoterm.st Svetovno prvenstvo in svetovni pokal v hip hopu in electric boogiju Dobre uvrstitve plesalcev plesnega kluba Miki Na Svetovnem prvenstvu v eleetric boogiju, ki je od 3. do 7. oktobra potekalo v Bremnu v Nemčiji je članski eleetric boogie par Dejan Djuranovič in Andraž Mrak v finalu /usedel 6. mesto, z 8. mestom sta rezultat dopolnila Matej Resnik in Žiga Žargi, ki sta tekmovala med mladinskimi eleetric boogie pari. Državni prvak Andraž Mrak, se je v konkurenci šestinpetdesetih eleetric boogie solistov prebil na 22. mesto. S svojim uspehom sta bila najbolj zadovoljna Matej in Žiga, saj eleetric boogie trenirata šele drugo leto. Svetovno prvenstvo pa je bilo zanju šele tretje večje mednarodno tekmovanje v tej plesni disciplini. Na Svetovnem pokalu v hip hop pionirskih formacijah in hip hop produkcijah, ki je istočasno potekal v Bremnu, se je pionirska formacija Razgibavanje (koreografija: Martina Mrak Tekavc), ki je na Državnem prvenstvu v hip hopu zasedla 2. mesto, na Svetovnem prvenstvu v Gradcu pa 8. mesto, v konkurenci dvajsetih hip hop formacij uvrstila na 11. mesto. Trenerka in koreografinja Martina Mrak Tekavc je z nastopom svojih plesalcev zelo zadovoljna: »Pričakovali smo sicer boljšo uvrstitev, vendar smo z rezultatom zaradi odlične konkurence zelo zadovoljni. Plesalci pionirske hip hop formacije so še zelo mladi in imajo še čas za doseganje dobrih rezultatov, najbolj pomembno je, da so se zelo potrudili in na odru dali vse od sebe.« Poleg pionirske formacije seje dobro odrezala tudi članska produkcija »You and me« (koreografija: Andraž Mrak), ki je zasedla 4. mesto. Romana Pahor www.mlklples.com TRETJI ROJSTNI DAN HITOVE BUDILKEI DANES! HALA KOMUNALNEGA CENTRA DOMŽALE! VLADO KRESLIN in NEISHA Naslednja številka Slamnik izide 2. novembra, rok za oddajo materialov je 23. oktobra 2007. 1 10. seja Občinskega sveta Občine Domžale Največ o kadrovskih zadevah in prostorskih dokumentih občine jgpjü Intervju z Markom Faturjem, I direktorjem JKP Prodnik O deponiji Dob, novem odlaganju in odvozu smeti. 0 poplavah tudi Center požarne varnosti Poročilo centra požarne varnosti zajema tudi intervencije 17. in 18. septembra. stran | B Delegacija Občine Domžale v Ruti v Švici Domžale Na pot v Švico se je odpavila delegacija Občine Domžale pod vodstvom župana Tontja Dragarja, obeh podžupanov in predstavnikov političnih strank in list v Občinskem svetu. Predstavitev predsedniških kandidatov 21. septembra bomo izbirali novega predsednika države. ntr»n f Koledar prireditev Oglejte si, kaj se bo dogajalo v Knjigarni Beseda, Knjižnici Domžale, MKC - ju. Centru za mlade, ... m t rani Kulturno kramljanje z MIlanom Mariničem, direktorjem KD Franca Bernika Naloga KD Franca Bernika je zgolj, da ponudi posameznikom kvalitetne, pestre kulturne dogodke in nanje seveda opozarja. Otvoritev nove telovadnice in adaptirane osnovne šole v Ihanu V Ihanu so domači športniki poleg adaptirane osnovne šole odprli tudi novo, težko pričakovano telovadnico. strun J" Pridružitev Bellnke Hellosu Inlervju z direktorjem Belinke Belles, Zdrav-kom Kremplom. KK Pirueta osvojila štiri naslove državnih prvakov Vsem tekmovalcem, trenerjem, vodstvu in predsedniku KK čestitke za uvrstitve, saj so dokazali, da se njihove uvrstitve iz leta v leto izboljšujejo. Čestitamo evropskemu mladinskemu prvaku Motokrosist Klemen Gerčar, 16-letni tekmovalec iz Prevoj, je evropski mladinski prvak v razredu do 125ccm. Dragi bralci in drage bralke Z nedavnimi poplavami nam je narava znova pokazala svojo moč. Prepričanje, da jo obvladujemo se je tudi tokrat spremenilo v spoštovanje, pri nekaterih v strah. Človek, ki obvladuje raznovrstno moderno tehnologije, je moral priznati premoč narave. Graditi spoštovanje na strahu pred uničenjem je neprijetno, pa vendar ga bomo morali vsi v svoji zavesti zgraditi in začeti naravo spoštovati. Predvsem v luči ohranjanja, čeprav so se klimatske spremembe že začele in močno dvomim, da jih lahko zaustavimo. Ekološko pa že dalj časa delujejo v JKP Prodnik, njihove aktivnosti vam predstavljamo v intervjuju z direktorjem Markom Faturjem. Priznanje jim je podelila tudi Evropske komisije in sicer za ohranjanje okolja na področju odpadkov. Priznanje, ki bi ga bila vesela vsaka občina, pa se vseeno zdi, da je v Domžalah vse premalo poznano. Direktor bo odgovoril tudi na vsa vprašanja v zvezi z novim sistemom odlaganja in odvoza smeti in seveda novo ceno. S slavnostno otvoritvijo so nas razveselili v OŠ Ihan. Novi prostori in pogoji za izobraževanje bodo največ prinesli otrokom in učiteljem. Pri slavnostni otvoritvi so sodelovali tudi domači vrhunski športniki, ki so se še najbolj veselili telovadnice in novih boljših pogojev za trening. V ospredju je tudi obisk delegacije v pobratenem mestu Ruti v Švici. Posebno mesto smo namenili še pridruževanju Belinke Heliosu. ki ga predstavljamo skozi oči enega izmed direktorjev Belinke. ki kot manjše oziroma pridruženo podjetje vidi v pridružitvi možnost za napredek. Z novo. že 10. sezono, je začel KD Franca Bernika in s programom zadovoljil kulturne sladokusce. V športu pa smo objavili del intervjuja z Janežem Zupančičem, direktorjem Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, o izgradnji in vzdrževanju športnih objektov in otroških igrišč v občini. Seveda so ena izmed aktualnih tem tudi predsedniške volitve Predstavljamo vam tri kandidate in opozarjamo na nov sistem organiziranja predčasnih volitev. Pričarati dih dogajanja v občini je trud številnih dopisovalcev, ki so v tej številki sledili mojim navodilom in skrajšali svoje prispevke. S tem bomo lažje vključevali tudi vsebine z nekaterih področij, ki so v občini dobro razvita, pa jih v glasilu skoraj ni opaziti Vsem dopisnikom se zahvaljujem za njihov trud. Užijte jesenske radosti in se pustite prijetno razvajati toplemu soncu. Tina Železnik -urednica Princ je na podelitvi zlatih priznanj MEPI Princ Andrew podelil priznanja MEPI Princa Andrevva je poleg Tonija Dragarja, župana Občine Domžale in Primoža Škofica, ravnatelja Srednje šole Domžale, sprejel dež. Kratek pozdravni govor župana je na obraz narsial prijeten nasmeh in princ je veselo, sproščeno pozdravil dobitnike zlatih priznanj MEPI. Srebrna in bronasta priznanja je v nadaljevanju podelil župan in vse prisotne dijake povabil, naj se pridružijo programu, saj je to eden izmed načinov za aktivno preživljanje prostega časa. Zahvalit, se je organizatorju. Srednji šolo Domžale in jo pohvalil: »Srednja šola Domžale je bila kot smo lahko slišali ena prvih v Sloveniji, ki se je pridružila pro- gramu MEPI in skupaj z OŠ Rodica potrdila, daje Občina Domžale občina napredka in znanja. Povabilo veleposlanika za organizacijo takega dogodka in obiska, predstavnika kraljeve družine na naši srednji šoli, je prav gotovo priznanje njihovemu delu in trudu.« Urad župana Lekjev Mengšu odprl razvojni center Lek je v Mengšu znova pokazal, da že 60 let ustvarja za zdrav danes in jutri. Odprtje Razvojnega centra biofarmacevtike je pomenil veliko priznanje tako družbi Lek, ki je s tem uresničila vizijo zastavljeno v devetdesetih letih kot tudi univerzam in ustanovam, s katerimi vsa leta intenzivno sodelujejo. Slovensko znanje tako postaja pomembno znotraj skupine Sandoz, ki z otvoritvijo cen- predsednlk uprave Sandoz tra uresničuje razvojno strategijo skupine - postati vodilna svetovna družba na področju podobnih bioloških zdravil. Otvoritve so se udeležili tudi predstavniki občine Domžale, župan Toni Dragar in podžupana, Andreja Jarc Pogačnik in Vinko Juhart. V pogovoru z Vojmirjem Urlepom, predsednikom uprave Leka, je župan pozdravil prizadevanje Leka, podjetja v katerem je tudi sam deloval več Vojmlr Urlep In Toni Dragar kot desetletje: » Z otvoritvijo razvojnega centra biofarmacevtike je Lek še enkrat dokazal svojo usmeritev v prihodnost, saj seje zastavljena strategija v začetku devedesetih-let, zdela neuresničljiva. Prav danes ste pokazali, da gledate v prihodnost in vesel sem, da ste danes skupaj s predsednikom uprave skupine Sandoz v svojih govorih pokazali, da bo tako tudi v prihodnje.« Urad župana Obvestilo Spoštovane pacientke ginekologinje Ksenije Martinec Šelih. dr.med.spec! Od 15. septembra dalje bo večji del programa za ginekologijo, ki gaje pred tem izvajala imenovana ginekologinja, prevzel Zdravstveni dom Domžale. Gospa Martin-čeva bo do konca leta 2007 obravnavala le še svoje dosedanje pacientke - nosečnice. Do zaposlitve stalne ginekologinje bo v ZD Domžale poslovala nova ginekološka ambulanta v oktobru dvakrat tedensko, od novembra dalje trikrat tedensko ter od I. februarja 2008 vsak dan. Pacientke Ksenije Šelih Martinec, dr.med.spec, ki se boste odločile za ginekološko ambulanto v ZD Domžale, se lahko oglasite vsak torek med 8.00 in 12.00 ali 15.00 in 19.00 v ginekološki ambulanti v 1. nadstropju ZD Domžale, da boste podpisale izjavo o izbiri ginekologa. S seboj imejte potrjeno kartico zdravstvenega zavarovanja. Pred tem pokličite v ambulanto dr.Šelih Martinec Ksenije in se dogovorite za prenos medicinske dokumentacije v ZD. Težave, ki so nastale s prenehanjem sodelovanja Ksenije Martinec Šelih, dr.med.spec!, rešujemo postopno, zato vas prosimo, da se v prvih dneh v ZD Domžale oglasite le v nujnih primerih, sicer pa tudi podpis izjave odložite na čas pred rednim preventivnim ginekološkim pregledom. Zagotavljamo vam, da si boste v ZD Domžale lahko izbrale novo zdravnico in da ni razloga za naglico. Dodatne informacije vam bomo posredovali na telefonski številki 72 45 144. Zahvaljujemo se vam za razumevanje! ZD Domžale In Občina Domžale Hitovo sejmarjenje Na Hitovem sejmarjenju je bilo večkrat napovedano, da bom v nedeljo popoldan tradicionalno postregel s kropi in medico ter bom hkrati vsem na voljo za kratek pogovor. Žal sem bil službeno odsoten, saj je delegacija z občine, poleg urada župana še svetniške skupine s kulturnim programom, odpotovala v Švico v Rutti. Letos so nas povabili na svoje praznovanje in nam pripravili po- seben slovenski večer, ki je bil v soboto, 15. septembra. Ker smo se na pot vsi odpravili z avtobusom, tako je bilo racionalneje, smo zaradi zastojev na poti nazaj, v Munchnu, Salzburgu in na Bledu -vozili smo se 17 ur - zamudili popoldansko napovedano srečanje. Vsem občankam in občanom se opravičujem in upam, da bo kmalu nova priložnost, da se srečamo. Toni Dragar. Župan občine Domžale Zdravstvo in šolstvo September, prvi popočitniški mesec, je bil tudi na področju družbenih dejavnosti sila pester. Bogat s prijetnimi dogodki in zahteven s problemi. Moje delo sta zaznamovala predvsem dva: problematika ob prenehanju dela ginekologinje, ki je »odšla«'v zasebništvo in razglasitev OŠ Preserje pri Radomljah za (.laser jevo kakovostno šolo. Problem »izgube« zdravnice smo v sodelovanju z ZD Domžale za- časno pokrpali, pripravljamo tudi trajnejšo rešitev, o kateri bomo občanke obvestili. V OŠ Preserje pri Radomljah pa so pripravili dogodek, ki je vse, ki delamo z mladimi in za mlade, napolnil z neizmerno energijo in zadovoljstvom. Učenci, delavci šole in starši so dokazali, da z roko v roki nisi nikoli sam. Izjemen dogodek, izjemen kolektiv. Čestitam! Andreja Jarc Pogačnik SLAMNIK Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Priprava za tisk: 1R image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. Odgovorna urednica TINA ŽELEZNIK tel. 051 684 404 • Pomočnica odgovorne urednice MATEJA A. KEGEL • Člani uredništva Spela dragar, janež stibrič, katarina karlovšek, spela kočar, jure flerin, marija pukl in VERA VOJSKA • Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR • Lektorica IRENA STARIČ • Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah • Uredništvo ERNA ŽABJEK tel. 722 5050, fax. 722 5055, info@kd-domzale.si • URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure. NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV Prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v JPG formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete tiska fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt. Občina Domžale je za sanacijo poplav v Sloveniji namenila 32.000 evrov Seje Skupnosti občin Slovenije, ki je bila v petek 21. septembra, se je udeležil podžupan Vinko Juhart. Na seji so govorili tudi o poplavah, ki so 17. in 18. septembra prizadela nekatere slovenske občine in je škoda preobsežna, da bi jo lahko odpravili z lastnimi sredstvi. Sredstva se bodo zbirala na posebnem računu Skupnosti občin Slovenije in sicer v višini I evro na prebivalca občine. Posebna komisija bo pripravila ključ za delitev sredstev ter hkrati opredelila namen porabe zbranih sredstev. V Občini Domžale je priporočilo skupnosti s sprejetim sklepom o dodelitvi sredstev podprl tudi Toni Dragar, župan: »To so kritični trenutki, ko je potrebno razmišljati in delovati solidarno. Tudi v naši občini so posledice neurja, vendar jih bomo uspeli sanirati sami. V ta namen smo že namenili sredstva v rebalansu proračuna in pričakujemo, da bodo posledice odpravljene do konca leta.« ___Urad župana Obvestilo O zadnjem roku za oddajo pobud za pripravo občinskega prostorskega akta Občina Domžale obvešča občane občine Domžale, lastnike zemljišč v občini Domžale ter drugo zainteresirano javnost, da smo v okviru pripravljanja novega prostorskega dokumenta kot zadnji rok za oddajo pobud določili 31. december 2005. Zaradi spremenjene zakonodaje se je sprejemanje prostorskega dokumenta zavleklo, zato vse zainteresirane obveščamo, da bomo pri sprejemanju Občinskega prostorskega načrta občine Domžale upoštevali vse pobude, oddane do vključno 1. novembra 2007. Posebej obveščamo pobudnike, ki so že oddali vlogo (gre za pobude, vložene od leta 2003 dalje), naj jih ne vlagajo ponovno, saj so vse prispele pobude evidentirane. Župan Toni Dragar Izbrani koncesionar za dimnikarske storitve v občini Domžale Obveščamo vas, da Občina Domžale preja odločbo Vlade Republike Slovenije o izbiri koncesionarja za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju občine Domžale. Izbrani koncesionar za območje občine Domžale je dimnikarsko podjetje Energetski servis E.S. d.o.o., Roška cesta 2a, Ljubljana. Koncesija je podeljena za dobo osmih (8) let. Občina Domžale Oddelek za komunalne zadeve Vse zainteresirane obveščamo, da dne 4. oktober 2007 začne 30- dnevna javna razgrnitev Sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Domžale Javna razgrnitev bo potekala v prostorih vseh krajevnih skupnosli na območju občine in v prostorih Oddelka za prostor in varstvo okolja, Savska 2, 1230 Domžale. Javna razgrnitev bo potekala 30 dni, in sicer od 4. oktobra 2007 do 2. novembra 2007. Javna obravnava bo 24. oktobra 2007 ob 17. uri v sejni sobi Občine Domžale, Ljubljanska 69, 1. nadstropje. Pripombe in predloge bo možno vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestih javne razgrnitve. Pripombe in predloge bo možno posredovati tudi pisno na naslov Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Grafični del sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Domžale je dosegljiv na spletni strani www. geoprostor.net/piso Tekstualni del pa na spletni strani Občine Domžale. Občina Domžale Oddelek za prostor in varstvo okolja Vse zainteresirane obveščamo, da dne 4. oktobra 2007 začne 30 dnevna javna razgrnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta za ureditveni območji Dl/2 in Dl/4 - Domžale center Vse zainteresirane obveščamo, da dne 9. oktobra 2007 začne 30 -dnevna javna razgrnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta za ureditveni območji D112 in Dl/4 Domžale center. Javna razgrnitev bo potekala v prostorih Krajevnih skupnosti Slavko Šhmdei, Vencelj Perko in Simon Jenko in v prostorih Oddelka za prostor in varstvo okolja, Savska 2, 1230 Domžale. Javna razgrnitev bo potekala 30 dni, in sicer od 9. oktobra 2007 do 7. novembra 2007. Javna obravnava bo 24. oktobra- 2007 ob 17. uri v sejni sobi Občine Domžale. Ljubljanska 69, i. nadstropje. Pripombe in predloge bo možno vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestih javne razgrnitve. Pripombe in predloge bo možno posredovati tudi pisno na naslov Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Občina Domžale Oddelek za prostor In varstvo okolja stran 3 OBČINSKI SVET Dnevni red . Kot običajno je tudi deseto sejo Občinskega sveta Občine Domžale, ki je bila 20. septembra 2007, vodil ■ podžupan Vinko Juhart. Po ugotovitvi sklepčnosti in sprejetju zapisnikov osme in devete seje je občinska ■ uprava z dnevnega reda umaknila tri točke. V razpravi o dnevnem redu je Cveta Zalokar Oražem izrazila glo- . boko razočaranje in nestrinjanje, ker na dnevnem redu ni točke o investicijskem programu za rekonstrukcijo oz. gradnjo vzhodne tribune na no- " gometnem stadionu, čeprav je bilo gradivo pravočasno pripravljeno in sprejet dogovor o skupni in pošteni obravnavi obeh investicij - v halo in nogometni stadion. Obravnava je tudi potrebna zaradi pridobitve evropskih sredstev, zato je izrazila prepričanje, da bo občinska uprava skupaj z Zavodom za šport in rekreacijo Domžale točko uvrstila na dnevni red prihodnje seje in omogočila primerne pogoje nogometašem za njihove evropske nastope. Bogdan Zupan, Peter Ver-bič - Lista za Domžale, je vprašal za vzroke umika točke o lokacijskem načrtu območja V10/2 - Žito jedro in vzhodni del območja V10/3. Župan Toni Dragar je pojasnil vzroke umika posameznih točk dnevnega reda, posebej je povedal, daje bila točka o »LN Žito« umaknjena, ker predlagatelj ni pridobil soglasja vodarjev, nato je bil dnevni red soglasno določen. Vprašanja, pobude In predlogi V točki Vprašanja, pobude in predlogi so sodelovali: Franc Čcrnagoj, Zelena stranka, Katarina Karlovšck, Lista Peter Verbič - Lista za Domžale; Roman Kur-manšek, SDS, Peter Verbič, Lista Peter Verbič Lista za Domžale, mag. Lovro Lončar, SDS, mag. Majda Pučnik Rudi, SDS. Rok Ravnikar, SLS, mag. Milan Pii-111:111, LDS, in Robert Hrovat, SDS. Volitve In imenovanja Gradivo je pripravila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIA/,). Brez razprave sta bila sprejeta naslednja sklepa: Za predstavnice Občine Domžale v Svetu Knjižnice Domžale se imenujejo: Mojca PODGORŠEK, Ihan, Selo pri Ihanu štev. 55, 1230 Domžale Cvet« ZALOKAR ORAŽEM, Poljska pot 10 B, 1230 Domžale Marija KODERMAN, Sveta Trojica, štev. 11, 1233 Dob Andreja POGAČNIK JARC, Prešernova cesta, štev. 43, 1230 Domžale Stanka ZANOŠKAR, Vir, Zoisova ulica štev. II, 1230 Domžale Za predstavnike Občine Domžale v Svet Javnega zavoda Mestne lekarne se imenujejo: 1. mag. Marko Vresk, Miklošičeva ulica štev. I E, 1230 Domžale 2. Dagmar Šalamun, Cesta Radomeljske čete, štev. 37 A, 1235 Radomlje 3. Mira Kavčič, Ljubljanska cesta, štev. 103, 1230 Domžale V razpravi o informaciji o izdaji mnenja k imenovanju ravnatelja Osnovne šole Dra-gomelj so sodelovali: Robert Hrovat, SDS, kije zahteval, da KVIAZ pripravi pogovore Z vsemi prijavljenimi kandidati, opozoril pa tudi na nepravilnosti v postopku imenovani! ravnateljice OŠ Dragomelj, Mag. Jožica Polanc, LDS, tudi članica Sveta OŠ I »ragomelj, je pojasnila postopek, ki je bil zakonito izpeljan; Franc Gerbec, SD, je podprl predlog Roberta llrovata o pogovorih s kandidati; Vinko Juhart, predsednik KVIAZ, je na predstavil vodenje postopka v okviru komisije; Cveta ZalokarOražem je pojasnila bistvene spremembe zakonodaje na področju kadrovanja ravnateljev lavnih zavodov ter zahtevala odgovornost KVIAZ pri pripravi mnenja o primernosti posameznih kandidatov. Sprejet je bil naslednji sklep: < »hčinski svel ()bčine I )om/ale se seznanja, da je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja dala pozitivno mnenje vsem prijavljenim kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za imenovanje ravnatelja Osnovne šole Dragomelj. Sedem elektorjev za volitve Državnega sveta RS (dede na bližajoče volitve Državnega svetu RS je KVIAZ pripravil predlog , ki ga je obrazložil predsednik, Vinko Juhart. V razpravi so sodelovali: Peter Verbič, Lista Peter Verbič - Lista za Domžale, ki je pojasnil, da se njegova lista se s predlogom razdelitve elektorskih glasov, ki ga je KVIAZ sprejel s preglasovanjem, ne strinja; predlagal je nov predlog; Franc Gerbec, SD, je menil, daje KVIAZ predlog pripravil glede na dosedanjo prakso in njegova svetniška skupina ga bo podprla, saj upošteva sorazmerje; mag. Marko Vresk, LDS, je povedal, da bo svetniška skupina LDS, predlog KVIAZ podprla. Z večino glasov je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Sklep o številu elektorskih mest, ki pripadajo posamezni svetniški skupini za volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet na volitvah 2007. Posamezni svetniški skupini Občinskega sveta Občine Domžale pripade nasledi,je število elektorskih mest za volitve predstavnika lokalnih interesov v Državni svel na volitvah 2007 v 2. volilni enoti; LDS 3, SDS, Peter Verbič-Lisla za Domžale, SD in NSi pa po 1. Prve spremembe Proračuna Občine Domžale za leto 2007 V razpravi o prvih spremembah Proračuna so sodelovali: Robert Hrovat, SDS, se strinja z amandmajem, s katerim se zagotavljajo sredstva .za odpravo nekaterih pomanjkljivosti v OŠ Dob, se pa ne strinja, da so sredstva iz postavke Vrtec Kekec Radomlje; mag. Lovro Lončar, SDS, je opozoril na po-trebo po zagotovitvi sredstev za gradnjo »jezička« pri Tosami v letu 2008 ter vprašal, kdaj bo postavljen bič prehod pri Tosami; mag. Majda Pučnik Rudi, SDS, je zahtevala pojasnila v zvezi z gradbenim dovoljenjem za Vr-Icc Kekec v Radomljah, ki bi se moral zaradi prostorske stiske za najmlajše olroke začeti gradili čim prej. Po pojasnilih sta bila z večino glasov sprejeta naslednja sklepa, pa tudi amandmaji, v okviru katerih so zagotovljena sredstva za investicijsko vzdrževanje šol, sofinanciranje javnih del, občinske denarne pomoči, vzdrževanje javnih prometnih površin, posebej pomembno pa je, daje Občinski svet zagotovil 300.000 evrov za sanacijo v poplavah poškodovanih cest: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2007. 2. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2007 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale. V Uradnem vestniku Občine Domžale se objavi splošni del proračuna in tiste postavke posebnega dela proračuna, pri katerih so bile izvršene spremembe ter spremembe obrazložitev proračunskih postavk. Odlok o čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda Uvodno informacijo o vsebini Odloka o čiščenju komunalnih voda je podala dr. Olga Burica, direktorica Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik, ki je obrazložila dosedanji postopek ter problematiko določanja cen tovrstnih storitev. V razpravi sta sodelovali: Roman Kurmanšek, predsednik Odbora za komunalne dejavnosti, kije poročal o stališčih odbora, posebej o vlogi Občinskega sveta, ter mag. Marko Vresk, LDS, sprejeta pa sta bila naslednja sklepa: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejema Odlok o čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda v prvi obravnavi in ugotavlja, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. 2. Predlagatelj gradiva naj do druge obravnave odloka ponovno prouči način urejanja razmerij z dajalci industrijskih odplak. Če pri tem ugotovi, da ni pravne podlage, da bi se ta razmerja uredila s tem odlokom naj ta razmerja uredijo z drugim posebnim aktom skupnega organa, tako da to ne bo v pristojnosti samega podjetja oziroma izvajalca. Investicijski program gradnje južne tribune in vzhodnih servisnih objektov hale Komunalnega centra Domžale V razpravi so sodelovali: Franc Gerbec, SD, kije zahteval številčne podatke, koliko sredstev je Občina Domžale vložila v halo od leta 2004 do sedaj, pričakuje odlok o pogojih za oddajanje objektov v občinski lasti, tudi hale, ter cenik najemanja; posebej pa je opozoril na problematiko požarnega elaborata, ki ga je potrebno nujno dopolniti z javljalci požarov, pohvalil je tudi prizadevanja Zavoda za šport in rekreacijo za pridobitev drugih sredstev za posamezne investicije, opozoril je na tlakovanje okolice hale ter na spremembo amortizacijske dobe, ki je, kot se predlaga, neustrezna; Franc Černagoj, Zeleni, je povedal, da v gradivu so podatki o finančnih vložkih občine; Peter Verbič, Lista Peter Verbič Lista za Domžale, je tudi kot član Sveta Zavoda za šport in rekreacijo Domžale podprl hkratno reševanje pogojev za oba državna prvaka - nogometaše in košarkarje. Po pojasnilih mag. Janeza Zupančiča, direktorja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, ter Kristine Slapar, načelnice Oddelka za družbene dejavnosti, je Andreja Jarc Pogačnik, SD in podžupanja, predlagala, da se v pregled pokritih športnih površin vključijo Se pokrita površina pri OŠ Preserje pri Radomljah ter telovadnici ob OŠ Dragomelj ter Podružnični šoli Ihan, opozorila pa je tudi na zelo majhno uporabo hale s strani osnovnih šol; Cveta Zalokar Oražem je povedala, da bo investicijski program podprla, ponovno pa opozorila na potrebo po skupnem vodenju investicij - tako hale kot nogometnega stadiona ter predlagala, da se investicijski program za tribuno na nogometnem stadionu obravnava na prihodnji seji ter tako omogoči prijave na različne razpise, opozorila pa tudi na nepregledne podalke o vlaganju občine v halo ter vprašala, ali se predvideva kakršen koli finančni vložek investitorjev v posamezne zazidalne načrte; Robert Hrovat, SDS, je razpravljal o vložkih občine v halo Komunalnega centra ter predlagal, da se pridobi točne podatke o sredstvih, vloženih v halo; glede na to, daje šport sicer paradni konj Občine Domžale, sam pa bi želel, da bi bila to druga področja npr. podjetništvo; svetniška skupina bo projekt podprla, predlaga, pa da se preuči skrajšava rokov; ob tem pa Občina Domžale ne sme pozabiti v proračun vključiti športne površine v ostalih KS; posebej je opozoril na potrebe oz. dogovore o razširitvi pogojev za športno vzgojo v OŠ Dob; mag. Majda Pučnik Rudi, SDS, je dala pobudo za večjo dostopnost športno-rekreativnih površin na vseh območjih občine, še posebej za rekreacijo za otroke in za invalide. Po pojasnilih je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale potrjuje dopolnjen Investicijski program za izgradnjo južne tribune in vzhodni servisni objekt Hale komunalnega centra Domžale. Razprava o prostorsko ureditvenih pogojih se začenja V razpravi o dopolnjenem osnutku Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih so sodelovali: mag. Milan Pirman, predsednik Odbora za varstvo okolja, ki je poudaril pomen usklajevanja strokovnih in političnih odločitev, tankočutnosti pri iskanju srednje poti, ki bo zagotovila vzdrževanje primernega tempa razvoja občine na področju porabe prostora in vseh ostalih področjih ter usklajevanja s stalnim povečevanjem števila prebivalstva. Pavle Cerar, LDS, je predlagal ureditev Doba kot celote z upoštevanjem cone Želod-nik, hkrati pa je predlagal tudi objavo terminov javne obravnave v Slamniku; mag. Lovro Lončar, SDS, je predlagal dopolnitev gradiva z osnovnimi grafičnimi podlagami za posamezne KS; mag. Milan Pirman, LDS, je predlagal spremembo teksta, ki zajema območje KIP Podrečje glede dostopa, ozelenitve, gradnje protihrupne zaščite ter predlagal dodatne sklepe; Bogdan Zupan, Lista Peter Verbič - Lista za Domžale, je obrazložil pripombe, ki jih je posredovala njegova lista; posebej je opozoril na problem izrabe prostora, 30-dnevno javno obravnavo, ter predlagal, da se posredovano gradivo prekvalificira v delovno gradivo ter v javni obravnavi dorečejo najpomembnejši pogoji nadaljnje izrabe prostora, na kratko je predstavil tudi sklepe njegove liste; Franc Černagoj, Zelena stranka, kije opozoril na nekatera območja, predvidena za pozidavo, med njimi pa so tudi najboljša kmetijska zemljišča; podal je konkretne pripombe na posamezne člene, opozoril na onesnaževanje s hrupom in svetlobo ter na usklajenost predlaganega gradiva z veljavnimi zakoni; Franc Gerbec, SI), je predlagal pavzo, po kateri je Toni Dragar v imenu uprave predlagal, da se gradivo posreduje v 30-dnevno obravnavo, v kateri bo občinska uprava skupaj z vsemi predstavniki strank in list preučila že posredovane predloge in vse, ki bodo prišli v obravnavo. Franc Gerbec, SD, je poročal, da se svetniška skupina SD strinja s predlogom uprave ter pričakuje prečiščeno besedilo predlaganega odloka, predlog sklepa mag. Milana Pirma-na pa jemlje kot pripombo k predlogu odloka. V nadaljnji obravnavi je Miha Ulčar, Lista Moje Domžale - vame in uspešne, podprl predlog župana in pričakuje povabilo vseh svetniških skupin k pripravi predloga gradiva za drugo obravnavo, na predlog Bogdana Zupana, Lista Peter Verbič - Lista za Domžale, pa so svetniki glasovali tudi o sklepih, ki jih je posredovala njihova lista, vendar jih niso sprejeli. Občinski svet Občine Domžale je nato z večino glasov sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Domžale v prvi obravnavi in ga posreduje v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. Dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Domžale se javno razgrne v prostorih Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Savska 2, Domžale in vseh Krajevnih skupnostih na območju občine Domžale. Javna razgrnitev bo potekala 30 dni. Začetek razgrnitve bo deset dni po objavi sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale. Javna obravnava bo v prostorih Občine Domžale, sejna soba, Ljubljanska 69, 1. nadstropje, dne 24. 10.'2007 ob 17. uri, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave. V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi z dopolnjenim osnutkom sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Domžale vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestih javne razgrnitve ali jih posredovati pisno na naslov Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Še o centru Domžale O občinskem podrobnem prostorskem aktu za ureditev območij D1/2 in Dl/4 - Domžale center v prvi obravnavi so sodelovali: Miha Ulčar, Lista Moje Domžale - varne in uspešne, Franc Gerbec, SD, in Franc Černagoj, Zelena stranka. Sprejet je bil naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditveni območji DI/2 in Dl/4 - Domžale center v prvi obravnavi in ga posreduje v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. Dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za ureditveni območji Dl/2 in Dl/4 - Domžale center se javno razgrne v prostorih Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Savska 2 Domžale in v prostorih Krajevnih skupnosti - Slavko Šlander, Vencelj Perko in Simon Jenko. Javna razgrnitev bo potekala 30 dni. Začetek razgrnitve bo 15 dni po objavi sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale. Javna obravnava bo dne 24. 10. 2007 ob 17. uri v prostorih Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale. Dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za ureditveni območji Dl/2 in Dl/4 - Domžale center se posreduje krajevnim skupnostim Slavko Šlander, Vencelj Perko in Simon Jenko. V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi z dopolnjenim osnutkom občinskega podrobnega prostorskega načrta za ureditveni območji Dl/2 in Dl/4 - Domžale center vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestih javne razgrnitve ali jih posredovati pisno na naslov Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. 0 Ljubljanski urbani regiji Nato so se svetniki in svetnice loli-li obravnave in sprejemanja Sklepa o spremembah Sklepa o ustanovitvi Ljubljanske urbane regije in Sklepa o spremembah sklepa o ustanovitvi Regionalnega razvojnega Sveta Ljubljanske urbane regije ter ga soglasno sprejeli, enako pa tudi ugotovitveni sklep o prenehanju proračunskega sklada - motorna lestev. Urad župana SLAMNIK - oktober 2007 19. septembra 2007 - Deseta, jubilejna seja Občinskega sveta Občine Domžale Največ o kadrovskih zadevah ter prostorskih dokumentih v občini INTERVJU stran 4 Marko Fatur, direktor Javnega komunalnega podjetja Prodnik (JKP Prodnik), je svoje mesto zasedel leta 2000. Deponija, sistem odlaganja in odvoza smeti so se od tedaj bistveno spremenili. Prve spremembe so bil opazne na sami deponiji in njeni okolici; deponija je bila sanirana in ima uporabno ter gradbeno dovoljenje. Med prvimi v Sloveniji smo lahko spremljali uvajanje Eko otokov, ki jih uporabniki z ločevalnim odlaganjem smeti uspešno polnijo. Začeli so tudi sodelovanje s šolami, t.i. Eko šole, med njimi OŠ Domžale, OŠ Rodica, OŠ Venclja Perka, kandidatke so še OS Dob, OŠ Preserje pri Radomljah in OŠ Roje. V lanskem letu smo dobili v občini tudi prvi Eko vrtec. Namen teh aktivnosti je jasen, izobraževati otroke o ekološkem odlaganju smeti. Napredno, ekološko delovanje javnega podjetja je usmerjeno v varovanje okolja. Bili so tudi prvi, ki so začeli z okoljskim oglaševanjem na tovornjakih za pobiranje odpadkov. V letu 2008 bo tako ponovno sledilo dodatnim zahtevam okoljevar-stvene zakonodaje pri zbiranju in deponiranju smeti in bo JKP Prodnik med prvimi vpeljalo ločeno zbiranje in deponiranje bioloških gospodinjskih odpadkov in drugih komunalnih odpadkov. Mesto direktorja JKP Prodnik ste zasedli leta 2000. Kako ste takrat gledali na mesto direktorja JKP Prodnika in kako danes? Leta 1999 se je v skladu z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij Komunalno stanovanjsko podjetje preoblikovalo in iz enega sta nastali dve podjetji. Prvo z imenom Grasto je prevzelo vse tržne dejavnosti bivšega podjetja ter se olastninilo v skladu z zakonom. Drugo, Javno komunalno podjetje Prodnik pa je prevzelo izvajanje javnih služb (oskrba s pitno vodo, odvod odpadnih voda in ravnanje z odpadki) in je v sto odstotni lasti občin. Na začetku so bila pričakovanja lastnikov podjetja, to so občine Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče predvsem usmerjena v ureditev medsebojnih razmerij med novoustanovljenima podjetjema ter krepitev Prodnika v smislu kadrov in sredstev, kasneje pa so bila pričakovanja usmerjena v to, da Prodnik kot lokalno komunalno podjetje uspešno sodeluje pri razvoju enega izmed najhitreje razvijajočih se okolij v Sloveniji. Glede na to, da spadamo med najuspešnejša podjetja v S16veniji na področju komunalnih dejavnosti ocenjujem, da nam je uspelo izpolniti pričakovanja. Izzivi za vodenje podjetja danes niso nič manjši, so pa drugačni. Predvsem so ta trenutek povezani z odpadki, ki so glede na nastalo situacijo trenutno naš največji projekt. Deponija Dob Tu je predvsem vprašanje odlaganja komunalnih odpadkov na deponiji Dob. Če jo najprej predstaviva, lahko pa rečemo, da ste prav vi začeli s sistematičnim urejanjem deponije in tako zagotovili, da je ustrezala takratnim okoljevarstvenim zahtevam. Deponija Dob se ureja že vrsto let, res pa je, da v zadnjih sedmih letih zelo pospešeno. Glavni razlog je v tem, da smo državo uspeli prepričati, da lahko ekološke tak- se namenjamo za sanacijo in ureditev deponije. Tako mi, kot uporabniki smo s sedanjim stanjem več kot zadovoljni. Deponija ima gradbeno in uporabno dovoljenje, dovoljenje za odlaganje odpadkov in ustreza vsem veljavnim okoljevarstvenim zahtevam. Na deponiji smo uredili tudi Center za ravnanje z odpadki. Kako so vaša prizadevanja sprejeli Krajani KS Dob, bližnji sosednje? Seveda z velikim veseljem. Glede na to, da so dolga leta imeli pripombe na urejenost deponije vidijo v današnjem stanju tudi svoje delo in napore, ki so jih vlagali v prepričevanje pristojnih, da se stanje uredi. Kaj pa zaposleni? Danes so delovne razmere na deponiji neprimerljive z razmerami pred desetimi leti. Vsi dovozi so evidentirani, na sami deponiji se ločujejo odpadki, ni smradu, delo pa je tudi v neugodnih vremenskih razmerah (dež, mraz, sneg) znosno. Seveda pa je delo na deponiji še vedno daleč od pisarniškega dela, zato bi se na tem mestu še posebej zahvalil zaposlenim, ki vsak dan skrbijo za delovanje deponije. Eno izmed prelomnih poglavij je bilo prav gotovo ugotovitev, da se bo deponija leta 2007 napolnila in nato predlog za širitev deponije Dob? Vsaka deponija se enkrat zapolni. Ko smo leta 2004 državo zaprosili za ustrezna dovoljenja za sanacijo deponije, njeno širitev in vzpostavitev centra za ravnanje z odpadki smo vedeli, da bo konec leta 2007 obstoječa povsem zapolnjena. Pravzaprav bi se to zgodilo še prej, če ne bi bili izpeljani ukrepi glede ločevanja odpadkov na izvoru (ekološki otoki) in na deponiji, izločanje koristnih odpadkov na deponiji ter kompak-tiranja odpadkov pri odlaganju. Brez teh ukrepov bi bila deponija zapolnjena že leta 2002. Žal je država potrebovala skoraj dve leti, da nam z neprepričljivimi razlogi ni dovolila širitve deponije, kar bi bila za vse najracionalnejša rešitev. Uporabniki deponije, tako občani Domžal kot drugih občin smo to odločitev sprejeli različno, vendar se zdi, da je ne razumemo povsem. Zakaj torej ne bo prišlo do širitve? Ministrstvo za okolje in prostor se je odločilo, da širitev deponije v Dobu ni v strateškem programu države v naslednjem srednjeročnem obdobju. Ne glede na naše argumente glede stroškov in tega, da je po pripadu smeti to sedma največja deponija v državi s trenutno najnižjo ceno deponiranja tone odpadkov, nismo uspeli prepričati pristojnih. Kaj to pomeni za nas, uporabnike? Poenostavljeno povedano bistveno višjo ceno, kot bi bilo to v primeru širitve deponije v Dobu. V zadnjem času smo v zvezi s širitvijo oziroma neširitvijo deponije veliko slišali o izplačevanju rent okoliškim hišam. Javni mediji so informacijo ovrednotili. Ali lahko za naše bralce podate zgolj osnovne informacije povezane z rentami? Leta 1997 so Občinski sveti občin Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče in Lukovica na podlagi strokovne študije določili območje, v katerem lastniki objektov prejemajo letno nadomestilo zaradi vplivov Marko Fatur: Deponijo Dob zapiramo, zato moramo vsi skupaj najti nove rešitve deponije na zmanjšanje vrednosti nepremičnine zaradi hrupa in prahu. Šlo je za 500 m pas okoli deponije in za osem objektov v tem pasu. Leta 2003 je Občina Domžale na podlagi dejstva, da so bila v vmesnem času v sanacijo deponije in okolice vložena velika sredstva naročila novo študijo, ki naj bi pokazala upravičenost do nadaljnjega prejemanja nadomestil. Glede na to, daje nova študija pokazala, da ne prihaja več do prekomernega obremenjevanja okolja so leta 2003 navedeni občinski sveti sprejeli odločitev, da se renta ne izplačuje več. Vseskozi poudarjamo projekt širitve deponije, vendar pa je projekt vseboval tudi sanacijo in vzpostavitve Centra za ravnanje odpadkov. Ali je sanacija že zaključena in kako je z vzpostavitvijo Centra za ravnanje z odpadki? Bo sistem dela spremenjen z uvedbo novega načina, ločenim sistemom odlaganja bioloških in komunalnih odpadkov? Obstoječa deponija je v celoti sanirana v skladu s projektom in z okoljskimi standardi in kot taka ne predstavlja nevarnosti za okolje. V skladu z zakonodajo je bil v sklopu projekta predviden tudi Center za ravnanje z odpadki, ki je že vzpostavljen in pomeni mesto, kamor občani pripeljejo svoje odpadke med letom. Te odpadke je potrebno ustrezno ločiti in odpeljati v predelavo. Glede na to, da ostanka odpadkov in mešane komunalne odpadke ne bomo mogli deponirati na deponiji v Dobu, bomo morali v sklopu centra vzpostaviti tudi prelaganje mešanih komunalnih odpadkov za transport na deponijo v Celje. Kaj pomeni ta center oziroma prelaganje mešanih komunalnih odpadkov za promet v okolici? Glede na sedanje razmerje nič posebnega. Promet na cestah do centra se bo malenkost zmanjšal, saj bo odvoz odpadkov iz centra manjši kot je ta trenutek dovoz odpadkov na deponijo, ki bo ob koncu obratovanja deponije prenehal. Eko otoki Kot ste že omenili ste v JKP Prodnik med prvimi začeli z ločenim zbiranjem odpadkov? Občina Domžale je bila med prvimi v Sloveniji, ki je pričela z ločevanjem odpadkov na izvoru z vzpostavitvijo ekoloških otokov. Pričeli smo z ločenim zbiranje papirja, plastike in stekla. Temu so kmalu sledili tudi v občinah Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravčah. Prvi ekološki otok na območju, kjer izvajamo javno službo je bil postavljen leta 2000, za razliko od Ljubljane, kjer so ekološke otoke namestili šeie leta 2004. Ali ste zadovoljni z ločenim zbiranjem odpadkov? Kako ocenjujete odziv občanov in občank Občine Domžale? Danes ločeno zberemo preko 60 kg odpadkov na prebivalca letno, kar nas uvršča v sam vrh v državi. Povprečne vrednosti se namreč gibljejo okoli 35 kg na prebivalca na leto. Domžale so bile vedno mesto z ekološko osveščeno populacijo, zato te številke niso presenečenje. Vsa naša prizadevanja za varovanje okolja je spremljala tudi Evropska komisija in nam kot prvi občini v Sloveniji podelila priznanje Evropske komisije za strategijo in njeno izvajanje na področju varovanja okolja s poudarkom na odpadkih. S tem priznanjem se celo danes lahko pohvali le nekaj občin v Sloveniji. Pohvaljeni smo bili tudi za informiranje v času uvajanja Eko otokov, ki je potekalo tako preko radia, televizije, jumbo plakatov, zgibankah po gospodinjstvih, lokalnih glasil, povečanih aktivnosti v šolah in vrtcih. Najprizadev-nejše šole in posameznike smo ob koncu popeljali tudi na izlet. Žal nam je edino, da so ekološki otoki večkrat tarča vandalizma. Ločeno zbiranje komunalnih in bioloških odpadkov iz gospodinjstev V letu 2008 bomo v Občini Domžale začeli z ločenim zbiranje komunalnih in bioloških odpadkov, skladno z zahtevami okoljevarstvene zakonodaje. Kot sva govorila to določa Pravilnik o ravnanju z biološkimi gospodinjskimi odpadki. Ali ga lahko podrobneje razložite? Pravilnik pomeni obvezo ločevanja odpadkov organskega izvora pri uporabnikih. Za gospodinjstva to pomeni, da morajo imeti glede na gostoto poselitve ob črnem zabojniku za mešane komunalne odpadke še rjav zabojnik za biološke odpadke. Glede na pravilnik to velja za 90 odstotkov občanov v občini Domžale. Tudi ostali prebivalci pa organskih odpadkov ne bodo več smeli dajati med mešane komunalne odpadke, ampak bodo morali imeti kompostnik. Katera naselja spadajo med naselja, kjer je potrebno ločeno zbirati organske odpadke v posebnih zabojnikih je določil Občinski svet na podlagi zahtev Pravilnika. Glede na to, da je izvajanje programa ravnanja z organskimi odpadki iz gospodinjstev naloga izvajalca javne službe se občanom ni potrebno obremenjevati s tem, kdaj naj kupijo zabojnik in kakšen naj bo. Za to bomo poskrbeli mi z razdelitvijo zabojnikov za organske odpadke v mesecu decembru letošnjega leta vsem, ki so ga dolžni imeti. Pred tem bomo občane o spremenjenem načinu ravnanja z odpadki obvestili še z direktno pošto. Kaj pomenijo novi zabojniki? Predvsem je novo to, da bo vsaka hiša imela dva zabojnika, enega za mešane in enega za organske odpadke. Obstoječi zabojniki za mešane komunalne odpadke bodo zaradi ločenega zbiranja postali preveliki. Ocenjujemo, da organski odpadki predstavljajo tretjino vseh odpadkov v gospodinjstvu in ker bodo gospodinjstva dobila še poseben zabojnik za organske odpadke, bomo v mesecu decembru zamenjali tudi obstoječe kovinske zabojnike za mešane komunalne odpadke z manjšimi plastičnimi v skladu s standardi EU. Skupen volumen obeh zabojnikov bo tako enak kot volumen starega zabojnika za mešane komunalne odpadke. Pojavilo se je že vprašanje, kaj se bo zgodilo v primeru poškodbe zabojnika? Vsi stroški v zvezi z zabojniki, njihovo nabavo in obrabo bodo vključeni v ceno izvajanja javne službe ravnanja z odpadki, razen seveda namernih poškodb uporabnikov. Kaj pa to pomeni za samo ceno? V zadnjem času poslušamo različne informacije o podražitvah. Cena je bil osnoven razlog, daje občina Domžale želela razširitev deponije v Dobu. Cena deponiranja tone odpadkov v Dobu je 30 evrov, v primeru razširitve bi bila 60 evrov, za enako storitev pa bomo od začetka leta 2008 naprej morali v Celju plačevati 110 evrov/t. Za uporabnike pa bo cena vezana na volumen obeh zabojnikov, ki ju bodo uporabljali za odlaganje odpadkov. To pomeni, da si bodo v primeru ločenega zbiranja komunalnih odpadkov in njihovem odvozu na bio otoke, priskrbeli nižjo ceno. V primeru odlaganja komunalnih odpadkov samo v zabojnik, pa bo moral biti ta večji in zato tudi dražji. Današnja zakonodaja predvideva spodbujanje ekološkega odlaganja smeti in v JKP Prodnik smo se odločili, da jim bomo sledili tudi z ureditvijo cen. Brezplačno odlaganje komunalnih odpadkov na deponiji Dob Sedaj ko širitev deponije ni možna me zanima kako bo z brezplačnim odlaganjem komunalnih odpadkov neposredno na deponiji Dob? Ali boste s tem nadaljevali tudi potem, ko boste smeti vozili na drugo deponijo? To je stvar občinskega odloka. Obstoječi dovoljuje brezplačno odlaganje do 2 m3 kosovnih odpadkov mesečno na gospodinjstvo. Glede na to, da deponija v Dobu z. naslednjim letom ne bo več obratovala, se tudi ta določila v taki obliki ne bodo mogla več izvajati in bo potrebna korekcija odloka. Moje osebno mnenje je, da je pošteno, da tisti, ki proizvede več odpadkov to tudi plača. Le tako pride okoljska ozaveščenost ostalih do izraza. Hkrati pa se s tem prepreči tudi izigravanje predpisov s strani manjših podjetnikov. Kako pa bo s spomladanskimi in jesenskimi čistilnimi akcijami? Ali bo to ostalo tudi v prihodnje? Prepričan sem, da bodo spomladanske čistilne akcije, ki jih finančno podpirata JKP Prodnik in Občina Domžale ostale. Seveda pa se izvajajo v sodelovanju z različnimi društvi, ki bi se jim tudi rad zahvalil za sodelovanje, saj s svojimi aktivnostmi predstavljajo izredno velik doprinos k čistejšemu okolju v katerem živimo. Naše bralce bo prav gotovo zanimalo tudi kako bo z odvozom kosovnih in nevarnih odpadkov? Na tem področju se ne predvideva nobenih sprememb. Tako bo zbiranje kosovnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev potekalo dvakrat letno (spomladi in jeseni) tudi v prihodnje, ta storitev pa je vključena v ceno ravnanja z odpadki. Čisto za konec, ali boste nadaljevali s prizadevanji za širitev deponije Dob? Prodnik tehnično izvaja postopke pridobivanja dovoljenj za širitev deponije na podlagi odločitev ()b-čine Domžale in sosednjih občin, ki so partnerice v tem projektu. Na podlagi tega je bil sprožen upravni spor za odpravo negativne odločitve Ministrstva za okolje in prostor glede širitve deponije v Dobu. Hvala za pogovor. Tina Zeleznlk Ri í TRGOVINA z AVTODELI - potrošiti material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci Cvetličarna Slovnik DELOVNI ČAS: ponedeljek - petek; od S. do 19. ure sobota: od8. do 14. ure Breznikova 56, Ihan, tel Redno ali honorarno zaposlimo: - natakarja (m/ž) - pomočnika v kuhinji (m/ž) Prošnje pošljite na naslov: Gostilna Repnik, Vrhpolje pri Kamniku 186, 1240 Kamnik ali nas pokličite na telefon 01 839 12 93 ali gsm 051 300 357. Smo gostilna z dolgoletno tradicijo. V naš kolektiv vabimo vse, kijih veseli delo z ljudmi, so odprti, komunikativni, prijazni in dinamični. PEDIKURA PANČUR Vlasta PANČUR (v stavbi zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, Četrtek, petek RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 DOMŽALE Poročno CPV za mesec september V Železnike je popeljal Radio Hit Lukovica, 03.09.07, ob 13.26 so bili poklicni gasilci obveščeni, da je starejša občanka zaužila tablete in odšla od doma. Med preiskavo terena so domači našli onemoglo osebo v gozdni grapi, ležala je med vejevjem in trnjem. Zaradi težko dostopnega terena so poklicali gasilce za pomoč pri iznosu onemogle osebe. Ob prihodu do poškodovanke ni bilo opaziti zunanjih telesnih poškodb, njena odzivnost je bila slaba. Gasilci so osebo imobilizi-rali na nosilih jo odnesli iz grape do gozdne poti in jo s terenskim vozilom prepeljali do reševalnega vozila kateri jo je odpeljal v bolniško oskrbo. Krašce, 05.09.07, ob 09.38 so reševalci zaprosili gasilce za pomoč pri prenosu osebe s prekomerno telesno težo zaradi katere se ne more sama gibati. Osebo so s skupnimi močmi na nosilih odnesli do reševalnega vozila, ki jo je odpeljal v bolniško oskrbo. Vrba AC (avtocesta), 12.09.07, ob 14.59 je voznik kombiniranega vozila izgubil oblast nad vozilom zaradi počene pnevma-like. Kombinirano vozilo se je prevrnilo na bok, streho in na nasprotni bok, obtičalo je na pre-hitevalnem pasu tik ob odbojni ograji. Pred prihodom gasilcev je vseh sedem potnikov zapustilo popolnoma uničeno vozilo. Poškodovani so bili trije potniki in del prtljage. Gasilci so proti požarno in naletno zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulator in s hidravlično roko vozilo postavili na kolesa. Reševalno vozilo je tri poškodovane potnike odpeljalo v bolniško oskrbo. Preserje pri Radomljah, 12.09.07, ob 19.18 je zagorela še iz neznanega vzroka lesena baraka za hranjenje vrtnega orodja. Iz vzhodni strani ostrešja se je ogenj razširil na del ostrešja in barake. Pred prihodom gasilcev je ogenj gasil lastnik, pogasili pa so ga gasilci iz CPV in PGD Jarše - Rodica. Domžale, 15.09.07, ob 22.42 so gasilci prejeli telefonski klic preko 112, da se s parkiranega vozila Yugo Koral izpod pokrova motorja močno kadi. Na kraju dogodka so gasilci ugotovili, da iz pregretega akumulatorja uhaja para akumulatorske kisline, zato so odklopili odvodne vodnike in s tem dejanjem preprečili požar na omenjenem vozilu in sosednjih vozilih, ki so bila parkirana v neposredni bližini. Dragomelj, 16.09.07, ob 16.02 je občan opazil skupino otrok, ki so se razbežali pred njegovim prihodom pod podvoz AC. Ker se je kadilo je postal pozoren in opazil, da gorijo PVC kanalizacijske cevi, ki so namenjene za odvodnjavanje meteorne vode iz AC. Poklical je gasilce, da so ogenj pogasili, policisti pa so zabeležili kaznivo dejanje - namerni požig. Domžale, 18.09.07, ob 10.45 zaradi močnih padavin je voda zalila podvoz listje pa zamašilo odtočne kanalizacijske jaške. Zaradi visokega nivoja vode v podvozu je ugasnil motor osebnega vozila v njem pa na sedežu obtičal voznik. Gasilci so vozilo potegnili z vode in očistili zama-šene jaške. Domžale, 18.09.07, ob 18.15 ure dalje so tudi na območju občine Domžale bregove prestopile reke in hudourniki, težave so povzročale še meteorne in talne vode, ki so vse povprek zalivale kletne prostore. Iz ure v uro so se številčno povečevali klici občanov za nudenje pomoči zato so gasilci v CPV prevzeli vlogo koordinatorjev preko RCO 112 na domžalskem in lukovškem območju. Gasilci iz CPV, iz GZ Domžale in iz OZ Lukovica posredovali pri izčrpavanju vode iz kletnih prostorih kar 23 kral in iz podvozov 2 krat po različnih krajih, 4 krat zavarovali zalite oziroma neprevozne mostove, očistili mostove med Virom in Domžalam, papirniški železniški most, ki ga za tovorni promet uporablja tovarna Karton Količevo in most v Radomljah, 6 krat so gasilci nudili drugo pomoč. Okrog 23. ure so se kritične razmere pričele umirjati, v intervencijah je sodelovalo 163 gasilcev do 2. ure. Domžale AC, 22.09.07, ob 18.55 uri so gasilci prejeli obvestilo preko 112 o prometni (Nadaljevanje s prve strani) V reševanje. Občinski štab civilne zaščite, je bilo vključenih 8 članov civilne zaščite, 13 prostovoljnih gasilskih društev s 158 člani in 15 gasilcev Centra požarne varnosti. Pri reševanju so uporabili 25 gasilnih vozil s črpalkami, I vozilo z dvigalom, I rovokopač in 2 kamiona. Na področju Nožic so opravljali na-sipanje desnega brega Kamniške Bistrice in dovoza do stanovanjskih hiš. Prav tako so v okviru razpoložljivih možnosti razbremenili podpornike na mostovih nesreči približno 2 km pred izvozom za Domžale. Udeležena so bila tri osebna vozila Citroen Xsara s katerim se je voznica na mimimalno razdaljo približala vozilu Honda Civic se preplašila in sunkovito zavila na odstavni pas. Zaletela seje v zaščitno odbojno ograjo koder so iz vozila Citroen odpadla vsa štiri kolesa vozilo pa odbilo v Hondo. Na eno od odpadlih koles je zapeljal še R-Clio, ki je bil tudi delno poškodovan. Z reševalnim vozilom je bila ena oseba prepeljana v čez Kamniško Bistrico. Na področju Radomelj, Hudega, Doba, Rov. Krtine Brezje, Ihan in Preserje je bilo organizirano in izvedeno črpanje vode iz hiš. Potrebno je bilo zapreti ecMa Rova Ralblee, Dob Gorjuša in Dob TurniŠe. I/ hiše v Rovah so evakuirali starejšo gospo. O nevarnosti poplavljanja na območju ob avtocesti je občinski štab civilne zaščite obvestil tudi Dars. Na terenu je bil prisoten tudi župan, ki je s spodbudnimi besedami poskušal premagati nemoč posameznikov in reševalcev nad neustavljivo močjo vode oziroma narave. bolniško oskrbo. Gasilci so odklopili akumulatorje pri poškodovanih vozilih, vozišče posuli z absorbentom in razsvetljevali cestišče policistom za lažje opravljanje formalnosti. V minulem mesecu so poklicni gasilci iz CPV posredovali še pri vlamljanju vhodnih vrat v stanovanje in zapiranje vode zaradi pokvarjenih vodnih armatur dvakrat, gašenje ognja v komunalnem zabojniku in odstranjevanje vejevja, ki seje zagozdilo pod mostom Mlinščice. Viktor Svetlin (CPV) Zgodaj zjutraj se je skupaj z občinskim štabom civilne zaščite in predstavniki gasilcev ogledal najbolj ogrožena področja. Popoldan je bila ocenjena okvirna škoda, na 10. seji Občinskega sveta, ki je bila 24. septembra 2007, pa sprejel rebalans proračuna, kije v proračunu zagotovil 300.000 evrov za sanacijo nastale škode za obnovo rekreacijske osi Kamniška Bistrica, poškodovane cestne infrastrukture in protipo-plavne ukrepe. V sredo, 24. septembra 2007, je župan sklical sestanek s predstavniki Darsa, Direkcije RS za ceste. Ministrstva za okolje in prostor, da bi uskladili upravljanje s protipoplavnimi sistemi, ki so v lasti države. Na občini so bili s sklicanim sestankom zadovoljni in so prepričani, da bodo lahko na podlagi predlaganih rešitev ogroženost in materialna škoda v primeru naravnih nesreč čim manjša. Tina Železnlk Posameznike, podjetja, ustanove in institucije prosimo, da pomagajo vsem, ki so jih prizadele posledice hudega deževja in prispevke za pomoč prizadetim nakazujejo na TRR : 02922-0019831742 sklic 4026 s pripisom Poplave 2007. Rdeči križ Slovenije Na pobudo Gašperja Osolina, člana hokejske ekipe, so Budilkarji, Špela, Pikec in Pečo, pozvali poslušalce Ra Hit na delovno akcijo, v pomoč prizadetim v Železnikih. Velik odziv posameznikov in podjetij jih je presenetil in v soboto 22. septembra, se je 57 članska ekipa odpravila na pomoč v Železnike. Ob prihodu je ekipa doživela velik šok. Slike poplavljenih Železnikov so vsi videl že preko medijev, vendar šok, ki je vseh 57 udeležencev doletel ob pogledu skozi lastne oči je bil nepredstavljiv. Travniki, njive poplavljene, avtomobili uničeni, hiše prazne, mokre in prav tako močno uničene. Slika, ki si je ni moč predstavljati. Ljudje, ki svoj življenjski trud vlagajo, da bi v tej temni in vlažni dolini ustvarili dom, doma več nimajo. Vzela jim ga je voda, ki je prejšnjim rodovom dajala delo. Ob takih trenutkih se šele zaveš, kakšno srečo smo imeli v Domžalah. Kmalu so sredi Železnikov zakorakali v globoko blato. Skupaj z vojaki, gasilci in ostalimi prostovoljci so zavihali rokave in se po najboljših močeh spoprijeli s tonami najrazličnejšega materiala. Solidarnost Slovencev se je resnično pokazala v pravi luči. Ljudi, ki so v kolonah prihajali jih zaradi težke koordinacije in prenatrpanosti niso mogli več sprejemati. Prostovoljno delo so opravljali do večernih ur, predvsem so v ulici Racovnik reševali, kar se je še rešiti dalo ter čistili notranjost in vrtove hiš. Bili so lepo sprejeti. Štab jim je nudila družina Vrhunc, ki je v tej tragediji tako kot drugih 20 družin iz Železnikov izgubila vse. Vendar pozitivizem, volja do dela in prihodnosti, ki so jo izkazovali, je v meni prebudila odločitev, da se tudi naslednji dan vrnem in jim pomagam pri sanaciji objekta. In to sem tudi storil. A moj namen ni pisati o tem kaj sem in še bom storil jaz, ampak želim apelirati na vas. da kot dobri in solidarni državljani šestčlanski družini Vrhunc, ki živi v hiši ob reki, ki so jo pred slabim letom prenovili, pomagate po svojih najboljših močeh. Vaše prispevke lahko pošljete na naslednji naslov Špela in Rok Vrhunc, Racovnik 18, 4228 Železniki ali na osebni račun 031281000191045. Kdor ima doma igrače, ki jih več ne potrebuje in bi jih rad podaril dvema malima sosedoma družine Vrhunc pa vas prosim, če me pokličete na telefon 031/273-738 ali pa jih pošljete na zgoraj napisani naslov, saj jima boste zagotovo polepšali dan. Jani Novljan Budilkarji se zahvaljujemo vsem, ki ste se nam minulo soboto tako ali drugače pridružili! Sixt rent a car. Medico engineering. Smučarsko društvo Domžale, Rauch Slovenija, Sam Jarše, Gostilna Jelen, Gostilna Bunkež, Gostilna Keber, Gostilna Ribic, Matej Povše (Agip Letališka cesta), Občina Domžale, Taxi Metro, Lola d.o.o.. Prevozi Osolin Gašper s.p., Transport Muhca s.p.. Diners, prevozi Matjaž Florjančič s. p. Pomagajmo ljudem v stiski! Vabimo na dobrodelno prireditev, ponovitev komedije AVDICUA.si z rock skupino WINNER. Denarna sredstva od prodaje vstopnic bodo v celoti namenjena prizadetim družinam v nedavnih poplavah v Železnikih. Prireditev bo v petek, 12. oktobra 2007, ob 20.00, v dvorani Delavskega doma na Viru. Vstopnice lahko kupite v predprodaji v župnišču na Viru, Bukovčeva ul. 45, v cvetličarni Nuša na Viru, Sončna ul. 2A, ter eno uro pred samo predstavo. Rezervacije na tel-041 374654. Vabljeni! Karitas Vir m ■ V četrtek, 11. oktobra 2007, so tudi v KD Franca Bernika z dobrodelno kulturno prireditvijo pokazali so-lidarnost in izkupiček monokomedije Saše Pavček Al' en al' dva? v celoti namenili za odpravo posledic vodne ujme v Železnikih. Kulturni dom Franca Bernika Domžrtlf Kaj pa (pet)stoletne vode Glede na velikansko materialno škodo, še bolj pa glede na človeške žrtve velike septembrske vodne ujme po Sloveniji, je to, kar sledi v tem zapisu, prava malenkost. Pravzaprav gre večji poudarek dan vprašanju, zakaj regulirana Kamniška Bistrica ponovno in ponovno dela škodo. Najprej malo iz zgodovine. V knjigi Ljudje ob Radomeljski mlinščici (str. 124) lahko vidimo, kako je Kamniška Bistrica v letu 1934 poplavila leve brežine. Severna in zahodna okolica tedanje Bonačeve papirnice (danes Količevo Karton) je bila pol metra pod vodo. Delavci papirnice so imeli veliko dela, da so z balami celuloze naredili pregrado in zadrževali vodo. Toda to so bili časi, ko je bila bistriška struga globoka le kak meter in je v vsakem večjem nalivu poplavljala. Bistrica je tako globino imela tudi od Radomeljskega mostu navzdol, zahodno od Skrjančevega pa je bila široka več kot 50 metrov. Ko so cestarji gradili moravško cesto, so k sreči gramoz dobavljali iz bistriške struge in jo tako poglobili okroglo za tri metre, na posameznih predelih pa še več. Za stoletne vode kdaj pa kdaj slišimo, za petstoletne pa skorajda nikoli. Izgleda, da bi letošnje neurje ali padavinske ujme in povodnji najbrž lahko prišteli k petstoletnim vodam. Ob tem je svoje »zobe« zopet pokazala tudi Kamniška Bistrica, in to kljub temu, daje na našem terenu že dolgo regulirana. Tudi tokrat je bila žrtev zopet škrjanško teniško igrišče, žal že tretjič. Radomeljsko športno društvo, oziroma tenisači, so se v nesrečno zgodbo podali že pred tridesetimi leti, ko so kupili parcelo, ki je bila pravzaprav velika jama in jo je bilo treba zasuti. Igrišče pa je le ostalo za kakšen meter pod ravnijo okolice. Ko bi - če bi pri regulaciji Bistrice zgradili njeno strugo vsaj pet metrov širšo, bi bilo igrišču trikratno zalitje verjetno prizaneseno. K sreči je po tej povodnji na igrišču ostalo poprečno le dva centimetra blata, pri eni prejšnji povodnji pa ga je bilo kakšnih 20 centimetrov. Naj mimogrede omenim, da je pri regulaciji Bistrice neki Škrjančan vodju del omenil, da bo struga preozka. On pa mu je pikro odvrnil: »Kdo pa si ti za en pametnjakovič, da bi nam rad pamet solil.« Športniki tenisači so se po drugi vodni ujmi pred devetimi leti po svoje potrudili in so ob desnem delu igrišča zgradili skoraj meter visok obrambni nasip. Mimoidoči so večkrat pripomnili: »Pametno, nikoli ne vemo, kdaj bo Bistrica spet prestopila bregove«. In glej ga šmenta, ko bi bil omenjeni nasip za pol metra višji, pa bi bilo igrišče rešeno pred poplavo. Po drugi strani pa - zakaj? Struga Bistrice naj bi bila toliko široka, da bi deroča voda ostala v njej, tako pa nam je porušila tudi mostiček nad pritokom odvečne vode iz Mlinščice. Drugi »ko bi - če bi« se lahko vidi na prvi sliki. To je železniški most, ki je lovil vse mogoče, predvsem pa debla, vejevje, dračje in različne smeti, obenem pa je s svojimi betonskimi nosilci izgledal kot velikansko cedilo. In ne samo to. Skozi leta je zadnji večji ovinek struge, malo višje od mostu, tik pred njim naredil krajšega, novega in voda pod most že dolga leta ni tekla pravokotno, pač pa samo pod vzhodni predel. Zato je bil ta tudi najbolj zamašen. Medtem ko se je voda pretakala bolj v desno, je istočasno zadrževala pretok pod mostom, obenem pa »pomagala« zalivati petsto metrov severneje ležeče teniško igrišče. Na drugi sliki se vidi, daje zaradi dvignjene in poraščene desne brežine na tem delu Bistrica najožja. Kogar opisano zanima, je najbolje, da si zadevo ogleda na kraju samem. O samem vzdrževanju struge Kamniške Bistrice se bodo mogoče odzvali odgovorni, mogoče pa tudi tisti, ki naj bi poskrbeli, da most za naprej ob večjih neurjih ne bo samo težko pretočno cedilo, ki ovira pretok vode pod mostom. Franca Cerar, Škrjančevo 17 1235 Radomlje tal. 7227 285 Prvi dan po vodni ujmi je bilo pred nosilci mostu še dano videti nanos hlodov, Izruvanlh dreves, železniških pragov, vejevja, dračja In drugih smeti. Letos zgrajen podvoz sprehajalne steze pa je dobil za en meter prenizek obrambni zid. Tik pred mostom Je struga Bistrice najbolj ozka. Na levi strani slike se vidi, kako poraščena desna brežlna dela vodi precejšen ovinek. Deroča voda je raztrgala In razkopala dobrih 150 metrov sprehajalne steza oziroma ceste ter poškodovala mostiček, pod katerim se pretok Mlinščice Izliva v Bistrico. Poplave so prizadele posameznike, občini pa prizanesle DRUŠTVA stran 6 Slamnik predstavlja krajevne skupnosti v občini Domžale Krajevna skupnost Homec - Nožice V krajevni skupnosti Dob predvsem o izgradnji infrastrukture Na seji Sveta KS Dob jc vodstvo spregovorilo in sprejelo določene sklepe predvsem na področju izgradnje infrastrukture v krajih, ki jih pokriva KS Dob. Opozarjajo na težave, ki se pojavljajo in ki jih pospešeno rešujejo. Veseli in ponosni ugotavljajo, da jim je po velikih naporih uspelo prepričati odgovorne, daje prišlo do zamenjave vodovodnih eevi in do preplastitve glavnih dveh ulic v Dobu - Župančičeve in Prešernove ter tudi Ulice 7. avgusta. V celoti seje preplastila tudi Staretova ulica. Seveda pa skrbijo tudi za to, da bo rekonstrukcija ostalih ulic v skladu s sklepi Sveta KS. Zato pozivajo vse, ki niso zadovoljni z obnovo cest po plinifikaciji, da to sporočijo na sedež KS Dob. Ob podrobnejši proučitvi težav so člani vodstva KS Dob še posebej izpostavili obnovo cest po plinifikaciji, rekonstrukcijo peš poti od cerkve do šole ter stanje po poplavah, ki so priza- dele nekatere krajane v nedavnih povečanih padavinah. Vsekakor se išče tudi ustrezne rešitve za izgradnjo vrtca v Dobu, predvsem iskanje ustreznega zemljišča. Vrtec v Dobu je še kako pomemben, saj največ odklonjenih otrok v domžalskih vrtcih beležijo ravno iz KS Dob. Vodstvo KS Dob pa skrbi tudi varnost otrok na šolskih poteh, saj se ravno na teh cestah beleži povečanje prometa, ki bi ga morali umiriti z določenimi ukrepi in zato na občinsko vodstvo vedno znova in znova pošiljajo predloge po ureditvi prometa v KS Dob. V Dobu pa se spopadajo že z eno perečo težavo - premajhno močjo transformatorske postaje v Dobu, kjer so zaradi številnih izpadov električne energije deli naselij v KS Dob brez električne energije-številni dopisi, naslovljeni na občino ter na Llektro-Ljubljana bodo vsekakor morali obroditi sadove, saj je stanje res že nevzdržno. Janez Stibrlč Novo društvo lastnikov gozdov Organizirani vTisi Domžale Predsednik novoustanovljenega društva Viktor Matjan (levo) In tajnik Andrej Andoljšek Krajevna skupnost Homec - Nožice je najbolj severna krajevna skupnost v občini Domžale. KS sicer nima svojega praznika, zato pa so toliko bolj aktivni ob dnevu državnosti, ko skupaj z gasilci in KS Preserje pripravijo proslavo za krajane, ki se odvija ob god-čevem spomeniku. To pa ni edini tovrstni dogodek v njihovi KS, saj vsako leti pripravijo tudi kre-sovanje, ki je bilo prejšnja leta ob Bistrici, letos pa so ga, iz določenih razlogov, prvič organizirali na lokaciji v Nožicah. KS ima tudi svoje glasilo - Vaščan, ki izhaja pod okriljem kulturnega društva, ki je tudi ustanovitelj glasila. Kot pravi predsednik, ni težav zbrati dovolj prispevkov, v zadnjem obdobju je bilo nekaj težav le s prevzemom celotnega glasila, ■ tudi tukaj seje našel nekdo, ki bo poskrbel za to - Miha Ulčar, občinski svetnik, ki živi v tej krajevni skupnosti. Zanimivost ali posebnost KS Homec Nožice je dejstvo, da kljub občinskemu odloku, daje upravljanje pokopališča naloga gospodarske javne službe, njim uspelo zadržati upravljanje. Tudi ko so potrebovali finačno pomoč pri obnovi stopnišča na pokopališču, so se znašli po svoje, saj je pomoč prišla iz različnih virov, v prvi vrsti občinskih, pomagali pa so tudi župnišče in drugi. Nekaj sivih las pa predsedniku Janezu Repniku povzroča neaktivnost sosednje - kamniške občine, saj je od 400 grobov, kolikor jih imajo, kar tretjina zasedena s strani sosednje KS Smarca, ki pa spada v pristojnost občine Kamnik. Kljub prizadevanju, do sedaj še niso prišli do skupnega dialoga, kako rešiti ta problem, da ne bi za to skrbela le domžalska občina, pač pa da bi tudi sosednja, glede na uporabnost, pomagala pri vzdrževanju in sofinanciranju. Želje KS Homec Nožice je, da bi dobila prizidek h gasilskemu domu, ki bi služil kot prostor za potrebe KS, ki bi ga uporabljala tako športno kot tudi kulturno društvo, prisotna bi bila tudi dvorana, kjer bi lahko imeli vse prireditve v KS. Prostori, ki jih v ta namen uporabljajo sedaj niso najbolj funkcionalni, pravi predsednik KS. Predsednik krajevne skupnosti Homec Nožice Janez Repnik Kako ste zadovoljni z delom v vaši krajevni skupnosti? Moram reči, da zelo, saj se med seboj odlično razumemo, tako da nimamo nobenih težav. Tudi pri planu delovanja znotraj KS se brez težav usklajujemo, saj če pomislim, so pred 15-leti imeli na tem področju v naši KS veliko težav, danes pa se odlično razumemo. Tudi sodelovanje s krajani je po eni strani dobro, po drugi strani pa so precej pasivni, ni samoinciativnosti, da bi kdo prevzel pobudo za kakšno akcijo. Pogrešam tudi več kulturnega in športnega dogajanja. Razlogi za pomanjkanje so morda ne najboljši pogoji za izvajanje le-tega, a po drugi strani gostujemo v OS Preserje. Pogrešam pa tudi tisto, kar vidim v drugih KS, prostor, kamor bi ljudje lahko odšli na sprehod, kolesarjenje, to pri nas manjka. Projekt od izvira do izliva Kamniške Bistrice bi to v našem okolišu odlično dopolnil. Kakšni so vaši načrti v tem mandatu? Zadovoljni smo z aktivnostjo gradnje plinovodnega in telefonskega omrežja. V Homcu smo ta dela v celoti zaključili, tudi ceste smo zgledno postavili v prvotno stanje. Medtem ko je v Nožicah to delo v zaključni fazi, pa pride tukaj na vrsto še elektro omrežje. Ljudjem smo tudi tam obljubljali, da ko bo urejen plin, telefon in elektrika, da bodo dobili »nazaj« ceste in sedaj moramo to izpolniti. Dejstvo je, da imamo le še dve cesti, ki nista asfaltirani, a bomo tudi to uredili. Vesel sem, da se v proračunu znajdemo vsaj z eno ali dvema investicijama, saj vem, da vsega naenkrat ne moremo urediti. Vaš plan predvidenih del pa obsega 7 točk. To so izgradnja kanalizacije v Nožicah, ureditev makadamskih cest v Nožicah po vgrajeni komunalni infrastrukturi, ureditev dela VIII. Ulice in Vaše poti v Homcu, obnovo poslovilnega objekta na homškem hribu in zunanja ureditev, izgradnja avtobusnega postajališča z delom pločnika v Nožicah, pridobitev zemljišča in izdelava projektne dokumentacije za izgradnjo prizidka h gasilskemu domu in ureditev rekreacijske osi ob Kamniški Bistrici. Društva v krajevni skupnosti Homec Nožice Športno društvo Homec in Kulturno društvo Jože Gostič Homec Jože Gostič je bil kulturnik, kije v tej krajevni skupnosti pustil velik pečat. Po njem se imenuje tudi osrednja kulturna prireditev, ki jo pripravljajo - Gostičevi dnevi. Jože Gostič je bi I operni pevec, ki sicer ni bil rojen v tej KS, ampak je tukaj živel in tudi deloval. Krajani se radi spominjajo, da je v svojih časih vsako leto ob božiču pel v svoji vasi. Gostičevi dnevi pa niso ostali zamejeni v krajevni skupnosti, pač pa so jih krajani ponesli preko meja, saj so se povezali tako ljubljansko kot tudi zagrebško opero in tudi slovenskim društvom v Zagrebu. Skupaj pripravijo prireditev tako v domači KS kot tudi v ljubljanski in zagrebški operi. To je odličen primer povezovanja ne le preko krajev, ampak preko meja. Poleg Jožeta Gostiča pa v KS Homec Nožice prebiva še en znani prebivalec, in sicer dr. Janez Ma-rolt, profesor zgodovine. In zakaj so mu krajani še posebej hvaležni? Vsako leto KS organizira izlet v eno področje Slovenije, glavni organizator pa je ravno dr. Marolt, ki izlet pripravi od začetka do konca, s svojim bogatim znanjem pa odlično opravi tudi delo vodiča na izletu. Tudi letos, konec oktobra, se jim obeta izlet. Tokrat se bodo odpravili na Gorenjsko, kjer se bodo ustavili na Brdu pri Kranju, ogledali pa si bodo tudi grad Strmol. Vse pa bo podkrepljeno z odlično razlago dr. Maroka. Svetnik Občine Domžale v krajevni skupnosti Homec Nožice: Bogdan Zupan. Mateja A. Kegel mag. Lovro Lončar Predsednik Sveta KS Toma Brejca Vir V Kulturnem domu v Uukovici je 29. junija potekal ustanovni občni zbor Društva lastnikov gozdov Tisa - Domžale. Pobudnika ustanovitve sta bila Viktor Matjan, predsednik odbora KGZS, izpostava Domžale, ter Andrej Žagar z Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Društvo bo delovalo na območjih občin Lukovica, Moravče, Domžale, Trzin, Mengeš, Dol in delu Mestne občine Ljubljana. Ustanovnega občnega zbora sta se udeležila tudi Andrej Drašler, direktor direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKOP) in Igor Kotnik, vodja sektorja za gozdarstvo pri KGZS. Organiziran nastop je ključ do večje ekonomske učinkovitosti V svojem nagovoru je Drašler izrazil zadovoljstvo ob ustanovitvi društva, saj bodo organizirani lastniki lahko partner pri sprejemanju zakonodaje na MKGP. Izrazil je tudi upanje, da bo povezovanje lastnikov preraslo v ekonomsko povezovanje, kar je temeljni namen, predvsem pa naj bi povečalo ekonomsko učinkovitost manjšim lastnikom gozdov. Dotaknil se je še spremembe Zakona o gozdovih, v katerem je predlagana pomoč financiranja administrativno tehnične podpore društvom, dejstvo pa je, da MKGP že sofinancira programe delovanja društev. Predstavil je tudi gozdarske ukrepe, ki se bodo sofinancirali v Programu razvoja podeželja. Igor Kotnik je izpostavil problem premajhne ekonomske učinkovitosti gospodarjenja z našimi gozdovi. Slovenija je v vrhu po gozdnatosti v Evropi, žal pa ekonomski kazalniki še zdaleč niso tako dobri, kot bi lahko oziroma morali biti. Po njegovem mnenju so ena od možnosti za povečanje ekonomske učinkovitosti sredstva, ki bodo na razpolago iz Programa razvoja gozdov. Opozoril je tudi na problem premajhne veljave lastnikov pri upravljanju z gozdovi. V imenu Zavoda za gozdove Slovenije je prisotne nagovoril Andrej Žagar, eden od pobudnikov za ustanovitev društva. Društvo je odprto za vse lastnike gozdov Zelo pomemben del dela v društvu bo tudi organiziranje izobraževanj za različna dela s področja gozdarstva, še posebno glede varnega dela v gozdu, pri tem pa se pričakuje pomoč tako KGZS kot tudi ZGS. Zelo pomembno bo tudi sodelovanje društva pri sprejemanju različnih zakonskih podlag na državni kot na lokalni ravni. Nenazadnje je na vidiku novo programsko obdobje sofinanciranja iz Programa razvoja podeželja in organizirano kandidiranje za ta sredstva bo seveda mnogo lažje in uspešnejše, če se bo za sredstva potegovalo združenje lastnikov gozdov. Na ustanovnem občnem zboru so sprejeli tudi statut društva ter izvolili člane v upravne organe društva, za predsednika pa je bil soglasno potrjen Viktor Matjan, ki je bil tudi pobudnik ustanovitve društva. Radi bi se zahvalili pevskemu zboru Ljudski pevci iz Blagovice za ubra- no petje in popestritev našega ustanovnega občnega zbora. Na koncu so nas pogostile z domačimi dobrotami članice Društva podeželskih žena Lukovica. Tudi njim se iskreno zahvaljujemo za njihov trud in požrtvovalnost. Andrej Andoljšek In Andrej Žagar * *-» STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure • Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure O delu Sveta krajevne skupnosti Toma Brejca Vir V teh dneh bo minilo eno leto od zadnjih volitev v svete KS in zato je čas, da krajankam in krajanom predstavimo delo Sveta KS Toma Brejca Vir v tem sicer kratkem obdobju novega mandata. Takoj po konstituiranju sveta KS v lanskem novembru (člani sveta KS so Lojze Stražar, Aleš Tekavc, Jane/ Razboršek, Andrej Jereb, Meta Prelovšek, Marjan Prelovšek, mag. Milan Pirman, Marko Bergant, Bojan Vodlan,Milan Juhant, mag. Lovro Lončar) smo v okviru Sveta KS ustanovili Odbor za infrastrukturo in gospodarstvo, Odbor za družbeno dejavnost in Gradbeni odbor za plinifikacijo ter Nadzorni odbor. Na področju komunalne in cestne infrastrukture se stalno zavzemamo za čim prejšnjo dokončno sanacijo cest po plinifikaciji z aktivnim sodelovanjem na koordinacijskih sestankih, skupaj s predstavniki občine pa na terenu stalno pregledujemo vsa do sedaj opravljena dela. Velik problem na območju naše KS predstavlja tudi promet, kjer smo soočeni predvsem s problemom prelaganja začetka del gradnje t.i. jezička Tosama, ki bi razbremenil nemogoče razmere na Koliški cesti in naša aktivnost je usmerjena k razreševanju prometne problematike na celotnem območju KS. V zvezi s tem smo veliko pozornost namenili tudi prometni študiji za območje občine Domžale, s poudarkom na naši KS, kjer so v prihodnosti predvideni nekateri večji posegi za zagotovitev umirjanja prometa in večje varnosti. Posebno pozornost v okviru KS namenjamo tudi predlogom prostorskih aktov za območje naše KS. V okviru pripomb in predlogov sveta KS, ki jih ob obravnavi posameznih prostorskih aktov obravnavamo, pa želimo z našimi predlogi in pripombami zagotoviti skladne in kraju primerne posege na naše območje. V zvezi s tem je bil na zahtevo krajanov sklican tudi delni zbor krajanov zaradi predvidenih posegov na območju naselja Podrečje, posebno pozornost pa smo namenili tudi sprejemu lokacijskega načrta za severni del območja VI0/2 Žito-jedro in vzhodni del območja VI0/3, kjer se predvideva gradnja trgovine. Z organizacijo kulturnih dogodkov smo ponovno oživeli družabno dogajanje v naši dvorani. V zimski sezoni smo skupaj z KD Miran Jarc Škocjan organizirali nekaj dobro obiskanih predstav: komedijo Sarmica, predstavo Radio Gaga s Sašem Hribarjem, lutkovni predstavi Muca in tri mucke ter Njegovo srce, koncert Bili so stari časi. V letošnjem letu bomo v skladu s finančnimi možnostmi opravili najnujnejša dela pri vzdrževanju dvorane. Izpeljali smo tudi vse potrebne postopke za ustanovitev krajevnega glasila, kateremu smo dali ime Virjan in prva številka krajevnega glasila bo izšla še pred koncem tega leta. Našteto predstavljajo le glavne aktivnosti dela KS, v tem času pa smo tudi na podlagi številnih pobud in predlogov krajank in krajanov, kijih posredujejo na sedež KS, opravili v okviru možnosti precej aktivnosti in poizkušali vzpodbuditi različne dejavnosti za iskanje rešitev za nekatera odprta vprašanja našega kraja. Krajane in krajanke obveščamo, da se lahko v zvezi s posameznimi vprašanji obrnejo na sedež KS na Saranovičevi 19 na Viru v času uradnih ur ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah popoldan pa še med 14. in 17. uro. AVTOSERVIS VODNIK ■ Anže Vodnik s.p. AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA ENERAD • SERVIS VOZIL • SERVIS KLIM • VLEKA VOZIL * PRIPRAVA VOZIL ZA TEHNIČNI PREGLED • PREMONTAŽA IN CENTRIRANJE PNEVMATIK KERSNIKOVA 12, DOMŽALE, Tel.: 01721 03 61, GSM 041633 075 stran 7 AHB DRUŠTVA 30. rojstni dan Slovenskega društva Slovenija Ruti in 25-letnica uspešnega sodelovanja z Občino Domžale Odpiramo nove strani skupnega sodelovanja „Kadi smo z vami, sem napisal v bilten, ki smo ga skupaj pripravili ob vašem 30. rojstnem dnevu in naši srebrni obletnici uspešnega sodelovanja. Pa tudi, da je bila za tedanjo Občino Domžale in Slovensko društvo Slovenija prava sreča, da smo se spoznali, saj nas je v 25-letih, kolikor sodelujemo, povezalo nešteto prijetnih in lepih dogodkov, ki so nam vsem dragi ter se jih radi spominjamo," je med drugim dejal na osrednji slovesnosti ob obeh jubilejih v Švici župan Toni Dragar ter v spomin na prijetno jubilejno srečanja izročil predsedniku Slovenskega društva Slovenija RUti, Robertu Lebanu, umetniško sliko ene od starejših domačij v našem mestu. Bilten ob srebrnem jubileju Priprave na slovesnost ob 25. obletnici sodelovanja so se začele že v lanskem letu, ko smo se ob obisku vodstva Slovenskega društva Slovenija Ruti dogovorili 0 pripravi skupne slovesnosti, pri kateri sta ob društvu in Občini Domžale sodelovali tudi Osnovna šola Domžale, ki jo Švico veže dolgoletno uspešno sodelovanje, in slovenska dopolnilna šola. Dogovorili smo se za pripravo biltena, v katerem smo predstavili zgodovino društva ter posebej skupnega sodelovanja. Srečanje z vodstvom društva Na pot v Švico se je odpravila delegacija Občine Domžale pod vodstvom župana Tonija Dragarja, v njej pa so bili poleg obeh podžupanov, Andreje Pogačnik Jarc in Vinka Juharta, tudi predstavniki političnih strank in list, zastopanih v Občinskem svetu Občine Domžale. Z nami pa so potovali tudi izvajalci kulturnega in zabavnega programa. Po več kot 12-urni vožnji, v kateri smo imeli priložnost občudovati posamezne pokrajine, smo se pripeljali v RUti, kjer je bilo ob večerji prijetno srečanje z vodstvom društva. Največ časa smo namenili dogovoru o poteku osrednje slovesnosti, ob prijetnem igranju dela ansambla Gamsi pa je bilo dovolj časa tudi za obujanje spominov na preteklih 25 let. V prostem času gremo v Luzern Sobotno dopoldne so gostitelji izkoristili še za zadnje priprave na večerno slovesnost, gostje pa smo se odpeljali do bližnjega turistično zelo znanega mesta Luzern, kjer smo občudovali obnovljen cvetlični most ter se čudili pravemu obleganju mestnih zanimivosti, pa tudi cenam, ki so presenetile prav vse. Maša, poroka In krst Po tradiciji je bila tudi ob tokratni slovesnosti v cerkvi Ruti maša, katere se je utieležil večji del delegacije. Ponosni smo bili na orgljanje Primoža Leskovca, ki je z nami potoval kot zborovodja Pevskega zbora OŠ Domžale, saj seje kljub nemški glasbeni literaturi potrudil ter nevesti Milanki ter ženinu Jordanu, sicer podpredsedniku SD Slovenija, s poročno koračnico in drugimi skladbami polepšal poročni dan. Maša, ki je bila namenjena tudi krstu male Lare, hčerke predsednika SD Slovenija, Roberta Lebana, je bila prijetnejša tudi zaradi igranja citrarke Tanje Zaje Zupan ter flavtistke Anje Bumik, ki je vse skupaj presenetila z Ave Marijo. Po končani maši smo z vrtnicami skupaj oblikovali cvetlični tunel ter z iskrenimi čestitkami pospremili Milanko in Jordana na novo življenjsko pot, mali Lari in staršema pa zaželeli vse dobro. Osrednja slovesnost V občinski dvorani v VVolfhausnu, ki je bila tokrat skoraj premajhna za vse, ki so se želeli veseliti z našimi prijatelji, se je nekaj čez 19. uro s slovensko himno Zdravljico, ki so jo ubrano zapela dekleta, članice Pevskega zbora Osnovne šole Domžale, začela osrednja slovesnost. Voditelj Klemen Košir je na oder najprej povabil domačega predsednika Roberta Lebana, ki je po pozdravu vseh prisotnih na kratko predstavil 30-letno delo društva ter 25 let uspešnega sodelovanja, o katerem je kasneje govoril tudi Toni Dragar, župan Občine Domžale. Zaploskali smo tudi pozdravnim besedam Rudija Merljaka, predstavnika Urada za Slovence v zamejstvu in pb svetu. Sledil je bogat kulturni program, v katerem so poleg že imenova- nega pevskega zbora iz Domžal s slovenskimi narodnimi nastopili učenci dveh oddelkov slovenske dopolnilne šole iz Zuricha in Rapersvvila, zaigrali so Gamsi, s Cvetjem v jeseni in venčkom slovenskih narodnih sta se predstavili citrarka Tanja Zaje Zupan in flavtistka Anja Burnik, še posebej pa so se prisotni razveselili nastopa mlade pevke Eve Čeme, zmagovalke letošnje Slovenske popevke po mnenju poslušalcev. Čestitke Jožetu Lašču Del slovesnosti je bil namenjen zahvali dosedanjemu prizadevnemu predsedniku Jožetu Lašiču, ki mu je Občinski svet Občine DOmžale za njegovo predano delo in sodelovanje z Občino Domžale podelil bronasto plaketo. Priznanje in darila so mu ob branju utemeljitve, ki gaje opravila mag. Jožica Polanc, predsednica Odbora za priznanja, izročili župan Toni Dragar ter podžupana Andreja Jarc Pogačnik in Vinko Juhart. Priznanje pa je Jožetu podelilo tudi Slovensko društvo Slovenija, veliko zahvalnih besed pa so mu namenili tudi predsedniki in predstavniki drugih slovenskih društev, ki so jubilantom prinesli pozdrave in čestitke. Predsednik društva SD Slovenija Robert Leban je priznanje za sodelovanje izročil tudi županu Toniju Dragarju, s spominskima dariloma pa so se gostitelji zahvalili tudi mag. Jožici Polanc in Veri Vojska, ki z društvom sodelujeta vsa leta. Sledilo je prijetno družabno srečanje, v katerem ni manjkalo ponovnega navdušujočega nastopa Eve Černe, ki je novoporočen-cema namenila Dan ljubezni, za ples in dobro razpoloženje pa so do zgodnjega jutra skrbeli Gamsi s Klemnom Koširjem, ki seje izkazal tudi kot pevec. Slovo In na svidenje čez pet let Slovo po dveh dneh skupnega druženja je prineslo kar nekaj ganljivih trenutkov, predvsem pa zagotovilo, da bomo sodelovanje enako uspešno nadaljevali in da se vidimo, če ne že prej, pa zanesljivo čez pet let. Pot domov smo polepšali z obiskom Insbrucka ter ogledom znamenitosti in zanimivosti, kjer je bilo največ naše pozornosti namenjeno »zlati strehci« ter z obujanjem spominov, ki bodo lepši tudi zaradi prijaznosti in iskrenosti naših prijateljev v Švici, ki se jim zahvaljujemo za prijetne trenutke in jim kličemo: Dobrodošli v občini Domžale. Hitovo sejmarjenje 2007 Sejem bil je živ Naslov prispevka sem si izbrala iz ene najbolj znanih pesmi o sejmih. Na Hitovcm sejmarje-nju tokrat niso prodajali parov volov, pač pa vse drugo, predvsem pa so poskrbeli, da so se prav vsi, ki so 15. in 16. septembra 2007 prišli v Domžale, počutili dobrodošli. Kolodvorska ulica v Domžalah je dva dni postala živahno sejemsko središče, s številnimi stojnicami, družabnimi igrami, polno glasbe, petja in plesa, s katerim so se predstavljali najbolj znani slovenski glasbeniki in glasbene skupine, pohvaliti pa velja tudi prizadevanja Hitovcev, da v posamezne dejavnosti vključijo tudi mlade. Tako so se otroci lahko preizkusili v številnih delavnicah, še posebej živahno pa je bilo pred veleblagovnico, kjer so se na njihovemu povabilu odzvali učenci osnovnih šol Preserje pri Radomljah ter Venclja Perka Domžale ter številnim gledalcem predstavili vso pestrost dogajanj na šolah: od pesmi, plesa, dramskih krožkov, do čisto običajne otroške igre, ki vedno navdušuje. Med številnimi stojnicami je bila posebej opazna in oblegana »stoj- nica« SLOVENSKE VOJSKE, na kateri so obiskovalci lahko dobili vse potrebne informacije, se o svojih sposobnostih prepričali na poligonu, posebej pa so bili navdušeni nad pravim vojaškim golažem. Kot navadno je tudi letos Hitovo sejmarjenje zaznamovala dobrodelnost, saj so bili prispevki, zbrani od iskanja zmagovalcev v zabijanju žebljev, metanju podkev na brano ter ploščkanju, namenjeni nakupu naprave za branje, ki jo potrebujejo slabovidni, ki so se sicer predstavljali na posebni stojnici. Zanimivo je bilo tudi tekmovanje v kuhanju golaža, kjer je zmaga tokrat odšla v sosednjo občino, najboljši so bili namreč kuharji iz Gostilne Pr Jakov Met, najbolj zadovoljni pa obiskovalci. Od pletenja predpražnikov, šivanja slamnikov do različnih pokušln Na Hitovem sejmarjenju vsako leto s svojimi dejavnostmi sodeluje tudi Komisija za turizem pri Oddelku za gospodarstvo in finance Občine Domžale, ki je tudi letos ob promocijski stojnici Občine Domžale, kjer so obiskovalci lahko ob informacijah dobili tudi različna promocijska in turistična gradiva, nanizala vrsto drugih stojnic, na katerih so se predstavljala društva iz naše, pa tudi drugih občin. Tako smo lahko na stojnicah spoznavali dejavnost društev in posameznikov ter v prijaznem pogovoru zvedeli marsikaj zanimivega, večina razstavljavcev pa je svoje pridelke in izdelke ponudila tudi za pokušino. Pri sprehodu mimo »občinskih« stojnic smo se ustavili pri rezbarju Marjanu Vodniku, ki je imel vselej veliko občudovalcev, pridna dekleta iz Kulturnega društva Franc Ma- selj Podlimbarski so predstavljala slamnikarstvo, Društvo narodnih noš Domžale nas je opozarjalo na našo kulturno dediščino, v njegovem okviru pa sta navduševali tudi najbolj znana domžalska ši-valka slamnikov, Joži Košak, in šivalka predpražnikov iz ličkunja. Turistično društvo Ihan je obiskovalce gostilo s pecivom, ki so ga poznale že naše babice; člani in članice TD Rača so presenečali s svežim domačim kruhom in pletenicami; marsikatero dobroto je bilo mogoče poizkusiti na stojnici Društva podeželskih /ena Domžale, medtem ko so člani Če- belarskega društva Domžale vabili na izdelke iz medu, Ajda pa na predstavitev zdrave bio zelenjave. Omeniti velja tudi vse štiri dobitnike medalj z razstave slovenskih kmetij na Ptuju, ki so se predstavljali v okviru Turističnega društva Radomlje: Ivanko Brodar s potico in krofi; Nastranove s kisom, marmeladami in džemi; Marinčkove z domačimi salamami in klobasami, poskusiti pa je bilo mogoče tudi nagrajeno žganje Ivanke Kocjan-čič s Katarije. Pa to še ni bilo vse, saj so se na sejmarjenju s svojo dejavnostjo predstavljali tudi Turistično društvo Jarše Rodica, Turistični krožek na Osnovni šoli Rodica, prijetno presenečenje je bilo tudi Društvo rokodelcev iz sosednje občine Moravče, ki se je predstavljalo s šopki iz suhega cvetja in drugimi ročnimi deli ter predstavnik umetnega kovaštva. Ker je bil župan Toni Dragar na službeni poti v Švici, kjer se je udeležil slovesnosti ob 25-letnici skupnega sodelovanja s Slovenskim društvom Slovenija RUti, je za tradicionalno pogostitev s flan-cati poskrbel Igor Kuzmič, predsednik Komisije za turizem. Letošnjemu Hitovemu sejmarjenju je prisluhnilo tudi vreme, zato se je obiskovalcev kar trlo in zadovoljni so odhajali iz našega mesta, ki tudi zaradi te tradicionalne prireditve postaja turistično bolj prepoznavno. DRUŠTVA stran 8 Dobrodošli, 13. oktobra 2007 ob 17. uri V MenačTnkovi domačiji na razstavi v Čebelarske družine Domžale O Čebelarskem društvu Domžale smo v Slamniku že večkrat pisali in ob tem vselej povedali, da je sestavljeno iz treh družin: Domžale, Krtina in Homec. Ker si v Menačn'kovi domačiji v teh dneh lahko ogledate prav razstavo Čebelarske družine Domžale, sem zaprosila njegovega predsednika Marjana Košaka, da mi nekaj več pove o družini, njeni zgodovini in razstavi. Moj sogovornik se je s čebelarjenjem pričel ukvarjati pred dobrimi 30 leti. Se danes pravi, da ko se enkrat s čebelarjenjem »zastrupiš«, ne moreš nehati. Čebele postanejo in ostanejo tvoje najzvestejše prijateljice, s katerimi se veseliš dobre letine ali si žalosten, če je kakšno leto manj uspešno. V kleti prijazne domačije v Domžalah si je uredil pravo čebelarsko delavnico, na steni hodnika pa te na dom čebelarja opozarjajo panjske končnice. Iz vsake njegove besede pa veje ljubezen do čebelarstva, kateremu se je posebej predal po upokojitvi. Začela sva pri zgodovini. Iz zgodovine čebelarjenja na domžalskem imamo najbrž tudi kakšne zaslužene posameznike? Slovensko čebelarsko društvo je nastalo v letu 1897, 1905 je bila ustanovljena Podružnica Kamnik, leta 1919 na Brdskem sodnem okraju Podružnica Krtina, Kari Košir pa je skupaj s prijatelji čebelarji ustanovil 28. marca 1926 domžalsko podružnico. Josip Adamič je postal predsednik, Karel Košir tajnik in blagajnik, odborniki pa Anton Kršmanc, Karel Flis in Jakob Okoren. Po drugi svetovni vojni sta domžalska čebelarja Franc Končan in Janko Janežič ustanovila čebelarsko družino na območju Domžale - Kamnik. Sledila je ustanovitev Čebelarskega društva Domžale, iz katerega smo dobili društvi Mengeš in Lukovica, v okviru Čebelarskega društva Domžale pa so ostale tri družine: Domžale, Homec in Krtina. Morda nekaj več o Čebelarski družini Domžale, katere predsednik ste? V Čebelarski družini Domžale čebelari 30 članov, ki posestvujemo od 400 do 500 panjev, povprečna starost članov je 56 let. S svojim uspešnim delom dokazujemo, da je mogoče čebelariti tudi v mestu. Sam čebe-larim 30 let in imam nekaj več kot 80 čebelarskih družin. Od kod pobuda za razstavo? Radi bi Domžalčanom in Domžalčankam ter vsem drugim pokazali, kaj vse delamo čebelarji. Razstavo bi lahko naslovili OD NEK CARJA DO MEDU, saj bomo pokazali raznovrstne panje, točenje medu, pridobivanje čebeljega voska, vrste medu in uporabo, pa tudi različno literaturo, seveda pa ne bomo pozabili niti na pokušino. Kakšno presenečenje? S tajnikom Društva čebelarjev Domžale, gospodom Miheličem, sva se z osnovnimi šolami dogovorila, da bodo učenci porisali panjske končnice s svojimi motivi, mi pa jih bomo pokazali na razstavi. Pričakujete veliko obiskovalcev? Glede na to, da med čedalje bolj uporabljamo, pričakujem, da si bo njegovo pot od začetka do kozarca medu ali katerega od medenih izdelkov ogledalo veliko obiskovalcev, posebej pričakujemo tudi organizirane skupine iz šol in vrtcev. Kako ocenjujete letošnjo letino? Letošnja letina je bila zelo dobra, sicer ne povsod, sam pa sem z njo zelo zadovoljen. Hvala, gospod Marjan, in naj medi! Veri Vojska Povabilo Čebelarsko društvo Domžale obvešča, da jih spet najdete na domžalskem tržnem prostoru ob Ljubljanski cesti. Pripravili so bogato ponudbo različnih vrst medu slovenske kakovosti ter različnih medenih izdelkov. Dobrodošli! Preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite 22. septembra je bilo v Ljubljani, v športnem parku Kodeljevo, regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči, ki delujejo v enotah civilne zaščite. Udeležile so se ga ekipe občin ljubljanske regije. Preverjanja seje udeležila tudi ekipa občine Domžale. Svoje znanje s področja prve pomoči so morali pokazati na štirih delovnih točkah. Zgodila se je prometna nesreča, ko je motorist zbil dekleti, ki sta rolali. Na drugi delovni točki je bil piknik, kjer so bile poškodovane štiri osebe. Prevrnil se je žar, dve osebi sta imeli opekline, tretja oseba se je dušila, četrti pa je bil ves porezan. Na nogometni tekmi se je zrušila tribuna. Zato so morali tekmovalci na tretji delovni točki pomagati osebama s hudo krvavitvijo, ena oseba pa je bila pod ruševinami. Četrta delovna točka je bila ob bazenu. Dekleti sta pri lovljenju okrog bazena padli in pri tem zadeli v otroški voziček. Dojenček je padel v bazen in se utopil. Očeta je ob dogodku infarkt, ena od deklet je dobila tudi poškodbe. Prva pomoč vsem poškodovanim je bila zelo zahtevna. Vsi tekmovalci so v vseh naštetih situacijah pokazali veliko znanja, spretnosti in iznajdljivosti. Posebno vlogo so odigrali poveljniki. Ustrezno so morali razporediti člane svoje ekipe, poskrbeli za pravočasno obveščanje o nesreči in poskrbeti za koordinirano delo ekipe. Vodje ocenjevanja ekip na posameznih točkah so vse ekipe zelo pohvalili. Vse so pokazale veliko znanja, medsebojnega sodelovanja in izredno zavzeto skrb za poškodovane. Seveda so nekatere ekipe bolj usklajene kot druge, saj mnogi tekmujejo skupaj že vrsto let. Takšne ekipe imajo na tekmovanjih nekaj prednosti. Naša ekipa je pokazala veliko znanja, ki mu bomo dodali še veliko vaje, da bo delo še bolj usklajeno. Letos so zasedli osmo mesto, drugo leto pa bomo boljši, saj smo bili na tekmovanju šele drugič, v tej sestavi pa celo prvič. Ob zaključku tekmovanja'so ekipe dobile priznanje za svoje delo. Vodja tekmovanja je izrazil navdušenje nad usposobljenostjo ekip. Zlasti vzpodbudno pa je to, da so se ljudje v svojem prostem času pripravljeni usposabljati za takšna tekmovanja in na njih sodelovati. Naravne nesreče so vedno pogostejše tudi v našem okolju, zato bi bilo potrebno še bolj vzpodbujati takšne aktivnosti in se udeleževati tako usposabljanj kot tudi tekmovanj prve pomoči v večjem številu. OZ Rdeči križ Domžale Enota članic regije Ljubljana HI tekmovala na obmejnem gasilskem tekmovanju v Avstriji Na seji sveta članic regije Ljubljana HI, ki ji predseduje Vladka Bučevec in ga sestavlja osem gasilskih zvez, je predstavnica GZ Domžale, Ana Grčar, dala pobudo, da bi se sestavila regijska tekmovalna enota ter se udeležila obmejnega gasilskega tekmovanja. Večina predstavnic je idejo podprla in tako so v mesecu aprilu pričele s treningi. Ti so potekali na Dobu, gasilke pa so prihajale iz GZ Domžale, GZ Kamnik, GZ Komenda in GZ Lukovica. Kar nekaj kadrovskih težav so morale prebroditi, večkrat menjati vloge, tako da bi se na koncu lahko udeležile tudi tekmovanja z žrebanjem. Pri treningih in izpopolnjevanju znanja je bil gasilkam v veliko pomoč mentor Luka Pušnik, pa tudi nekateri njegovi stanovski kolegi so s praktičnimi nasveti pripomogli k boljši pripravljenosti. Prav pozitivizem članov PGD Dob jim je dal še več energije. Končno je napočil I. september 2007, ko je izpred Centra požarne varnosti na Ko-ličevem odpeljal posebni avtobus gasilk tekmovalk in navijačic, ki so se udeležile obmejnega gasilskega tekmovanja v mestu Hof bei Straden, v Avstriji. Za jutranjo popotnico jih je nagovoril predsednik GZ Domžale, Marjan Slatnar. Gasilke so pot proti Avstriji izkoristile še za ogled kmetije Štajer na Plitvici, kjer pridelujejo vse vrste vin ter za ogled ga- silskega doma PGD Gornja Radgona, kjer jih je sprejel pomočnik poveljnika, Marko Sajnovič. Z veseljem jim je razkazal dom in opremo. Zanimivo pa je bilo prisluhniti, da v sklopu gasilskega društva deluje tudi 15 potapljačev, ki imajo prav posebno sobo z vso potrebno opremo. Kljub nevihti, ki je pričakala enoto na tek-movališču, so gasilke ob glasnem vzpodbujanju navijačic solidno opravile svojo nalogo. Strokovna ekskurzija, predvsem pa udeležba na tekmovanju članic regije Ljubljana III, je bila odlična priložnost za poglobitev stikov med gasilskimi zvezami in uporabljanja pridobljenega znanja. Prav tako pa je bilo med članicami ves čas čutiti pozitivno klimo, kar so pričali njihovi nasmejani obrazi. Zato so se odločile, da bodo prihodnje leto še zavzeteje trenirale in se ponovno udeležile obmejnega gasilskega tekmovanja, ki bo tokrat na slovenski strani meje, v Tišini. Morda se bodo tam srečale še s kakšno enoto, ki jo bodo sestavljale članice gasilskih zvez kakšne druge regije. Bilo bi zanimivo! Mateja Slapnlk PGD Domžale -mesto v Gardalandu Tokrat smo se v društvu odločili za drugačen jesenski izjet odpeljali smo se v Gar-daland. Za otroke je bila to velika nagrada, saj so v letošnjem letu uspešno sodelovali na tekmovanjih in z njih prinesli kar nekaj pokalov. Jutro je bilo malo megleno, a seje kmalu razjasnilo. Vreme je zdržalo, tako da je izlet krasno uspel. Gneče v Gardalandu ni bilo, zato je bilo to še posebej zanimivo, saj so se posamezniki lahko tudi večkrat peljali z vlakom smrti in podobnimi napravami. Vzdušje je bilo krasno, tako daje čas odhoda za nekatere prišel prehitro. Še malica in proti domu, kamor so se vrnili v poznih urah. Lepi spomini so ostali in to enkratno doživetje še vedno sije z obrazov mladih in tudi malo starejših gasilcev. Za PGD Domžale-mesto Sonja Pavllšlč Notranja zaključna dela na gasilskem domu Prizidek gasilskega doma Stop - Depala vas je bil pod streho 2. decembra 2006. V letošnjem letu smo z deli nadaljevali, napeljali vse instalacije, izdelali smo poni-kovalnice na meteorno vodo, vzidali okna in vrata, ometali in pobelili stene. Veliko dela smo gasilci opravili prostovoljno, saj smo želeli prihraniti čim več denarja. Kljub temu nam ga je za zaključna dela, tkale in suhomontažne stope, zmanjkalo. Vendar pa želja, da bi se čim prej preseliti v nove prostore in v starih uredili gasilski muzej, ostaja. Ob tej priliki se še enkrat zahvaljujem občini Domžale za finančno oporo in moralno podporo. Seveda se priporočamo za sodelovanje in finančno pomoč tudi v prihodnje. Prav tako se zahvaljujemo vsem prebivalcem Stpba in Depale vasi, ki so nam stali ob strani. Hvala vsem. Na pomoč! PGD Stob - Depala vas Starejši gasilci PGD Jarše - Rodica Prvo mesto v regiji Ljubljana HI. V soboto, 22. septembra 2007, je bilo v Zavrstniku pri Šmartnem pri Litiji regijsko tekmovanje starejših gasilcev. Regijo LJTUBLJANA III združujejo GZ Domžale, Kamnik, Mengeš, Lukovica, Moravče, Komenda, Litija in Šmartno pri Litiji. Tega tekmovanja so se lahko udeležile ekipe, ki so na občinskih tekmovanjih osvojile prva tri mesta. Iz našega društva so se tekmovanja udeležile tri ekipe; dve moški in ena ženska. Prva moška ekipa je osvojila odlično 1. mesto, druga 6. in gasilke 3. mesto. STAREJŠE GASILKE: 1. PGD MENGEŠ 2. PGD ROVA 3. PGD JARŠE-RODICA STAREJŠI GASILCI: 1. PGD JARŠE - RODICA 2. PGD STUDA 3. PGD TOPOLE Te prve tri ekipe v ženski in moški tekmovalni skupini se bodo v letu 2008 lahko udeležili državnega gasilskega tekmovanja. Da bomo na tem tekmovanju uspešno zastopali naše društvo, pa bo potrebno še veliko urjenja, da bo vaja izvedena čim hitreje in brez napak. Starejša gasilka Pavla Udeleženci tabora Llbellče 2007 skupaj z domačimi gasilci Tabor gasilske mladine Libeliče 2007 Leto je naokoli in ponovno so se mladi gasilci in gasilke s svojimi mentorji odpravili na gasilski tabor v vsem že dobro poznan kraj, Libeliče. Prijetna vasica na Koroškem jih je tudi to poletje lepo sprejela, jim nudila veliko športnih aktivnosti ter pustila lep spomin na zadnji teden brezskrbnih počitnic. Tokratni tabor je bil zelo dobro obiskan, predvsem s strani društev, ki na taboru še niso bila. Tu gre predvsem pohvala PGD Žeje-Sv.Trojica, ki se je tabora letos udeležilo prvič in s tem morda prebilo tisti konček ledu, da se bo to društvo sedaj še bolj vključevalo v mladinsko delo. Poleg že omenjenega društva so se tabora udeležili tudi člani iz PGD Ihan, Vir, Studenec, Homec, Radomlje in Rova. Bivanje v domu Ajda je potekalo od 19. septembra do 25. septembra 2007. V tem tednu, ki je zagotovo za vse minil zelo hitro, pa so se odvijale dejavnosti pohodov in raziskovanj kraja, ogledov sosednje Avstrije in starih znamenitosti, vesljanja po reki Dravi, tekmovanja v ga-silsko-športnih disciplinah, kot so vozli in vedrovka ter nastop na regijskem tekmovanju v orientaciji. V okviru tabora je bil organiziran tudi že tradicionalni dan odprtih vrat, na katerem so nas obiskali starši otrok, župan občine Domžale Toni Dragar s svojo delegacijo ter predstavniki GZ Domžale in Dravograda, Mladinskega sveta pri GZ Slovenije ter gasilci iz Libelič. Na kratki prireditvi seje mladina iz posameznega društva predstavila s svojo točko, podeljene so bile medalje za tekmovanja (vozli in vedrovka), na koncu pa so nas pozdravili še gosti. Tabor, ki je bil že deveto leto zapored, je bil tudi tokrat dobro zasnovan in tudi izpeljan. Po poročanju otrok, ki so se udeležili te počitniške dogodivščine, je iahko mladinska komisija OZ Domžale zelo zadovoljna. Mladi so se na taboru počutili odlično in so se hitro privadili na bivanje s sovrstniki. Razumevanje med mladimi iz drugih društev pa je potekalo brez konfliktov in grdih besed. Zagotovo ta tabor mlade v OZ Domžale zbližuje, navezuje nova prijateljstva ter krepi osnovne človeške vezi in odnose. Tadej Šinkovec Taborniki v naravi Počitnice so mimo in s tem tudi vsi lepi trenutki, ki smo jih Domžalski taborniki doživeli v Stavci vasi, kjer so se julija odvijali tabori Rodu skalnih taborov. Spet smo dokazali vsem zagrizenim tabornikom in tabornicam, da bi bilo poletje brez taborjenja dolgočasno in suhoparno. V naravi namreč nikoli ne zmanjka idej za ustvarjanje, petje, igranje, potepanje in raziskovanje. Taborjenje je odprla prva odprava naših starejših tabornikov, ki so tabor lepo postavili in uredili za prihod posameznih izmen. Prva od štirih je bila izmena GG (gozdovnikov in gozdovnic), otrok, starih od 10 do 15 let. Njihovo bivanje je zaznamovalo predvsem pi-onirstvo - postavljanje lesenih konstrukcij iz lesa in vrvi. Najprej si je morala vsaka skupina - vod postavili svojo kuhinjo, v katerih so kasneje nastajale prave specialitete. Iz kuhinj je dišalo po zelenjavnih juhah, golažu, rižotah, pa tudi ražnjiči niso manjkali. GG-ji so se odpravili tudi na več dnevno bivakiranje ter vadili v orientaciji. Tudi zanimivi večeri ob tabornem ognju, polni smeha, nočnih iger in zabavnih pripetljajev niso bili izjema. Naslednja je bila izmena MČ (medvedkov in čebelic), naših najmlajših tabornikov in tabornic. Vsak dan se je dogajalo nekaj novega in otroci so resnično uživali. Obiskal nas je konjeniški klub i/Žužemberka in nam s konji ter kočijo pričaral nepozaben dan. Preizkušali smo se v streljanju z lokom in z zračno puško, s kanuji smo se spuščali po reki Krki in se v njej tudi kopali, manjkal pa ni niti bivak na prostem, lin cel dan na taboru smo posvetili Rimljanom. Skozi tematski dan smo spoznali življenje starega Rima, gladiatorske igre, prehranjevalne navade in prav razkošno življenje bogatih rimskih pomembnežev. Obiskal nas je celo sam Julij Cezar, z njim pa je prišla še vsa vojska, nosači ter sužnji. Na taborniškem mnogoboju so se otroci lahko dokazali v zanju, spretnosti in iznajdljivostih, ki so se jih naučili na taborniških srečanjih skozi leto. Postavljali so šotore iz šotorskih kril, ognje v obliki piramide, tekmovali v spretnostnem tekmovanju z ovirami in se podali na lov na lisico. Za izmeno medvedkov in čebelic je sledila izmena najstarejših tabornikov, imenovanih Grče. Taborili so sicer le par dni, vendar v tem uživali in se ponovno nadeli svežega zraka ter energije. Zadnja izmena je pripadala PP-jem (popotnikom in popotnicam), mladini od 15 do 21 let, ki so se na taboru povezali ter si s skupnimi močmi in idejami ustvarili lepo preživetje prostega časa v naravi. Med njihovim taborjenjem pa smo se na tabornem prostoru zbrali Domžalski taborniki vseh generacij, ki smo v noči med 31. julijem in I. avgustom skupaj pričakali Zoro taborništva. V pričakovanju sončnega vzhoda smo taborniki in skavti po celem svetu počastili lepih in ponosnih 100-let našega obstoja. Prvega avgusta pred stotimi leti je namreč oče taborništva, lord Robert Baden-Powell, v Angliji odprl prvi tabor na svetu. Na tem mestu še enkrat želim vsem tabornikom in skavtom lepo praznovanje stoletnice, veliko lepih taborniških trenutkov ter koristnega in prijetnega druženja s svojimi vrstniki v najlepši oazi tega sveta - naravi! Lep taborniški pozdrav, Z-D-R-A-V-O! Maja Omahna Delovanje društva vojnih invalidov Domžale v prvem polletju 2007 Društvo vojnih invalidov Domžale deluje skladno s programi preko celega leta in sledi zastavljenim ciljem na vseh področjih. Program izvaja na terenu in preko rednih mesečnih sej sveta člani posredujejo dosežene cilje, predloge za boljše delovanje društva in tako izvajajo pomoč na terenu težjim invalidom, ki ne morejo sami po uradnih opravkih v društveno pisarno. To poverjeniki storijo na terenu in o tem obveščajo Upravni odbor DVI Domžale. V prvem polletju 2007 je bilo društvo prisotno na terenu z obiski članov, kopanjem v Snoviku, na izletih skupaj z borčevskimi organizacijami, na samostojnem srečanju v Beli krajini v Črnomlju, srečanju članov DVI Slovenije v Mariboru in ostalih srečanjih s sosednjimi društvi na piknikih, komemoracijah in pogrebih Na obisku pri Lojzki Novak za svojimi člani. Delovanje društva je pestro, saj dobivamo osebne in pisne zahvale. V mesecu avgustu 2007 je delegacija DVI Domžale obiskala svoje člane, ki so praznovali okrogle jubileje in jih obdarila s praktičnimi darili. Pogovori so bili zanimivi, povezani z delovanjem društva in o možnih oblikah socialne pomoči društva. Delno smo jim pomagali, skladno z razporeditvijo finančnih sredstev. Obiski so bili opravljeni pri naslednjih članih DVI Domžale: Alojzu Kcnda, Kamnik; Stanetu Aupieu, Kamnik; Lojzki Novak na Učaku pri Trojanah, ki je stara 96 let in je naša najstarejša Članica, ter je nepo-kretna na vozičku; Ivan Pretekel), Krašnja; Ciril Vehovec, Straža pri Moravčah, je 70 % vojni invalid in Francka Gostič, Moravče. Obiski so bili dobro sprejeti in tako kot člani se tudi društvo zaveda, da ne more rešiti vseh problemov, lahko pa jih vsaj delno, korak za korakom. Vezani smo na dogodke, ki močno pretresajo naše življenje. Če kdaj, je danes še posebej potrebno, da nam bodo vrednote, kot so ljubezen, solidarnost in strpnost luč v prihodnost. Kot vsako leto se je nekaj članov iz našega društva prijavilo na desetdnevno letovanje v začetku meseca septembra na otoku Rabu, udeležili pa so se tudi komemoracije, 9. septembra 2007, na samem kraju taborišča. Društvo je 18. septembra 2007 organiziralo »piknik v naravnem okolju« za svoje člane in povabljene goste iz sosednjih društev, Trbovlje, Kranj, Cerknica in Ljubljana, s katerimi že več let sodelujemo. Jože Novak Svetovno srečanje tabornikov in skavtov - Jamboree Na Brownsea Islandu je lord Baden Powel L avgusta 1907, pred stotimi leti, ob osmi uri zjutraj, prvič zatrobil v rog v poziv za prvi taborniški zbor na Zemlji. Nobeden izmed dvajsetih dečkov, zbranih na taboru, se ni zavedal, da bo čez sto let 38 milijonov skavtov in tabornikov po svetu 1. avgusta 2007 zjutraj še enkrat ponovilo svojo zaprisego. Na 21. svetovnem skavtskem Jamboreeju, ki je potekal od 27. julija do 8. avgusta 2007 v Hvlands parku v Veliki Britaniji, seje zbralo več kot 40.000 tabornikov in skavtov iz 158 držav. Refren himne JAMBO-HELLO je odmeval tudi tri dni na Brovvnsea Islandu, majhnem otoku na jugu Anglije, iz ust po dveh predstavnikov, ki smo zastopali taborniško-skavtske barve svoje države. Jan iz Zreč in Nina iz Domžal sva zastopala Slovenijo. Med bivanjem na otoku smo bili taboreči razdeljeni na štiri podtabore, ki so bili poimenovani natanko kot pred 100 leti: volkovi, škurhi, krokarji in biki. Na »kraj zločina« sva stopila dva dni pred pričakovano zoro skavtstva, navdušena, ponosna in polna pričakovanj po dolgi vožnji. Čez dan so se zvrstile različne aktivnosti. Streljala sva z lokom (lokostrelstva v nekaterih državah sploh ne poznajo), se pogovarjala z ostalimi, kako je pri njih poskrbljeno za zdravstveno oskrbo (da greš v lekarno in dobiš, kar potrebuješ, še zdaleč ni nekaj samoumevnega) in se pripravljala na večerni karneval. Če je bil različen jezik pri sporazumevanju kdaj problem, je ta ob večerih popolnoma izginil, glasba in ples sta naredila svoje... Smo pa vsi pogrešali vsaj kakšen košček klasičnega taborniškega večera. Kakšna zvezdica je sem pa tja pomežiknila: »Hej, v novem stoletju ne pozabi name...« Pa ogenj in kitara sta bila tudi malo užaljena. Naslednje jutro smo vstali ob štirih. Pravega sončnega vzhoda nas večina zaradi priprav, kjer smo morali biti Domžalčanka Nina Je skupaj z Janom na praznovanju stote obletnice skavtstva na svetovnem zletu tabornikov In skavtov v Angliji predstavljala Slovenijo. zraven, ni doživela, smo pa vsi čutili njegovo navzočnost. In kakšen občutek je ponosno nositi slovensko zastavo med zastavami vseh držav sveta! Se enkrat, vsak v svojem jeziku, smo se zaobljubili skavtstvu in si podali roke, izmenjali naslove, si obljubili, da nikoli ne pozabimo drug drugega, potočili kakšno solzico, drug drugemu na rutko naredili prijateljski vozel, nato pa počasi odšli. Pa ne še v Slovenijo, nazaj na Jamboree! Z Janom sva po svojih najboljših močeh predstavljala našo državo in če se je tabornikom doma v začetku avgusta kaj preveč kolcalo, je to zato, ker sva toliko mislila na nanje. Nina Savlč Nadaljuje se obnova ostrešja cerkve Sv.Trojice Z jesenskimi dnevi se je v polnem zamahu začelo tudi nadaljevanje obnove ostrešja pri cerkvi na Sveti Trojici. Pripravljalna dela za izdelavo železobeton-skega venca okrog ladje, kot je čiščenje podstrešja, odstranitev dela ostrešja in zavarovanje odprte strehe za primer dežja, so že končana, tako da je izbrano gradbeno podjetje z deli že začelo. Prav tako je bilo v večji delovni akciji pooblani tramovi in razžagaiii plohi za ostrešje. Cerkev je seveda precej večja od navadne hiše, zato je dela precej, tudi za naprej pa se vsi, ki prebivamo »pod trojiškim zvonom«, priporočamo za vsakršno pomoč. Vsi si želimo, da bi se dela čimprej zaključila, tako da se bodo kipi in ostala notranja cerkvena oprema čimprej lahko postavila nazaj. Prenovljeni biser naše kulturne dediščine, ki že stoletja zaznamuje vrh Svete Trojice, pa bomo tako uspeli ohraniti našim nadaljnjim rodovom. Rok Ravnikar Posvet rodovne uprave Domžalskih tabornikov V začetku septembra se je vodstvo Rodu skalnih taborov umaknilo v lovski dom na Nanosu in ves vikend pripravljalo velike načrte za novo taborniško sezono. Najprej smo ovrednotili lansko delo, od tam pa so ideje za naprej padale kar same od sebe. Ko smo v poznih nočnih urah končali z načrtovanjem, je še vedno ostalo dovolj energije za zabavne družabne igre, ki so ekipo še dodato povezale in utrdile, da bo pogumno stopila novim izzivom naproti. Posvet je bil zelo uspešen, njegove sadove pa naši taborniki že okušajo na petkovih vodovih srečanjih po domžalskih osnovnih šolah. Kaj vse smo pripravili za letos, lahko spremljate na naši spletni strani http://rst.rutka.net/, v oktobru pa bo izšla tudi mini publikacija, v kateri vam bomo predstavili, kaj se bo pri tabornikih dogajalo celo leto. Bodite pripravljeni! Tanja Cirkvenčič Taborniki na otroškem bazarju Med 13. in 16. septembrom 2007 je bilo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani veselo in razigrano. Družili smo se na drugem Otroškem bazarju - največji sejemsko-izobraževalni prireditvi, ki je namenjena otrokom do 15. leta, njihovim staršem, babicam, dedkom, pedagoškim delavcem ter vsem ostalim, ki so vsakodnevno v stiku z otroki. Prireditev ponuja aktualne vsebine in sveže ideje, kako preživljati kakovosten vsakdan. Letošnje leto smo se Otroškega bazarja udeležili tudi taborniki. Predstavili smo se s pomočjo taborniškega objekta, rutk, ki so bile razporejene po starost in z letaki, ki smo jih delili mimoidočim. Potrudili pa smo se tudi odgovoriti na vsa radovedna vprašanja zagretih tabornikov, skavtov in staršev, ki so se zanimali za nas. Imeli smo se odlično! Ugotovili smo tudi, da smo dokaj poznana organizacija, za katero se vsako leto odloča več otrok. Po sprehodu čez ostale zanimive delavnice pa smo si pridobili nekaj novih izkušenj ter veliko novih idej za delo z otroki. Štela Medobčinsko društvo invalidov Domžale V mesecu juniju je okrevalo 38 najtežjih invalidov z 12 spremljevalci v termah Topolšica. Njihovo okrevanje sta delno sofinancirala MDI Domžale in ZDIS, saj je povprečna pokojnina invalidov znašala 300 cvrov. V Topolšici smo preživeli pet nepozabnih dni. Spoznali smo nove ljudi, spletle so se nove prijateljske vezi. Nabrali smo novih moči, da smo premagali strah pred pogledi zdravih na nas, drugačne. Vsak dan smo se družili v naših klubskih prostorih, kjer smo se igrali različne družabne in miselne igre. ki so delale preglavice tudi »izvežbanemu« profesorju - ustvarjalcu iger. Koliko smeh in tudi jeze je bilo, koti kaj ni šlo takoj. Vztrajni pa smo bili. Nihče ni odnehal. Kdor je začel igro, jo je tudi dokončal. Vsak večer smo si gledali, kaj vse je posnel čez dan naš kamerman. Na individualnem plavalnem tečaju pa je Janez, ki je bil nekoč dober plavalec, dobil ko-rajžo za plavanje. Vsi smo tudi odšli na zaključni izlet na Vrh nad Velenjem. Pot nas je vodila mimo TE Šoštanj, skakalnice in jezera Velenje do vrha Vrh. Kako lep razgled je bil na dolino. Podnevi so se videli griči in na njih cerkvice in grad. Ponoči pa je bilo na nebu nešteto zvezd, v dolini pa polno luči na oknih, cestah in avtomobilih. »Kako je lepo! Nepozabno!« seje slišalo. Za prijetno bivanje v termah Topolšica je poskrbelo tudi prijazno in razumevajoče osebje. Oktober, november, december,....junij! Kako hitro so minili meseci telovadbe. Kar ne moremo verjeti, da je ne bo več, zato smo zaključili telovadne ure s pohodom na Mengeško kočo. Zbirno mesto smo imeli pri gradu pod Mengeško kočo. Nekaj zelo »gajstnih mladenk« seje odpravilo peš kar iz Domžal. Pred vzponom smo naredili gasilsko fotografijo. Na kočo seje pripeljalo samo 5 od 36 invalidov, ker jim je bila zaradi zdravstvenih težav prenaporna. Ob dobri hrani, pijači in glasbi smo se naplesali in obujali spomine: Kako je bilo včasih odveč iti še na telovadbo? Pa danes me vse boli! Helena je »nepopustljiva«! Kako se bomo sproščale in klepetale, če bo moški v skupini? Na te pripombe pa smeha, da je kaj. Oktobra se vidimo vsi, so rekli v en glas. Helena Werth 2007 VOLITVE 2007 stran 10 Spoštovani! Najprej bi se vam rad zahvalil za zaupanje, ki ste mi ga izrazili s podpisom pri podpori za predsedniško kandidaturo. Skozi predvolilni čas sem obiskal različne konce Slovenije in se ustavil tudi na vašem koncu. Moram pohvaliti razvojni napredek celotne regije in želim, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Slovenci smo v svojem razvoju, zlasti odkar imamo lastno državo že veliko dosegli. Naše preteklosti se lahko spominjamo s ponosom, v prihodnost pa zremo z zaupanjem. Naše vodilo v prihodnje mora biti dinamičen ekonomski in družbeni razvoj, ki bo omogočal povečevanje ekonomske blaginje in krepitev solidarnosti v družbi. Zato se bom kot predsednik zavzemal za politiko, ki bo navdihovala slehernega državljana in sleherno državljanko Slovenije k razvoju in uporabi vseh lastnih talentov v tem velikem prizadevanju. Samo s polnim angažiranjem vseh, ki je mogoče le v pogojih polne politične svobode, spoštovanja človekovih pravic in pravne države, lahko zagotovimo takšen razvoj. Predsednik mora pri tem imeti aktivno vlogo. Prispeval bom k spodbujanju podjetnosti in ustvarjalnosti, ki ju potrebujemo za nov razvojni ciklus. Ustvarjalnost moramo krepiti na vseh področjih ekonomskem, znanstvenem, kulturnem, izobraževalnem in političnem. Zavzemal sc bom za spodbujanje in priznanje dosežkov vseh, ki se v Sloveniji izkazujejo z ustvarjalnostjo. Večja ustvarjalnost pa zahteva tudi boljšo izobraženost. Seveda si bom kot predsednik posebej prizadeval na tistih področjih, na katerih naša Ustava nalaga predsedniku Republike pomembne in specifične naloge. Področje obrambe in nacionalne varnosti je takšno področje in nameniti mu nameravam posebno pozornost. Kot predsednik bom izboljšal prepoznavnost in povečal ugled Slovenije. Smo narod uspešnih, sposobnih, ustvarjalnih in marljivih ljudi s številnimi talenti, in na to moramo biti ponosni. Želim dvigniti kulturo dialoga v slovenskem političnem prostoru in s po-vezovalnostjo povrniti zaupanje v slovensko politiko. Kot predsednik si bom prizadeval za krepitev človekovih pravic za vse in vsakogar, zato bom dosledno spoštoval načela pravne države. NAME SE LAHKO ZANESETE. Kaj ljudje pričakujejo od dobrega predsednika? Da zna poslušati - in slišati. anj besed, več dejanj. Gaspari Misli na jutri. stran 11 VOLITVE 2007 ■ I Bolj se mu približaš, bolj spoznavaš, da je pravi za predsednika. N» podlagi 7. (lena Zakona o volitvah predsednika republike (l)radni list RS, •It. 39/92, 73/03 - odločba US) in 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list KS, SI. 109/06 - ZVDZ-UPB1, 54/07 - odločba IIS), izdaja Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja 4. volilne •noto SKLEP O IM)l,(K"xrvi VOUŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za izvedbo volitev predsednika republike v 10. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bodo v nedeljo, 21. oktobra 2007. VOLIŠČE 4.10.01 - KRAJEVNA SKUPNOST DOB I, Ulica 7. avgusta it 9, Dob Dob: Aškerčevi) ulica, Bevkova ulica, Cankarjeva ulica, Češeniška ulica, Čopova ulica, Erjavčeva ulica, Gubčcva ulica, Ka-juhova ulica 51.1, ljubljanska cesta Iti, 2, 2a, 3, 4, 5, 5a, 6, 7, 7a, 8, 9, 10, 11, 12, 13, I3a, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 25, 27, 29, 31 in 33, PreSernova ulica vsa, razen št. 36, 36a, 38 in 40, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica St. 4, 5, 6 in 8, Ulica 7. avgusta St. 1, la, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 10, 12, 14, 16 in 45, Vegova ulica in Župančičeva ulica St. 1, 3, 3a in 5, (iorjuSa in TurnUe. VOLIŠČE 4.10.02 - KRAJEVNA SKUP NOST DOB II, Ulica 7. avgusta it. 9, Dob Dob: rinžgarjeva ulica, Kajuhova ulica vsa razen SI.I, Kersnikova ulica, Kidričeva ulica, Linhartova ulica. Ljubljanska cesta St. 22, 24, 24a, 26, 28, 28a, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42 in 44, PreSernova ulica St. 36, 36a, 38 in 40, Slaretova ulica, Stritarjeva ulica, Tavčarjeva ulica St.l, 2 in 3, Trdinova ulica, Ulica Mirana Jarca, Ulica 7. avgusta St. 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 29a, 30, 3(>a, 31, 32, 33, 34, 36, 38, 40 in 4()a, Vodnikova ulica in Župančičeva ulica vsa, razen št. 1, 3, 3a in 5, (tilHik in Želodnik. VOLIŠČE 4.10.03 - DOM KRAJANOV V ŽE.IAII, Žeje 30, Brezovica pri Duhu, Luže pri Domlaiah, Sv. Trojka in Žeje. VOLIŠČE 4.10.04 - OSNOVNA ŠOLA KRTINA, Krtina 41, Brezje pri Duhu. Kokoinje, Krtina, Rača, Rafni vrh, Studenec pri Krtini, Ukocjan in Zalog pod Sv. Trojico. VOLIŠČE 4.10.05 - GASILSKI DOM HOMEC, Bolkova ulica 46, Homec Homec: I.ulica, II. ulica, III. ulica, IV. ulita. V. ulica. VII. ulica - del St. 13 in od 16 d« 35, VIII. ulica vsa, razen St.: 1. 2 in 3, Bolkova ulica, Oostičeva cesta in VaSka pol St:28, 29, 30, 31, 31 a, 32, 32a, 33, 34, 34a, 35, 36, 37, 38 in 38a. Nofiee: Oostičeva cesta, GraSičeva ulica. Partizanska ulica. Pionirska ulica in SGfkova ulica. VOLIŠČE 4.10.06 - OSNOVNA ŠOLA IHAN I. Šolska ulica 5, Ihan Ihan: Bistriška cesta, Breznikova cesta, Čcšminova cesta, Dragarjeva ulica, Drinova cesta. Emonska I. ulica, Lmonska II. ulica, Lmonska III. ulica. Igriška cesta. Nunska CCSta, Lipova ulica, Na ledinah. Pokopališka cesla. Pot na žago. Šolska ulica in Taborska cesta. Sel o pri Ihanu. VOLIŠČE 4.10.07 - OSNOVNA ŠOLA IHAN II, Šolska ulica 5, Ihan Brdo, Dohovlje, Goričica pri Ihanu, Prelog: Bistriška ulica, Breznikova cesta, Drinova ulica. Krožna pot. Pod hribom. Prečna pot, PreloSka cesta, Stara cesta, Tablarje-va ulica in Ulica Slavka Pengova. VOLIŠČE 4.10.08 - SAMOSTAN MALA LOKA, Mala Loka 8, BiSče in Mala Loka. VOLIŠČE 4.10.09 - GASILSKI DOM DOMŽALE, Savska cesta 2, Domžale Domtale: Cankarjeva ulica vsa, razen št.: I, 2 in 3, Kajuhova cesta St. it, 2,, 2a, 3, 4 in 5; Ljubljanska cesta št.:69 in 71, Radio cesla vsa, razen St. 9, Savska cesta St. : 2, 4, 6, 12, I2a, 20, 20a, 22, 24, 24a, 24b, 28, 28a, 30, 30a, 32, 34, 36, 37, 38, 38a, 38b, 40, 40a, 40b, 40c, 42,42a, 45a, 45b, 46,46a, 47,47a, 47b, 49, 49a, 51 in Sla, Tabor St: 13, 14, 15 in I5a in Ulica Simona Jenka. VOLIŠČE 4.10.10-AMD DOMŽALE, Krakovska 18, Domžale Domtale: Aškerčeva ulica, Brcjčcva ulica, Karantanska cesta vsa, razen 51.: I. 3, 5 in 13, KarlovSkova cesla. Kasalova ulica. Kopališka cesta. Krakovska cesta, Mačkovci, Savska cesta št. : 1, 3, 5, 7, 11, 13, 13a, 13b, 15, 17, 19, 21, 21a, 23, 25, 26, 27, 29, 31, 31a, 33, 35, 35a, 39, 41, 43, 44, 45, 48, 55 in 57, Stranska ulica, Študljanska cesta št. I in 5, Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica in Vodnikova ulica. VOLIŠČE 4.10.11 - GASILSKI DOM STUDA , Študljanska 39, Domžale Domtale: Brezova ulica. Hrastova ulica, Ja-vorjeva ulica, Jcscnova ulica. Radio cesta št. 9, Savska cesta St.: 50, 52, 53, 53a in 54 in Študljanska cesta vsa, razen št. I in 5, Šentpavel pri Domialah. VOLIŠČE 4.10.12 - KULTURNI DOM RADOMLJE I, PreSernova cesta 43, Radomlje Radomlje: Cesta Radomeljske čelc vsa. razen St.l in 3, Gregorčičeva ulica, Opc-karniška ulica, Pernetova ulica. Pod hribom. Prečna ulica, Prešernova cesta St.21,21 b, 23, 25, 25a, 27, 27a, 29, 31, 33, 34, 35, 36, 37, 38 in 41, Ravnikarjeva ulica, Šlandrova ulica vsa, razen St. 1, 3, 5, 7 in 8 in Trata. VOLIŠČE 4.10.13 - KULTURNI DOM RADOMLJE II, PreSernova cesta 43, Radomlje Hudo: llujska cesta, KovaSka cesta, Mli-narska ulica. Na loki. Ob MlinSčici, Potočna ulica, Prešernova cesta št. 70, 71, 72, 73. 75, 77, 79. 81 in 83 in Vrtnarska ulica. Radomlje: Hukovčcva cesta, Cesla borcev. Cesta Radomeljske čete St l in 3, Dormaatl-jeva ulica. Prešernova cesta št. 1. la. Ib. 2. 3, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 7b, 7c, 8, ga, 9, 10, II, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19,20,22,24,24a, 28, 30, 32, 40, 40a, 42, 43, 44, 45, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 47c, 48, 49, 50, 51, 52, 53 in 54, Šlandrova ulica št. 1, 3. 5, 5a, 7 in 8 in Triglavska ulica. Škrjančevo. VOLIŠČE 4.10.14 - GASILSKI DOM ROVA, ŽiSka c. 10, Rova Dolenje, Jasen, Kolovec, Rova: Brezovica, Cesta k cerkvi, Cesta v Dolenje, Hrastičje, Kolovška cesta. Na klancu. Pod klancem, Pot na Blata, Pol ob Rovščici, Rovska cesta in Žiška cesta. Zagoricu pri Rova h in Žiče. VOLIŠČE 4.10.15 - DELAVSKI DOM VIR I, Šaranovičeva cesta 19, Vir Vir: Bevkova ulica. Borova ulica, Bukovče-va ulica št. 2, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a, 13, 14, 15,15a, 16,17,17a, 17c, 18, 18a, 19, 19a, 20, 21, 22, 23, 23a, 24, 25, 26, 26a, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 37a, 38, 40, 42, 44, 44a, 46, 46a, 46b, 48 in 54, Čufarjeva ulica, Dvoržakova ulica, Erjavčeva ulica. Finžgarjeva ulica, Gubčcva ulica, llubadova ulica št. 6,6a, 8, 9 in 10, Ipavčeva ulica, Šaranovičeva cesta št.lOa in Zoisova ulica št. la, 3, 4, 6, 8. IX, 19, 20, 22, 24, 30, 30a, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 43, 45, 45a,45b in 51. VOLIŠČE 4.10.16 - DELAVSKI DOM VIR II, Šaranovičeva cesta 19, Vir Vir: Aljaževa ulica, Bukovčeva ulica St.l, 3 in 4, KoliSka ulica. Litijska ulica. Rožna ulica, Sončna ulica, Šaranovičeva cesta vsa razen Št.lOa, Tkalska ulica in Zoisova ulica St. l,2,2a,4a,4b,5,6a,9, 10, II, 12, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 21, 23, 25, 25a, 26, 27, 28, 31, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 48, 48a, 48b, 49, 49a, 49b, 49c, 50, 50a. 50b, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 60, 60a, 61 in 61 a. Podredje. VOLIŠČE 4.10.17 - VRTEC VIR llubadova ulica 15, Vir Vir: Bukovčeva ulica št.: 39, 41, 43, 45, 47, 49, 49a, 50, 53 in 53a, Hubadova ulica vsa, razen št. 6, 6a, 8, 9 in 10, Jurčičeva ulica, Kuharjeva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Metelkova ulica, NuSičeva ulica. Osojna ulica, Parmova ulica. Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šubičeva ulica, Tolstojeva ulica in Umckova ulica St.: 1, 3, 7, 9, 13. 15. 17, 19,21,22, 24 in 25. VOLIŠČE 4.10.18 - KOLIČEVO KARTON d.o.o. UPRAVA, PapirniSka cesta I, Vir Količevo, Vir: PapirniSka cesta, Umckova ulica št.: 2, 4, 8, 10, lOa, 12, 14, 16, 18 in 20, Valvazor-jeva ulica, Zrinjskega ulica in Žnidaršičeva ulica. VOLIŠČE 4.10. 901 - DOMŽALSKI DOM , Ljubljanska cesta 58, Domžale Predčasno glasovanje. VOLIŠČE 4.10. 902 - DOMŽALSKI DOM , Ljubljanska cesta 58, Domžale VoliSče ~a invalide. VOLIŠČE 4.10.903 - DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale I i tliičt ■ za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja. OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 10. VOLILNEGA OKRAJA 4. VOLILNE ENOTE PREDSEDNIK Šllra: 041 3/2007 OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Datum: 20. 0.2007 Patar Golob, unlv dipl prav. Na podlagi 7. člena Zakonu o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, St. 39/92,73/03 - odločba US) in 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, St. 109/06 - ZVDZ-UPB!, 54/07 - odločba US), izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za izvedbo volitev predsednika republike v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bodo v nedeljo, 21. oklobra 2007. VOLIŠČE 4.11.01 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE, Ljubljanska 105, Domžale Domtale: Kamniška cesta št.: 7,11,12,13, 14, 16 in 18, Levstikova cesta. Ljubljanska cesta št.: 96, 100, 101, 102, 103, 104, 106. I06a, 108, 110. lin.,. 112, 114. I14a. 116, 118 , 120, 124, 126, 128, 130, 132, 134, I34n, 135, 136, 138 in 140, Ulica Ivana Pengova. Ulica Nikola Tesla. Vodopivče-va ulica in Župančičeva ulica 51. : 4 in 6. VOLIŠČE 4.11.02- GALERIJA DOMŽALE, Mestni trg 1, Domžale Domtale: Kuranlnnskn cesla 51.: 1, 3, 5 in 13, Ljubljanska cesta št:: 73, 81, 83, 85, 87, 89, 91, 93, 95, 97 in 99, Lobodova ulica, Mcslni trg, Slamnikarska cesta št.: 1. la. lb, le, ld, 3, 3a, 3b, 5, 7, 8, 9, 14, 16, 18 21, 23, 25 in 27, Ulica Matije Tomca in Župančičeva ulica št.: 1,3, 5, 7, 9 in II. VOLIŠČE 4.11.03 - ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, Mestni trg 2, Domžale Domtale: Cesta talcev, Miklošičeva ulica 51.: la, lb, le, ld, le, 1, 5, 7, 9, 9a, 11,13,15,17 in 19 in Slamnikarska cesta št, : 2, 4 in 6. VOLIŠČE 4.11.04 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE I, Bistriška cesta 19. Domžale Domtale Gregorčičeva ulica št.: 1, 3, 5 in 7. Miklošičeva ulica St. : 2a, 2b, 2c, 2d, 4a, 4b, 4c in 4d in Slamnikarska cesla 51. : 17. 19 in 20. VOLIŠČE 4.11.05 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE II. Bistriška cesta 19. Domžale Domtale: Bistriška cesta, Detelova ulica, Oostičeva ulica, Gregorčičeva ulica vsa, razen št.: 1, 3, 5 in 7; Ješetova ulica, Ljubljanska cesta št.: 105. 107, 111, 113, 117, 119, 119a, 121, 123, 127, 29, 131, 133 in 137, Miklošičeva ulica št. 35, Murnova ulica, Plečnikova ulica, Potočnikova ulica, Rojska cesta, Sejmiška ulica, Slamnikarska cesta št. : 22, 26, 28 in 29 in Vegova ulica. VOLIŠČE 4.11.06 - OSNOVNA ŠOLA RODICA, Kettejeva ulica 13, Domžale Domtale: Adamičeva ulica, Berni-kova ulica, Breznikova ulica, Češ-minova ulica, Fajfarjeva ulica št. 15, Jarčeva ulica St. : 1, 2, 7, 12, 12a, 13, 18 in 23, Kettejeva ulica St. : 13, 14, 14a, 15, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28 in 30, Ljubljanska c. 150 in 151, Rodi-ška ulica, Staretova ulica, Šolska ulica »t: 1, la, 12, 14, 17, 19 in 21, Trdinova cesta, Triglavska ulica in Zoranina ulica. VOLIŠČE 4.11.07 SREDNJA ŠOLA DOMŽALE GIMNAZIJA, testa talcev 12, Domžale Zahorit: Ihanska cesta, Krumperška ulica. Pot pod hribom. Pot za Bistrico in Šumberška cesta. VOLIŠČE 4.11.08 - ČISTILNI SER V1S (ZOREČ), Depala vas 5, Depala vas. VOLIŠČE 4.11.09 ZSČ DOMŽALE Ljubljanska 36, Domžale Domtale: Kosovelova ulica. Krožna cesta. Ljubljanska cesta od št. 1 do 46 ler St.: 47, 49, 49a, 49b, 51, 53, Na Zavrteti, Poljska pot, Pot na Pridavko, Ravnikarjeva ulica, Stobovska cesta. Tabor št.: 6, 6a, 8, 12, 16, 17, 18 in 19, Taborska cesta St. : 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 22, 24, 26 in 28, Trubarjeva ulica in Trzinska ulica. VOLIŠČE 4.11.10 - KS VENCLJA PERKA DOMŽALE, Ljubljanska 58, Domžale Domtale: Cankarjeva ulica St.: 1, 2, 2a in 3, Kajuhova cesta vsa, razen St.. 1, 2, 3, 4 in 5, Kersnikova ulica. Ljubljanska cesta št. : 48, 52, 54, 54a, 55, 56, 58, 58a, 59, 60, 61, 61a 62, 63, 63a, 65, 65a, 67 in 67a, Masarvkova ulica vsa, razen št. : 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Nova ulica. Obrtniška ulica. Partizanska ulica. Prečna ulica, Prešernova cesta. Roška ulica. Tabor St. : 1, 2, 3, 3a, 4, 5, 7, 9, 9a, 10 in 11, Taborska cesta št. : 3, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25 in 27, Ulica Urha Ste-novca, Varškova ulica. Vodovodna eesla in Železniška cesta. VOLIŠČE 4.11.11 - VARNOST LJUBLJANA d.d. PE DOMŽALE, Ljubljanska 68, Domžale Domtale: Kamniška cesta St.: 2, 3, 5, 5a, 6, 8, 8a, 9 in 10, Kolodvorska cesta. Ljubljanska cesta št.: 64. 66. 68. 70. 72. 72a. 74, 76, 76a, 80. 80a. 82, 84, 84a. 86. 88. 90, 90a in 92 in Masljeva ulica. VOLISČE 4.11.12 - NOVA OSNOVNA ŠOLA DRAGOMELJ Dragorm-ij 180, Drugomelj in PSulii. VOLIŠČE 4.11.13 - OSNOVNA ŠOLA JARŠE . Šolska la. Spodnje Jarše Rodicu: Dragarjeva ulica, Fajfarjeva ulica, Groblje, Jarčeva ulica. Kamniška cesta it.: 15, 17 in 19, Kettejeva ulica št.: 1, 2, 4, 7, 8,9, 10, II, lla, llb, 12, 12a in I4b, Masarvkova ulica št.: 18, 19,20,21,22 in 23, MiSeva ulica, Perkova ulica, Petrovče-va ulica in Slomškova ulica. Spodnje Jarte: Cesta Petra Majdiča, Čevljarska ulica, Groharjeva ulica, Jakopičeva ulica, Jarška cesta, Jelovškova ulica. Kamniška cesta št. 2, Prežihova ulica, Smoletova ulica, Šolska ulica in Šubljeva ulica. VOLIŠČE 4.11.14 GASILSKI DOM SREDNJE JARŠE. Jarika cesta 37. Srednje Jarše Srednje JarHe: Čevljarska ulica. Gasilska pot, Golčajska ulica, Jarška cesta. Kamniška cesta. Kokaljeva ulica. Mlinska cesta, Rožičeva ulica, Ručigajeva ulica. Rudniška ulica, Votfova ulica. Zgornje JarKe: Brigadirska ulica, Gregorčičeva ulica, Industrijska cesta, Kamniška cesla. Krožna cesta, Preserska cesta, Pu-hova ulica in Rusjanova ulica. VOLIŠČE 4.11.15 - OŠ FKESIK.il PRI RADOMLJAH, Pelechova 83. Pre-serje pri Radomljah Preserje pri Radomljah: VI. ulica, VII. ulica-del od St. 1 do 14, razen št. 13, VIII. ulica št.: 1, 2, 3, 22 in 30, Bistriška ulica. Gajeva ulica. Igriška ulica, Kajuhova ulica, Kamniška cesta, Levstikova ulica, Pelechova cesta, Staretova ulica, Tovarniška ulica, VaSka pot od St.l do 27, ter St. 27a, 27b, 27c, 27f, 28a, 43, 44, 45, 46, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55 in 56. VOLIŠČE 4. 11.901 DOMŽALSKI DOM. Ljubljanska cesta 58. Domžale Predčasno glasovanje VOLIŠČE 4. 11.902 - DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska cesta 58. Domžale Volišče za invalide. VOLIŠČE 4. 11.903 - DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska cesta 58. Domžale VoliSče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja. Republika SlemuDa OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA II. VOLILNEGA OKRAJA 4 VOLILNE ENOTE PREDSEDNICA Šifra : 041-4/2007 OKRAJNE VOLILNI KOMISIJI Datum 2>. 1.2007 AnHa Jan|oi. ual« dipl pran LDS Dob O dogajanjih v občini, krajevni skupnosti in stranki Sredi septembra so se na prvem sestanku po počitnicah zbrali člani in članice Krajevne organizacije LDS, da bi prisluhnili informaciji o dogajanjih v krajevni skupnosti in občini, predvsem pa v politični stranki. Tako je Pavel Cerar, član Občinskega sveta Občine Domžale, poročal o delu Občinskega sveta, pri čemer so bili prisotni še posebej pozorni na sprejemanje dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Domžale ter so soglasno podprli predlog, ki ga je svetnik podal na seji Občinskega sveta, in sicer, da se za naselje Dob, tudi glede na povezavo s Podjetniško cono Želodnik, izdela celovit prostorski akt, ki bo omogočil nadaljnji razvoj tega območja, še IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran 12 posebej pa je treba poiskati lokacije za manjkajoče družbene objekte (vrtec, nadaljevanje naslednje faze izgradnje OŠ Dob, dom starejših občanov ipd). Franc Go-tar, član Sveta Krajevne skupnosti Dob, je poročal o delu sveta ter problematiki, ki spremlja razreševanje posameznih investicij. Ob tem je bilo z zadovoljstvom ugotovljeno, da se sanirajo ceste po gradnji plinovoda in drugih priključkov, prisotni pa so ponovno poudarili potrebo po odmeri zem- *LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVEMME ljišč, ki so jih posamezniki odstopili za komunalne objekte, njihovo plačilo in odpis, saj je le tako mogoče pričakovati, da bi občina in KS tudi v prihodnje zagotovila nujno potrebna zemljišča za posamezne investicije. Posebej je bila izpostavljena potreba po gradnji pločnika med Dobom in Podreč-jem, ki je pomembna predvsem z vidika varnosti šolske mladine, prisotni pa so razpravljali tudi o posledicah nedavnih neurij. Pogovarjali smo se tudi o LDS po vodstvom nove predsednice ter se dogovorili o jesenskem izletu. LDS Dob Gaspari po javnomnenjskih raziskavah drugi Nenehno merjenje javnega mnenja in različni rezultati javnomnenjskih raziskav je prepričalo LDS, ki podpira neodvisnega kandidata za predsednika, Mitjo Gasparija, da je opravila svojo javnomenjsko raziskavo. Velik in reprezentativnem vzorec, ki obsega celotno Slovenijo je pokazal, da je Mitja Gaspari med vprašanimi, ki bi se udeležili volitev druga izbira. Ob srečanju s predstavniki stranke je odgovoril tudi na očitke, da se na soočenjih in predstavitvah v javnih medijih premalo smeje: »Biti predsednik države je resna stvar.« Se\ oila pričakuje, da bo javne raziskave potrdil tudi volilni rezultat v prvem krogu. 00 LDS Domžale V Železnikih Po mojem zadnjem oglašanju o dogajanju na centrali LDS, po mnenju nekaterih preveč pocukranem, se danes politike LDSa, MLDja in pa vseh ostalih lokalnih zadev v tem sestavku ne bom dotikal. Mesec v katerega smo zakorakali je za nekatere nič kaj preveč drugačen od prejšnjega, nekaterim pa je prejšnji povzročil toliko težav, da jih še v tem sami ne bodo mogli rešiti. Verjetno ste vsi ugotovili, da govorim o naravni katastrofi, ki je 18. septembra 2007, poplavila Slovenijo. Na žalost je terjala tudi 6 življenj, ki smo jih pospremili z dnevom žalovanja. Bitka z naravo, časom in predvsem upostošenjem pa se je nadaljevala. Notranja vest tako kot mnogih naših državljanov in državljank mi ni dala miru, zato sem se odločil, da bom fizično in finančno pomagal tudi sam. Pridružil sem se ekipi Radia Hit. V Železnikih so nas lepo sprejeli, polni volje in optimizma. Zato sem se vrnil tudi v nedeljo. Pohvalil bi na našo občino, predvsem župana Tonija Dragarja za hitro pomoč v znesku 32.000 evrov, lep zalogaj pitne vode in sendviče ter domžalske podjetnike, predvsem gostince, ki so pripravili odličen golaž. Bilje glavni obrok še nadaljnjih nekaj dni kar nekaj družin. Prijazni nasmehi in tople besede domačinov so bili vsem prostovoljcem v vzpodbudo in največje zadovoljstvo, ki si ga človek more misliti. Jani Novljan SD Domžale Dr. Tiirk: Za uskladitev plač z inflacijo Ob začetku predsedniške kampanje smo dr. Danila Turka povabili tudi na okroglo mizo v Domžale, kjer smo v dobri uri izvedeli marsikaj zanimivega, tako iz njegovega osebnega in službenega življenja. Dogodek je povezovala Cveta Zalokar Oražem, pričel pa seje s pozdravom predsednika SD Domžale Aleša Sazonova. V zanimivi predstavitvi kandidata smo spoznali tudi njegov prijeten smisel za humor. Povedal je, zakaj je zavrnil predlog, da postane župan Ljubljane, pravi, da za to funkcijo nima dovolj izkušenj, Ljubljana potrebuje poslovnega človeka. Nismo mogli mimo vprašanja, zakaj predsednik? Ker je na tej poziciji v ospredju diplomacija, kjer pa je, roko na srce, dr. Tiirk vse prej kot neizkušen. Govorili smo o njegovih stikih z dosedanjima predsednikoma. Z dr. Drnovškom je imel zadnji stik januarja 2006, ko sta govorila o Darfurju. Predlog Turka je bil, da se s takratnimi predsedujočimi EU pogovori o situaciji. Bližje sta si s Kučanom, ki je bil med tistimi, ki so na Kongresni trg prišli obiskat njegovo volilno hiško. »Z njim bom imel stike tudi v bodoče, ker je človek, ki ima veliko zanimivega povedati,« pravi dr. Tiirk. Omenili smo tudi njegovo delo na pravni fakulteti. Tik preden se je odločil za kandidaturo, je zaključil s pisanjem knjige Temelji mednarodnega prava, ki jih je pisal vse od svoje vrnitve v Slovenijo in bodo izšli 10. oktobra. »Da sem imel pisanje učbenika za seboj, je bila dodatna motivacija, da sem se odločil za to.« Izognili se nismo niti predsedovanju EU, kjer pravi, da bo Slovenija lahko pokazala svojo hrbtenico. Vse nas je zanimalo njegovo mnenje o podražitvah in plačah, kjer se dr. Tiirk zavzema za uskladitev plač in pokojnin z inflacijo. Od vlade pa pričakuje, da ne bo nadaljevala z inflacijo. Prav tako pa ima izdelano mnenje o visokem šolstvu, kjer s prihodom nove ministrice pričakuje izboljšanje in pravi, da naj se VŠ ne vsiljujejo rešitve, pač pa naj se mu raje pomaga. In za konec še pereča tema, ki zadnje čase v ospredje prihaja tudi v občini Domžale; privatizacija zdravstva. »Določena vrsta privatizacije je lahko dobra, a ne taka kot je zdaj, ko je že kar kaotična. Imeli smo dobro javno zdravstvo, ki ga ne smemo uničiti. Če bi to, kar je bilo dobro, ostalo, potem ni problema za privatizacijo.« M. A. Kegel Mladi Forum SD Domžale: Z novim vodstvom novim projektom naproti MF SD Domžale je v mesecu septembru izvedel volilno konferenco, ki so se je poleg članov MF Domžale udeležili tudi članih MF iz Zagorja, Trbovelj, Ljubljane, Nove Gorice in Ptuja. Ekipa, ki v Domžalah deluje šele od letošnje pomladi in je kot svoj prvi projekt pripravila akcijo Dan Zemlje, je na volitvah potrdila svojo dosedanjo aktivnost. Člani predsedstva so tako postali Rok Brajkovič, Larisa Kegel in Anja Rupnik, koordinatorica za informiranje je Larisa Žgaj-nar, sekretarka Urška Kordež, podpredsednik Sašo Kozlevčar in nova predsednica Mateja Kegel. Svojo vizijo delovanja MF v Domžalah smo pokazali že v preteklih mesecih, krepko pa smo zavihali rokave in se MLADI FORUM prepustili valu novih aktivnosti tudi v bodoče, saj aktivnostim ni konca. V minulih dneh se bomo ob tednu otroka z osnovnošolci pogovarjali o njihovi (varni) poti v šolo, prav tako smo bili med bolj aktivnimi na mladinskem soočenju, ki ga je pripravil MSD, naš cilj je ponovna obuditev MKCD-ja, na povabilo naših kolegov iz Zagorja bomo odšli na kostanjev piknik, ena pomembnejših priprav pa je Kongres Mladega Foruma Slovenije, ki bo v Mariboru, 13. in 14. oktobra, kjer bomo iz domžalskega tabora delili kar štiri glasove. Čas je za nov veter v vrstah M F. Mateja A. Kegel V Sloveniji imamo novo politično stranko Združenje ZARES je že spomladi napovedalo, da bo jeseni ustanovilo politično stranko in 6. oktober pomeni njen rojstni dan. Razmere so dozorele in pogoji so izpolnjeni. Ko smo marca letos ustanovili naše združenje, smo povedali, da se v hišo lahko vseliš šele, ko je zgrajena, ne pa takrat, ko si jo šele zamisliš. Pojasnili smo, da ustanovitev nove stranke, ki želi pomembno sooblikovati skupno prihodnost, 15 let po ustanavljanju prvih pravih političnih strank, ni več enostaven ljubiteljski projekt, kjer zadošča dobra volja. Prostor se zdi nasičen, stare politične stranke si nove konkurence ne želijo, cinična di- stanca se pri marsikom krepi, zato je treba v areno vstopiti takrat, ko si zares pripravljen. Mesece, ki so za nami, smo izkoristili za pripravo statuta in programskih izhodišč, se odprli za članstvo (sedaj nas je že več kot 1000), se med seboj spoznavali in intenzivno izmenjevali poglede na to, kako vidimo novo politično prakso. Po svojih močeh smo jo tudi že nekajkrat uspešno demonstrirali, saj so bili naši poslanci Gantar, Lahovnik, Sirca in Zalokarjeva med najbolj aktivnimi in prodornimi. 29. septembra smo na občnem zboru Združenja Zares opravili še zadnja ključna, kar zadeva naše Združenje zaključna dejanja. Ko to pišemo, še ni dokončno odločeno, kdo bo predsednik nove stranke, saj imamo dva kandidata - gospoda Cenclja in gospoda Golobica. Po prvem štetju glasovnic, saj neposredno volimo vsi člani, kaže, da bo to postal Gregor Golobic. Večina tudi meni, da se ohrani dosedanje ime ZARES, sprejeli pa bomo tudi Ustanovno programsko izjavo Za novo politiko.Takoj po ustanovitvi pa bomo oblikovali programske odbore, katerih prva naloga bo priprava volilnega programa za državnozborske volitve 2008. Glavna izhodišča našega delovanja so usmerjena v odpiranje političnega prostora, ki nujno potrebuje nove ideje, nove odgovore. Zavzemamo se za trajnostni razvoj, z občutnim poudarkom na okoljski problematiki in temelječem na med generacijskem sodelovanju in pravičnosti. Seveda imamo tudi izdelano stališče do zdravstva, šolstva in znanosti ter izjemno kritičen odnos do trenutne proti urbane politike. coz SDS Domžale za bolj varen in urejen promet v občini V zadnjem času je opaziti stagnacijo v občini, predvsem, kar se tiče varnosti in urejenosti (cestnega) prometa v in skozi občino Domžale. Ugotavljamo, da občinska politika na tem področju ne sledi trendom povečanja varnosti. V naši občini je veliko cest, ki so v SDS zelo slabem stanju in ki kar kličejo po obnovi. Nekatere od njih so resda ceste državnega ranga, vendar ni videti, da bi sedanja občinska oblast opozarjala izvajalce in vzdrževalce teh cest, da jih urede v stanje, ki bi bilo primerno. Precej cest, za katere je dolžna poskrbeti občina, pa se nahaja v še večjem kaosu. Od cest, ki sc nahajajo v zelo slabem stanju oz. so nevarne za udeležence v prometu (predvsem za šolarje, kolesarje ter starejše osebe), bi omenili cesto Kamnik-Domžale, cesto iz Radomelj proti Arboretu-mu, cesto Krtina-Dob-Domžale, deli cest v okolici šol, kjer je nujno potrebno zagotoviti ukrepe za umiritev prometa (t.im. ležeči policaji) in nekateri cestni odseki na področju Vira, Dragom I ja, Radomelj, Homca, Preserij, Domžal, Ihana, Rodice, Doba, Turnš, Češenika, ki so zaradi vremenskih razmer ter dotrajanosti v zelo slabem stanju. Zaradi povečanega tranzitnega tovornega prometa skozi občino, predvsem na relaciji Želodnik-Trzin, bi bilo potrebno zagotoviti povečano ukrepanje policije, saj morajo tovrstna vozila uporabljati avtoceste. Opažamo pa tudi povečan promet pri vstopu in izstopu na avtocesto, predvsem ob konicah. Zato je potrebno v čim krajšem času zgraditi »jeziček Tosama«, dodatni avtocestni priključek v Studi ter urediti »križišče Deteljica«. Potrebno pa bo urediti tudi promet skozi center Domžal ter urediti avtobusno in železniško postajališče. Zaradi povečanja varnosti udeležencev v cestnem prometu zato SDS Domžale tudi javno predlaga, naj sedanja občinska oblast stori korak naprej na tem področju, saj število žrtev na cestah narašča. Janez Stlbrlč, tajnik In tiskovni predstavnik SOS Domžale, vravv.domzale.sds.si Novo vodstvo SDM Domžale Člani SDM Domžale (Slovenske demokratske mladine iz Domžal) so na nedavni seji izvolili novo vodstvo, ki ga sestavljajo: - Gregor Horvatič, predsednik - Feliks Klopčič, podpredsednik - Anže Košak, tajnik in tiskovni predstavnik - Matjaž Kunstelj, športni referent - Urška Kabaj, članica - Miha Weith, član. V nadaljevanju seje so se mladi člani SDS-a iz domžalske občine posvetili analizi nekaterih že izvedenih projektov v letošnjem letu ter delovanju do konca letošnjega koledarskega leta, Gregor Horvatič pa jih je seznanil tudi z nekaterimi aktivnostmi SDM na državni ravni. Pozdravil pa jih je tudi Gregor Zavrl, član Nadzorne komisije SDM na državni ravni ter predsednik SDM Litija. Naslednji sestanek bodo člani vodstva SDM Domžale sklicali še v tem mesecu in na njem med drugim obravnavali tudi konkreti- som ziran predlog njihovih aktivnosti oz. projektov v bodoče. Večonašem delu lahkopreberetena spletni strani www.domzale.sds.si Janez Stlbrlč iren. *>*«,,■,.». m/ Ljubljanska 104 • Domžale • 0171415 00 Nova kolekcija: za oblikovanje pričeske za nego las QlO OSiS+ BCZ B O N A ( U K I Nudimo vam tudi Učenje, svetovanje OPTIKA BRIGITA Nudimo kompletno oskrbo vida: • pregled oči • pestra izbira okvirjev • najnovejša generacija VARILUX PHYSIO stekel • stekla ANTI-FATIQUE osvežitev za vaše oči • sončna očala Wk^ ...................■..............—........■............—................■................. i Delovni čas od pon. do pet. od 10. do 18. ure. Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 stran 13 IZ ŽIVLJENJA POLITIČNIH STRANK ■ Na 16. taboru SLS kar 12.000 udeležencev Tradicionalni tabori SLS so velik praznik, ne samo za stranko, temveč za vse članice, člane, simpatizerje, ki že dolgo ali pa na novo dihajo s stranko vrednot, spoštovanja, prijateljstva in ljudskosti. 9. septembra se je ob prijetnem sončnem vremenu pred Postojnsko jamo zbralo kar 12.000 obiskovalcev iz vse Slovenije in s svojo udeležbo pripomoglo, da je tradicionalno družabno - politično srečanje potrdilo, da je SLS resnično povsod doma. Tudi udeležba občinskega odbora SLS Domžale je bila letos rekordna, saj se nas je na pot do Postojne podalo z dvema avtobusoma prek osemdeset. Na taboru smo sicer lahko srečali celotno vodstvo stranke z obema podpredsednikoma, poslanci in ministri SLS. Osrednje svete maše v koncertni dvorani Postojnske jame, ki jo je daroval koprski škof msgr. Metod Pirih, se je sicer zaradi logističnih omejitev uspelo udeležiti le FIZIOTERAPIJA IN MASAŽA - bolečine v hrbtenici - športne poškodbe Višja fizioterapevtka Mirjam ŠPAN Kersnikova 27,1234 Mengeš Tel.: 723 05 91, gsm: 041/617 108 Letos se je Tabora SLS Iz naše občine udeležilo rekordno število udeležencev nekaj manj kot 2000 ljudi, velik del obiskovalcev se je zato udeležil sv. maše, kije potekala v župnijski cerkvi sv. Štefana v Postojni. Letošnje srečanje je še posebej blestelo v dodatni turistični ponudbi, saj so si mnogi ogledali še Postojnsko jamo, Pivko jamo, Črno jamo in Pred-jamski grad. Pred osrednjim delom prireditve so na glavnem odru obiskovalce zabavali številni domači pevski zbori, dramske skupine, vokalne skupine, posamezniki. Pred taborom se je po vsej Sloveniji zvrstilo 14 okroglih miz, na katerih smo s pomočjo strokovnjakov in politikov razpravljali o različnih problemih in možnih rešitvah, ki bodo omogočile napredek in kvalitetnejši razvoj. Na podlagi letošnjih omizij bo urejen tudi zbornik »Taborski memorandum«, da povedano in slišano ne ostane le govorjena beseda. V osrednjem nagovoru je predsednik SLS Janez Podobnik poudaril, da Slovenska ljudska Stranka ostaja stranka ljudi, ver- jame v človeka, njegovo svobodo, pravičnost in solidarnost. Odprta je za vse Slovenke in Slovence in vse slovenske državljane, ki želijo delati v dobro slovenske države in slovenskega naroda in ki se zavzema za eko-socialno tržno gospodarstvo, za spoštovanje privatne lastnine in pobude posameznika. »V Slovenski ljudski stranki si prizadevamo, da večinski deleži v strateško najpomembnejših podjetjih, bankah in zavarovalnicah ostanejo v slovenskih rokah. Če bomo prodali najkvalitetnejša podjetja, kje bodo delali naši izobraženci, naša mladina? V razvojnih oddelkih prodanih podjetij gotovo ne!" Priprave na prihodnost in ob tem pomembna vloga SLS, Slovenija - država blagostanja, konzervativnost v evropskem pomenu besede, delovanje, tradicionalni temelji, zgodovinske izkušnje in državniki naše predhodnice, odnos do zemlje, slovenskega jezika, do kmetstva, pečat dr. Kreka, nasprotovanje igralništvu, dru- žina kot temeljna vrednota, napoved davčnih sprememb, enakomerna poseljenost, kulturna krajina, mejna vprašanja s Hrvaško, priprave na kongres, vse to in še marsikaj so bili ključni poudarki predsednika Podobnika. Po uvodnem nagovoru je predsedniški kandidat s podporo SLS, Lojze Peterle, spregovoril o svojih videnjih Slovenije v prihodnosti in kakšno mesto si bo prisvojila na zemljevidu prepoznavnosti po vsem svetu, če bo izvoljen na letošnjih volitvah za predsednika države. V zabavnem delu je do poznega popoldneva obiskovalce zabavalo več skupin, med drugim Čuki, Saša Lendero, Alfi Nipič in Ptujskih 5. V okviru tabora, tako kot vsako leto do zdaj, so potekale (udi športne aktivnosti, bogat otroški program, nagradno žrebanje in humanitarna akcija, ki so pokazale, da ima SLS vedno posluh za šport, otroke, nagrade in socialno pomoč. Rok Ravnikar Mlada Slovenija se v Domžalah krepi! vabimo Vas na klepet z LOJZETOM PETERLETOM V PETEK, 12. 10. 2007, OB 17:30. URI KNJIŽNICA DOMŽALE Poleg ostalih občinskih odborov različnih strank, ki so v Domžalah, smo s svojimi projekti z novim šolskim leto začeli tudi mladi v pomladku Nove Slovenije. Napovedujemo leto, polno raznih projektov, ki bodo namenjeni otrokom, kot tudi mladostnikom, ki živijo v občini Domžale. Začeli smo s zbiranjem podpisov v Domžalah za predsedniškega kandidata Lojzeta Peterleta. Prav tako pomagamo pri organizaciji okrogle mize z gospodom Peterletom, ki bo v domžalski knjižnici v PETEK, 12. oktobra 2007 ob 17.30 uri. Vabljeni vsi, ki podpirate kandidata in seveda vsi tisti, ki bi radi gospoda Peterleta spoznali še bližje. V jesenskih počitnicah bomo organizirali SloveniHar l|,r. I delavnice za otroke, kjer se bodo otroci lahko naučili izdelave sveč, saj se bliža dan spomina na mrtve prijatelje, sorodnike, /a mladostnike bomo organizirali filmske večere in še druge dogodke, ki bodo popestrili dogajanje v Domžalah. Članstvo v OO Mlade Slovenije se veča in veča, a vseeno smo veseli vsakega, ki ima interes, da postane član podmladka v stranki, ki zagovarja tradicijo in ki mu ni vseeno, kaj se dogaja v Domžalah z mladino.Zato vas vabimo, da se nam pridružite vsi mladi, ki imate radi Domžale, vsi, ki hočete več novosti, sprememb in imate ideje, kako popestriti družbeno sceno mladih v občini. Dovolj je bilo apatičnega vzdušja v Domžalah!!! Zdaj je čas, da tudi mladi povemo, kje so problemi in kje so luknje v občini, ki jih je potrebno zakrpati. In seveda, da povemo tudi načine, kako bi rešili le težave. Pred kratkim je bila opravljena anketa o tem, kaj mladi mislijo, ali imajo kakšno možnost oziroma ali imajo kakšen vpliv v družbi. Skoraj 60% vprašanih je menilo, daje vse brez veze, da ne vedo, kako bodo nadaljevali svoje življenje, da ne morejo nič spremeniti, da ... Kriviti državo za to, ker si ti len in nimaš nobene volje, je krivično in strahopetno. Take misli so kot rakaste celice, ki napadejo dobro tkivo. Še tisti, ki bi hoteli kaj narediti za dobrobit družbe se, s tem okužijo in zavržejo vse ideje in popade jih malodušje. Vendar Mlada Slovenija ni takšna. Ne v Domžalah ne v kateri koli drugi občini v Sloveniji. Mi imamo zagon in imamo voljo da spremenimo. Predsednik M.SI Domžale Nejc Heine Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi /a DIABETIKI domačo polito, ročno izdelane domaČe piškote in ostale slaščice Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto. Jel.: 564 20 S0y odprto vsak dan od 7. do 2U0 ure Jesenska ponudba Citroena HJS^Sm^x Mengeš! • prihranek do 3.500 EUR DARILO! Navigacijska naprava Garmin Nuvi 360T AVTO DETR, d.o.o. Mengeš Slovenska .1* 66, 1234 MENGEŠ tel.: (01) 7237-313, fax; (01) 7230-297 e-mail: avtodetr(a)siol.ne1 CITROËN Mil «IDStAVUMl SI Nt «J V» IAHKO CITHOtN STOtl 2* VAS Peter Verbič-LISTAZA DOMŽALE htg ZA DOMŽALE Obrtniki, podjetniki! Na 10. seji Občinskega sveta Občine Domžale, ki je bila 19. septembra 2007, sem podal pobudo, da se takoj skliče izredna seja Občinskega sveta Občine Domžale, na kateri se obravnava problematika realizacije Poslovne cone Želodnik. Glede na tO, da seje v predvolilnem času veliko govorilo in obljubljalo s strani župana 0 izgradnji Poslovne cone Želodnik, vendar po enem letu ni nikakršnega vidnega napredka, sem na občinskem svetu podal pobudo, da se takoj skliče izredna seja Občinskega sveta Občine Domžale, na kateri se obravnava problematika realizacije Poslovne cone Želodnik. Predlagal sem naslednjo vsebino izredne seje: • obravnava poslovnega načrta realizacije poslovne cone Želodnik, vključno s podrobnim terminskim planom, od kompletne priprave do zaključka izgradnje komunalno energetske infrastrukture, znotraj in zunaj cone • opis stopnje pripravljenosti doku- mentacije in pričetek gradnje infrastrukture in izven cone • poslovno finančni modul in pristop k izgradnji infrastrukture z realnim investicijskim programom komunalno energetske infrastrukture v in izven cone • izračun predvidenih komunalnih prispevkov Obrtnikom in podjetnikom Občine Domžale pa se mora omogočiti predkupna pravica in pa oprostiti del sredstev komunalnega prispevka, kajti Občina Domžale na področju obrtništva in podjetništva vidno stagnira. Menim, da bi morala Občina Domžale, kot nekdaj uspešna občina na področju razvoja obrtništva in podjetništva spodbujati obrtnike in podjetnike, da ostanejo v Občini Domžale. Pričakujem hiter in ažuren odgovor. Peter Verblč vodja svetniške skupine Peter Verblč - Usta za Domžale vAvw.peter-verblc.sl Svetniška skupina Peter Vcrbič LISTA ZA DOMŽALE «,*,» ZA DOMŽALE. Ustanovljen ženski forum Peter Verbič-lista za Domžale 27. septembra je bil ustanovljen Ženski forum v sklopu svetniške skupine Peter Verbič-Lisla za Domžale. Ženski forum Peter Verbič-Lista za Domžale bo bdel nad tem, da bodo teme in vsebine, ki se dotikajo problematike na področju ženskih vprašanj, otrok, vzgoje in družine, enakovredno obravnavane z drugimi temami. Na pobudo večjega števila občank, ki se srečujejo s problematiko in vsebinami na področju ženskih vprašanj, otrok, vzgoje in družine, ki so se želele vključiti v našo listo, smo se odločili ustanoviti Ženski forum Peter Verbič-Lista za Domžale. Hkrati smo iz dneva v dan zaznavali tudi vse večjo potrebo po tem, da se ustanovi nestrankarski ženski forum, kjer bodo imele ženske možnost, da podajajo svoja mnenja, stališča, pobude in rešitve na določena vprašanja in problematiko. Ženski forum Peter Verbič-Lista za Domžale smo ustanovili na dan, ko je svet namenil Svetovni dan turizma ženskam in vlogi žensk v tej, za našo državo zelo pomembni gospodarski panogi. Z ustanovitvijo smo tudi že grobo začrtali smernice delovanja, smo prvi neodvisni Ženski forum v občini Domžale, torej nismo strankarsko opredeljene, zato bo naše delovanje usmerjeno v konkretne akcije in reševanje problematike in perečih vprašanj. Seveda prijazno vabimo vse, ki se nam želite pridružiti, kajti, več kot nas bo, močnejši bo naš glas. Vse informacije o članstvu in aktivnostih Ženskega foruma Peter Verbič-Lista za Domžale dobite preko elektronske pošte: info@pe-ter-verbic.si ali gsm 051 364 333. Katarina Karlovšek Peter Verblč - Usta za Domžale Ženski forum www.peter-verblc.sl DeSUS za socialno pravično državo Javnosti je že dalj časa znano dejstvo, da je DeSUS v parlamentu tako imenovani »jeziček na tehtnici«, kar je glede na dogajanja na političnem področju dobro. Opredelitev v stranki je, da kljub temu da je v koaliciji ne bo glasovalni stroj ene ali druge opcije. Zaradi takšne usmeritve lahko poslanci glasujejo za predloge, ki pomenijo napredek in boljše življenje državljanov. Tako kot na državni ravni se stranka obnaša tudi na občinskem nivoju, kjer so napotki članov predsedstva DeSUS-a Domžale naši svetnici v občinskem svetu, Metki Zupanek, oblikovani tako, da podpre tiste predloge, ki so naravnani k čim boljšim rešitvam. Zavzemamo se za to, da se mora graditi varna prihodnost za bolne, invalide, za starejše in mlade, da bodo imeli zaposlitev in pogoje za ustvarjanje družin. Člani predsedstva DeSUS aktivno delujemo v nekaterih odborih občinskega sveta, kjer se naši predlogi vključujejo v gradiva za občinski svet. Posebej smo vodili akcijo za dopolnitev Letnega programa dela Občine Domžale s poglavjem » Aktivno preživljanje tretjega življenjskega obdobja«, katerega vsebino je podprl tudi župan Toni Dragar. V DeSUS-u je zelo poudarjena nota socialne države za vse sloje prebivalstva, s posebnim poudarkom na upokojenski in mladi generaciji. Prav zato bomo v naši občini temu področju namenili osrednjo pozornost. V ta namen bomo organizirali nekaj javnih tribun, na katerih bomo opozorili na najbolj pereča vprašanja in osvetlili probleme, ki se jih je nabralo kar nekaj tudi v naši občini. Med prvimi, ki jo bo organiziralo predsedstvo DESUS-a Domžale skupaj z Univerzo za tretje življenjsko obdobje LIPA Domžale, bo javna razprava 0 položaju starejših občanov v občini Domžale. Marija Pukl SLAMNIK mmm Kdaj v Domžalah novi avtocestni priključek? NASI POSLANCI stran 14 Potem ko so Domžale z okolico v zadnjem desetletju dobile tako avtocesto kot tudi štiripasovni-co med Trzinom in Črnučami, nihče ni pričakoval, da bo promet postal tako pereč problem. A gostota se povečuje iz dneva v dan, vzrokov za to pa je več: na eni strani porast prebivalcev in novogradnje tako v Domžalah kot zlasti v naši soseščini (predvsem v Kamniku), pestra gospodarska aktivnost (nove cone v Komendi, Lukovici, Jaršah), pa tudi katastrofalno neurejen javni prevoz, porast števila avtomobilov... Zato je potrebno takoj pričeti z aktivnostmi, ki bodo to stanje ublažile. Med njimi je ena pomembnejših izgradnja drugega priključka na avtocesto v južnem delu Domžal. Prav zato sem na zadnjem zasedanju DZ novemu ministru za promet, mag. Rado-vanu Žerjavu, posredovala poslansko vprašanje in pobudo, da bi njegovo izgradnjo umestili v avtocestni program za leto 2008 ter utemeljila nujnost čim prejšnje realizacije tega projekta. Večina večjih slovenskih krajev ima več priključkov (Celje, Kranj, Slovenska Bistrica, Novo mesto...), stanje postaja še posebej nevzdržno po pričetku cestninjenja v Krtini, saj se v Domžale zgrinjajo avtomobili zelo širokega zaledja Moravč, Krtine, Lukovice, Kamnika. Radomelj, Tuhinjske doline in Mengša - torej zaledja več kot 100.000 prebivalcev. Čakalne dobe so ob konicah več kot pol ure, križišče pred avtocesto slabo pretočno in nevarno, vključevanje na avtocesto pa pravi hazard. Omenjeni priključek je že umeščen in tudi načrtovan z Uredbo o lokacijskem načrtu za izgradnjo avtoceste med Šentjakobom in Trojanami, toda žal zaradi takratnega nasprotovanja lokalnega prebivalstva ni bil zgrajen. Tako je pravzaprav razen denarja in odkupa zemljišč že vse pripravljeno za njegovo gradnjo. Minister je v odgovoru zagotovil, da bomo program za leto 2008 v DZ lahko sprejeli že letos, potem pa povedal: »Priključki, o katerih ste govorili, na avtocestni križ poleg priključkov, ki se gradijo hkrati s celotnim obsegom in so njegov sestavni del v okviru investicije za izgradnjo odseka ceste, so v letnem planu vključeni predvsem v poglavjih, ki obravnavajo pripravo dokumentacije in zaključna dela na avtocestnih odsekih. Vendar pa so bili predvideni priključki za letni plan za naslednje leto 2008, to so Kranj sever, Vrhnika, Letališče Cerklje, Naklo, že vključeni v okviru pla- na za letošnje leto 2007. Kar se pa tiče priključka, ki ste ga omenili, mislim, da govorite o priključku Studa, ki je vključen v uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Blagovica - Šentjakob iz leta 1996, pa Dars še proučuje ustrezne tehnične rešitve, saj je prometna študija pokazala, da so za učinkovito prometno ureditev potrebni tudi drugi ukrepi, ki pa prvotno niso bili predvideni. Mislim predvsem na morebitno podaljšanje Trzinske obvoznice in polni priključek z navezavo na Ihan.« Z odgovorom nisem bila zadovoljna in sem ministru ponovno povedala številne argumente, ki govorijo v prid temu, da do gradnje pride že prihodnje leto. Predvsem pa izrazila zaskrbljenost, saj vedno, ko se stvari dodatno preučujejo in delajo nove študije, to pomeni, da gradnje še dolgo ne bo in ni denarja niti prave volje. Vsekakor bodo potrebni številni pritiski in sodelovanje tudi drugih občin ter širšega zaledja, da bomo do tega prepotrebnega objekta prišli. Cveta Zalokar- Oražem, nepovezana poslanka Zares Dr. Brejc o boju proti terorizmu Poslanec Evropskega parlamenta, dr. Mihael Brejc (SDS/EPP-ED), se je 20. in 21. septembra 2007 v Varšavi udeležil srečanja vseevropskega združenja EIN (European Ideas Network), na katero je bil povabljen kot poročevalec delovne skupine poslanske skupine Evropske ljudske stranke-Evropskih demokratov (EPP-ED) za terorizem in varnost. EIN je vseevropsko združenje, ki spodbuja nove načine razmišljanja o ključnih izzivih, s katerimi se soočajo države članice EU. Ustanovljeno je bilo leta 2002, na pobudo največje poslanske skupine v Evropskem parlamentu - EPP-ED. Na srečanju so udeleženci razpravljali tudi o številnih drugih temah, med drugim o geografskih mejah EU, digitalni ekonomiji, demografskih spremembah in ■migraciji, energetski in okolj-ski politiki ter globalizaciji. Na okrogli mizi o terorizmu in varnosti je dr. Brejc dejal, da je Evropska Unija razvila sistem obrambe proti terorističnim napadom, hkrati pa ni dovolj pozornosti namenila vzrokom terorizma. Ob tem je še poudaril, da »nimamo jasnega odgovora, kdo so teroristi in zakaj nas napadajo« in dodal, da se »predvsem ukvarjamo s preven-cijo in čakamo, kaj se bo zgodilo, namesto da bi mi usmerjali nadaljnja dogajanja«. Na prvem septembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu je dr. Brejc prav tako spregovoril o boju proti terorizmu. V svojem govoru je podprl ukrepe Evropske komisije in hkrati poudaril, da še zdaj ni jasno, o katerem terorizmu poslanci Evropskega parlamenta razpravljajo. Evropska komisija odsvetuje uporabo izrazov, kot so islamski terorizem, džihadizem itd. in predlaga izraz »teroristi, ki uporabljajo religijo za svoje aktivnosti«. Dr. Brejc meni, da bi morali ta pojav imenovati s pravim imenom, in sicer »džihadiski terorizem«. Džihadisti so islamski fundamen-talisti, ki jim je skupno sovraštvo do demokratične pluralne družbe. Njihova ideologija je diametralno nasprotna klasičnim liberalnim demokracijam, njihov cilj paje ustvariti kalifat. Džihadizem se pogosto omenja kot religija, ki tekmuje z drugimi religijami in kot ideologija, ki v sedanjem svetovnem redu išče svoj prostor. Takšno gledanje je napačno. Džihadizem ni ekonomsko inspiriran in ni sposoben tekmovanja z drugimi, ampak je ideologija, katere cilj je uničenje drugih ideologij. Džihadizem se bori proti demokraciji, sekulami državi, delitvi oblasti, ker prav demokracija ogroža totalitarne sisteme v mnogih islamskih državah. Poleg iskanja pravega imena za ta pojav dr. Brejc meni, da bi morali v Evropskem parlamentu nameniti več pozornosti naslednjim vprašanjem: • Zakaj bi kdo napadal Evropo, kot demokratično in multikulturno skupnost? Kaj je tisto, kar teroriste motivira, da se tudi za ceno lastnega življenja odločijo za teroristična dejanja? • Je vzrok za teroristične napade širitev islama kot religije? • Kakšna je socialna struktura v islamskih državah? • Je razlog v vladajočih elitah islamskih držav, kijih globalni proces demokratizacije ogroža in zato potrebujejo zunanjega sovražnika, ki stalno napada islam? Poleg tega je dr. Brejc na okrogli mizi in v govoru na plenarnem zasedanju za uspešen boj proti terorizmu naštel še nekaj svojih predlogov: • Evropska unija bi morala sestaviti akcijski načrt za širjenje demokracije v svetu in okrepiti gospodarsko in politično sodelovanje z islamskimi državami. • Zakonodajo na področju boja proti terorizmu je treba racionalizirati in zagotoviti njeno večjo jasnost, preglednost in uporabnost. • Javnost potrebuje več informacij in razprave o koreninah terorizma. Za demokratični svet je največja nevarnost njegova brezbrižnost do terorizma Ob koncu pa je še poudaril, da je »pomembno tudi spoznanje, da se mora EU v boju proti terorizmu zavedati svojih vrednot in jih brez strahu in taktiziranja braniti«. Jurij Daneu Zakaj na referendumu o Zakonu o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic obkrožiti - ZA Državni svet je sprejel zahtevo za razpis referenduma v zvezi z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ki predvideva prenos deleža v Zavarovalnici Triglav namesto na fizične osebe na Kapitalsko družbo (Kad). Poslanci Državnega zbora smo zakon sprejeli letos julija, zatem je Državni svet nanj sprejel odložilni veto, v Državnem zboru pa ja zakon zopet prejel večinsko podporo in bil sprejet. Zakaj vlada prenaša delež na KAD? Sedanja vlada se je - s sedanjimi spremembami zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic - odločila 35,25 % kapitala celotne Zavarovalnice Triglav (LDS ga je 2003 obljubila fizičnim osebam) ohraniti v upravljanju KAD-a in zagotoviti, da vsa upravičenja iz tega kapitala pripadajo Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pomeni, da so vir financiranja pokojnin. S to odločitvijo je upravičenja iz tega kapitala porazdelila tudi medgeneracijsko. S tem ravna vlada v skupno dobro večine državljanov. Zakaj bi opozicija prenašala na fizične osebe? LDS zahteva, da deleže dobijo fizične osebe, in sicer na enak način, kot sojo dobile pravne osebe; in sicer glede na stanje leta 1990. Zakaj to ne gre? Približno 750 tisoč zavarovancev ali njihovih dedičev bi moralo do- kazovati, da izpolnjujejo pogoje za pravico do pridobitve delnic v ustreznem deležu Zavarovalnice Triglav. To pa praktično ni izvedljivo, ker niti zavarovanci in njihovi dediči niti sama zavarovalnica ne razpolaga z. dokumenti, ki bi dokazovali, da so leta 1990 vplačali zavarovalne premije. Veliko število domnevnih upravičencev in odsotnost dokumentacije bi povzročilo nove krivice. Ozadje: Vlada LDS je možnost lastninjenja z odkupom delnic Zavarovalnice Triglav d.d. za zavarovance napovedala leta 2003, toda res samo napovedala, ker je že tedaj vedela, da tega ni mogoče dejansko racionalno storiti. Če bi bilo res nasprotno, bi tedaj predsednik vlade, Tone Rop, rešitve že zapisal v zakon. Ker je vedel, da tega ni mogoče storiti, je v zakon zapisal nedoločno rešitev, po kateri bi bile »fizične osebe upravičene do ene izmed treh oblik korisli - ali (a) do delnic zavarovalnice ali (b) do pokojninskih bonov ali (c) do police pokojninskega zavarovanja. Že tedaj se je vedelo, da cca. 750 tisoč fizičnih oseb zavarovancev za različna zavarovanja (nepremično premoženje, avtomobile itd.) pri Zavarovalni skupnosti Triglav ni hranilo zavarovalnih polic in potrdil o plačilu stroškov svojega zavarovanja celih Irinajst lel (saj se v socialistični ureditvi iz tega naslova ni moglo nadejati lastninskih upravičenj) in da tudi Zavarovalnica Triglav nima iz leta 1990 popolnih in dokumentiranih evidenc, na podlagi katerih bi bilo mogoče verodostojno ugotoviti upravičenja fizičnih oseb do nakupa delnic današnje Zavarovalnice Triglav d.d.. Ugotavljanje ali preverjanje pravic cca. 750 tisoč oseb in njihovih dedičev bi bilo ne le zahtevno, temveč predvsem ne bi opravičevalo stroškov za koristi množice malih zavarovancev. Rešitev: Edina smiselna odločitev je, da se delnice prenesejo na KAD, ki s svojim delovanjem zagotavlja sredstva za pokojninski sklad. Temeljno načelo k uresničitvi je zagotoviti učinkovito privatizacijo zavarovalnice, kar je mogoče le, če so znani vsi delničarji. Zato je edina sprejemljiva opcija, da se na referendumu podpre že sprejeti zakon v Državnem zboru RS in da se na referendumu torej obkroži ZA. Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS Razvoj v družbo z nizkimi izpusti ogljika Se spominjate odmevnega futu-rističnega predloga ameriškega ekonomista Jeffrcva Sachsa o ekonomiji vodika? Predvidel je, da bo celotno poslovanje človeštva temeljilo na dovršenem sistemu upravljanja z uporabo informacijske tehnologije ter razvojem informacijske družbe. Nafto, bencin in plin naj bi zamenjal vodik. Njegov predlog je odgovor na podnebne spremembe in na negotove razmere na trgih nafte in plina. Oboje je izziv globalne narave in z njim se ukvarja tudi evropska politika. Evropska unija je vodilna v razvoju trajnostnih virov energije ter pri oblikovanju okoliških politik. Cilj pa je oblikovanje družbe z nizkimi izpusti ogljika. Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu (EP) in hkrati koor-dinatorka v Začasnem odboru za podnebne spremembe, dr. Romana Jordan Cizelj, pravi: »Temperature so se v zgodovini našega planeta zelo spreminjale, a ti procesi niso bili posledica človekovih dejavnosti. Normalno izmenjevanje ledenih dob in toplejših obdobij je potekalo bistveno bolj počasi, kot se temperature spreminjajo sedaj. Danes tudi z gotovostjo vemo, da je spreminjanje temperatur v večjem deležu posledica človekovih dejavnosti.« V Evropskem parlamentu se že- lijo poslanci temeljito seznaniti z različnimi vidiki podnebnih sprememb ter z možnimi ukrepi. Zato bodo letos in naslednje leto organizirali številne tematske razprave s svetovno znanimi strokovnjaki. Prvo tovrstno zasedanje se je odvijalo v mesecu septembru. Na njem so strokovnjaki poslance seznanili z najnovejšimi podatki o spreminjanju temperatur na Zemlji in posledicami teh sprememb. Predstavili so jim tudi verjetne posledice v primeru, da človeštvo ne bo ukrepalo. (ilavni poudarki so bili namenjeni vodi, saj je problem oskrbe z vodo realna nevarnost. Število področij, kjer lahko pride do pomanjkanja vode, se bo povečevalo. Na drugi strani bi se zaradi topljenja ledu in segrevanja morske površine nivo gladine morja povečeval in ogrožena bi bila obalna področja. Posledice sprememb bi bile najbolj vidne predvsem na ckosistemu. Možnosti za pridelavo hrane bi se zmanjšale, kar bi imelo nadaljnji vpliv na zdravje ljudi. Pričakovano povečanje števila poplav, hudih viharjev, gozdnih požarov in drugih ekstremnih vremenskih pojavov bi imelo za posledico velike ekonomske izgube. »Ali ni bolje, da svoje moči, znanje in denar usmerimo v preprečevanje dviga temperature kot pa v preprečevanje posledic? Ker je energetika največja povzročite- ljica toplogrednih plinov, v EP poudarjamo, da je trajnejši, učinkovitejši in bolj raznolik izbor energetskih virov ključnega pomena za našo prihodnost. Ukrepi, ki lahko zmanjšajo izpuste toplogrednih plinov, so vlaganja v razvoj novih tehnologij. Najbolj obetajoča področja so izboljšanje energetske učinkovitosti, obnovljivi viri energije ter ostale tehnologije z nizkimi izpusti ogljika. Mednje sodijo predvsem jedrska energija ter uporaba premoga, pri kateri se ogljik zajema in odlaga«, dodaja dr. Jordan Cizljeva. In katere so konkretne priložnosti? Za vlaganja v razvoj in inovacije so na voljo sredstva iz Sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj in sredstva iz Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost. Države lahko za trajnostni razvoj namenijo sredstva iz evropskih strukturnih skladov. Med mehanizme, ki jih v Evropskem parlamentu še razvijajo, pa sodita Evropski tehnološki inštitut (EIT) ter Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije. Darko Rudi Bodite pozorni na akcijsko ponudbo, ki velja do 5.11. 2007, v navedenih M Centrih tehnike in gradnje: , Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • . Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00 šs Industrijska 7, tel.: 02/720 09 60 • MCTI , Pri postaji 4, tel.: 02/870 50 35 t / i^jfS Špindlerjeva 3, tel.: 02/749 53 53 • , Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • Konji , Delavska c. Celjska 7, tel.: 12, tel.: 03/757 48 60 03/713 65 92 Vam 0l* Mmmm ... v zraku ze diši po jeseni - tudi v Mercatorju. Narava se zavija v jutranje meglice, drevesa in živali se pripravljajo na dolgo zimo. Ljudje pa se že razvajamo s prvim kostanjem, sveže nabranimi gobami in sladkim moštom ter lovimo zadnje tople sončne dneve. Tudi v Mercatorjevih specializiranih prodajalnah smo že pripravili vse za jesenske aktivnosti - s čimerkoli se ukvarjate, nedvomno boste v Mercator Tehniki, Mercator Gradnji in v Mercatorjevih salonih Pohištva našli vse, kar potrebujete pred dolgim zimskim spanjem. Za vrtičkarje smo pripravili pestro ponudbo vrtnega orodja, gnojil, semen; prav tako smo poskrbeli za vse tiste, ki pridno urejate okolico svoje hiše ali vikenda - v Mercator Tehniki in Mercator Gradnji boste našli izdelke zelenega programa, kosilnice in tudi za vinogradnike se bo kaj našlo. Za vse tiste, ki lovite zadnje sončne dni za gradnjo in prenovo svojega doma, smo pripravili pestro izbiro gradbenih in izolacijskih materialov, kritin, instalacijskih materialov... Ne pozabite, zima bo hitro pokazala svoje zobe, zato se pripravite - izolirajte si svoj dom z novo fasado. Če želite ujeti in ohraniti košček poletja v svojem domu, potem vam priporočamo, da stanovanje poživite, ga pobarvate v vesele in tople barve - pri nas boste našli tako različne barve kot tudi lake. Če je obnove deležna vaša kopalnica, pa nikar ne pozabite na pestro izbiro izdelkov za opremo kopalnic - našli boste tako keramične ploščice kot tudi sanitarno keramiko. Nove občutke v vaš dom prinese tudi novo pohištvo. Iz Mercatorjevih salonov Pohištva nedvomno ne boste odšli praznih rok - ponujamo kuhinje, dnevne in mladinske sobe, sedežne garniture, talne obloge in preproge ter tudi svetila. Najbolje, da se o raznovrstni in ugodni ponudbi prepričate sami in pustite, da vaš dom zažari tudi z našo pomočjo. Šolarji in študentje že pridno gulijo šolske klopi. Če razmišljate o nakupu novega računalnika za vašega nadebudneža, potem nas kar hitro obiščite. Lahko pa ga spotoma tudi malo pocrkljate z izdelki zabavne elektronike. Vsi ljudje lažje delamo, če se poleg tega tudi zabavamo - še posebej to velja za otroke in mladostnike, zato bo nedvomno vesel novega televizorja, telefona, MP3-ja ali fotoaparata. Ali smo na koga pozabili? Ja, seveda, na naše mojstre - tiste prave in tiste, ki so mojstri samo za zabavo, užitek in zapolnitev prostega časa. Pri nas boste našli električna orodja in material, delovno in zaščitno opremo ter galanterijo. V specializiranih prodajalnah Mercator Tehnika, Gradnja in Pohištvo imamo vse za vsakogar. Upamo, da bo vaša jesen lepša tudi z našo pomočjo. MLADI stran 16 Mladinski kulturni center Domžale Mladinskemu soočenju sledi realizacija Mladim v domžalski občini ni vseeno, kaj se dogaja z nami oz. bolje rečeno, kaj se ne dogaja za nas. Mladinska soočenja so ravno iz tega razloga v preteklosti že bila v Domžalah, zato smo se odločili, da je letošnji september kot nalašč, da so ponovno srečamo. Tokratno srečanje pa ni bilo podobno klasičnim mladinskim soočenjem, saj je bilo le-to le del celodnevnega dogajanja. Zanimive družabne igre (ročni nogomet, človek ne jezi se v naravni velikosti), družba mladih vseh starosti, vmesno soočenje in fantastičen zaključek večera s skupino Stator nikogar ni pustil ravnodušnega. Združeni tudi mladi obeh političnih strani Soočenja pa se niso udeležili le tisti, ki bi radi v bodoče delali na tem področju, pač pa tudi mladi, ki so svoje »kilometre« v domžalskem mladinskem kulturnem centru že prevozili. Od predstavnikov Mladinskega sveta Domžale, nekdanjih in sedanjih ožjih sodelavcev MKCD-ja, večje število članov Mladega Foruma SD Domžale, predstavniki Društva mladih Dob, Nova generacija SLS in gostje. Z veseljem bi na tem mestu našteli še več mladinskih društev iz Domžal in okolice, ki bi se tovrstnih srečanj udeleževala in tudi aktivno sodelovala, a zaenkrat smo lahko zadovoljni z odzivom, ki smo mladinsko ga dobili, saj je ekipa, ki je prišla, pripravljena na nove izzive. Želja mladih je MKC-ju vrnil blišč In slavo Glede na to, da Mladinski kulturni center Akumulator že nekaj časa ne deluje, kot je v svojih najboljših časih, je želja mladih predvsem, da bi ga ponovno obudili. Kljub težavam, ki jih imajo in ki so sedaj v postopku reševanja, hočejo mladi kaj storiti zase in za druge, zato se zadeva počasi, a zanesljivo premika z mrtve točke. Ne le kritike, tudi predlogi Poleg vzrokov, zakaj mladinskega življenja v Domžalah praktično ni (zapiranje lokalov v zgodnji večernih urah, šolanje in prijatelji izven domačega mesta, brez rdeče niti...), smo dali tokrat poudarek predlogom in rešitvam, kako spremeniti naše »spalno mesto«, saj v preteklosti niso pomagali niti slogani niti prireditve v ta namen. Predlog, da je potrebno izboljšati marketing na področju mladinskih organizacij, je na mestu, saj se včasih kaj dogaja, pa zaradi slabe promocije oz. ker informacija o dogodku pride do premalo ljudi, ostane dogajanje slabo obiskano, kljub odlični izvedbi. Ne gre spregledati niti marketinga v smislu, da mladi ne vedo, na kakšne načine se lahko vključijo v družbo, sploh, če v njej nikogar ne poznajo. Predlog, da mlade vprašamo, kaj bi oni želeli, da se pri nas dogaja je na mestu, je vsekakor pozitiven, seveda pa je potem nujna priprava kvalitetnega programa, ki bi bil sestavljen tudi iz teh predlogov. Kar se Janezek nauči, to Janezek zna Mladi, ki na tovrstnih področjih sodelujejo že dlje časa oz. imajo nekaj izkušenj z delovanjem mladinskih organizacij, pripravo projektov (kar mimogrede niti ni tako težko, če si stvar želiš izpeljati), informacij, kam in na koga se lahko obrnejo, če jih zanima kakšno specifično področje ipd., bi z veseljem svoje znanje delili z drugimi mladimi, če bi le-ti pokazali interes. Dejstvo je, da so izkušnje, ki jih mladi lahko prido- bijo v mladinskih organizacijah in centrih, kot je MKCD, lahko odlična popotnica za nadaljnje življenje, saj lahko pridobljeno znanje uporabijo tudi kasneje na drugih področjih. Do vsakega posameznika... Najtežji je začetek, potem že nekako steče, ponavadi pravimo. Tudi v resnici je tako, saj je najtežje prvič prestopiti prag nekega društva, sploh če prideš sam in tam nikogar ne poznaš. Do mladih mora tako pristopiti »organizacija« oz. člani le-te, ki bodo znali pritegniti posameznika, ga vprašati, kaj ga zanima in ga povabiti, da se pridruži. Potrebno ga je popeljati čez prag, ga predstaviti in šele takrat se bo počasi začelo njegovo sodelovanje. Seveda pa tu ne gre le za enega, dva mlada človeka, gre za množico, saj jih bo kljub vsemu na koncu ostalo le za vzorec. To pa je ravno dovolj, da se že lahko izpelje kakšen prijeten in zanimiv projekt, ki privabi nove mlade, da svoj prosti čas preživijo nekoliko drugače... Mateja A. Kegel Morski gaj 2007 Že sedmič je med šolskimi počitnicami Center za mlade organiziral poletni tabor v Strunjanu. Udeležence tabora so razdelili v dve skupini. V prvi skupini so se družili otroci od 19. do 26. avgusta, v drugi pa so starejši udeleženci, od 16 do 18 let, letovali do konca avgusta. V Avtokampu Strunjan so učenci in dijaki spali v taborniških šotorih, ki so jih zagotovili organizatorji, vsak otrok pa je moral poskrbeti za vse ostalo, kar je potreboval za kampiranje. Težnja tabora je bila razvijanje samostojnosti oz. samozavesti in seveda tudi socializacija, poudarek pa je bil dan sproščenosti, igrivosti, humorju in športnim aktivnostim. V Kopru je kot posebnost oživela ulica OZ. odprta hiša eksperimentov. Delali so brezalkoholne coctaile, solne kopeli, plesali, zelo primerne so bile masaže na prostem in različne delavnice retorike. Za najmlajše je bilo tudi poskrbljeno, saj so se lahko zabavali ob gledanju risank. Mentorice tabora so udeležence popeljale s čolnom do školjčišča, kjer so si ogledali gojenje dagenj. V Strunjanu so tudi veliki nasadi oljk in kakijev, kar vse je posebnost, saj v domačem okolju tovrstnih rastlin ni. Tudi zgodnje jutranje kopanje v Mesečevem zalivu je bilo enkratno doživetje, saj je znano, da je prisotna posebna energija, ki te napolni, da se lažje skoneentriraš. Otroci so si pripravljali tri obroke sami, zajtrk, večerjo in malico, kosilo pa so imeli v restavraciji v kampu. Zvečer so se večkrat sprehodili do Portoroža, kjer so bile vsakodnevne prireditve na prostem in nepogrešljivi sladoled za celo skupino. Vsi udeleženci tabora so se opravili domov zelo zadovoljni, z željo, da se spet vidijo naslednje leto. Saša Kos Zahvale sponzorjem Kot smo obljubili, se bomo v glasilu Slamnik zahvalili podjetjem, ki so našo prošnjo za sponzoriranje programov Centra za mlade velikodušno podprli. Tokrat se želimo zahvaliti podjetjem, ki so s svojo donacijo v obliki denarnih prispevkov oziroma darilnega bona omogočili, da smo lažje izpeljali nekatere projekte, zlasti tabor za mlade v Strunjanu. Na našo prošnjo se je zelo velikodušno odzvalo podjetje HELIOS Domžale d.d. iz Količevega, na katerega smo se obrnili med prvimi ter podjetje GRAFIK d.o.o. iz Ljubljane. Darilni bon, s katerim smo nakupili večino živil za poletni tabor v Strunjanu, pa nam je podarila trgovina MERCATOR d.d. iz Ljubljane. Še enkrat lepa hvala omenjenim podjetjem, ki so s svojo dobronamerno gesto poleg finančne podpore izkazali tudi zaupanje Centru za mlade in delu z mladimi. Razstava v Centru za mlade V mesecu juliju je bila v Centru za mlade odprta razstava DVOJINA - BLIŽINA avtorice Lili JAZBEC, kjer se je Lili prvič samostojno izpostavila domači javnosti. Navdih je iskala v različnih okoljih, kjer je okolica nekakšen okvir posameznih zgodb. Opazovalec lahko v razstavljenih fotografijah najde simbolni pomen dvojine. Za avtorico omenjena simbolika predstavlja povezanost, vrednoto, ki jo je v sodobnem svetu vedno manj in jo človek postavlja v ozadje svoje lestvice vrednost. Na razstavi lahko vidimo povezanost med svetom mladih in starejših, med sodobnostjo in preteklostjo,' med naravo in človekom, prostorom in časom ter telesom in dušo. Želja po spoznanju življenjskih situacij različnih ljudi predstavlja motivacijski impulz, ki avtorico vodi tudi k portretni fotografiji. Lili Jazbec se z amatersko fotografijo srečuje že dobrih trideset let. Fotografski aparat ji je zvest sopotnik na mnogih potovanjih doma in po svetu. Radovednost in želja po spoznavanju človekovega življenjskega utripajo ženeta tudi v odročne kraje, prav tako pa rada odkriva manj znane kotičke po domači Sloveniji. Sprva ji je služil zgolj za dokumentiranje vtisov in zgodb, danes pa ji je fotografija izziv. V razmeroma kratki aktivni fotografski poti je uspešno sodelovala na številnih domačih in mednarodnih natečajih in v letošnjem letu prejela tudi svoj, prvi fotografski naziv. Motivom, ki so jo pritegnili že v mladosti, ostaja zvesta. Otroci in hribi so bili že od nekdaj predmet njenega zanimanja. Avtoričine fotografije so grajene na sporočilnosti, tako da si lahko dovoli manj pozornosti nameniti kompoziciji in tehniki, kar pa na izpovednost nima neposrednega vpliva. Veliko motivov prikazuje človeka v najrazličnejših razmerah, želi osvetlili odnos in razmere, pogosto išče tiste drobne elemente, ki nek dogodek dodatno čustveno obarvajo. Na ta način ostane bistvo sporočila domala vedno neprizadeto. Fotografije imajo značaj izkušene zapisovalke, ki jih lahko razume vsakdo brez posebne razlage. Ljubezen do mladih jo je pritegnila na vzgojiteljsko šolo in Pedagoško fakulteto. Kot vzgojiteljica in zadnje desetletje kot direktorica Centra za mlade se posveča mladim. Fotografski zametki segajo že v obdobje osnovne šole, ko je obiskovala foto krožek pri mentorju Antonu Pajerju, zdaj pa je članica Foto kino in video kluba Mavrica Radomlje. Večino fotografij je v zadnjih sedmih letih posnela z digitalno kamero, vse bolj pa jo zopet navdušuje analogna fotografija, še zlasti črno-bela. S fotografijami je opremljala novoletne voščilnice, prav tako že od nekdaj rada razveseljuje in obdarja s fotografijami tiste, ki jih ujame v objektiv. V regiji Svet in ljudje je doživela prijetno presenečenje, saj je že prvo sodelovanje na fotografskem natečaju obrodilo tretje mesto. Leta 2004 je zbrala dovolj poguma za samostojno razstavo, ki se je zgodila v prostorih Zavoda za šolstvo Kranj z naslovom NASMEHI. S tokratno razstavo pa želi opozoriti na velik pomen prijateljstva, sožitja, harmonije, hvaležnosti, veselja, bivanja v dvoje in ljubezni. Saša Kos Kostanjvinoinglasba Dnevi so čedalje krajši, noči hladnejše in skorajda že neprimerne za lagodno posedanje ob kozarčku na prostem. A vseeno se otepamo misli, da je tu jesen. Za nasvete starih mam o jesenski garderobi smo malček brez posluha, zato smo se nekateri že nalezli krehetajočega kašlja... A saj smo še mladi in v naših telesih vre vroča kri, zato se ne bomo kar tako dali in pustili, da nas hladni večeri odtujijo od naših prijateljev in prijetnih zabav. Bomo pač toli- ko bolj stopili skupaj in se greli ob kuhanem vinčku in kostanju... Leto je namreč naokoli in spet si lepo vabljen/a na Kostanjvinoinglasba, ki bo v torek, 30. oktobra 2007, med 18.00 in 24.00. Dogajanje bo postavljeno pred Študentski klub Domžale. Za zabavo in dobro glasbo bo skrbela rockabilly skupina The Lucky Cupids. Naj vas kostanj, kuhano vino in mi-lozveneči ritmi ogrejejo na pravo temperaturo...in vse to -poslušaj to-brezplačno! Se vidimo! Kostanja bo na pretek... In zabave ne bo zmanjkalo Ljubljanski maraton ^ V nedeljo, 28.oktobra 2007, se bo odvijal po ljubljanskih ulicah 11. tradicionalni tekaški maraton. Kilometrina poti je primerna tako za priložnostne rekrealivee z 10 km, aktivne tekače z 21 km in tudi za tekašne navdušence z 42 km. Zadeva bo vsekakor zabavna in razbremenjujoča. Tudi družba bo prijetna, še posebej, če se odpraviš na ljubljanske ulice z name, ŠKDjevci. Pa naj še kdo reče, da to ni okolju in študentom prijazno. Vse ostale informacije si lahko prebereš na: www.studcntski-klub.si! En tekaški pozdrav! Ana Strnad Študentski klub Domžale Karavana desetih francoskih besed je mednarodni projekt, ki z različnimi delavnicami po vsem svetu skrbi za ohranjanje in gojenje francoskega jezika. Cilj tega projekta je medkulturni dialog skozi ustvarjalen proces delavnic. Predstavni- ki iz vseh dežel, ki so vključene v projekt, se bodo zbrali v Ouebecu naslednje leto, da predstavijo svoj 26-minutni dokumentarni video film o poteku delavnic. Slovenska karavana bo potovala skozi različne slovenske kraje in lokacije (šole, mladinske centre, turistične centre, ipd.), kjer bodo voditelji delavnic pripravili in vodili umetniške delavnice. Karavana se bo ustavila tudi v Domžalah, in sicer 29. in 30. oktobra 2007 v Centru za mlade. Francoske besede bomo skušali izraziti v video delavnici. Torej, če te zanima francoska kultura in filmski jezik, potem te pričakujemo. Se vidimo - Au revoir! Luka Osupljivi otok - Madagaskar Madagaskar je zelo lep in raznolik otok, nam poznan tudi zaradi slovenskih misijonarjev, ki tu živijo in pomagajo revnim prebivalcem otoka. Na osrednji planoti se prepletajo temno zeleni deževni gozdovi, plantaže čaja in vinogradi ter neskončne savane, na katerih se poleg čred zebujev pase še ogromno drugih vrst živali. Taista planota povezuje kozmopolitan-ski sever z revnim, sušnim južnim predelom otoka, na vzhodu pa preide v gorsko verigo, ki se strmo spušča v - sanjske tropske plaže! Svetlana Savarin iz potovalne agencije Oskar je prisotnim zelo pregledno predstavila deželo, ki pritegne obiskovalce zlasti z neobičajnim rastlinstvom in živalstvom. Zaradi svojega geografskega položaja (Madagaskar seje pred 180 milijoni let ločil od afriške celine in se potem razvijal dokaj samosvoje) ima otok ogromno endemičnih rastlinskih in živalskih vrst. Od 7400 rastlinskih vrst je kar 5800 takih, ki ne rastejo nikjer drugje na svetu! MKC Akumulatdr s prijatelji Zbrali sredstva za bolnega prijatelja Mladinski kulturni center Domžale je v petek, 14. septembra 2007, z dobrodelnim glasbenim večerom zbiral sredstva - pomoč za mladega fanta, ki je zbolel za rakom. Dobrodelna akcija, ki je bila pobuda njegovih prijateljev z veseljem pa sojo podprli v MKC Akumulatorju je odlično uspela. Za dobro glasbo sta skrbela dva DJ-ja in sicer DJ Koksi in DJ Damir. Vsekakor pohvalna akcija, ki kaže, da imajo mladi še vedno posluh za človeka v stiski. (mak) Otok lahko pokrajinsko razčlenimo na tri velike enote. Osrednja visoka planota zavzema dve tretjini otoka. Nad njo se vzpenjajo trije gorski venci, od katerih najvišji, Maro-mokotro, za 12 m presega višino Triglava. Na planoti je zaradi ugodnega podnebja največja zgostitev prebivalstva. Zahodni in severozahodni pas se polagoma spušča proti obali. Nižavje ima vroče podnebje in majhno količino padavin, ki se proti jugu še zmanjšujejo. Zato je južni del otoka najrevnejše območje, kjer so pogoste hude suše in lakote. Vzhodna obala, ki je široka le do 30 kilometrov, pa ima vroče in vlažno tropsko podnebje. Prvi ljudje so se naselili na Madagaskar šele pred približno 2000 leti. To so bili prebivalci jugovzhodne Azije, ki so pripluli s čolni prek Indijskega oceana. Z naselitvijo človeka seje nekdaj prvobitna pokrajina začela spreminjati in uničevati. Tako so na primer še pred 300 leti na otoku živeli do dva in pol metra visoki sorodniki nojev. Zdaj o njih pričajo le še njihova okostja in debele lupine velikih jajc s prostornino več kot 8 litrov! Potovanje po otoku je počasno in neudobno, saj je večina cest je v slabem stanju, zalo prihaja na Madagaskar le malo turistov. Tisti pa, ki kljub temu obiščejo to deželo, za užitke prvobitne in v marsičem edinstvene krajine vsekakor niso prikrajšani. Ana Kunavar / stran 17 STAREJŠI Mi smo pa iz nižje gimnazije v Domžalah Ko se zbere cela generacija nekdanjih maturantov... Iz zgodovine šolstva vemo, da so Domžale v letu 1945 dobile nižjo gimnazijo, katero so do reforme šolstva v letu 1958, ko je bila ukinjena, obiskovale številne generacije. Ena izmed teh iz obdobja 1949 - 1957 se je konec septembra srečala na Jamarskem domu na Gorjuši in obudila spomine na leta prijetnega šolanja. Tisti, ki ste že kdaj organizirali tovrstna spominska srečanja, veste, kako težko je najti vse nekdanje učence ali dijake. Vsak se spomni svojega soseda v šolski klopi, najboljšega prijatelja in morda še katerega od sošolcev in sošolk, le malokdo pa bi naštel cel razred. Zato je bila naloga, ki se je je lotil znani domžalski podjetnik Vinko Okršlar še težja, saj je želel na srečanje povabiti kar eno celo generacijo nekdanjih gimnazijcev, ne glede na to, v katerem razredu seje kdo od dijakov poslovil, saj so se nekateri že po petem oz. šestem razredu odločili za vajeniško šolo. Zaradi pomanjkanja pisnih podatkov so imena in priimke, ki so jih dekleta tudi spreminjala, iskali po fotografijah in rezultat je bil, da so našli skoraj 150 nekdanjih dijakov. Za 30 in večino profesorjev so žal ugotovili, da so že pokojni, od preostalih 120 jih je nekaj zelo bolnih, 76 pa jih je rado prišlo na srečanje, kjer so govorili predvsem spomini in veselje, da sc, nekateri kar po nekaj desetletjih, srečajo. Med nekdanjimi dijaki in dijakinjami sem našla kar veliko poznanih Domžalčanov in Domžalčank, ki so, tako so sami rekli, imeli srečo, da so obiskovali tedanjo nižjo gimnazijo. Vsi po vrsti so mi namreč zatrdili, da jo je vodil najboljši ravnatelj ter spoštovan in pravičen profesor Milan Flerin, tudi častni občan Občine Domžale. Radi smo hodili v šolo, prve štiri leta v stavbo bivše knjižnice in nato štiri leta v rumeno stavbo v bližini Kebra, je povedala ena od udeleženk in se spominjala najbolj strogega pa tudi najbolj pravičnega profesorja Etbina Bojca, za katerega so vsi rekli, da jih je naučil toliko slovenščine, da z njo nikoli v življenju niso imeli težav. Malice ni bilo, od doma so prinesli kruh in jabolka ter veliko dobre volje. Naša gimnazija je bila znana kot ena najboljših, zato ni bilo težav za vpis v nadaljnje šolanje, sem slišala, zato ni čudno, da je kar precej te generacije zaključi- »glaševalska agencija \U IMAGE ZARADI RASTI OBSEGA POSLOVANJA IŠČEMO NOVE KADRE: 1. PROJEKTNITRŽNIK Delovne naloge: - komuniciranje s sedanjimi kupci in pridobivanje novih - svetovanje in sodelovanje pri načrtovanju marketinških strategij kupcev - najmanj V. stopnjo Izobrazbe ustrezne smeri . - lastno prevozno sredstvo in izpit B kategorije - vsaj eno leto izkušenj na področju prodaje in marketinga - dobre komunikacijske in pogajalske sposobnosti Delo se bo izvajalo na sedežu agencije in na terenu na področju Kamnika, Domžal, Ljubljane In Vrhnike. 2. DELO V TELEFONSKEM STUDIU (lahko študent) Delovne naloge: - komuniciranje s sedanjimi kupci in pridobivanje novih Od kandidata se pričakuje: - najmanj V. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri - dobre komunikacijske In pogajalske sposobnosti - profesionalnost, strokovnost in inovativnost Delo se bo izvajalo na sedežu agencije. Nudimo: stimulativno nagrajevanje, možnost redne zaposlitve, delo v j mladem in dinamičnem kolektivu lo tudi univerzitetni študij. Kot zanimivost so mi povedali, da so pri športni vzgoji dajali prednost gimnastiki in da ni bilo dijaka, ki ne bi znal narediti najosnovnejših gimnastienih prvin, k čemer je pripomoglo tudi tesno sodelovanje s tedanjim Partizanom ter odlična profesorja Vidmar in znana Ela Košir, ki je bila ena od treh profesoric na srečanju. Poleg nje sta z velikim veseljem srečanje obiskali profesorici Vida Dernulc in Slavica Kumar. Pogovarjali smo se o prijaznih razrednikih, ki so jim bili včasih kot starši, pa profesorjih: Antonu Bukovcu, ki jih je poučeval kemijo in fiziko, Antoniji Senica, ki je bila specialistka za jezike, spomnili so se prof. Francke Hočevar, zelo stroge profesorice matematike, Verone Korošec in Valentine Sajevic, pa slavista Dolfeta Prešerna, biologinje Zdenke Oprešnik, glasbenika Staneta Habeta, Milene Vodopivec, Ladislava Kralja in likovnika Milana Merharja ter ponavljali: Če si znal, so bili sicer strogi profesorji prav prijetni in pravični. Odličen je bil v razredu eden, kjer je bilo navadno blizu 40 dijakov in dijakinj, morda dva, zelo malo prav dobrih, nekaj več dobrih, ostali zadostni in tudi ponavljavci so bili, ampak potem so znali, so me prepričevali nekdanji maturanti. Da pa je uspeh relativna stvar, mi je povedal eden od nekdanjih dijakov, v gimnaziji ne med najboljšimi, danes pa uspešen podjetnik s končano univerzo. Ste šli na izlete! Oči so se zasvetile in obujali smo spomine na obiske bližnjih hribov, Kamniške Bistrice, kamor so se včasih odpeljali kar z vozovi, pa tudi obiska Postojnske jame in morja so se nekateri spominjali in še kaj bi se našlo. Posebej hvaležni so bili za Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 organizirane obiske tedanje Drame, kjer večina še danes hrani prijeten spomin na igro Duše Po-čkajeve in Staneta Severja v Jur-čku. Tako v mladosti pridobljena ljubezen do gledališča, do koncertov, marsikoga še danes zvabi v gledališče in opero. Na Jamarski dom so prišli iz vseh koncev in krajev, je pa res, da jih je največ ostalo v Domžalah in bližnji okolici. Med njimi sem opazila Romana Bitenca, podjetnika in izumitelja, tabornika Iva Jarca, uspešnega univ. dipl. elektro Milana Flerina, projektanta Matjaža Karlovška, znano športno delavko Mali Majo, za katero so mi fantje povedali, daje bila že tedaj lepotica; vesela sem bila srečanja z nekdanjim tehničnim urednikom Občinskega poročevalca Francem Mazovcem, med maturanti je bil Alfonz Savnik, podjetnik iz Švice, Janez Ložar, rentgenolog iz Francije, medicinska sestra Križnic (Strgar) Milena iz Belgije in Miro Urankar, podjetnik iz Nemčije, tudi Dobljani: Pavla Cerarja, Janeza Grandovca, Vinka Kvasa in nepozabnega glasbenika harmonikarja Edija Semeja. Vprašanja: a, ti si pa iz našega razreda, so bila postavljena kdo ve kolikokrat, ko so oči med nekdanjimi maturanti iskale znane obraze. Tudi nekaj solza je bilo potoče-nih, predvsem pa je bilo to veselo srečanje, polno prijetnih spominov na mladost, na gimnazijske čase, ki so sicer minili, a ne bodo nikoli pozabljeni. Desetletja med nekdanjimi sošolci niso izbrisala prijateljstva, pomoči, prijetnih trenutkov in zadovoljstva, da ostajajo predvsem prijatelji, ki težko čakajo, kdaj se bodo srečali. Glede na navdušenje ob tokratnem srečanju sem prepričana, da se bodo kmalu spet dobili. Do tedaj pa veliko zdravja in kanček sreče, predvsem pa veliko prijetnih spominov. Pa da ne pozabim: v imenu vseh udeležencev še enkrat iskrena hvala, Vinko Okršlar. Vera Vojska 07Ne O »rce, 0 krvni »blok. I^VV t arterije. hrbel J beljakovin« PLOD t DEVICA Z prebavila. I vranica. U trenutna " slinavka J sol. korenina. A gomolji KORENINA 1 Z kolki. H ledvice. ' a mehur TEHTNICA maScoba, olje CVfT y (MOKRO 0 spolni D organi. ^ sečevod ogljikovi hidrati ŠKORPIJON UST M dan boja proti revščini dan kmetic Svetovni hrane (J stegna, r; vene L. / L*S ™ beljakovine STRELEC j PLOD Z HlAftNO I sklepi, |yj kolena, L kosti, koza i sol, korenina. W S j> gomolji " KOZOROG KORENINA Don OZN 25 Če i VI goleni, vene NAR o K maščoba čaje CVET «k>KRO) y stopala, •f prsli na D nogah KIDI ogljikovi hidrati j O 0 glava. £ možgant. oci J beljakovine PLOD HLADNO BIK KORENINA IP UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE LIPA DOMŽALE Domžale, Ljubljanska 58 Občani zrelih let pridružite se nam v UNIVERZI ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE LIPA DOMŽALE. Še je čas, da se vpišete v: - TEČAJE TUJIH JEZIKOV: angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, španščina, ruščina - TEČAJE ZGODOVINE: umetnostna zgodovina, zgodovina religij, zgodovina in kultura tujih narodov, lokalna zgodovina - OBLIKE KULTURNEGA USTVARJANJA: likovni krožek, literarni krožek, pevski zbor - TEČAJ KERAMIKE - TEČAJ ASTROLOGIJE - TEČAJ RAČUNALNIŠTVA: word, excel, - RAČUNALNIŠKA ŠOLA - FOTOGRAFSKI KROŽEK: možnosti digitalnega foto aparata in računalnika - ŠPORT IN REKREACIJA: joga za starejše, telovadba, kolesarstvo, pohodništvo in planinstvo - PLESI: plesna rekreacija, ples v dvoje, orientalski ples - PSIHOLOGIJA - DELAVNICA ROČNIH SPRETNOSTI: ročna dela, aranžiranje cvetja, šiviljski tečaj, kuharski tečaj, - PUNČKE UNICEF VPIS V NOVE OBLIKE JE DO ZASEDBE MEST. Obiščete nas lahko na Ljubljanski 58 (Domžalski dom-vhod z dvorišča) vsak PONEDELJEK in SREDO od 10. do 12. in 16. do 18. ure Dodatne informacije dobite po telefonu: 041/ 727-873. Zanimivo in lepo je pri nas - pridružite se nam! Prošnje pošljite do 26.10.2007 na naslov: IR IMAGE d.o.o., Medvedova 25,1241 Kamnik ali na: ¡nfo@ir-image.si _ KOLEDAR PRIREDITEV PETEK, 12. OKTOBER 10.00 KJE: Knjižnica Domžale Knjižnica Domžale vabi na izobraževanje - brezplačni tečaj Uporaba informacijske tehnologije v knjižnici, ki ga bosta vodila Gorazd Jesihar in Janez Dolinšek. Na izobraževanju boste dobili osnovne napotke o tem, kako do koristnih informacij na internetu, se seznanili z iskalniki. Vsi tisti, ki pa želite sami iskati, naročiti, rezervirati knjižnično gradivo, pa boste spoznali preprost program COBISS/OPAC. Vstop je prost. SOBOTA. 13. OKTOBER 10.00 KJE: Stadion v športnem parku Domžale ZD Domžale organizira test hoje na 2 km za ugotovitev trenutnih telesnih sposobnosti. 17:00 KJE: Menač'nkova domačija. Cankarjeva 9, Domžale. SUn osno odprtje razstave Čebelarske družine Domžale, ki bo odprta do 27. oktobra 2007. PONEDELJEK. 15. OKTOBER 19:00 KJE: Hala komunalnega centra Domžale Vabimo vas na ogled 5. kroga lige NLB, ko se bosta pomerila Helios Domžale in Partizan. KJE: Knjižnica Domžale Le še danes bo na ogled razstava Lirične grafike Janeza Praprotnika, zato izkoristite še zadnji dan. TOREK, 16. OKTOBER 18:00 KJE: Knjižnica Domžale Vabljeni na predavanje Transibirska ali potovanje.od Vladivostoka do Moskve. Potopisno predavanje pripravljata Štefan in Tamara Rehar. »Potovanje z vlakom po največji državi na svetu je tako bogato, kot je bogata ruska literatura.« Vstop je prost! SREDA, 17. OKTOBER ■ 18:00 KJE: Knjižnica Domžale Vabi \ filmsko šolo Vzgajanje pogleda. Predaval bo: Mitja Reichenberger. Filmska šola je namenjena vsem, ki želijo filme tudi razumeti in ne le gledati. Njen cilj je razvijanje kritičnosti pri gledanju filmov in tudi pri izbiri tega gradiva v knjižnicah. Vstop je prost! 18:00 KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska 58. Vsako sredo od 18. do 20. ure vabimo na Srede za eksperimintiranje, kjer bodo mladi skupaj z mentorico Ano spoznavali različne zabavne vsebine. Mesec oktober je namenjen čarovniškim trikom. Vsi mladi čarovniki vabljeni! V mesecu novembru pa se boste mladi spoznali z različnimi zakonitostmi narave in razvijali svojo raziskovalno žilico. Zaželene so predhodne prijave po tel. 722 66 00 ali na info@czm-domzale.si 19:00 KJE: Hala komunalnega centra Domžale. Vabimo vas na ogled 2. kroga lige UPC Telemach, ko se bosta pomerila Helios Domžale in Rogla. ČETRTEK, 18. OKTOBER 16:15 in 17:15 KJE: Knjižnica Domžale Vse najmlajše vabijo na Jesensko delavnico. Prva. ki se bo pričela ob 16.15 uri je namenjena otrokom d 4 - 8 let, medtem ko je druga, z začetkom ob 17.15 uri namenjena otrokom od 9 - 15 leta. Vstop je prost. 20:00 KJE: Mladinski kulturni center Domžale - Akumulator MKC Akumulator in društvo D.P.N.T.I vabita na jesenski Džem session, ki se bo zgodil v četrtek v prostorih MKC-ja (stavba Ten-Ten). Nastopajo: Tadej Košir - kitara, Jan Gregorka bas. Žiga Kožar - bobni in Miloš Rebula klaviature. Vstop je prost. Vabljeni! NEDELJA, 21. OKTOBER 16:00 KJE: Kulturni dom na Močilniku Kulturno društvo Jožef Virk Dob v okviru Otroškega abonmacija ŽIV ŽAV vabi na ogled muzikla za otroke Od kod si kruhek v izvedbi gledališča Unikat. Dobrodošli! 18:00 KJE: Mladinski kulturni center Akumulator Vabimo vas na svojevrsten turnir v igranju kart Enka - najboljšega čaka simpatična nagrada! PONEDELJEK, 22. OKTOBER 19:00 KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska 58 Vabijo v šolo za starševstvo: Pomen ritualov za družinsko življenje. Vljudno vabljeni! TOREK, 23. OKTOBER 18:00 KJE: Knjižnica Domžale Vabijo vas na gomiški večer z naslovom Gora motivov ali Motivi na gori. Gostja večera je Lili Jazbec, profesorica socialne pedagogike, direktorica centra za mlade Domžale in vodnica Planinske zveze Slovenije. Z Lili Jazbec se bo pogovarjal Borut Peršolja. Vstop je prost! Vabljeni! SREDA, 24. OKTOBER 18:00 KJE: Menač'nkova domačija, Cankarjeva 9, Domžale. Z oktobrom 2007 so se že začele delavnice ročnih del. Udeleženci se dobite vsako sredo od 18. 20. ure. Pokličite na številko 01 7211 936, če je še kakšno mesto prosto Prav tako pa ustanavljalo folklorno skupino odraslih. Vabljeni ste vsi ljubitelji folklornih plesov od 17 let naprej - zgornje omejitve ni. Vadba bo enkrat tedensko, termin bo določen naknadno. KJE: Stadion V športnem parku Domžale. Četrtina finala slovenske nogometnega pokala Hervis, ko se bosta srečala NK Domžale in MIK CM Celje. KOLEDAR PRIREDITEV ČETRTEK, 25. OKTOBER 16:00 KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska 58 Četrtkovi zabavni popoldnevi: Ti je dolgčas, si želiš družbe, ne veš kje bi preživel popoldneve? Oglasi se v Centru za mlade Domžale od 16.00 do 20.00 ure. Skupaj bomo preživeli nekaj uric, se zabavali, pogovarjali, igrali različne družabne igre, ogledali kakšen film in še kaj. Z vami bo Tinkara. 18:00 KJE: Knjižnica Domžale Knjižnica Domžale vabi na predstavitev eksotičnih kolesarskih potovanj, ki jo pripravlja turistična agencija Helia. Ste že kdaj kolesarili pozimi pri 25 stopinjah, med palmami in nasadi pomaranč? Če bi radi, potem je Kuba prava stvar za vas... Ekvador - malce manj znana, a nič manj zanimiva južnoameriška dežela, ki jo ekvator seka na dvoje - kolesarjenje po avenijah vulkanov in orhidej... Vstop je prost. PETEK, 26. OKTOBER 17:00 KJE: Knjižnica Domžale Teater za vse Jesenice vabi na lutkovno predstavo avtorjev D. Kette in B Gašperšič: Šivilja in Škarjice. SOBOTA, 27. OKTOBER 11:00 KJE: Golčaj nad Blagovico V soboto ob 11. uri bo komemoracija ob spomeniku padlim borcem Radomeljske čete. Vabljeni! 18:00 KJE: Stadion v športnem parku Domžale. Vabimo vas na ogled 15. kroga državnega nogometnega prvenstva - prve lige Telekom med Domžalami in Primorjem. 19:00 KJE: Hala komunalnega centra Domžale Vabimo vas na ogled 7. kroga lige NLB, ko se bosta v domžalski dvorani pomerila Helios in FMP. PONEDELJEK, 29. OKTOBER 10:00 KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska 58 Karavana desetih francoskih besed se bo ustavila tudi v Domžalah in sicer 29. in 30. oktobra ob 10. uri. Francoske besede bomo skušali izraziti v video delavnici. Torej, če te stvar zanima, francoska kultura in filmski jezik, potem te pričakujemo. Se vidimo - Au revoir! 17:00 KJE: Mladinski kulturni center Domžale - Akumulator Najmlajše in tudi nekoliko starejše otroke in mlade vabimo na delavnico izdelovanja buč. V času jesenskih počitnic in v pričakovanju čarovniškega »praznika« bomo skupaj izdelovali zanimive obraze iz buč in se pogovarjali o skrivnostnih čarovniških dogodivščinah. Informacije na telefon: 040/ 42-33-25. Vabljeni! TOREK, 30. OKTOBER 18:00 KJE: Knjižnica Domžale Knjižnica Domžale vabi na potopisno predavanja Andreje Pavli z naslovom Kuba. Vstop je prost! Vabljeni! KJE: Center za mlade Domžale Center za mlade v sodelovanju s Foto kino in video klubom Mavrica razpisuje v letu 2007 mednarodni fotografski natečaj z naslovom "ODSEV". Natečaj poteka pod pokroviteljstvom FZS (FZS št. 10/07) in se točkuje po njenih predpisih. Rok za oddajo del je 30. 10. 2007! Razpisne pogoje in prijavnico dobite na spletni strani Centra za mlade. 10:00 KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska 58. Od 10. - 15. ure bomo imeli Čarovniški dan. Skupaj bomo mešali čarov-niške zvarke, izdelali čarovniški klobuk in magično palico. Risali bomo čarovniške simbole, duhce, pajke, netopirje in čarovnice. Iz buč bomo izrezovali strašila na sto in en način. Kaj nas čaka v prihodnosti, pa nam bo napovedala čarovnica vedeževalka. Vsi čarovniki in čarovnice vabljeni v svojih magičnih oblačilih! SREDA, 31. OKTOBER 20:00 KJE: Mladinski kulturni center - Akumulator MKC in Mladi Forum Domžale vabita na glasbeni večer v maskah v »počastitev« noči čarovnic. Nastopata skupini WORLD WITHIN in SUNBI-TE. Poleg glasbenega dogajanja bomo poskrbeli tudi za strašljive trenutke in ob polnoči izbirali najbolj grozen par večera. Za »čarovnice, čarovnike in druge pošasti« je vstop prost! Vabljeni! 19:00 K.IK.: 1 lala komunalnega centra Domžale Vabimo vas na ogled 4. kroga lige UPC Telemach, ko se bosta med seboj pomerili moštvi Heliosa in Kraški Zidar Jadran Kras Sežana. Vabljeni! 18:00 KJE: Pokopališče v Domžalah Krajevne skupnosti Slavka Šlandra, Venclja Pcrka in Simona Jenka Domžale ob dnevu spomina na mrtve vabijo na žalno komemoracijo. Vabljeni! UMETNIKI POZOR! Nimaš kje predstaviti sebe skozi svoja umetniška dela? Ni problema. Center za mlade je pravi naslov za to. V okviru kulturnih večerov omogočamo vsem ustvarjalcem, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Vsi, ki delujete na kateremkoli področju ustvarjalne izraznosti (literarni, likovni, fotografski, glasbeni, oblikovni, filmski...), ne morete več reči, da nimate možnosti! SVETOVALNICA Za otroke, mladostnike in starše, ki se želijo z nekom pogovoriti o stiskah in težavah, ki jih sami ne morejo rešiti. Lahko pišete na: lili.jazbec@czm-domzale.si Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 20.00 uro, ob petkih do 13.00 ure. Vedno se bomo oglasili na telefon: 722 - 66 - 00. Pišete pa nam lahko na e-mail: ¡nfo@czm-domzale.si Društva in organizacije! Tudi vi lahko svoje dogodke objavite v koledarju prireditev v občini Domžale. Vse, kar morate storiti je, da nam na naš elektronski ali poštni naslov pošljete datum, uro, kraj in kaj se bo dogajalo. stran 18 (IZ)BR@NO v septembru KNJIGE ZA ODRASLE: Ferl Lalniček: PETELINJI ZAJTRK. Študentska založba 2006 Petelinji zajtrk sodi med tiste najbolj priljubljene in med bralci najbolj iskane romane. Za romanje bil avtor lela 2000 nominiran za nagrado Kresnik, letos pa je bil po romanu posnet tudi film v režiji Marka Naberšnika. V Petelinjem zajtrku sledimo vsakdanji zgodbi »ljudi iz ulice«, v katerih se lahko prepoznamo vsi. Roman je umeščen v avtomehanično delavnico, kjer junaki sanjarijo o ljubezni, avtomobilih, prijateljstvu. Eden od objektov poželenja pa je tudi hrvaška pop zvezdnica Severina, v kateri vsi mali junaki vidijo ideal ženske lepote. Petelinji zajtrk je roman o človekovem iskanju, da bi svoje življenje namesto okrog materialnih teženj in spjetk zgradil okrog nečesa lepega in obenem večnega, se pravi ljubezni, ki mu daje pravi smisel. Bruno Nardlnl: LEONARDO - portret mojstra. Učila, 2007 Nardini je predstavil biografijo skrivnostnega genija. Le-onardo Da Vinci je bil uganka za svoje sodobnike in je tudi še danes. Delo je osredotočeno na oblikovanje Leo-narda kot umetnika in znanstvenika. Romaneskno so opisani predvsem njegovi večji in znani projekti (kip konja, preučevanje leta ptic, portretiranje Mone Lise), hkrati je tudi pojasnjeno, zakaj je njegovo delo tako pomembno za razvoj znanosti in umetnosti. Zbrani so tudi pričevanja njegovih sodobnikov in ohranjeni zapisi, kar bralcu omogoči dober vpogled v politično in kulturno dogajanje v renesansi severne Italije. Meje Gazvoda: SANJAJO TISTI. KI PREVEČ SPIJO. Študentska založba. 2007 Glavni junak romana Sanjajo tisti, ki preveč spijo je me-galoman, ki obvladuje in manipulira z vsem svetom. Dogajanje je postavljeno v fantastično okolje, alegorijo slovenske ali morda celo globalne družbe. Kot beremo na zavihku ovitka knjige, se zgodba dogaja v zakotni vasici nekje med slovenskimi gozdovi, nad katero sc dviguje star grad, v njem živi skupina genialnih posameznikov z nadnaravnimi sposobnostmi. Junaki, nezadovoljni z izolacijo, se odločijo ukrepati. Potegne jih v vrtinec dogodkov, ki njihov svet vedno znova razkrivajo kot iluzijo, dokler ne pridejo do zadnjega manipulatorja. Vse skupaj pa ni le briljantno napisan roman, ampak presenetljivo natančna prispodoba sodobne družbene stvarnosti, kot jo doživlja generacija osemdesetih. KNJIGE ZA OTROKE: Anna Clvardi: NOČNE LUČKE, Ouatro, 2004 Nočne lučke je prav posebna zbirka pravljic namenjena staršem in knjiga, ki otrokom na prav nenavaden način ponuja odkrivanje samega sebe in njihove ustvarjalnosti skozi lahkotno in zabavno meditacijo. Izredno so primerne za krepitev vezi med starši in otroki. Prav tako pripomore k premagovanju strahu, saj je vsaka zgodbica opremljena z afirmacijami za krepitev otrokove samozavesti. Meditacija, če k njen pristopimo na domiseln, privlačen način, prinaša velike koristi za otroka. Knjiga prav pomirja otrokovo vznemirjenost, zgradi samospoštovanje in domišljijo. Otrok se začne zavedati vrednot tišine in razmišljanja. Vsaka zgodbica se začne tako, da se otrok z magično svetilko poda na začarano pot. Knjiga vsebuje uvod profesorja Davida Fontana v katerem pojasnjuje ključne veščine za intelektualno delo z otrokom. Izjemna knjiga, po kateri zadnje čase zelo narašča povpraševanje. Janja Vidmar: USPAVANKA ZA MLADEGA OČKA, Karantanlja. 2006 Janja Vidmarje avtorica številnih del za mladino. Tudi njen tokratni roman je družbeno angažiran, v njem se loteva vprašanj socialne razslojenosti in prezgodnjega starševstva. Glavna protagonista sta devetnajstletna Špela in petnajstletni lomi. Špela in Tomi predstavljata dva svetova. Špela je brezposelna šivilja s socialnega dna, ki sanja o karieri, ki jo čaka. Tomi jeva družina je bogata, oče je direklor in tudi Tomija čaka kariera. Špela hodi k Tomijevim pospravljat in čeprav se njemu dekle sploh ne zdi privlačno, se zapleteta v seksualno razmerje. Špela zanosi in rodi se jima otrok, ki ni bil načrtovan, ne zaželen, močno pa zaznamuje njuni življenji. Knjiga je namenjena predvsem najstnikom in odraslim. Wlelockx Ruth: ZLATK0V ZAKLAD. Kres, 2007 4»* "Hluli Ladja izgine za obzorjem, zato podganeek Zlatko ne ve, kako naj pride na drugo stran morja, kjer ga čaka njegov zaklad. Na pomoč mu priskočijo preračunljivi podganji gusarji, ki ga yzamejo na ladjo pod pogojem, da jim pove, kje se skriva njegov zaklad. ZLATKOV ZAKLAD ni zlato, dragi kamni, ki se svetijo... To je Zarja - njegova prijateljica. Gusarji spoznajo, da so pravi prijatelji res največji zaklad. Zato tudi sami odhitijo na lov za njim. Prijetna slikanica o ljubezni, prijateljstvu, sreči. MEDIOTEKA: ŽELVE ZNAJO LETETI (Lakposhths nam parvaz mikonand) - DVD, Clnemanla group. 2006 Želve znajo leteti je tretji film mednarodno priznanega iranskega režiserja Bahmana Ghobadija, ki je poleg režije skrbel še za scenarij in produkcijo. Otroci, ki igrajo v filmu, niso igralci, temveč lokalni naturščki.Zgodba se odvija v vasici v Kurdistanu blizu turško -iranske meje v obdobju invazije ZDA na Irak. Begunski, osiroteli, invalidni otroci, ki v kurdskem delu Iraka iščejo in z zobmi pobirajo nedeto-nirane mine, da bi jih zamenjali za orožje in druge osnove preživetja, so srhljivi kontrast posnetkom Busha, ki obljublja raj. Film ni tak, da bi se ob njem zabaval, je pa vreden ogleda. Uredil In Izbral Janez Dolinšek J stran 19 Kulturna kramljanja Z direktorjem smo sc pogovarjali o novi, deseti jubilejni sezoni, prodaji abonmajev in seveda o razvoju kulture v naši občini. Poudarja, da je zavestna odločitev posameznika ali se bo odločil za obisk kulturne prireditev ali ne. Naloga Kulturnega doma Franca Bernika je zgolj, da ponudi posameznikom kvalitetne, pestre kulturne dogodke in ga nanje seveda opozarja. Kako gledate na razvoj kulture v občini, od vaše prve zaposlitve pa do danes? Najprej - glede zaposlitve: svojega dela ne opravljam zaradi zaposlitve, ampak tisto s čimer se z veseljem in predanostjo ukvarjam, je zaokroženo v formalizem zaposlitve. V dobrih tridesetih letih od pričetkov mojega delovanja na kulturnem področju do danes seje v našem mestu spremenilo veliko, hkrati pa tudi malo. Po moji oceni je 10 let kratka doba že v življenu posameznika, kaj šele institucije kot je Kulturni dom. Klub temu mislim, da izpolnjujemo poslanstvo v svojem okolju. Ali ste si v desetih letih uspeli oblikovati tudi neko lastno publiko? Prav gotovo. V teh letih našega delovanja smo se kot institucija zagotovo konsolidirali v tem prostoru in oblikovali publiko, ki sojo vsi naši izvajalci izredno veseli. Pravzaprav je potrebno samo ugotoviti, da je naše okolje potrebovalo zavod, ki s svojo stalno in kvalitetno ponudbo kulturnih prireditev zadovoljuje potrebe občanov po kvaliteti življenja. Seveda pa je ob tem nadvse prijetno slišati oceno izvajalcev kulturnih programov, ki so s sprejemom občinstva nadvse zadovoljni in ga ocenjujejo kot gledališko in glasbeno razgledanega. Ko sva ravno pri pestrosti ponudbe me zanima, kako se pravzaprav sestavljajo abonmaji? Moje osnovno izhodišče pri oblikovanju programa je, da je abonmajsko dogajanje osnova našega programa okoli katerega poleni nizamo še druge dogodke, sladkor-čke, s katerimi obogatimo naš program. Osnova je torej klasična ponudba v gledališkem in koncertnem abonmaju, zraven seveda tudi otroški abonma, na katerega ne smemo pozabljati. Osnovni cilj pri oblikovanju letnega programa pa je kvalitetna ter žanrsko raznolika ponudba različnih kulturnih programov, zaokrožena v celoto, ki tako zrcali odnos našega zavoda do zaupanega oblikovanja kulturne podobe naše občine. Na našem, sicer majhnem odru, so svoje uprizoritve predstavila že vsa slovenska poklicna gledališča, predstavili so se najpomembnejši slovenski ustvarjalci na glasbenem in gledališkem področju, dobitniki največjih slovenskih in tujih prestižnih nagrad, in naša dvorana je gostila že kar lep izbor pomembnih ustvarjalcev iz Evrope ter Severne in Južne Amerike. Kako je s prodajo teh abonmajev? A|i ste zadovoljni? Seveda. Pri tem želim povedati, da smo imeli v začetku, pred devetimi leti dva gledališča in en koncertni abonma. Danes imamo že štiri gledališke abonmaje. Število abo-nentov v koncertnem abonmaju se je v tem času povečalo za 92 odstotkov, medtem ko seje v gledališkem abonmaju število abonentov povečalo za več kot 86 odstotkov. To so izredno zgovorni podatki, ki kažejo, da smo s kontinuirano ponudbo gledaliških in koncertnih dogodkov oblikovali svojo gledališko oziroma koncertno publiko. Pričakujete povečanje teh abonmajev tudi v prihodnje? Miran Marinlč, direktor KD Franca Bernika Tega ne morem pričakovati, vsaj ne v takšnem tempu. Prepričan sem, da smo ciljno publiko tako rekoč dosegli. Naša ciljna publika je definirana s prostorom, prek Trojan zagotovo ne bomo segli, preko Kranja tudi ne in težko tudi v Ljubljano in zahodno od nje. Z vsako prireditvijo ciljamo tako rekoč na isto publiko, ki nato izbira in izbere. Namreč bistvo ponudbe našega zavoda je, da isti publiki ponudimo čimbolj raznovrstno ponudbo in ne, da za izbrani dogodek poskušamo dobiti čim širšo publiko. Danes boste šli na gledališko predstavo, naslednji teden na klasični koncert, morda vas zanima jazz, pa obisk razstave, pa še svojemu otroku boste omogo-čili ogled lutkovne predstave. Zato moramo tudi v cenovni politiki slediti filozofiji, da oblikujemo kar cel niz prireditev za isto denarnico, kar pomeni, da morajo biti dogodki cenovno enako ugodni. Kako pa s prodajo letošnjih abonmajev? V novi sezoni se je število abonentov v koncertnem abonmaju povečalo za 27 odstotkov. Število gle- daliških abonentov pa je tako rekoč nespremenjeno, nekateri so prišli, drugi so odšli. Sedaj imamo tudi že prve odmeve na otroške abonmaje. Tudi tu seje število abonentov nekoliko povečalo glede na število abonmajev v preteklem letu. Obisk otroških abonmajev imamo vezan na organiziran obisk preko šol in vrtcev. Še vedno smo edini v Sloveniji, ki abonentom (v enem od gledaliških abonmajev) omogoči, da v času trajanja predstave odda svojega malčka v organizirano varstvo. Sodelujemo z Vrtcem Urša Domžale. Še kaj za konec? Povabilo dosedanjim zvestim obiskovalcem, pa tudi vsem, ki morda še niso prestopili praga našega kulturnega doma in tudi vsem novim občanom Domžal, da ostanejo ali postanejo kulturni dogodki sestavni del našega skupnega kvalitetnega življenja. Želim vam uspešno sezono in hvala za pogovor. Tina Železnlk Začetek 10. sezone v KD Franca Bernika Okus po medu (nadaljevanje s 1. strani) Shelagh Dclanev: Okus po medu Režija: Matjaž Latin SNG Drama Ljubljana Recenzija predstave z gostovanja v Kulturnem domu Franca Bernika; torek, 2. oktober 2007 V želji po boljši dramaturški razčlembi in zgoščenosti so izpuščeni nekateri neposredni nagovori likov (predvsem to velja za Helen), ter njihove mestoma nepotrebne izpovedi, s čimer postavitev kvečjemu nekoliko pridobi na dinamičnosti. Nekoliko so okrajšani tudi dialogi med Jo in Geoffrevjem, ki imajo sicer funkcijo dodatne okarakte-rizacije, vendar je lahko izpust ekonomično-časovno upravičen. Prostorsko je celotna predstava postavljena v en sam prostor- (scenografijo je zasnoval Branko llojnik) /. majhnim oknom v ozadju, ki ob osvetljavi učinkuje kot imaginaren, utopičen vpogled v svet iz socialne bede, ki jo predstavlja majhno stanovanje. Nekoliko manj izrazito profilirani liki v samem tekstu pridejo polno do izraza predvsem po zaslugi izjemnih igralskih interpretacij. Mileni Zupančič kot Helen uspe zadržati tenzijo propadle alkoholičarke, ki zanemarja tako samo sebe kot svojo hči, vse do zaključka. Saša Mihelčič kot njena hči Jo odlično nakaže emocionalne izbruhe, ko se v iskanju lastne identitete hrabri z izjavami o svoji edinstvenosti, neponovljivosti. Valter Dragan, kot Helenin prijatelj Peter, je s svojo vnemo izrazito pripomogel k dinamičnosti igre, katero dopolnjujeta Gregor Bakovič kot ambivalentni Geoffrey in Jose kot Fant. Celostno podobo igre dopolnjuje glasba Igorja Leonardija, ki na trenutke sledi posameznim prizorom, v zaključku prvega dejanja pa je morda celo prej nepotrebna kot bistvena. Matjaž Latin kot režiser ne izpostavlja posameznih tem, idej ali zaključkov, prej je mogoče reči, da je igra (iz)postavljena tako, da nakazuje svojo večplastnost tako na ravni problematizacije našega današnjega časa kot na ravni likov. Uprizoritev vendarle deluje celovito, za kar gre zasluga predvsem odličnemu igralskemu kvintetu. Matjaž Marinlč Naj ne mine dan brez knjige Študentska založba Litera i/. Maribora je na knjižne police postavila nekaj zelo zanimivih novosti iz zbirke NOVA ZNAMENJA. To je humanistična zbirka, ki prinaša dela sodobne domače in tuje filozofske, sociološke in »alternativne« misli, poleg tega pa se posveča tudi sodobni esejistiki. Urednik zbirke je Andrej Brvar. Sedyyed I lossein Nasr nam v knjigi ISLAM - RELIGIJA, ZGODOVINA IN CIVILIZACIJA odstira islam. Islam je »eno največjih in kulturno najbogatejših civilizacij, ki jo je treba razumeti in spoštovati, če hočemo z njo plodno sobivali v današnjem svetu, ki ga označujemo kol globalnega, enovitega in civil-no-družbeno ozaveščenega,« smo slišali na predstavitvi knjige. Knjigo je prevedla Anja Zalta. LOGOS - SIMBOL IN MIT je raziskava Matejke Grgič. V prvem, uvodnem delu so postavljena izhodišča Opravljenih raziskav: vprašanje semiotike, vprašanje periodizacije poznoantičnih in zgodnjesrednje-veških šol ter vprašanje epistemo-logij jezikoslovja v istem obdobju. V drugem, osrednjem delu, so obravnavani nekateri izbrani avtorji in njihovi opusi. Tretji, zadnji del, predstavlja sklep in sintezo obravnavanih tem. Vinko Ošlak v delu OBE KRALJESTVI ponuja esejistiko, »ki v aktualnih, vsakdanjih dogodkih, vezanih zlasti na življenje in bit kristjana in Cerkve v sodobnem sekulariziranem svetu skuša razpoznavati tisto, kar resnično rellektira presežek, onostran-sko, torej, božje kraljestvo in hkrati na tisto, kar je, kljub drugačnemu videzu, navsezadnje vendarle zavezano volji po moči, manipulaciji, obvladovanju in posedovanju, torej zemeljskemu kraljestvu. Napetost med zemeljskim in božjim kraljestvom rc/ultira v imenitni esejistiki,« beremo v spremnem besedilu. Pesnik in kulturni delavec iz Trsta Miroslav Košuta v zbirki esejističnih zapisov TEŽA SONČNEGA govori v »Zapisih in orisih« o različnih problemih tržaške kulture, v »Besedah v eter in veter« o problematiki zamejskega slovenstva in v »Pogovorih in zagovorih« o prisotnosti avtorja v javnem življenju. Knjiga torej poroča o Trstu in njegovi kulturi. Avtorici Barbara Predan in Tanja Berčon v delu NAZAJ K OBLIKOVANJU govorita 0 oblikovanju pri nas. Gre za anto-loški pregled teorije. V knjižni zbirki PIRAMIDA so izšla tri dela. Evald Flisar ponuja bralcem izjemen roman MOGOČE NIKOLI. V njem odpira vprašanje 0 resnici in življenju. Prvoosebna pripovedovalka je Miljam Samec, ki se bori z jezikom in spominom ter vprašanjem materine smrti, katere je možna sokrivka. Bralec se že na prvih straneh začne spopadati z jezikom, ki funkcionira po povsem drugačnih zakonitostih kot jezikovna norma. Vendar zgodba je tako zanimiva, da smo bralci v hipu sprejeli »drugačen« jezik in že sledimo napetemu dogajanju. Knjigo zelo priporočam. Milan Vincetič je napisal delo TA-LON. V spremnem besedilu Petra Vidali pravi: »Talon je tisto, kar ostane po razdelitvi kart med igralce. Z dobrimi kartami je lahko igrati, zato pa za najboljše kvarto-pirce veljajo tisti, ki igrajo, četudi v rokah nimajo vseh adutov. Tisti, ki tvegajo, ker računajo na še nerazdeljeni del, na nevidni talon. Takšni so vsi Vincetičevi junaki. Okoliščine (karte) niso naklonjene njihovi »akciji«, skoraj jasno se zdi, da ne more uspeti, vendar vztrajajo v vrtoglavi igri, igri na robu zmožnosti. In večino časa, podobno kol na talon, računajo na dovolj močnega (ali kako drugače dopolnjujočega) partnerja. Igra je nekajkrat eks-plicirana, kot paintball, kot šah, kot nogomet, nenazadnje tudi kot drobna igra na srečo v obliki srečk, v ostalih zgodbah pa se vleče nit čudne dialektike zmage in poraza na vojnem polju vsakdanjosti.« Pesnico Mirtam Diev poznamo kol kritičarko in publicistko. V pesniški zbirki ROJSTVA govori o skrivnostih življenja. »V preciznem in zadržanem jeziku nam podaja svoje videnje sveta, od časa pred rojstvom do zgoščanja v bitje, ki mu zemlja položi v zibelko svoja hrepenenja po zraku in letenju,« pravi Lidija Gačnik Gombač. Tatjana KokalJ mesečni dar 2007 OKTOBER Sobota, 13. oktober ob 10:00 - PREMIERA in IZVEN Studio Anima Milčinski / Vilar / Pižorn: Hop Cefizelj igrana otroška predstava Predstava je zasnovana po literarni predlogi Frana Milčinskega in njegovih znamenitih Butalcev. Zgodba se odvija pred butalsko pekarno, kjer Cefizelj policaja kar trikrat potegne za nos. Na koncu pa je tudi policaj kar vesel njegovih obiskov, saj brez Cefizlja tudi policaja ne bi bilo. Pojdimo torej skupaj za trenutek v Butale in se nasmejmo svojim lastnim napakam.Predstava traja 40 minut in je primerna za otroke od 5. leta dalje. Torek, 16. oktober ob 20:00 - abonma MODRI in IZVEN Stanko Arnold (trobenta) in Graški komorni orkester Program: W.A. Mozart, L. Mozar, F. Mendelssohn, G. Tartini, Y. Akutagawa Stanko Arnold je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ter že med študijem postal solo trobentač orkestra Slovenske filharmonije. Leta 1990 je postal redni profesor na Visoki šoli za glasbo v Gradcu in Akademiji za glasbo v Ljubljani. Že vrsto let nastopa kot solist in v različnih komornih sestavih, vodi pa tudi številne poletne šole. Graški komorni orkester so ustanovili člani graškega filharmoničnega orkestra januarja 2003. Zasedba je predvsem godalna, po potrebi pa jo dopolnijo tudi pihala. Osemnajst mladih talentiranih glasbenikov vodi dirigent Dejan Dačič baroka do moderne glasbe. Četrtek, 18. oktober ob 20:00 Novi cikel brezplačnih koncertov JAZZ v Galeriji Ana Šimenc kvartet jazz koncert Ana Šimenc saksofon Gorazd Pintar klavir Klemen Kraje kontrabas Enos Kugler bobni Zasedba skupaj deluje približno tri leta, v tem času pa je prešla že kar nekaj faz in trenutno pristala na igranju pretežno avtorske glasbe, kije nastala pod vtisom jazz standardov in glasb drugih porekel. Zasedbo vodi Ana Šimenc, kije svoje znanje saksofona pridobivala na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, še vedno pa se izobražuje v Celovcu na Deželnem konse-rvatoriju pri prof. Erianu. Poleg vodenja kvarteta igra v različnih zasedbah (Quiet unity, Trilas, Eclipse, Riko in piloti) ter piše glasbo ki jo zasedbe tudi izvajajo. Koncert je del cikla Jazz v galeriji, ki se enkrat mesečno odvija v Galeriji Domžale (Mestni trg 1, trgovski kompleks Vele). Vsi koncerti cikla Jazz v galeriji so brezplačni. Sobota, 27. oktober ob 10:00 - za IZVEN Mini teater, Ljubljana po bratih Grimm: Volk in kozlički lutkovna predstava Mati koza sama skrbi' za kopico otrok, zato se mora kljub nevarnosti, ki preži na njene mladičke, vseeno odpraviti iz gozda po živež. Otroke opozori na volka, a jih ta vseeno prevara. Ko mu odprejo vrata jih strpa v vrečo in pobegne. Na srečo pa dogajanje opazujeta soseda racman Ignacij in njegova žena Amalija, ki Mami kozi povesta za nesrečo in ji pomagata rešiti kozličke. Predstava traja 45 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. VABLJENI TUDI K OGLEDU RAZSTAVE V GALERIJI DOMŽALE !!! 4. do 19. oktober (odprto: 10:00 -12:00 ter 15:00 -19:00) Zdenko in I.štvan 1st Huzjan slikarska razstava Kulturni dom Franca Bernika Domžale Myfi......."""" i 11 formacije: U*1 oi) m so 50 info(tf;kd-domzaJV.si www.kd-dorrizalc.si NLB© Banka Domžale Preden se je zastor Poletnega kulturnega festivala Studenec 2007 zagrnil Večer, ko je bila glasba Tomaža Habeta kraljica večera »Kralj večera, tisti, s katerim bomo nocoj pihnili v 60 svečk, je skladatelj, dirigent, violinist in pedagog Tomaž Habe! Nocoj bomo slišali in videli, kako plodovita so bila njegova ustvarjalna leta, kako temeljito jih je zapisal glasbi, kako močna je njegova muza in koliko ima povedati: z melodijami, besedili, pretakanjem znanja, dirigiranjem in vsem ostalim,« je 15. septembra 2007 Jure Sesek najavil zadnji dogodek v okviru letošnjega Poletnega kulturnega festivala Studenec 2007. Kulturno društvo Miran Jarc in Javni sklad RS za ljubiteljske dejavnosti, Območna izpostava Domžale, sta ga namenila Tomažu Habetu ob njegovem življenjskem jubileju. Prijeten glasbeni večer je začel Simfonični orkester Domžale Kamnik, katerega pobudnik, ustanovitelj in prvi dirigent, ki je z zasedbo ostal 23 let, je bil prav Tomaž Habe. Tokrat je bil tudi dirigent, na programu pa tudi ena,od njegovih skladb, ki jo je navdihnila pesem Janeza Menarta Osamljenost. Potem, ko smo slišali. koliko nagrad je za svoje glasbeno ustvarjanje dobil Tomaž Habe, med njimi so tudi plakete Občine Domžale ter Skrjančeva nagrada, smo prisluhnili Nostalgiji za citre, prvič predstavljeni že v letu 1987, tedaj in na koncertu s solistom Tomažem Plahutnikom. V nadvse obsežnem opusu, s katerim Tomaž Habe bogati slovensko zakladnico, je najobsežnejše področje zborovskih del za mladino, katerega delček je na koncertu predstavil otroški zbor C1CIDO iz Zagorja pod vodstvom pedagoginje Mojce Zupan. Njihov program je obsegal pesmici iz priljubljenih zbirk Pesmice za Barbaro ter Katka brez copat-ka, ob spremljavi orkestra Juventus in dirigentke Mojce Zupan pa smo slišali še Petelinček je na goro šel in Pojemo, pojemo. Po predstavitvi zborovskih del za mladino so bili na vrsti starejši pevci, za katere prof. Tomaž Habe ni le pisal pesmi, temveč je bil tudi njihov zborovodja. Tokrat je nekaj skladb iz njegovega obsežnega opusa predstavil dve skladbi iz zbirke Pet pesmi, pet pokrajin Pevski zbor Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani pod mentorstvom prof. Marjana Trčka. Sledil je iskriv pogovor o ustvarjalnem delu med jubilantom in vedno dobrodošlim Silvom Ter-škom, po njem pa smo prisluhnili še enemu področju, po katerem je znan jubilant, področju zabavne glasbe. Morda niste vedeli, da je bil zraven kar pri nekaj zabavnih ansamblih, da se lahko pohvali s kar nekaj nagradami na tem področju, ponovno vrnitev v vode zabavne glasbe pa pomeni sodelovanje z Vokalno skupino Katrinas, za katero je prof. Habe pripravil projekt Slovo tisočletju. Skupaj z zanimivo zasedbo Juventus, so Katrinas: Sanja Mlinar Marin, Petra Grkman in Katarina Habe predstavile Slovo tisočletju ter skladbo Kot pravljica. Menda je tako tudi sodelovanje med hčerko in očetom! S tem pa prijetne glasbe ni bilo konec, saj je Oto Pestner na veselje številnega občinstva, ki je prišlo čestitat jubilantu, zapel Odo Ireni, številnemu občinstvu pa se je predstavila Neis-ha, ki je kot solistka s prof. Tomažem Habetom v letu 2000 sodelovala pri izvedbi Škerjančevega koncerta za klavir in godala. Za konec prijetnega večera so nam še enkrat zaigrali glasbeniki Simfoničnega orkestra Domžale Kamnik, skupaj s solistom Dejanom Prešičkom in z dirigentom Simonom Dvoršakom smo prisluhnili Quasi habaneri, vrhunec večera pa je bila izvedba pesmi iz cikla Zemlja, katere besedilo je prispeval Črtomir Šinkovec. Oba orkestra, dirigent Simon Dvoršak, solist Marjan Trček in pevci in pevke Srednje glasbene in baletne šole, so glasbeno zaključili večer, kateremu so sledile »čestitke in pozdravi« jubilantu. Tako je Igor Teršar, direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, prof. Tomažu Habetu podelil plaketo JSKD ter v nagovoru poudaril njegov prispevek h glasbeni ustvarjalnosti ter posebej izpostavil dobro sodelovanje s skladom, številne čestitke ob jubileju ter iskrene zahvale za sodelovanje na glasbenem področju pa je jubilant dobil tudi od vseh, s katerimi je kadarkoli sodeloval. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Slamnika. Vera Vojska Likovno društvo Petra Lobode Domžale Počitniško delovanje in pričetek študijskega šolskega leta 2007/08 V počitniških mesecih juliju in avgustu in jesenskem mesecu septembru je večina članov DRUŠTVA obiskovala razstave v Domžalah in drugod (v Ljubljani, na Krasu). Najaktivnejše članice so se udeleževale EX-temperov in sodelovale v galeriji na prostem na Starem trgu v Ljubljani na temo Zajtrk ob Ljubljanici v tisočih barvah. Sodelovali sta Ida Rebula in Asta Perko Stante in to kar tri sobote. 25. avgusta 2007 seje Danica Smrdel udeležila 11. mednarodnega humanitarnega Extempora Drežnica nad Kobaridom 2007. Darovala je eno likovno delo na platnu in tri slike na kartonu v dobrodelne namene za Bolnišnico za invalidno mladino v Stari gori. Samostojno razstavo na svojih likovnih delih je imela Asta Perko Stante v Inštitutu za rehabilitacijo v Ljubljani in v Lescah Cazino Tivoli. Iz zakladnice 24 najboljših likovnih del je bila izbrana s svojim likovnim delom za razstavo Biseri triglavske galerije. 3. septembra 2007 je DRUŠTVO pričelo novo študijsko leto 2007/08. Mentor Društva Danijel Lovro Fug-ger je poudaril, da bodo pristopili k likovnemu ustvarjanju predvsem k likovnim tehnikam po željah članov in to po programu za to študijsko leto.V začetku septembra se je Ida Rebula udeležila otvoritve razstave Dušana Strleta v Sežani in Extem-pora Sora 2007 na temo Moja dežela lepa in gostoljubna. 18, septembra 2007 se je večina članov odpeljala na poučno ekskurzijo v obalne galerije Piran in obiskali razstave Extempora Piran 2007, XL11. mednarodni slikarski EX-tempore in VII. mednarodni EX-tempore keramike. Ogledali so si ogromno nagrajenih likovnih del starejših in mlajših slikarjev iz številnih držav z zelo zanimivo motiviko in tehniko olj, akrila, akvarela ter mešane tehnike zemlje, jute, soli in drugih materialov. Občudovanje vreden je bil ogled keramike v galeriji Hermana Pečariča in v Ateljeju Duka, kjer so si ogledali unikatno dekorativno keramiko. V Kopru v galeriji Loža pa so si ogledali likovna dela od I. 1966-2006 pod naslovom Kdo je zmagoval? in Umetniško delavnico Genius loci Lera 2007 v Portorožu. 22. septembra 2007 pa so se člani Ida Rebula, Asta Perko Stante, Ana Rajer, Agica Križnar in Jože Vajda udeležili OBMOČNEGA SREČANJA likovnih skupin iz Domžal, Mengša, Radomelj in Krašnje pod naslovom Krašnja 2007 na temo: Tudi črna je barva. Regionalne razstave si bo ogledal državni selektor in izbral najboljša likovna dela za državno razstavo 2008. 29.09.2007 seje Ana Rajer udeležila nadaljevalnega slikanja Zajtrk ob Ljubljanici v tisoč barvah. Likovno Društvo Petra Lobode Domžale si želi, da bi bilo tudi 35. študentsko leto tako uspešno kot vsa leta do sedaj. Fotografijo likovnega dela je prispevala Asta Perko Stante ( jesen na Dolenjskem ) in Društvo fotografijo članov na obisku Pirana. Agica Križnar Domžalski kiparji so razstavljali 11. slovenska kiparska razstava: Javni kipi V sredo, 5. septembra 2007, so se slovenske kiparke in kiparji letos že enajstič udeležili kiparske razstave v ljubljanski Mestni hiši, kjer so bila razstavljena kiparska dela na temo Javni kipi. Letos je sodelovalo rekordno število kiparjev, katerih velik delež so zastopali tudi domžalski kiparji - Štefka Košir Petrič, Jože Tonig, Dušan Pire in Jože Stražar. Tudi letos so bile podeljene nagrade, med katerimi je odkupno nagrado Petrola d.d. prejela domžalska kiparka Štefka Petrič za delo Mati narava. Prireditev je bila množično obiskana in izredno slovesno izvedena, saj je razstavo odprl ljubljanski župan Zoran Jankovič, o let,ošnjem izboru pa je spregovoril selektor razstave profesor dr. Aleš Erjavec. Glavna županova nagrada je bila podeljena akademskemu kiparju Darku Goliji za delo Maketa za postavitev v javnem prostoru, saj »domiselno uporablja potenciale javnega prostora, učinkuje dinamično ter se lahko organsko vključi v zelo raznovrstne prostore ter jim da nove pomene« (prof. dr. Aleš Erjavec). Tri Bernekerjeve odkupne nagrade, ki so jih je letos prispevala osrednja slovenska podjetja KD Holding d.d., Trimo Trebnje d.d. in Petrol d.d. pa so dobili kiparji Aleš Lenassi za delo Oba, Metoda Crnkovič za delo Rečne nimfe in seveda Domžalčanka Štefka Petrič za delo Mati narava. Hkrati je bila ob pregledni razstavi javnih kipov postavljena razstava lanske županjine nagrajenke, Dragice Ča-dež, s skupino kipov iz njenega več desetletnega cikla Zgodba o drevesu. Razstavo javnih kipov je organiziral Zavod za kiparstvo. Letošnjatemaje kiparjem predstavljala poseben izziv, saj je sodelovalo kar 68 kiparjev, med katerimi je bilo izbranih 45 kiparjev, ki so razstavili preko 60 kipov, maket in grafičnih predstavitev. Razstava je posvečena perečemu probjemu in stanju v današnji umetnosti in kulturi, saj je v slovenskem prostoru v zadnjih desetletjih nastalo zelo malo javnih kipov. Morda moramo vzrok iskati v nezanimanju in skromnem financiranju takšnih umetniških projektov s strani države. Po Erjavčevih besedah pa dejansko danes tudi ni konkretnih javnih prostorov, kamor bi hodili ali kjer bi se zbirali tisti prebivalci mesta, ki cenijo kipe. Hitri tok sodobnega življenja je pač doprinesel negativne impulze, med katerimi je tudi pomanjkanje kulturnega osveščanja in zavedanja ljudi. Hkrati so sodobni kiparji izgubili tisto primarno funkcijo v arhitekturnem oblikovanju stavb ali urbanističnem oblikovanju naselij, kot je bilo v preteklosti, ki je obvezno vključevalo kiparske umetnine, pa naj bo to arhitekturna plastika ali pa fontana sredi parkov. Tudi v Domžalah je zelo malo javnih plastik, saj lahko glavne spomenike naštejemo na prste: spomenik nasproti občinske stavbe, ki je posvečen padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz Domžal, delo kiparjev Petra Lobode in Frančiška Smerduja iz leta 1954; spomenik borbi in delu v parku pred domžalsko pošto kiparja Toneta Svetine, ki je bil postavljen leta 1975 ob 30-letnici osvoboditve; in zadnji pridobitvi, kot sta fontana v parku za občinsko stavbo ter Domialski kipar Jože Tfinig se je na razstavit fOv nih kipov v Ljubljani uvrstil s serijo treh kipov, za katere je pripravil skice za lažjo vizualno predstavo postavitve skulptur v prostor ter jih tudi oblikoval v manjšem formatu, Skulptura Spomini bi lahko bila visoka H - 10 metrov, ulita iz betona, v kombinaciji s kovinskimi drogovi. kamniti steber Marka Pogačnika v novem parku ob Ljubljanski cesti oziroma Plečnikovi ulici. Namen javnega kiparstva je ravno v tem, da se izpostavi posebnost posameznikov in pomembnih dogodkov, ki so zaznamovali zgodovino kraja, v katerem živimo. Tudi Domžale z okolico ima bogato zgodovino in dovolj slavnih osebnosti, ki morda čakajo na svojo portretno utelesitev. Vsekakor pa ne moremo obiti dejstva, da sodeč po udeležbi domžalskih kiparjev na ljubljanski razstavi javnih kipov gotovo obstaja mnogo idej ter kiparskih izvedb in je zato čas, da poskušamo to stanje »kulturnega mrtvila« spremeniti, saj tudi kipi sodijo na javna mesta. Katarina Rus Krušelj Pod Antonucovo lipo Nismo je imeli ... smole, namreč ... vreme je bilo ... ravno pravšnje, septembrsko prijetno... Imeli pa smo - Smolarja ... Adija ... Tega čudovitega koroškega pojočega poeta. Ce Slovenke in Slovenci ne bi imeli Adija, bi si ga morali preprosto - izmisliti. Samosvoj posebnež »par exellence« je to ... Poln nežnih, romantičnih, nostalgičnih, hudo povednih, veselih in malo manj veselih, tu pa tam iskrivo pikrih, vselej pa zelo življenjskih misli, ki jih je trosil med nas, kakor veter trosi nevska- ljena semena, v upanju, da bodo pognala kal. In številno občinstvo, zbrano na travniku polega Antonucove domačije (toliko obiskovalcev še ni bilo nikoli!), se je dobri dve uri spontano in iz minute v minuto pogumne-je odzivalo na Adijeve domislice, pripovedi, šale in nasvete, ki jih je pregovorni suhljatež dobronamerno delil med vse prisotne. Spet je bil to en prav poseben večer. Pesem je kipela v drugo pesem, publika je pela z Adijem in Adi z njo. Vmes pa smo ROLTEK ROLETE - ROLO VRATA TV)!! Él Mercator slišali marsikaj, kar se nam je vsedlo v dušo in srce. In na koncu še presenečenje za mladoporočenca, Sabino in Klemna Ravnikarjeva, ki sta ravno dan prej prisegla zvestobo do groba, kremšnita velikanka, ki je kasneje šla v slast vsem, ki so jo hoteli poskusiti. Pa nagovor našega gospoda' župnika Slavka Judeža, Adijevo slovo in že smo bili pri improviziranem šanku, kjer so nas pogostili prijazni člani družine Kresnik, naši posebni gostje iz gostilne »Pri lipi« v Muti na Koroškem. Le-ti so k nam prinesli »mežerle«, pravo pravcato koroško kulinarično specialiteto, zraven pa še domači jabolčnik in mošt, pa tudi vseh vrst domačih žganjie. To je bil zadnji letošnji »Kulturni večer pod Antonucovo lipo«. In tudi ta je, po odzivu publike, več kot uspel. Iskrena, lepa hvala vsem tistim, ki ste nam finančno pomagali. Vsem tistim, ki ste v naši nameri uspeli prepoznati vrednote, ki jih dandanašnji vsi skupaj tako zelo pogrešamo: ljubezen do domače, govorjene in pete besede, ljubezen do rodne grude, ljubezen do sočloveka. Turistično rekreativno društvo Turn-še Češenik in producentska hiša Dogodek, ki jo vodim, se bomo tudi prihodnje leto potrudili in vam skušali pričarati najlepše od najboljšega. Ker to enostavno občutimo kot svoje poslanstvo. Roman Končar stran 21 KULTURA Dobrodelni koncert Župnijske Karitas Dober večer, dobri ljudje S tem pozdravom sta povezovalca Mateja Feltrin Novljan in Jure Sesek v petek, 28. septembra 2007, pozdravila prisotne na tradicionalnem dobrodelnem koncertu Župnijske karitas Domžale SKUPAJ NA POTI 2007. Letošnji koncert je bil namenjen ljudem v stiski, za obnovo hiše Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov ter za odpravo posledic letošnjih poplav. Župnijska karitas Domžale se ob tej priložnosti zahvaljuje obema častnima pokroviteljema, nadškofu msgr. Alojzu Uranu in Občini Domžale, glavnemu pokrovitelju NI,I? Banki Domžale d.d. ter vsem sponzorjem. Polna hala Komunalnega centra Domžale je najprej zaploskala glasbenicam Domžalskega komornega ansambla Marie de Lurdes, katerega pobudnica je Gabrijela Ulčar, po mnenju strokovnjakov, sijajnega ansambla, ki mu ni para med slovenskimi glasbenimi šolami. Prisluhnili smo trem skladbam, od katerih nas je še posebej očarala Ave Marija. Sledile so pesmi Ivana lludnika, ki nikoli ne odreče nastopov na dobrodelnih koncertov, prijetno presenečenje sta bili pevki Urška Pavli in Marta Zabret, ki ju je spremljal pianist Tomaž Pirnat. Posebej njun Rasti rasti rožmarin nam je še dolgo odzvanjal v ušesih. O veselju in zaupanju kljub težkim razmeram na poplavljenih območjih ter o sprejemanju in pomoči je v imenu nadškofa msg. Alojza Urana, ki je bil ob Občini Domžale častni pokrovitelj dobrodelnega koncerta, govoril arhidiakon Franc Šuštar. V nadaljevanju koncerta nas je Stična band skupaj z animatorji povabil k sodelovanju, naj bomo prijatelji, pa je zapel Matjaž Knez. Nato smo prisluhnili Rafku Jurjevčiču in predstavitvi Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov, sledil pa je nastop ansambla Viharnik, ki nas je ob treh pesmih opozoril na svoj 15. rojstni dan v letu 2008. Nasmejali smo se Gregorju Čušinu, se ob nekdanjih pevkah Avsenikovega ansambla in Ruševcih prepričali, da Avsenikove melodije nimajo roka trajanja ter ob koncu prisluhnili še ubranemu petju Slovenskega okteta, ki je še enkrat dokazal, da mu po kvaliteti ni para. Ob koncu koncerta, na katerem smo vsi prižgali lučko upanja, tudi NLB Banka Domžale, d.d., ki je bila glavni pokrovitelj tokratnega dobrodelnega koncerta, smo prisluhnili še zahvali domžalskega župnika Janeza, ki je posebej pohvalil Župnijsko karitas Domžale za dobrodelno delo skozi vse leto ter posebej organizacijo dobrodelnega koncerta ter zaželel, da se drugo leto naše poti spet srečajo na dobrodelnem koncertu SKUPAJ NA POTI 2008. Pred odprtjem razstave Anton Pavlin razstavljal v Menač'nkovi domačiji Kje so tiste stezice Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale in Društvo narodnih noš Domžale sta nas v sodelovanju z Občino Domžale povabila na spominsko razstavo, ki jo je zbiratelj Anton Pavlin namenil prihajajoči 100-letnici ustanovitve fare v Domžalah. Ob tej priložnosti je Javni sklad izdal tudi brošuro avtorja Antona Pavlina, ki jo je uredila Katarina Rus Krišelj, uvodno besedo pa napisala Cveta Zalokar Oražem. Slovesnost ob odprtju razstave je privabila mnoge Domžalčane, prijatelje Antona Pavlina, med katerimi ni manjkalo zlasti njegovih sokraja-nov iz Stoba, od koder izhaja tudi sam. Zanimanje za zgodovino ga spremlja že od otroštva, saj so ga že tedaj starejši domačini pritegnili z zanimivimi zgodbami iz preteklosti, z načrtnim zbiranjem zgodovinskega gradiva pa se je začel ukvarjati po upokojitvi, čeprav se je že med delom kot zavarovalniški zastopnik na terenu veliko srečeval z zgodbami iz preteklosti. Po uvodnem pozdravu Olge Pavlin, Menac'nkove matere, smo prisluhnili Stobljan-skemu oktetu, katerega pobudnik je bil Anton Pavlin, kije v želji obuditi pevsko kulturo v domačem kraju leta 1974 ustanovil Stobljanski oktet, ki ga vodi Jože Dolinar. »Kje so tiste stezice ...« je bila njihova prva pesem, kateri so sledili nežni zvoki kitare in mandoline ter pozdravne Avtor ob maketi Gorlčlce besede Pavla Pevca, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Spodbudne besede o pomenu ohranjanja zgodovinske dediščine ter čestitke za prvo razstavo ter pogum, da del svoje bogate zbirke postavi na ogled javnosti, pa je avtorju razstave namenila Cveta Zalokar Oražem, ki je ob tem spomnila na njegovo bogato dediščino, pa tudi na druge domžalske zbiralce tovrstnega gradiva. Ob prijetnih pesmih se je oglasil tudi avtor razstave, ki je prisrčno zahvalo vsem izrekel z iskrenimi besedami »Rad vas imam«. Prijetno druženje je tudi tokrat dokazalo, da naše mesto z Menač'nkovo domačijo in ljudmi, ki imajo Domžale radi, dobiva delček duše, ki jo pogrešamo. Ogled razstave nas je prestavil v čas, ko so nastale današnje Domžale. V besedi in miniaturi smo se srečali s protiturškim taborom na Goričiei, v mislih smo obiskali Nackovo domačijo, se srečali z najbolj znanimi Stobljani - od nekoč do danes, z nostalgijo pa smo si ogledovali objekte, ki jih ni več ter se v spominih srečali s Francem Bernikom, prof. Matijem Tomcem in nekaterimi mlajšimi Domžalčani, se seznanili z vsemi domžalskimi župniki in župani, obujali spomine na zgodovino gasilskega društva in godbe, pogledali nekdanji otroški vrtec, ugibali o ljudeh, ki so bili člani vodstva občine v letu, ko so Domžale postale trg ter srečali se srečali z vladarji držav, katerih delček so bile Domžale. Posebej bogato je gradivo, s katerim je avtor predstavil slamnikarstvo, ob tem pa je vse razstavljeno uokviril s slamnatimi kitami. Brošura je prispevek k ohranitvi domžalske zgodovine, predvsem pa primerno čtivo v prihajajočem praznovanju 100-letnice fare. Gospodu Antonu Pavlinu iskrene čestitke za razstavo in želja, da bi iz bogatega gradiva pripravil še kakšno. Res je bil 22. september 2007 en lep dan in še prijetnejši večer, kot nam je v začetku slovesnosti zaželela Olga Pavlin. Dobrodošli v Menač'nkovi domačiji, kjer že pripravljajo razstavo Čebelarske družine Domžale. Anka Ažman med svojimi fotografijami Fotografska razstava v galeriji Beseda Anka Ažman: Ljubim potovanja in še bolj ljudi, ki jih srečujem Almln dom na Svetini nad Štoraml KD Godba Domžale Intenziven vikend intenzivna sezona Dirigent Damjan Tomažln Domžalske godbenice in godbeniki so konkretno stopili v sezono 2007/2008, saj se bodo udeležili dveh zahtevnih tekmovanj pihalnih orkestrov. Pripravljajo se že precej časa, višek priprav pa so dosegli z intenzivnim vikendom v Aliniiieiii domu nad Štorami. Intenzivne vaje od petka do nedelje je Godba Domžale izvedla že četrtič v zadnjih letih. Takšen vikend vaj je namreč izredno efektiven, saj se v tem časovnem okviru posveti le študiju skladb, ki bi ob rednih terminih vaj zajele zelo dolgo časovno obdobje. Pogoji, ki so jih godbenice in godbeniki imeli v Alminem domu, so bili na vrhunskem nivoju, od prostora za vadbo, do bivanja in odlične postrežbe. Hribovita vas Svetina in čudovita narava sta v prostem času, ki ga godbeniki niso imeli na pretek, nudila veliko mero sprostitve. Dirigent Damjan Toma-žin je postavil zahteven urnik vaj za zadnji septembrski vikend, kar pomeni, da so godbenice in godbeniki vse od petka do nedelje popoldan vadili kar 17 ur! I [parno, da se bo njihov trud obrestoval že na prvi preizkušnji konec oktobra, ko se bodo udeležili 3. mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov v koncertnem igranju Slovenija 2007. Tekmovanje bo potekalo v Novem mestu, konkurenca pa bo mednarodnega značaja. Novomeško tekmovanje bo za mnoge godbe, ki sodijo v 1. skupino Zveze slovenskih godb nekakšno ogrevanje pred pravim tekmovanjem marca, ki bo odločilno za obstanek v 1. skupini. To velja tudi za domžalsko godbo, ki se bo potrudila obstati v najvišje rangirani skupini slovenskih godb. Do takrat bodo članice in člani izvedli še kar nekaj rednih vaj, nastopov in koncertov, izmed septembrskih aktivnosti pa jim bo gotovo najbolj ostal v spominu vikend v Alminem domu. Če ne drugače, si bodo osvežili spomin z ogledom slik na spletni strani www. almindom.si. PATO V Galeriji Beseda je bilo v petek, 14. septembra, odprtje fotografske razstave mlade domžalske avtorice, sicer tudi članice FKVK Mavrica Radomlje, Anke Ažman. Anka svoja fotografska dela, ki nastajajo na njenih številnih potovanjih, pogosto pošilja tudi v presojo na natečaje, kjer je prejela že kar nekaj prestižnih nagrad, zadnja med njimi je I. mesto na poletnem fotografskem natečaju revije Mag. Kot sama pravi, je tema tokratne razstave povezana z njenim dojemanjem sveta in načinom razmišljanja, ki ga je razvila skozi leta. Tu so imeli pomemben vpliv zlasti popotovanja in srečevanja z ljudmi, preprostimi, mnogokrat revnimi na materialni ravni, pa še kako bogatimi na duhovnem področju. Med njimi imajo še posebno mesto otroci. Na razstavi je predstavila fotografije v treh sklopih: s poti po Etiopiji, Jamajki in reggae festivalov. Za vse bi lahko rekli, da jih povezuje rastafarian-stvo. To je gibanje, ki se je začelo prav na Jamajki in katerega temelji so v neizmerni želji po osvoboditvi in pravičnosti (zlasti črncev), vse skupaj pa temelji na ljubezni, enakosti in preprostem življenju, brez mesa, alkohola in materialnih dobrin. Je pa zanimivo, da radi pokadijo marihuano, saj je to zanje tako rekoč sveta rastlina. Gibanje si je za svojo afriško domovino izbralo Etiopijo, med pomembne in oboževane like pa sodi tudi kralj llaile Selasie. ki naj bi bil potomec Salomona Izjemno velik pomen dajejo tudi glasbi, razvili so svetovno znano /vrst reggie glasbe, z najbolj znanim predstavnikom Bobom Marlevem. V zadnjih letih se reggie festivali dogajajo tudi pri nas, sprva na Soči, letos pa prvič tudi na Pohorju. Na razstavi je moč videti nekaj zanimivih fotografij s festivalov, pestrega dogajanja in vzdušja na njih. Za pripadnike gibanja rastafarijancev je zelo značilna tudi frizura, saj pustijo rasli lase in jih oblikujejo v t.i. dreade. Temu že kar dolgo sledi tudi Anka. Razstava je zanimiv pregled večinoma portretov, ki so nastali na Ankinih poteh. Odloča se za črno-bele in barvne različice, odvisno od svetlobe- in drugih efektov. Ankini liki so odprti, prijazni, včasih tudi rahlo otožni, vedno pa ob njih začutimo, da bi lahko tako rekoč takoj našli stik z njimi. Tako kot je stik z njimi našla Anka in jih prav zalo tako prepričljivo posnela s fotografskim aparatom. Anka pa je napovedala, da hiti naprej - v deželo sonca, reggia, najboljše hrane in seksi popačene angleščine. Želimo pa ji tudi obilo novih fotografskih doživetij... Cveta Zalokar- Oražem Čebela -simbol marljivosti in reda »Čebela je majhna medfrlečimi stvarcami, pa je vendar njena bera prvovrstna slaščica« (Sir 11,3). »Pojdi k čebeli (ali: mravlji), lenuh, glej njene poti in postani moder. Kajti nima poveljnika ne nadzornika ne vladarja, vendar si poleti pripravlja hrano, si ob žetvi nabira živež« (Prg 6,6-8). S temi besedami že Stara zuve-za hvali pridnost in modrost te drobne, Šibke živalice, ki prinaša ljudem toliko koristi. Simbolični pomen čebele se naslanja na njeno pregovorno pridnost, discipliniranost, ne-utrudnost in urejeno sožitje v skupnosti. »Čebela obdela cel travnik, da pride do kaplje medu« (Klemen Aleksandrijskij. »Posnemajte razumnost čebele!« svetuje Teolept Filadelfijski in daje čebele za zgled urejenega duhovnega življenja v meni-ških skupnostih (samostanih) ali v Cerkvi nasploh. Tako so postale prastara podoba pobožne in enovite skupnosti. Sv Ambrozij iz Milana primerja Cerkev s panjem, vernike pa s čebelami, ki ostajajo zveste panju in pridno delajo v njem Kakor čebela tudi kristjan odklanja »dim« napuha in prilizovanja. Preizkuša cvetove in od vsega ohranja le najboljše - med. Urejenost čebeljega panja je v starem veku veljala za zgled urejenosti države, ki jo vodi kralj V Kaldeji in v cesarski Franciji je bila čebela vladarski simbol, in sicer na temelju čebelje kraljice (dolgo so pomotoma menili, da gre za »kralja«), ki je na čelu marljive in uspešne skupnosti. Pri Grkih je veljala za »duhovniško« žival, ker naj hi se izogibala vsemu nečistemu in živela le od vonja cvetlice Odtod je tudi na Zahodu postala simbol čistosti Za Bernarda iz Clairva-uxa predstavlja Svetega Duha Na temelju svojega smotrnega, k cilju usmerjenega delovanja, je postala tudi znamenje božje (teološke) kreposti upanja. Ker v starem veku niso natančno vedeli, kako se čebele razmožu-jejo (menili so, da kar iz cvetov dobijo svoj naraščaj), je čebela postala znamenje devištva. Ni naključje, da se kot ena redkih živali omenja v najslovesnejšem bogoslužju velikonočne vigilije. Velikonočna sveča, ki predstavlja od mrtvih vstalega Kristusa, je »delo marljivih čebel in znamenje nove luči«. Čebele so upodabljali pretežno v stilizirani obliki na grbih. Upodobljene so tudi na grobovih kot znamenje vstajenja in posmrtnega življenja; trije zimski meseci, ko navidezno izginejo, sporni-. njajo na tri dni med Kristusovo smrtjo in vstajenjem. Ker po stari legendi čebela ne spije včasih označevala krščansko čuječnost in vnemo za krepostno življenje. Zaradi medu in žela velja tudi za Kristusov emblem na eni strani sta milina in usmiljenje (»med«), na drugi strani Kristus sodnik izvaja pravico (»želo«) Čebela simbolizira tudi govorništvo, pesništvo in razumnost. Postala je atribut treh velikanov krščanskega govorništva: sv. Ambrozija Milanskega (medspanjem so mu čebele nosile med na ustnice), sv. Janezu Zlatoustemu (Krizostomu) in sv. Bernardu iz Clairvaum. Vsi trije so se odlikovali po govorniški spretnosti, ki spominja na sladkost medu V rimskih cerkvah se čebele pojavljajo na grbih rodbine Barbe-rini. Na stropu v palači Barberini so upodobljene krščanske kreposti, okoli njih pa rojijo čebele. Tloris cerkve S. Sapienza ima približno obliko čebele, in sicer v čast papeža Urbana VIII. ki je pripadal družini Barberini. Bogdan Dolenc Iz LD Senožeti Barvito poletje in delovna jesen Letošnje poletje je bilo v Likovnem društvu Senožeti Radomlje dobesedno polno barv in dogajanja, druženj in novih izzivov. Konec šolskega leta smo zaznamovali z dvodnevnim obiskom največjega bavarskega mesta Munchen in z ogledom njegovih znamenitih likovnih galerij: Stare pinakoteke, kjer so zbrana najeminent-nejša dela Durerja, Da Vincija, Rubensa, Rem-brandta, El Greca in drugih. Nove pinakoteke z ogledom slik Turnerja, Maneta, Gaugaina, Ce-zanna, van Gogha itd, ter muzeja Lembacbhac-haus z deli znamenite skupine Der Blaue Reiter. Dvodnevno bivanje v Munchnu smo izkoristili tudi za obisk znamenite pivnice s pokušino piva ter za obisk olimpijskega mesta in stolpa. Poletne počitnice smo pričeli s štiridnevno likovno kolonijo v kraški vasici Pliskovica, kjer smo ustvarjali na turistični kmetiji Petelin-Durcik. Deležni smo bili velike pozornosti in izredne gostoljubnosti domačinov v vasi in lastnikov kmetije, kjer smo prebivali. Povedati je treba, da smo zaradi velikega števila udeležencev, vseh nas je bilo kar 26, kolonijo organizirali v dveh delih. Razstavo likovnih del, ki so nastala v Pliskovici, pripravljamo v Knjižnici Domžale enkrat v zimskih mesecih. V avgustu so se številni naši člani odzvali povabilu KUD Pika, ki je priredila galerijo na prostem, z naslovom Zajtrk ob Ljubljanici. Povapili so slikarje iz vse Slovenije, ki so želeli razstavljati in ustvarjati v središču stare Ljubljane. Naše društvo je bilo zastopano s kar 10 člani, ki so ustvarjali nekaj sončnih sobot na Starem in Gornjem trgu. Ideja Pike in Zavoda za turizem Ljubljana je bila toplo sprejeta tako s strani obiskovalcev, turistov kot tudi prebivalcev tega dela mesta in seje na njihovo željo podaljšala še v ves september. Odzvali smo se tudi na humanitarni extempore v Drežnici, kjer je preko 100 slikarjev ustvarjalo likovna dela za prodajo v dobrodelne namene v korist Bolnišnice za invalidno mladino v Stari Gori pri Novi Gorici. Pet članic je podarilo pet likovnih del, ki so jih ustvarile ta dan v Drežnici (Jelka Mo-ravec-Ela, Danica Šraj, Irena Štepic, Dika Dolenc Majce in Veronika Pogačar). Za zaključek počitnic, ob koncu septembra, smo obiskali še Benetke in beneške galerije: Veliko šolo San Rocco z deli Tintoretta, Galerijo »Acca-demia« ter Galerijo Peggy Guggenheim z zbirko moderne umetnosti 20. stoletja (Picasso, Ernst, Dali, Pollock...) V oktobru smo pričeli z delom v društvu. Vsako sredo po tri šolske ure delamo v Kodrovi dvorani kulturnega doma Radomlje. Tukaj deluje tudi naša šola začetnega in nadaljevalnega risanja in slikanja z mentorjem, akademskim slikarjem Janezom Zalaznikom iz Ljubljane. Našo šolo obiskujejo udeleženci iz različnih krajev, celo iz Tržiča in Radovljice. Letos smo razpisali mesta za nove udeležence, odziv, zlasti s področja občine Domžale, je bil velik, tako daje atelje poln do zadnjega kotička. Danica Šraj Nadaljevanje družinske tradicije Valentina v Cerne razstavlja klekljane čipke V prostorih Centra Ivana Hribarja v Trzinu je bila 12. septembra otvoritev razstave klekljanih čipk avtorice, Domžalčanke, Valentine Cerne, ki sta jo pripravili Knjižnica Domžale in Turistično društvo Trzin. Čipke se v zadnjem času vse bolj vračajo v naša življenja in to ne le kot del naše bogate preteklosti ali kot romantični spomin na balo naših babic, ki so jo sestavljale posteljnina, perilo, prti, večinoma okrašeni z ročno izdelanimi čipkastimi dodatki. Mojstrovine, ki dandanes nastajajo izpod spretnih rok številnih klekljaric, vse pogosteje najdejo svoje mesto kot dragocena dopolnila tudi v sodobno opremljenih stanovanjih in na najbolj prestižnih oblekah ter nakitu. V Sloveniji so še posebej znane idrijske čipke, katerih izvor sega v 17. stoletje, znanje o njih pa naj bi v naše kraje prve prinesle rudarske žene iz Češke in Nemčije. V tistih krajih so dolgo pomenile pomemben vir dodatnega zaslužka rudarske družine, ki gaje prispevala ženska. Klekljanje pa je bilo pri nas razširjeno še na škofjeloškem, poihograjskem in v mestu Ljubljana, kjer je bila nekaj let celo edina šola klekljanja v Avstro-Ogrski, toda na žalost jo je po nekaj letih Marija Terezija preselila z dekretom v Gradec. Valentina Černe - Biba je upokojena knjižničarka, mnogi se je še zelo dobro spominjajo, saj sta bili skupaj z gospo Marijo Zupane znani po svoji prijaznosti in odprtosti do številnih bralcev in obiskovalcev knjižnice. Pred več kot desetletjem se je upokojila in s tem pridobila dragoceni čas zase. Zato se je odločila, da obudi družinsko tradicijo z izdelovanjem čipk. To je dolgoletna družinska tradicije, saj sta klekljali že njena mama, pa babica, katerih dragocene fotografije ob klekljanju smo si lahko tudi ogledali na razstavi; njihove družinske korenine pa so v Poljanski dolini. Gospa Valentina je začela s klekljanjem kot mala petletna deklica, različni izdelki so nastajali še ves čas šolanja, Valentina Cerne na otvoritvi razstave kasneje pa je to delo opustila. Po upokojitvi pa se ji je odprlo. Kot je v uvodnem nagovoru poudarila ravnateljica Knjižnice Domžale, Barbara Zupane Obervalder, gospe Bibi zdaj »življenje teče v bogati skromnosti in je polna številnih malih notranjih nebes«. Vsaka njena čipka, vsak njen izdelek govori svojo zgodbo, številne nitke pa so prepletene v preproste in tudi bolj zapletene elemente. Na razstavi smo si lahko ogledali številne izdelke i/ čipk, med drugim prte, pogrinjke, stenske motive (nebesna znamenja, verske simbole, živalske like), pladnje, pa vse do nadvse zanimivih izdelkov v steklu, z dodanimi čipkami. Vanje je vgrajenih stotine, tisoče ur prizadevnega dela, gospa Cerne pa pravi, daje to tudi čas, ko je sama s seboj, ko kar nekam odplava in lahko tudi marsikaj premisli in domisli. Seveda pa je poseben čar njenih izdelkov, da se izjemno dobro umeščajo v sodoben čas in približajo ter prikupijo sodobnemu človeku. Med drugim je gospa Černe izdelala tudi čipkasti motiv križa, ki ga je KS Jarše- Rodi-ca lansko leto podarila kardinalu Rodetu na slavju ob njegovem imenovanju. Veliko odobravanja in občudovanja je vzbudila tudi maturantska obleka njene vnukinje Ane, kjer pomembno vlogo igra tudi dodatek iz čipke. Kot poseben izziv pa tudi uhani iz čipke. Na razstavi so prikazana tudi nekatera starejša dela njenih prednic in izdelki, ki so jih izdelali njeni otroci in vnuki, saj je vse naučila temeljnih osnov. Seveda pa tudi upa, da bo kdo med njimi nadaljeval njeno tradicijo. Najbrž se ji za to le ni treba preveč bati, saj je med njimi opaziti veliko spoštovanja do tega pomembnega elementa slovenske kulturne dediščine in ustvarjalnosti njihove mame oziroma babice, prelepo pa so tudi v celoti oblikovali program na otvoritveni slovesnosti. Seveda pa je med njimi najbolj znana Bibina vnukinja, vse bolj uspešna in popularna pevka Eva Černe. Cveta Zalokar - Oražem Uspešna predstavitev naših osnovnih šol na Zavodu RS za šolstvo Zavod RS za šolstvo spodbuja raziskovalno in razvojno dejavnost učiteljev in šol tudi z inovacijskimi projekti. Inovacijski projekti so enoletno delo, v katerem učitelji poskušajo razvozlati katerega od problemov pouka ali pa dobro izkušnjo pouka razviti na takšen način, da bi bila kot model uporabna na vseh slovenskih šolah. Bistven del projekta mora biti njegovo vrednotenje, pri katerem pa morajo biti udeležene najmanj tri raznovrstne skupine ali posamezniki: poleg učiteljev še ali učenci ali starši ali učitelji druge šole ali inštitut ali fakultetni profesor ali občinski svet in podobno. Predstavitev vseh 160 inovacijskih projektov slovenskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter dijaških domovje bila 12. septembra na Zavodu RS za šolstvo. Čeprav je bilo za predstavitev in razpravo na voljo le sedem minut, so mnoge ideje šol in rezultatov projektov izzvale živahno razpravo. Iz domžalske občine so bili predstavljeni projekti Vsebinsko in metodološko nadgrajevanje geografskih vsebin v osnovni šoli (OŠ Rodica, vodja Vilma Vrtačnik Merčun), Ljudsko izročilo - povežimo preteklost s sedanjostjo (OŠ Domžale, vodja Romana Radmelič), Sproščanje (OŠ Rodica, vodja Kristina Brcar), Z dobrimi odnosi do kakovostnega pouka (OŠ Preserje pri Radomljah, vodja Jelka Frelih), Uresničevanje ciljev državljanske vzgoje v OŠ (OŠ Rodica, vodja Milena Vidovič), Rada sem razrednik (OS Venclja Perka, vodja Maša Mlinaric). Igor Llpovšek Vilma Vrtačnik Merčun z OŠ Rodica je predstavila, kako se nadgrajujejo geografske vsebine v osnovni šoli. Slovenski slavčki Slovenski slavček je dobrodelna glasbena akcija, ki teče že štirinajsto leto. Pobudnik prireditve je slovenski pisatelj Ivan Sivec. Pri izvedbi Slovenskega slavčka sodelujejo mengeški Varstveni delovni center INCE, Slovenske novice ter od leta 2005 naprej tudi Radio Veseljak. Sredstva, zbrana v akciji, so bila v začetku namenjena gradnji bivalne enote za odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju Naša hiša v Grobljah pri Domžalah, od leta 2004 naprej pa za letovanje stanovalcev. In kako dobimo pet najbolj priljubljenih ansamblov, ki se na koncu potegujejo za nagrado? Z glasovanjem v živo poslušalci Radia Veseljak vsak teden izberejo tedenskega zmagovalca, po petih tednih je tako izbranih pet trenutno najbolj priljubljenih narodno zabavnih ansamblov. Tekmujejo ansambli, ne skladbe. Omogočeno je tudi spletno glasovanja na spletni strani Radia Veseljak in glasovanje preko plačljivih SMS sporočil, ves izkupiček pa je namenjen Varstvenemu delovnemu centu INCE Mengeš. Finalna prireditev se bo odvijala v Hali komunalnega centra v Domžalah, 19. oktobra. Voditelja letošnjega Slovenskega slavčka sta Betka Suhe! in Janez Dolinar, vsak ansambel pa bo zaigral tri skladbe. Scenarist prireditve je Franci Peternel, urednik Radia Veseljak. Nives Spehar Socialna obleka S svojo predstavitvijo nas je presenetila Marija Mojca Pungerčar, ki je na 27. grafičnem bienalu v Ljubljani, Celju in Mariboru predstavila projekt Socialna obleka. Razstavo si bo možno ogledati vse do 28. oktobra. Nekdanja modna oblikovalka v slovenski tekstilni industriji jc diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter magistrirala iz novih žanrov na San Francisco Art Institute v Kaliforniji. Zanjo so značilne socialno angažirane vsebine, kritika konzumeristične družbe in poudarjanje lokalnosti ter skupnosti. Tako tudi projekt Socialna obleka izbran, ker oblačila delujejo socialno, povezovalno v smislu skupnosti in predstavlja presečišče med umetnostjo, ročnimi deli in modo. Znotraj projekta socialna obleka bodo potekale tudi šiviljske delavnice Socialdress, kjer udeleženci ustvarjajo duhovita in funkcionalna oblačila. Z organizacijo delavnic na katerih se izdelujejo enostavna oblačila iz cenovno dosegljive tkanine Socialdress želi umetnica predstaviti delovanje današnje potrošniške družbe. Neskončni in nesmiselni nakupi tako ne pomenijo zgolj zapravljanje našega lastnega denarja, ampak tudi časa in dela, ki smo ga vložili v služenje tega denarja. Veselo, prijetno druženje na delavnica in razstavljena dela v nakupovalnih centrih so pri udeležencih in mimoidočih prebudili zavest o današnji potrošniški družbi. Kustosi razstave so Lilijana Stepančič, Breda Škrja-nec in Božidar Zrimski. as *% Dobrodošli Jesen, polna darov, vabi v Menačfnkovo domačijo Društvo narodnih noš Domžale, ki skrbi za Menač'nkovo domačijo, je v počitniškem času uspešno izpeljalo razstavo TRENUTNA VIDENJA V LESU IN GLINI Janeza in Slavke Jarc, številni obiskovalci pa so lahko občudovali tudi PODOBE V TESTU Pavle Cotman. September in začetek oktobra sta bila namenjena Spominom ob prihajajoči 100 letnici, ki jih je razstavljal Anton Pavlin, prav v teh dneh pa so na vrsti čebelarji iz Čebelarske družine Domžale, katerih slovesno odprtje razstave, ki si jo lahko v Domžalah, na Cankarjevi 9, ogledate vsak dan med 9. in 11. ter 17. in 18. uro, bo 13. oktobra 2007. Povabljeni na razstave od 13. do 27. oktobra - razstava Čebelarske družine Domžale od 10. do 24. novembra - akademski slikar Janez Praprotnik: Muce od 8. do 20. decembra Angelca Dovžan slikarka od 22. decembra 2007 do 6. januarja 2008 ljudska ustvarjalka Brigita Juvan Vas veselijo ročna dela Z oktobrom 2007 so se že začele delavnice ročnih del. Udeleženci se dobimo vsako sredo od 18. do 20. ure. Pokličite, tel. 7211 936, morda je še kakšno prosto mesto. Folklorna skupina odraslih Ustanavljamo folklorno skupino odraslih. Vabljeni vsi ljubitelji folklornih plesov, od 17. leta naprej - zgornje omejitve ni. Vadili bomo enkrat tedensko, o terminu se bomo dogovorili, pokličite! Otroška folklorna skupina Jeseni nadaljuje s plesanjem tudi otroška folklorna skupina, ki uspešno deluje že sedem let. Vabimo dosedanje plesalce in otroke, ki jih tovrstni ples zanima in veseli, da se nam pridružite. Pokličite Božo Bau-er041 228 754. Veselimo se vašega obiska! Društvo narodnih noš Domžale Tanja Zaje Zupan izdala novi CD Predstavitev na gala koncertu 24. novembra v Domžalah Ob 15-letnici glasbenega ustvarjanja je pri založbi Unigraf izšla nova CD plošča citrarke Tanje Zaje Zupan Ko mi rečeš, da me ljubiš. Predstavila ga bo na gabi koncertu v Domžalah, v soboto, 24. novembra. Prav zaradi jubileja bo koncert nekaj posebnega. Nastopili bodo še Eva Cerne, Alenka Gotar, Pop'n'dekl, Jasna Zlokič, Ivan lludnik, Nataša Mihelič, Anja Burnik, Ansambel Zu- pan, Anika I lorvat, I lervin Jakončič, Margarita Štoviček, mlada pevka z Rov, Vesna Kociper. Program bo povezoval igralec Roman Končar. CD bo po 4. novembru v prodaji po trgovinah in na vseh poštah po Sloveniji. Dobrodošli! stran 23 Slovesno odprtje nove telovadnice in obnovljene Podružnične osnovne šole Ihan Radi imamo našo novo telovadnico IZ NAŠIH SOL 12. september 2007 je bil praznični dan za Občino Domžale, za Krajevno skupnost Ihan, posebej za Osnovno šolo Domžale ter zlasti Podružnično osnovno šolo Ihan. Nova telovadna površina, velikosti košarkarskega igrišča, je bila skoraj premajhna za vse, ki so se želeli veseliti nove pridobitve. Šolska zgodovina, ki jo je po promenadnem koncertu Godbe Domžale in izvajanju obeh himen, slovenske in evropske, obudila mag. Jožica Polanc, ravnateljica Osnovne šole Domžale, je s telovadnico in obnovljenim šolskim poslopjem odprla nove strani življenja te šole, ki je zlasti za področje športne vzgoje mnogo bolj svetlo in prijazno, kot je bilo doslej. Ob obračanju listov zgodovine šolstva v Ihanu od leta 1819 dalje seje mag. Jožica Polanc spomni- la vseh pomembnejših dogodkov, pozabila pa ni omeniti niti velike skrbi, ki jo občina v zadnjih letih namenja zagotavljanju primernih prostorov za vzgojo in izobraževanje. Za njo je zbrane pozdravil podpredsednik Sveta Krajevne skupnosti Ihan, Stojan Ložar, in izrazil veliko veselje in hvaležnost občini, županu To-niju Dragarju, ravnateljici, mag. Jožici Polanc, zaposlenim v POŠ Ihan ter zaželel učencem veliko prijetnih trenutkov v novi telovadnici. Poudaril je tudi pomen nove pridobitve za številna športna in druga društva v KS Ihan, ki z novo telovadnico pridobivajo najosnovnejše pogoje za zimsko vadbo. Sledil je slavnostni govor župana Tonija Dragarja, tudi nekdanjega učenca te šole, ki je ob začetku pozdravil vse prisotne, med katerimi so bili poleg vodstva Občine Domžale, svetnikov in svetnic, tudi Jožeta Pogačnika, častnega občana Občine Domžale, župani iz občin Moravče, Mengša, podžupan iz Trzina, predstavniki Vegrada, LIZ Inženiringa, Sveta KS Ihan, posebej toplo pa je pozdravil nekdanje zaposlene, med katerimi sta bila kasneje posebnega aplavza deležna Marija in Tone Križaj. Njegov posebej prisrčen pozdrav pa je veljal vsem krajanom in krajankam, učencem Predstavitev investicije Telovadnica je večja od predpisanega normativa za tovrstne podružnične šole. Opremljena je z izvlečnimi tribunami in bo lahko služila tudi drugim športnim in kulturnim prireditvam v Ihanu, predvsem pa jo bodo kot vadbeni prostor lahko uporabljala športna društva. Telovadna površina, velikosti košarkarskega igrišča, je primerna tudi za odbojko, v njej so nameščeni od-slranljivi goli za rokomet in mali nogomet. Prostor telovadnice se lahko s pregradno zaveso razdeli na dve vadbeni enoti, ki sta prav tako opremljeni z manjšima košarkarskima igriščema in igriščema za odbojko. Telovadnico je mogoče uporabljati popolnoma loče- no od prostorov šole. Ob gradnji nove telovadnice je bil v veliki meri obnovljen tudi dosedanji objekt. Sola je dobila novo fasado in streho, zamenjana so bila dotrajana lesena okna. Zaradi izgradnje nove telovadnice in preureditve kotlovnice za ogrevanje z zemeljskim plinom je šola pridobila tudi nekaj novih prostorov za pouk. V kleti je urejena učilnica za likovno vzgojo, v pritličju pa je bila učilnica, v kateri je prej potekala telesna vzgoja, preurejena v učilnico za prvi razred devetletke in ima izhod na novo zgrajeno leraso na vzhodni strani objekta. V šoli je tudi multimedijski kabinet z računalniško opremo, za šolsko knjižnico pa so urejeni prostori v pritličju. V prvem nadstropju pa sta urejena nova zbornica in kabinet za učitelje. in učenkam ter zaposlenim v POŠ Ihan. Povedal je, da je kot učenec te šole tudi sam najbolj pogrešal prostore za športno vzgojo, zato je toliko bolj vesel, ker je Občini Domžale končno uspelo zgraditi telovadnico, ob njej pa posodobiti tudi poslopje šole. Podrobno je predstavil novo telovadnico ter povedal, da je Občina Domžale šoli zagotovila tudi sredstva za novo pohištvo in opremo za obnovljene prostore v šoli. Gradbena dela na novi šoli je izvedlo gradbeno podjetje Vegrad d.d. iz Velenja, ki je na javnem razpisu za gradnjo oddalo najugodnejšo ponudbo. Vrednost gradbenih del in nove opreme z DDV znaša približno 1.700.000 evrov. Župan se je tudi zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali h gradnji nove investicije, posebej pa svojim sodelavcem, med katerimi je izpostavil Jureta Vrhovca, za razumevanje pa so bili njegove iskrene zahvale deležni tudi učenci in kolektiv Podružnične šole Ihan. Pred kulturnim programom pa je podpredsednik Sveta KS Ihan, Stojan Ložar, izročil županu Toni ju Dragarju zlato priznanje Krajevne skupnosti Ihan, ki mu ga je ta namenila za vse, kar je dobrega storil za to območje naše občine. Sledil je kulturni program, v katerem smo lahko občudovali, kaj vse znajo izvajalci, ki so nekoč in ki danes obiskujejo šolo v Ihanu. Voditelj Boris Kopitar je skozi program našel prijetne odgovore na številna vprašanja ter ustvaril ravno pravšnje razpoloženje za izraze navdušenja nad nastopi. Tako smo v prvi vrsti občudovali pogumne nastope najmlajših, ki so v recitacijah in s svojimi iskrenimi besedami izražali veselje nad telovadnico in posodobljeno šolo, navdušili sta obe skupini plesalk Sovič, ubrano so pod vodstvom učiteljice zapeli pevci Otroškega pevskega zbora POŠ Ihan, s pevskimi točkami sta si glasen aplavz zaslužila Ume in Neža Izrobnič. Boris Kopitar je na oder povabil tudi svojo hčer, pevko liano, ter ob koncu prijetnega kulturnega programa k slovesnemu rezanju traku poleg župana Tonija Dragarja, ravnateljice OŠ Domžale, mag. Jožice Polanc, podpredsednika Sveta KS Stojana Ložarja, povabil še najuspešnejše ihanske biatlonce, Tejo Gregorin, Klemen Bauerja in Petra Dokla. Ob zvokih Godbe Domžale je bila tako nova telovadnica skupaj s posodobljeno Podružnično osnovno šolo Ihan odprta in začelo seje ogledovanje novih prostorov, v katerih so ob tej priložnosti uredili tudi razstavo o Kamniški Bistrici, ter prijetno druženje, polno nostalgičnih spominov na leta brez primernih prostorov za športno vzgojo v Ihanu, predvsem pa polno iskrenega veselja, da se športu in rekreaciji v Krajevni skupnosti Ihan obetajo boljši časi. Zato vsem, predvsem pa uporabnikom telovadnice, veliko zdravega duha v zdravem telesu. Obiskal nas je pnnc Andrew... Slavnostna razglasitev za Glasserjevo kakovostno šolo Srednja šola Domžale je v torek, 18. septembra, gostila vojvodo yorškcga, princa Anrcwa. Priprave, ki so potekale dva meseca, so bile zaradi obilnega deževja spremenjene v zadnjem trenutku. Vendar pa to ni zmotilo sprva mračnega princa, ki seje ob sprejemu veselo nasmejal in podelitev se je nadaljevala v prijetnem, sproščenem vzdušju. Prireditev, ki so jo za podelitev priznanj ob obisku princa, pripravili v srednji šoli Domžale je bila predvidena za srednjo šolo. Na odru so udeleženci programa Mepi pripravili 3 urno prireditev, ki jo povezoval znani radijski voditelj, Ra Hit, budilkar Pečo. Poleg dogajanja na glavnem odru s plesnimi in glas- Prlnc s prevajalko benimi točkami so bile pripravljene tudi delavnice s področij, ki sestavljajo program MEPI in prostora za posebne goste. Vendar pa je vreme, obilno deževje načrte spremenilo in v zadnjem trenutku se je podelitev priznanj preselila v eno izmed učilnic na srednji šoli, medtem ko je kulturno glasbeno plesni program potekal na odru za šolo. Neprijetno delitev prireditve na dva prostora je dobro izpeljal moderator, ki je zaradi odpovedi nekaterih nastopajočih med sprejemom prekinil program. Princ se je skupaj s spremstvom, spremljala sta ga oba veleposlanika Tini Simmons, veleposlanik Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske v Sloveniji, in Iztok Mirošič, veleposlanik Republike Princ Je podelil Mepi priznanja Slovenije v Veliki Britaniji, napotil v učilnico in prijetno presenetil s toplo podelitvijo pomembnih pri/nanj. Z vsakim od dobitnikov zlatega priznanj MEPI se je zapletel v pogovor o nadaljnjem šolanju in je težko razumel razlago, da si naši dijaki po končani srednji šoli ne privoščijo leto oddiha. Njegovo zanimanje je veljalo dijakom, ki so sprva nerodno, kasneje pa vse bolj pogumno odgovarjali na njegova vprašanja. Posebej se je zahvalil tudi vsem, predvsem staršem in mentorjem, ki so dijake spodbudili za ta program in jih pripeljali do tako pomembnega priznanja, ki v Veliki Britaniji pomeni pomemben dodatek predstavitvenem življenjepisu: »Vsi, ki so osvojili zlato MEPI priznanje s tem pokažejo, da jim ni vseeno in da si znajo postaviti svoje cilje in jih v življenju tudi uresničiti.« Po končani podelitvi so se vsi vrnili na prireditveni prostor za šolo, kjer seje program nadaljeval. Vse prisotne je pozdravil Toni Dragar, župan Občine Domžale: »Prijeten, a kratek sprejem je princa predstavil kot prijaznega, toplega človeka.« V nadaljevanju je župan podelil srebrna in bronasta priznanja. Ob koncu prireditve seje vsem zahvalila še mednarodna koordinatorka Ana Kocjančič in moderator je prireditev zaključil. Za zaključek naj povzamem besede ravnatelja: »Prireditev je uspela, posebej podelitev, saj so bili dijaki nad princem navdušeni.« Še enkrat povabilo vsem dijakom, da «e pridružijo programu in se vidimo naslednje leto. Veleposlanika Iztok Marošlč In Tlm Simmons V Radomljah smo v četrtek, 27. septembra 2007, lahko spremljali slavnostno razglasitev OŠ Pre-serje za kakovostno Glasserjevo šolo. Prireditev, ki je vse navdušila je pokazala, da novi pristop k vzgoji in izobraževanju pomeni pravzaprav nov odnos do sebe in drugih. Najbolj jih je navdušila predstava Pika nogavička - čisto prava šolarka, kjer so nastopali in sodelovali prav vsi, učitelji, zaposleni, starši in učenci. Tudi ravnateljica je prišla in zaključila predstavo. V dopoldanskem času so vse obiskovalce, posebej so povabili starše, krajane in medije, povabili k pouku po načelih teorije izbire. Po končanem pouku naj bi vsi sklenili objem okrog šole, kar naj bi predstavljalo simbolično dejanje pripadnosti in povezanosti vseh, ki delajo in živijo drug ob drugem. Vendar pa je objem preprečilo vreme, zato so sklenili krog prijateljstva po razredih. Popoldan se je v večnamenskem prostoru šole začela predstava Pika nogavička, ki je navdušila vse. Navdušen je bil tudi župan Toni Dragar: »Scenarij Pike nogavičke je predstavil vsa načela Glasserjcve kakovostne šole ter aktivnosti, ki se jih na OŠ Preserje pri Radomljah udeležujejo učenci. Vesel sem, da je scenarij domače delo in moram reči, da sem z zanimanjem spremljal odzive občinstva.« Nad predstavo je bila navdušena tudi Andreja Jarc Pogačnik, pod-županja Občine Domžale in nekdanja ravnateljica OŠ Rodica: »Vse, ki delamo z mladimi, nas je ta predstava napolnila s pozitivno energijo.« Govorniki na slavnostni razglasitvi so bili ravnateljica gospa Ana Nuša Kern, župan Toni Dragar, predstavnica Ministrstva za šolstvo in šport gospa Škrinjar, direktorica Zavoda za šolstvo in šport dr. Na- talija Komljanec, gospa Andreja Zabret, predstavnica Sveta staršev, in gospod Leon Lojk, predstavnik Glasserjevega inštituta. Prireditev so zaključili z musiklom Mamma Mia. Merila Glasserjeve kakovostne šole Odnosi temeljijo na zaupanju in spoštovanju in vsi disciplinski problemi (ne pa pripetljaji) so odpravljeni. Poudarek je na popolni učni usposobljenosti; učenci predstavijo ustrezno znanje svojim učiteljem ali izbranim učiteljem-pomočni-kom, tako da so za nalogo ali predmet lahko ocenjeni. Učenci dobijo oceno, ko so usposobljeni. Šolanje zamenja uporabno znanje. Učenci dobijo oceno, ko so usposobljeni. Šolanje zamenja uporabno znanje. Vsak učenec vsako leto opravi nekaj kakovostnega dela, ki izrazito presega usposobljenost. To delo je lahko opravljeno na različnih področjih. Vsako tako delo prejme oceno 5. Osebje in učenci se učimo teorije izbire v svojem življenju in pri šolskem delu. Starše spodbujamo k sodelovanju v študijskih skupinah, da bi tudi sami spoznali in uporabljali TI predvsem v svojem osebnem in družinskem življenju. Rezultat pouka za usposobljenost je znanje in obvladovanje različnih veščin potrebnih za življenje (branje, pisanje, računanje, nastopanje, argumentirano prepričevanje, strpnost in zmožnost sodelovanja, zmožnost reševanja problemov in konfliktov, humanitarnost). Rezultati znanja so razvidni tudi v doseganju dobrih rezultatov na NPZ. Ob koncu šolskega leta naj bi se izkazalo, da je to zabavna in prijetna šola, kjer se veliko naučimo(-jo). T. Ž. Pozorno poslušanje Kulturne skupine Drajcen, drajcen Tradicionalno srečanje upokojencev iz šol in vrtcev Tale naša srečanja so vredna zlata Vsakoletno srečanje upokojencev iz osnovnih šol in vrtcev, ki ga pripravlja Občina Domžale, je letos udeleženke in udeležence skozi Kranjsko Goro odpeljalo do prve krajše postaje - Ruske kapelice, ob kateri so se že začeli seznanjati z zgodovino, ki ji je bil namenjen ves dan. Po postanku na Vršiču, ki je bil namenjen spoznavanju, smo do izvira Soče prisluhnili gospe Jani in pravljici o Ajdovi deklici in Zlatorogu. Sledil je obisk trdnjave Kluže, kjer sta zbrane pozdravila in jim želela prijeten dan župan Toni Dragar in podžupanja, tudi sama upokojenka, Andreja Pogačnik Jarc. Srečanje je bilo tudi priložnost za gospo Betko Potočnik, da se je zahvalila občini za pozornost, predvsem pa za srečanja, ki so vredna zlata. Sledilo je spoznavanje prve svetovne vojne s Kulturno skupino Drajcen, drajcen. Kljub skoraj nemogočim razmeram smo vztrajali do konca predstave in bili deležni pravega rumovega napitka iz prve svetovne vojne. Sledile so prave učne ure zgodovine v muzeju prve svetovne vojne v Kobaridu, kjer smo pod strokovnim vodstvom lahko slišali prav vse. kar smo si vedno želeli zvedeti o prvi svetovni vojni, pa si nismo upali vprašati. Srečanje, ki vse udeležen- ce tudi duhovno bogati, smo sklenili v prijazni gostilni v Novakih, ki je udeležencem ponudila tudi priložnost, da se do konca naklepe-tajo, obnovijo ter poglobijo stara in nova poznanstva, pa tudi preštejejo in predvsem razveselijo. »Tovrstna srečanja so za dušo in srce,« je v imenu udeležencev dejala gospa Ema Novak ter poudarila, da vsakoletno spoznavanje drugega kotička naše lepe domovine ali pa včasih tudi tujine, oplemeniti in obogati udeležence, saj gre za prava študijska srečanja, ki se jih vsako leto znova veselijo. Letos so strokovno plat zagotovili vodiči Alpetourja, udeleženke in udeleženci pa so se razveselili zlasti prisotnosti župana Tonija Dragarja, ki je srečanje izkoristil tudi zato, da je udeležence seznanil z aktualnimi dogajanji v naši občini. Tako kot vsa dosedanja srečanja je tudi letošnje pokazalo, kako malo je potrebno, da se človek ne počuti osamljenega, pozabljenega in kako veliko veselje lahko prinesejo tovrstna srečanja nekdanjih sodelavcev, znancev in prijateljev, za katere sem prepričana, da bodo težko čakali, da se v letu 2008 spet srečajo. Do tedaj pa iskrena hvala vsem organizatorjem ter srečno! Najmlajši pričeli z vadbo Pa smo pričeli, z navdušenjem, zagnanostjo, veseljem... Telovadimo, se lovimo, preizkušamo svoje spretnosti, se igramo z improviziranimi pripomočki, preizkušamo svoje spretnosti na raznih poligonih, oživljamo »igre naših babic« in še in še... Vse to počnemo na vadbi »Nosorogov športni svet«. Ne verjamete, pridite pogledat! Vabljeni vsi otroci od 4 do 10 let. Vsak torek, sredo ali petek v telovadnici OS Venclja Perka. Najmlajši (1.-4.leta) pa se vseh vadbenih spretnostih lahko preizkusijo v družbi svojih staršev, v programu Miškin športni kotiče-k,vsak torek in petek, isto uro. Otroci, veselite se z nami in preizkusite svoje vadbene spretnosti. Vadlteljlca Mojca za ŠD Fan Vlt-as NAJMLAJŠI, PRIDITE SE ŽOGAT Z MANO! ŠPORTNO DRUŠTVO ŽELVA VABI NA TELOVADBO ZA OTROKE OD 3 DO 5 LET KJE? OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH KDAJ? ČETRTEK, OD 17.00 DO 17.45 PRIČETEK VADBE: 4. OKTOBRA 2007 VPIS VSAK ČETRTEK CENA: • 10 EVROV / mesec • samo en obisk 2 evra • 10% popust za dva otroka VSEBINA VADBE: OSNOVNA MOTORIKA, ŠP. GIMNASTIKA, ELEMENTARNE IGRE, IGRE Z ŽOGO Vodili bosta dve učiteljici. Informacije: ol/ 722 73 36, 031 817 204 Prvakinja v vrtcu Cicidom Vse vzgojiteljice v vrtcu Cicidom smo zelo ponosne na naše male junake, ki nas iz dneva v dan bolj presenečajo. Kar 14 junakov in junakinj seje odloČilo, da se pomeri z najboljšimi v domžalski regiji. In dekleta so bila neustrašna. Tako je Erin dosegla zlato medaljo, Eva Katarina paje za las ušla bronu, Manja, Taja, Eva, Špela Ž, Spela R, pa so bile prav tako zelo hitre. Nastopajoči med dečki, hitri kot blisk, pa so bili, Urh, Ožbej, Nace, rim, Martin, Jakob, David.Zelo so se trudili in uspešno pritekli na cilj. Vsem skupaj prisrčne čestitke in želimo vam še veliko športnega veselja. Vrtec Domžale, Enota Cicidom Pom.vzg. Mojca Grojzdek Uvajalno obdobje September je bil za nas, otroke skupine Sončki iz Zasebnega vrtca Mali princ, čisto poseben mesec. Za večino izmed nas je bil to čas, ko smo prvič vstopili v vrtec. Prve dni smo se spoznavali med seboj, spoznali smo vzgojiteljice, nove igrače in vrtec. Počasi smo ugotovili, da so dnevi v vrtcu zanimivi in polni novih dogodivščin, zato je začetni jok zamenjala igra, raziskovanje, odkrivanje novih, zanimivih stvari v igralnici in na igrišču. Najbolj smo uživali v glasbi, ki je bila naša stalna spremljevalka prvih dni v vrtcu. Ustvarjali smo zvoke z malimi instrumenti, poslušali petje in igranje na flavto in velikokrat tudi zaplesali ob otroških pesmicah. Uvajalni mesce je hitro minil in že smo pripravljeni na nove dogodivščine, ki nas v tem in v prihodnjih mesecih čakajo v našem vrtcu. Sončki z Andrejo In Sonjo September v vrtcu Dominik Savio V začetku novega šolskega leta se začenja novo obdobje predvsem za otroke, ki prvič prestopijo prag vrtca, ti še posebno potrebujejo pozornost vzgojiteljev. V našem vrtcu tudi letos dajemo poudarek vrednotam. Za september smo si izbrale kar dve, to sta premagovanje napora ter občudovanje. Kar 22 otrok se je prvič srečalo z vrtcem. Za navajanje na novo okolje so potrebovali več pozornosti tako od staršev kot od vzgojiteljev. Nekateri so se hitro navadili, drugi, predvsem najmlajši, pa so potrebovali več časa. Prav pri tem smo ob premagovanju napora skupaj dosegali cilj, da se v skupini počutimo prijetno, spoznamo, da smo zaželeni ter sprejeti. Proti koncu meseca, ko so se otroci že čutili kot del skupine, pa so tudi ob gibanju in daljših sprehodih in pohodih spoznavali svoje zmožnosti ter si prizadevali dosegati večje ciije. Skupini Lučke in Zvončki smo izvedli daljši po- hod, se na koncu povzpeli na hrib ter občudovali razgled. Občudovanje je bila druga vrednota v tem mesecu. Kaj vse smo občudovali, se boste vprašali. Odgovor je skrit ljudski pesmi Kdo je ustvaril... Ob pogovoru, na delavnicah in v kotičkih smo spoznavali: zvezde, luno, sonce, Zemljo (globus), morje hribe, doline, rastline, živali, ljudi. Otroci so z zanimanjem ustvarjali, prepevali, raziskovali, prehajali iz skupine v skupino se razporejali po igralnicah glede na svoje želje. Na koncu smo skupaj občudovali, kar so ustvarili ter kar so se naučili. Odšli smo tudi na ogled razstave izdelkov iz testa v Menačnikovo domačijo ter tam občudovali izdelke, ki jih je ustvarila Pavla Cotman. Spoznali smo tudi, da je vsak izmed nas nekaj posebnega, vreden občudovanja, večji otroci so si ob igri Zoga občudovanja to tudi povedali. Zanimivo je bilo poslušati mnenja otrok o posamezniku. V začetku so iskali na otroku le predmete, nap. obleko, frizuro, sponke za v lase.., proti koncu pa so opazili tudi kaj drugega: je vesel, se lepo smeji, mi rad pomaga, je prijazen. September je za nami, veliko novega smo spoznali, predvsem smo spoznali, da v vrtcu lahko skupina zaživi kot ena velika družina, če le v odnose vložimo nekaj napora in znamo pri drugih občudovati tisto, kar jih dela posebne. Ana Dollnšek Eko šola kot način življenja na OŠ Rodica OŠ Rodica se je tudi v šolskem letu 2007/08 vključila v projekt Ekošola kot način življenja in s tem v zvezi so člani eko-program-skega sveta šole sprejeli letni delovni načrt. V njem so postavljeni ključni cilji, ki jih kot ekošola uresničujemo, to so razvijanje pozitivnih odnosov, vzgajanje za zdrav način življenja v zdravem okolju, učinkovita raba naravnih virov (voda, odpadki, energija), vzpodbujanje trajnostne mobilnosti v prometu, vzgajanje za okoljsko odgovornost, izvajanje celostnega pristopa vzgoje in izobraževanja v programu Ekošola kot način življenja ter povezovanje okoljskih vprašanj z ekonomskimi in socialnimi. Celotno delo učencev in delavcev šole je povezano s temi cilji in ekološko tematiko. V okviru Ekošole kot načina življenja smo vključeni v vrsto projektov (Ekologija med- sebojnih odnosov; očistimo svet odpadkov v medsebojnih odnosih. Revščina po svetu in pri nas, Zdravo življenje, Voda kot vir življenja, varčevanje z energijo in obnovljivi viri energije v šolah, Živali in mi), tudi učni načrti vsebujejo tematske sklope z ekološko tematiko. Organiziran bo eko dan s spremljajočimi ekološkimi vsebinami, kot novost pa bomo letos začeli tudi z eko bralno značko. V šolskem letu organiziramo dve zbiralni akciji starega papirja, zbiramo izrabljene tonerje, kartuše, baterije in v letošnjem šolskem letu tudi odslužene mobitele, zbiramo bio-odpadke, tetrapak, v razredih ločujemo odpadke, učence navajamo na pravilno skladiščenje posameznih vrst odpadkov in,jih navajamo na uporabo ekoloških otokov. Učitelji in ostali delavci šole se zavedamo, kako pomembno je otroke osveščati in navajati na varčevanje z vodo in energijo, naučiti jih ločevati odpadke, predvsem pa je pomembno na otroke delovati z lastnim zgledom, tako v šoli kot tudi doma. Koordlnatorlca ekošole Mateja Vidmar Mivka Svet staršev je na zadnji junijski seji v šolskem letu 2006/2007 sprejel odločitev, da organizira delovno akcijo MIVKA. Namen akcije je bil, da se v vrtcu Urša opremijo trije peskovniki z novo mivko za poletno igranje otrok, in sicer, dva peskov-nika v enoti Urša in en peskovnik v enoti Čebela. Akcija MIVKA je potekala 26.junija 2007. Vodstvo vrtca je uredilo, daje bila mivka na dogovorjenih lokacijah, starši pa so poskrbeli za odlično vzdušje pri delu. In na koncu je sodelujoče čakalo presenečenje, ki je potešilo žejo in lakoto, otroci pa so se že veselo zabavali z igranjem v peskovniku. Tako so lahko naši otroci že v času dopustov ustvarjali in se igrali v pe-skovnikih pred sobo 18, na glavnem atriju in v Čebelici. Ob tej priložnosti bi se še enkrat v imenu vseh staršev v vrtcu Urša zahvalil vsem, ki smo tako ali drugače sodelovali pri izvedbi akcije MIVKA. Tomaž Hren Predsednik Sveta staršev vrtca Urša Vzorniki v plesu Neformalno učenje ima že nekaj časa pomembno vlogo v izobraževalnem ali bolje vseživ-Ijenjskem učenju. V formalnem izobraževalnem sistemu poleg določenega teoretskega znanja učenci pridobivajo tudi praktično znanje različnih socialnih veščin. Pri neformalnem učenju je temu ravno tako, razlika je le v tem, da je vrstni red velikokrat zamenjan. Pri neformalnem učenju je socialni del učenja velikokrat najpomembnejši. Za lažje razumevanje si poglejmo nekatere oblike neformalnega učenja: taborjenje, delo v mladinskih centrih, skupinski športi, mednarodne izmenjave, razni komunikacijski treningi idr. Kljub temu pa vsakega naključnega združevanja ne moremo imenovati neformalno učenje. Če pogledamo zgornje primere, dokaj hitro ugotovimo, da je tem dejavnostim skupna neka stopnja formalizacije, ki je največkrat določena tako, da obstaja neko vodstvo, ki je vsaj v začetni fazi spodbudnik nekega združevanja. Vse nadaljnje delovanje te neformalne skupine je predvsem odvisno od spretnosti vodenja neformalnega vodje. Sama sem vključena v neformalni svet učenja že od študentskih let, dovolj časa, da ga iskreno povzdigujem in sem obenem tudi iskreno kritična. Kritična predvsem takrat, kadar le to postane orodje manipulacij določene osebe - vodje ali skupine vodij za upravljanje s »človeškimi življenji«. Da pri neformalnem učenju res gre za upravljanje s »človeškimi življenji«, meje že zelo zgodaj poučila moja dobra prijateljica, po izobrazbi psihologinja. Ko sva se nekega dne pogovarjali o tematiki, ki jo tukaj raziskujem, sva naleteli na temo vzornika. Mene, kot vzora mladim, s katerimi se neformalno srečujem. Še danes se spomnim mojega dveur-nega upora njeni tezi, da smo ljud- je, ki delamo z mladimi, neformalno zares veliki vzorniki mladini, saj v njihovih očeh zasedamo mesto, ki ga sami velikokrat želijo doseči. Ne predstavljamo jim formalne, temveč neformalno avtoriteto in kar naenkrat se lahko zgodi, da nekdo uporablja podobno obnašanje, uporablja podobne besede... in to se zgodi ravno meni, zagovornici nekonformistične-ga obnašanja. Pri tem seveda upoštevamo dejstvo, da govorim o mladih v obdobju odraščanja, ko si šele izgrajujejo določeno identiteto in so toliko bolj pomembni vzori. Po dveurni debati sem torej odšla precej zmedena, a sem se hitro pomirila s priročnim stereotipom: »ah, ti psihologi...« Minilo je nekaj časa, da sem si priznala, da je res tako, da je moj vpliv (lahko) velik in preostalo mi ni nič drugega, kot da sem se začela še več izobraževati na področju vodenja in dela z mladimi, kajti nesprejemljivo bi bilo, da bi se tega zavedala in obenem mižala na obe očesii. Uletova piše o referenčni ali identifikacijski moči: »Referenčna moč je utemeljena na identifikaciji podrejene osebe z referenčno osebo. Pomembna lastnost referenčne moči je, da jc lahko proces transformacije osebe v vzor povsem nezaveden za obe osebi. Osebi, ki je izvor moči, ni treba z nobenimi namernimi dejanji spodbujati tega procesa.« (Ule, 2005: 296) Poglejmo še nekoliko bolj konkretno eno izmed oblik neformalnega učenja: učenje plesa v skupini in vlogo vodje. Pomembnost teorije vzora je toliko večja, kadar se plesalci s plesom ukvarjajo športno, torej preživijo ob učenju plesa veliko časa. Funkcija plesnega voditelja - učitelja velikokrat deluje na »njegove« plesalce v obliki referenčne ali identifikacijske moči. Zavestno se torej učijo postati dobri plesalci, nezavedno pa to delajo tako, da prevzemajo ne samo ples njihovega učitelja, temveč tudi druge oblike njegovega vedenja. Kdorkoli se torej znajde v vlogi neformalnega vodje, npr. plesnega učitelja, bi moral imeti dovolj znanja o vodenju, komunikaciji z »učenci plesalci« in o moči, ki mu jo taka funkcija podeljuje. Predvsem pa se stran 25 IZ NAŠIH SOL v Čestitke zlatim maturantom Ne se ustrašiti truda, ki ga je potrebno vložiti za uspeh, saj ta prinaša zadovoljstvo Po podatkih, ki smo jih prejeli s pristojnega ministrstva, lahko z veseljem ugotovimo, da je zlatih maturantov in maturantk v naši občini iz leta v leto več. Tako se je v šolskem letu 2006/2007 med najboljše v Sloveniji z območja naše občine uvrstilo 15 dijakov, župan Toni Dragar pa se je odločil, da na sprejem povabi tudi zlato maturantko Marjano Turkovič s Srednje šole Domžale. Sprejema sta se udeležila tudi podžupana Andreja Pogačnik Jarc in Vinko Juhart ki sta skupaj z županom izrazila veliko veselje ob tako uspešni generaciji mladih Domžalča-nov, predvsem pa so jim vsi skupaj ob iskrenih čestitkah zaželeli tudi v prihodnje veliko uspeha. Na kratko so jim predstavili tudi aktualno problematiko občine, še posebej štipendijsko politiko ter jih zaprosili za njihova mnenja in pobude, kako bi bila občina še prijetnejša za mlado generacijo, vsak pa je prejel tudi bon za nakup knjižnega darila. Za sprejem seje opravičila Klavdija Učakar iz Domžal, poklicala nas je Nina Starašinič, ugotovili pa smo tudi, da nismo povabili prave Špele Kos, saj je zlata maturantka Špela Kos iz Preloga, zlate maturantke pa so tudi Ula Kovačič, Maruša Božič in Petra Opara. Vsa dekleta, ki se srečanja niso udeležila, bomo skušali predstaviti posebej. Anže Opara, Domžalčan, je po končani Osnovni šoli Domžale uspešno zaključil Gimnazijo Bežigrad ter študij nadaljuje na medicinski fakulteti. Je trdno odločen, da postane specialist, prosti čas namenja prijateljem. Nik Flegar je bil tudi dijak Osnovne šole Domžale, po zlati maturi na Gimnaziji Bežigrad pa se je odločil za Filozofsko fakulteto - poljščino in primerjalno slovansko književnost, vzporedno pa načrtuje vpis gozdar- zavedati svojega vpliva in jaz-a. Številni politiki, menedžerji, vojaški poveljniki, vrhunski športniki velikokrat izkazujejo potrebo »Jaz obvadujem druge, odtod občutek moči«, piše Mirjana Ule. Pri ljudeh, ki so obvladovanj s tovrstno potrebo po moči, govorimo o konkurenčnem tekmovalnem obnašanju. Niso pripravljeni na kooperacijo, pač pa na nenehno tekmovanje, na zmagovanje v boju z drugimi. Kooperacija nastopa le v funkciji tekmovanja, ne obratno. A tudi primeri skrajno altruističnega obnašanja včasih sodijo sem; tudi izjemna požrtvovalnost, s katero obvladujejo ljudi okrog sebe (povzeto po Ule 2006: 300). Pri športu in plesu lahko zelo hitro povzamemo ta vzorec tekmovalnosti, ki se kaže ne le na tekmah, temveč v celotnem delovanju ene skupine. In v tej dobi individualiz-ma si zelo hitro rečemo: potrebna je določena stopnja tekmovalnosti, da sploh dosegamo rezultate, da smo boljši kot drugi »individuali-sti«, ki počnejo enako kot mi. Pa je temu res tako? Ali je to priročen izgovor za razvoj tekmovalnih identitet? Po tem, ko sem prebrala knjigo Zadnji Maov plesalec, lahko rečem, da temu ni tako. Vrhunski svetovno uspešni plesalec v knjigi s 472 stranmi njegove avto-biografije nikoli ne piše o svojih tekmecih. Ves čas piše le o svojem napredku in različnih vzorih svojih učiteljev, kjer najpomembnejše mesto zavzemata ravno tista dva, s katerimi so razvili dober osebni odnos. V zaključku naj spomnim na to, da kadarkoli sc znajdemo v vlogi neformalnega/formalnega vodje, potrebujemo nekaj vedenja o tem, kaj počnemo in znanje za ravnanje z našimi udeleženci. Odgovornost za to pa ni le na strani tistega, ki je v tej vlogi, temveč ožjega in širšega okolja, da na to opozarja. Tudi v športu, plesu, bi torej motali razvijati dobre vzore, kjer bi plesalci odšli s pozitivno izkušnjo grajenja odnosov in odnosa do gibanja, saj je to njihova popotnica v njihovem življenju. Mag. Urša Rozman stva, njegov cilj je doktorat; z bratom kdaj pa kdaj obišče katero od nogometnih tekem. Jerneja Topole je obiskovala Osnovno šolo Venclja Perka in se odločila za Škofijsko gimnazijo v Ljubljani. V teh dneh je že študentka Filozofske fakultete, kjer študira medjezikovno posredovanje nem., angl. in slove., rada riše, sodeluje s skavti ter je birmanska animatorka. Staša Horvat prav tako prihaja z OŠ Domžale, maturo pa je opravila kar ob delu v domačem podjetju in bo študij nadaljevala kot izredna študentka uprave. Zadovoljna je, ker ima zagotovljeno zaposlitev in ker opravlja delo, ki ga ima rada. Maja Kovač prihaja iz Zagorice pri Rovah in je uspešno končala Srednjo šolo za oblikovanje - modni oblikovalec, sedaj pa se pripravlja na opravljanje splošne mature, saj je njen cilj vpis na Fakulteto za družbene vede - smer tržne komunikacije in odnosi z javnostmi. Rada hodi v kino, zato težko pričakuje novi domžalski kino. Tamara Dolenšek iz Zaboršta je obiskovala Osnovno šolo na Škofljici, maturo opravila na Gimnaziji Želim-lje ter si z vpisom na Veterinarsko fakulteto izpolnila otroško željo, da pomaga živalim. Obiskuje drugi letnik solo petja nižje glasbene šole in rada obišče odbojkarsko igrišče. Pohvalila je vsestransko urejen avtobusni in železniški prevoz. Maruša Pfajfar je po končani Osnovni šoli Preserje pri Radomljah in Gimnaziji v Kamniku vpisala psihologijo na Filozofski fakulteti. Njeno dosedanje življenje je tesno povezano s tekmovalnim plesom. Ajda Jazbec se je v naše mesto s starši priselila iz Ljubljane in so ji Domžale všeč. Končala je Gimnazijo Poljane, rada igra na kitaro, riše stri- pe in prosti čas v glavnem preživlja s prijatelji v Ljubljani. Vpisala seje na Filozofsko fakulteto, angleščina - francoščina, in bi nekoč rada prevajala otroške knjige. Jelena Mandič je obiskovala Osnovno šolo Venclja Perka in maturirala na Gimnaziji Bežigrad. Odločila se je za študij farmacije, prosti čas porablja za druženje s prijatelji. Prijazen pogovor, katerega moto bi lahko bil tudi »Men je tuki čist u redu« je prinesel tudi nekaj pobud mladih, ki si v Domžalah želijo predvsem več priložnosti za prijetno druženje. Vera Vojska IP Malo drugačen prvi šolski dan Učenci in učitelji OŠ Preserje pri Radomljah smo v novo šolsko leto vstopili s simboličnim objemom šole. Po uvodnih prvih razrednih urah, kjer smo se med drugim pogovarjali tudi o kvaliteti in dobrih odnosih, smo se učenci in zaposleni zbrali v telovadnici. V kratkem kulturnem programu, pozdravu prvošolcem in nagovoru ravnateljice smo opazili, kako veliko nas je. Sami sebe smo presenetili z zbrano tišino in mirnim izhodom. Po programu smo se vsi učenci šole ter starši prvošolcev zbrali okrog šole, se prijeli za roke in objeli šolo. S tem smo simboličrio prikazali, da si v šoli želimo dobre odnose, kvalitetno delo ter zadovoljstvo in uspeh vseh sodelujočih. Da se bomo za to še posebej zavzemali pri nadaljnjem delu bomo našo šolo 27. septembra 2007 razglasili za Glasserjevo kakovostno šolo. i A r m y*-i mm ¿..... .,.. • a jBBhHIb Ahr mf HV l f fft ''" " OS Preserje pri Radomljah Mladi debaterji z OS Rodica doma in po svetu Udeležba na hrvaškem debatnem taboru in nastop v Ljubljani Skupina treh mladih debaterjev iz Osnovne šole Rodica se je s svojo mentorico udeležila 13. poletne šole demokracije, ki jo je hrvaško debatno društvo organiziralo zadnji teden v avgustu na otoku Šolti. Na taboru je bilo 200 udeležencev (osnovnošolcev, srednješolcev, študentov in profesorjev), večinoma Hrvatov, ki so se izkazali kot prijazni gostitelji. Naši predstavniki so bili razdeljeni v manjše skupine, pomešani so bili med hrvaške vrstnike in se skupaj s trenerji pripravljali na tekmovanja. Čeprav je bilo nekaj težav z jezikom, so se pri debatiranju izkazali in nekaj napetih tekem tudi zmagali. Poskrbljeno je bilo za nadvse poučno izobraževanje mentorjev debatnili klubov: proces . 1 Slovenski predstavniki na Hrvaškem, Tlm Čeme. Lučka Rrunec in Ana Pflaum priprave na debato so spoznavali na praktičen način, se večkrat pomerili med sabo in si ogledali dve zanimivi debati v živo. Konec septembra pa sta dve ekipi debaterjev nastopali v Centru Evropa v Ljubljani s predstavitveno debato na seminarju za učitelje - mentorje otroških parlamentov. Seminar je organizirala Zveza prijateljev mladine v sodelovanju z zavodom za kulturo dialoga Za in proti. Letošnja lemt otroških parlamentov je prosti čas, zato so se učenci pripravili za debatiranje na trditev Igranje računalniških igric je bolje kot gledanje televizije. Pred stoglavim občinstvom so pokazali, da poznajo skrite pasti preživljanja prostega časa pred televizijskim ali računalniškim zaslonom, učitelji pa so bili navdušeni nad njihovo dinamično izmenjavo mnenj. Tri šole za tri šole Sorpotimist international klub Ljubljana je v mesecu oktobru priredil dobrodelni koncert z geslom Tri šole za tri šole, ki se je odvijal tudi v domžalskem Kulturnem domu Franca Bernika. Program dobrodelnega koncerta je pripravil vodja tabora »Glasbeni julij«, prof. Tomaž Lorenz, ki je na koncertu predstavil tudi nekaj odličnih in zvestih »glasbenih Julijcev«. Na prireditvi so se nam predstavili učenci OŠ Roje iz Domžal ter učenci Zavoda Janeza Levca iz Ljubljane, skupaj s svojimi mentorji. Z zbranim denarjem bodo omogočili nakup previjalne mize s hidravlično nastavljivo višino in didaktični pripomoček ter s tem pomagali štirim učencem v posebnem programu s težko motnjo v duševnem in gibalnem razvoju na obeh šolah ter štipendijo najboljšemu udeležencu tabora Glasbeni julij 2007-2008. (mak) Razstava likovnih del v učencev OS Domžale V četrtek, 20. septembra 2007, smo se ob 18. uri zbrali v Galeriji Domžale na slovesnem odprtju razstave likovnih del učencev OŠ Domžale učenci, avtorji likovnih del, starši in učitelji. Nagovorila nas je mentorica Majda Rajnar Kralj, pozdravila pa ravnateljica OS Domžale, mag. Jožica Polanc. Na odprtju je sodeloval osnovnošolski pevski zbor, zapele so sestre Hrovat in sestri Kreč, Maša Majcen je zaigrala na violino, recitatorji pa so nam predstavili haiku poezijo. Sledil je ogled slik, pogostitev in prijetno druženje. Svoja dela je predstavilo skoraj trideset učencev, ki pridno ustvarjajo pod vodstvom mentorice Majde Rajnar Kralj. Na njihova dela in na razstavo v galeriji smo upravičeno ponosni tudi njihovi sošolci. Tjasa Krobot, 8. a ■ V začetku oktobra se pri nas začnejo koline, ja, prave slastne koline.. DELOVNI ČAS: odppntd. dosobote od9. do22 srn nedelja od S. doli, ure SREDA ZAPRTO Kamenčki življenja v OŠ Komenda Moste Od 21. do 23. septembra je v OŠ Komenda Moste potekalo srečanje mladih, na katero so bili povabljeni tudi učenci OŠ Venclja Perka. Tabor so organizirali OŠ Komenda Moste, AIS in Ustanova Petra Pavla Glavarja. Vodili sta ga Romana, predstavnica Amnesty International, in prostovoljka Pika, finančno pa ga je podprla Občina Komenda. Sprejeli so nas učenci OŠ Komenda Moste in nam v obliki pouka predstavili zanimivosti domačega kraja. Učenci so upoštevali vsa pedagoška načela sodobnega pouka, saj so vanj vključevali tudi nas, obiskovalce, in preverjali naše znanje. Ponosni so na znamenitega Komendčana Petra Pavla Glavarja. Mogočna lipa ob cerkvi, vodnjak pred Šmidovo graščino, beneficiatska hiša, v kateri je danes Glavarjeva knjižnica, so njegova bogata zapuščina Komend-eanom. Iz njegovega premoženja so leta 1804 v Komendi postavili špital za siromašne uboge ostarele vaščane. 32 osnovnošolcev z vseh koncev Slovenije in mentorice ter gost Ne-bojša iz Srbije smo se zbrali z namenom stkati nove vezi, se spoznati in sprejeti v medsebojni različnosti, odkrivati tabuje, vprašanja in iskati odgovore nanje. V srečevanju z neobičajnimi izzivi in nalogami smo preizkušali meje naše strpnosti. Učenci so se spoznavali preko različnih ustvarjalnih delavnic: gibalne, kiparske, slikarske, glasbene. Preizkušali so se v igralski spretnosti improviziranja. Z izrednim smislom za humor, nenavadnimi odgovori in rešitvami so gledalce nasmejali do solz. Posebna pozornost je bila namenjena medgeneracijskim povezavam. Vid iž Kopra s svojim dedkom in sestro ohranja staro istrsko glasbo, igrano z doma izdelanimi inštrumenti. Skupina učencev je pod njegovim vodstvom izdelala brenkala z eno struno. Pavel je nanj uspešno zaigral prleško ljudsko Fse kaj lazi po ten sveti... Namen tabora je bil tudi povezovanje s krajani, zato je ekipa učencev na terenu intervjuvala krajane o posebnih, nenavadnih dogodkih oziroma zgodbah v kraju. jedi, krapci z ajdovo moko in tun-" ka. Udeleženci iz naše šole: Žan, Urban, Lea in Sara so predstavili medeno pecivo, valjane piškote in čokoladne mahne, ki so jih dan pred odhodom spekli pod vodstvom učiteljice gospodinjstva. Tabor je bil res nekaj posebnega, tako za učence kot tudi za mentorice. Namen druženja med vikendom je bil dosežen, kajti med nami so se stkale močne vezi, kljub temu, da se prej nismo poznali. Posamezne kamenčke smo sestavili v mozaik, zaokroženo celoto, ki daje smisel našemu delu z mladimi. Karllna Strehar OŠ Venclja Parka, Domžale á t M A Jill V soboto zvečer smo učenci in mentorji sestavili posamezne kamenčke v mozaik - prireditev za krajane, ki smo jo pripravili v lepo okrašeni dvorani OŠ Komenda Moste v Mostah. Vse tri dni smo preko igre SKRITI PRIJATELJ spoznavali drug drugega, skrbeli za dobro počutje in ustvarjalno vzdušje. Z drobnimi pozornostmi in pozitivnimi sporočili smo ustvarjali in krepili medsebojne vezi. Vsaka skupina je s seboj prinesla jedi, ki so jih pripravili pred odhodom. Zanimive so bile prleške STEKLARSTVO 1RMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97,01/722 89 98 • ALI) in PVC okno in vroto - Izdelava termopan stekla - brušenje steklo in ogledal - izdelavo izbočenih stekel - peskanje stekel - fuzije - vitrafi - uokvirjonje slik f pisma V bralcev Zgrožen sem Zgrožen sem ob misli, kako slabo se gospodari s prostorom v občini Domžale. Zgrožen sem ob dejstvu, da strokovne službe občinske uprave pripravljajo odloke s področja prostorskega načrtovanja brez upoštevanja veljavne zakonodaje, da občinski odbori take neusklajene in nestrokovne rešitve spregledajo, da občinski svetniki v večini te za občino in občane škodljive občinske predpise nekritično sprejemajo. Zgrožen sem ob tem, da odločujoči v tem procesu niti v podrobnostih ne prisluhnejo pobudam civilne družbe, namenjenim izboljšanju teh razmer, ampak s cinično aroganco omalovažujoče zavračajo kakršen koli dialog. Vesel sem, da nisem osebno zaradi takih odločitev prizadet, skrbi me pa, ker se občani ne zavedajo posledic, kijih bodo prizadele pri vseh postopkih v zvezi z graditvijo objektov in drugimi posegi v prostor. Svoje nestrinjanje lahko izražam samo tako, da že več kot deset let nisem šel na volitve in tudi ne bom več šel. Izvoljeni predstavniki na oblasti so namreč pozabili, kaj so načela demokracije. Skratka, zgrožen sem! Jože Nemec Kdo se skriva za podražitvami živil? V zadnjem času smo priča poročanju, skorajda že v stilu rumenega tiska, nekaterih medijev, ki na veliko razglašajo podražitve nekaterih živilskih izdelkov (prednjačijo POP TV, A Kanal, Dnevnik, Mladina). Pri vsem tem se mi zdi zanimivo predvsem dvoje, kar sem zasledila pri poročanju teh medijev: - mediji skušajo na vsak način te podražitve pripisati sedanji vladi - ti mediji se ne dotaknejo in ne raziščejo pravega ozadja podražitev Dejstvo je namreč, da za dvig cen ni kriva svetovna industrija niti ne sedanja vlada. Podražitve so, kot sem se uspela informirati iz dogajanj v ozadju, zgolj posledica dogovorov nekaterih največjih slovenskih trgovskih firm, da zvišajo cene. Zelja po njihovem dobičku je postajala večja in večja, zato so napovedali podražitve, čeprav bodo (navidezno) med seboj še vedno tekmovali za najnižje cene - tudi v naši, domžalski občini bomo zagotovo priča številnim oglasom po najnižjih cenah, najnižji ceni košarice ipd. Kaj pri tem lahko storimo navadni občani, kupci? Naj gremo na ulice in protestiramo zoper te veletrgovce, ki v želji po večjem dobičku umetno zvišujejo cene? Naj gremo zopet kupovat v Avstrijo in Italijo? Vsekakor pa največ lahko store ravno mediji, ki naj raziščejo in objavijo pravo ozadje povečanja cen živilskih izdelkov in naj za to ne krivijo sedanje (bodoče) vlade. Anita Abraham MisteriJ nizkih plač Vsak dan poslušamo in beremo o inflaciji, kije od vseh evropskih članic prav nas. Slovence, najbolj udarila Le kako to. saj smo vendar popolnoma usklajeni z Evropo? Saj so lam na braniku vsega našega evropskega bivanja vendar evro-poslanci in evro-sekretar. da o množici bogato plačanih evro-birokratov ne govorimo, pa se vendar življenje pri nas odvija drugače. Cene precej bolj vrtoglavo rastejo, čeprav imamo zaradi odprtega trga dostop do surovin pod enakimi pogoji kot Danci. Angleži ali Italijani! Nafto plačujemo enako drago, cena pšenice se je povišala za Slovence prav toliko kot za Nemce ali Francoze. Kdo je kriv za našo izrazito visoko inflacijo ne Nagrajuje Študentska založba Litera Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika so prejeli nagrade Honde Ambrož: Janez Jereb, Ljubljanska 106, 1230 Domžale, je prejela brezplačni vikend najem vozila Honda Civic, Tončka Grošelj, Pelechova c. 1, 1235 Radomlje, je prejel plastično ročko 4 1 olja Castrol TXT, Violeta Učakar, Kolovška cesta 5, 1235 Radomlje, je prejel plastično ročko 4 1 olja Castrol GRX, Anita Dime, Depala vas 35, 1230 Domžale pa preventivni pregled vozila z meritvami. Čestitamo! Najsrečnejšim reševalcem današnje križanke bo knjižne nagrade zagotovila Študentska založba Litera. Pravilne rešitve pričakujemo do 22. oktobra 2007 na naslov Kulturni dom Franca Bernika, p.p. 2, 1230 Domžale. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče. moreta odkriti niti guverner narodne banke niti predsednik vlade. Le kje se nam je zalomilo, da so se delavske plače tako nevarno znižale, da je vsesplošna stavka samo vprašanje časa. saj delavci s svojimi 400 ali 500 evri plače kmalu ne bodo imeli več kaj izgubiti? Kako je mogoče, da našim lastnikom in delodajalcem računica kaže čisto drugače kot onim v Italiji, Avstriji, Nemčiji, čeprav plačujejo surovine po enakih cenah, delavcem pa odmerijo pol manjše plače? Dobičke, kijih soustvarjajo tudi delavci, lastniki in direktorji popolnoma brez sramu spravijo v žep in jim niti na misel ne pride, da bi jih s kom delili. Da jih vlagajo v proizvodnjo, v nova delovna mesta? Dajte no. najprej jih vlagajo v sebe, v nepremičnine, jahte in avtomobile, v proizvodnjo pa šele potem, če jim računica kaže korist od take naložbe. Naša mala država je hudo potratne sorte in kakšnih posebnih stimulacij ni namenila podjetnikom za njihovo odrekanje dobičku, zato raje pobašejo viške in jih namenijo za lastne užitke in koristi Ko prisluhnemo delodajalcem, ki nas prepričujejo, da bi en ali dva odstotka višje plače delavcem predstavljalo čisti potop in popolno nekonkurenč-nost, ne moremo mimo vprašanja, zakaj potem vrtoglavo visoke nagrade in odpravnine menedžmentu? Da so te nagrade evropske, bodo zatrdili, da pa so plače delavcev odraz naše gospodarske rasti, ki zaostaja za evropsko, bodo še rekli. Enemu od predstavnikov delodajalcev se je pred dnevi zareklo, češ, saj seje samo hrana podražila za deset ali petnajst odstotkov, medtem ko se avtomobili in tehnično blago sploh ni podražilo, prej pocenilo. Statistično gledano živimo čisto primerno. Ja, gospodje, vi od svojih dobičkov namenite za hrano le en odstotek, delavska družina pa sedemdeset ali več. A ja, pa še to: le kje ste dobili kapital, da ste postali kapitalist? O tem vas namreč nihče ne sme povprašati. Kaj pa koga briga! Ga boste takoj tožili. JERA Supermarket EBHt3® Domžale Zahvaljujemo se vam za zaupanje in zvestobo! Enajsti rojstni dan supermarketa Spar Domžale v centru Breza V soboto, 29. septembra, sta supermarket Spar Domžale in center Breza praznovala svojo enajsto obletnico. Zato so se vsi zaposleni še posebej potrudili in za vse obiskovalce na parkirišču pred pred trgovino pripravili pravo veselico. Ob tem je Spar Slovenija najmlajšim občanom, šolarjem Osnovne šole s prilagojenim programom Roje, podaril tudi novo glasbilo - električne klaviature Yamaha. Vsi sobotni obiskovalci supermarketa Spar in centra Breza so se lahko v družbi zaposlenih poveselili in zavrteli ob zvokih dveh ansamblov - Gadi in Duo, svoje počutje pa so lahko dopolnili tudi z okusno hrano in osvežilno pijačo. Razigrane otroke je bo medtem animiral poskočen rumeni zajček Sparky, ki je delil sladke bonbone in pisane balone. Za najmlajše je bilo postavljeno tudi veliko igralo Sparky, na katerem so lahko porabili odvečno energijo. Medtem so se starši lahko v miru posvetili nagradni igri kolo sreče in morda domov odnesli katero izmed številnih praktičnih nagrad. Za prazničen zaključek je bila za vse prisotne slavnostno razrezana tudi torta velikanka z enajstimi svečkami. Lokalna skupnost je supermarket Spar že sprejela za svojega, zato je Spar Slovenija učiteljicam in radovednim šolarjem Osnovne šole s prilagojenim programom Roje že predal velika igrala in druge didaktične pripomočke. Zajček Sparky je tudi obiskal otroke in pripravil še posebno presenečenje. V soboto, na dan praznovanja supermarketa, pa bo predstavnikom Osnovne šole Roje slovesno predal še električne klaviature Yamaha. Samo letos so v Spar Slovenija slovenskim otrokom donirali pripomočke za učenje v skupni vrednosti 8.000 evrov. Supermarket Spar Domžale se razteza na 994 m2 površine, nudi prostor l Zahvala Konec septembra je na OŠ Roje poklical gospod Franc Prelovšek, upravnik Prodajnega centra Breza, in nam sporočil, da praznujejo obletnico svoje ustanovitve in nas bodo obdarili. Tako so naši učenci dobili pravljično hišico in tobogan. Vse že z veseljem uporabljajo. V soboto, 29. septembra 2007, pa smo bili povabljeni tudi na samo praznovanje obletnice. Ob tej priliki smo se posladkali z njihovimi dobrotami. Gospa Beti Muze-tič, poslovodja trgovine Spar, nam je podarila še klaviature znamke Yamaha. OŠ Roje se prisrčno zahvaljuje vodstvu in vsem zaposlenim iz centra Breza. To namreč ni njihovo prvo darilo. Že dve leti namreč dirjamo po njihovi tekaški stezi. Učitelji In učenci OŠ Roje za parkiranje 150 jeklenih konjičkov in zaposluje 25 ljudi. Priznan je po dobro založeni in ugodni ponudbi svežih izdelkov in izdelkov lastne blagovne znamke ter po prijaznem in ustrežljivem osebju. Prav zato so želeli že svoj enajsti rojstni dan deliti z njimi in z vsemi svojimi zvestimi obiskovalci. Spar Slovenija ima skupno že 65 trgovin. Po tržnem deležu se uvršča na drugo mesto med trgovinskimi podjetji v Sloveniji, trenutno pa ima že več kot 3400 zaposlenih, kar ga uvršča med največje zaposlovalce v državi. | V trgovinah ponujajo široko izbiro -g domačih in tujih blagovnih znamk ži- ° vilskega in neživilskega blaga. Kakovostna znamka Spar obsega že več kot 1300 različnih izdelkov, od tega jih več kot polovico proizvedejo ugledni slovenski proizvajalci. Kakovost izdelkov trgovinske znamke Spar tudi redno preverjajo pri neodvisnih slovenskih institucijah /a preverjanje kakovosti živil. Temeljna poslovna usmeritev podjetja Spar je cenovno ugodna ponudba, ki jo uresničujejo s številnimi programi in posebnimi akcijami, kot je denimo Prva cena, v kateri je že več kot 600 izdelkov, ki vodijo do najcenejšega izdelka v posamezni izdelčni skupini. Dvakrat na leto pripravi podjetje Spar tudi akcijo zbiranja Točk zvestobe, s katero nagrajuje in razvaja svoje zveste kupec. PR ŠTUDENTSKAZALOŽBA LITERA ŽENSKA. KATERE ZAKON JE bil RAZVEZAN, RAZVEZANKA FIGURA. PODOBA AMERIŠKI KOŠARKAR (ALLEN) KRMA I ZA KONJE ČAM0 EDMCM KAREL ERBEN •ur«. 1 SLAVKO AVSCNIK, I „,.._»-, 00DELEK POSRFDNfK 1 STANKO ARNOLD. | A""**0 i Z*. LKW. , E0I V BORZNI GREGA RIHTAR RASTLINA IZ DRUŽINE ANTILOPA, KI ŽIVI V AZUSKIH STEPAH STOJAN AUER. SIMON AŠIČ, ' GL. MESTO AMERIŠKE ZVEZNE 0RŽAVE OREGON OŽIVLJANJE LUTK NORVEŠKI PISATEU (JONAS) VASK0 SIMONITt PEVEC (ADAM) LETOVIŠKA HIŠA MERA ZA RHtM DOLGO TRAJNA i NEZAVEST . ALPSKA ISMUČARKA OREV Pisani« Štefana KardoSa tako v njegovem deležu skupinskega romana Stkstant kot v prvem samostojnem romanu Rizling polka bistveno določa prevpraševanje značilnosti in meja tradicionalistične (patriarhalne) eksistence. Dogajanje Rizling potkm je umeščeno v malosvetno okolje, zarobljeno z goricami in mednje razsejanimi vasmi, odprto k mestu ob reki. In v tem čarobnem svetu je dobrotljivi Gospod nad gospodi mlademu vinogradniku Cvetu Gotji. ki so ga maza6 v mestni bolnišnici dve leti poniževali, ker nieo znali prešteti semenčic v njegovi spermi, naposled naklonil milost njegova žena je zano6ila Cvetu Golji. pravemu moškemu, otroku tradicionalnega okolja, človeku patriarhalnih vzoroev. robustnega stasa m krepkih pesti, ki podvon ženski, kadar je primemo, a se tudi stotče za svoj prav, kadar je treba, se tako obeta dokončna izpolnitev živlienjskege poslanstva, otrok A vsemogočni bog se je odločil, da bo mladega vinogradnike postavil na preizkusno Vaška (nes)pamet mu vsadi dvom v očetovstvo zavita pota njegovega dvoma pa se usodno križajo z blodnjakom mestnega norca Davida Sveča, »morskega človeka« z velikanskim licem, na katerega božji prst kaže kot na možnega očeta. Grozota! S tem se vsekakor ni mogoče sprijazniti! Cveto izziv sprejme Odlično napisan, berljiv in sugestiven roman, ki vas bo držal v napetosti od prvega do zadnjega stavka_ 0ACUSKE POSLE "SEN IN ZUNANJI TRGOVINI GOSTO TKANO MOČNO MORNAR SKD PLATNO AMERIŠKI IGRALEC (JAMES) zapolton: ÍS™K ZVIŠANI «¡I™1" J0H" MATERE ČLAN RADIKALNE LATINSKI IZRAZ ZA ZRAK HRVAŠKI UMETNO STNI ZG0 DOvTNAR IUIIII) STRANKE OSEBA IZ BIBLUt Študentska založba Litera Gosposvetska c. 83, 2000 Maribor Tel.: 02/234-21-39 Fax: 02/234-21-33 www.zalozba-litera.org e-pošta: info@zalozba-litera.org »5?rVi? DANSKI GLAVNA ODVODNICA, AMERIŠKA MODERNA , "JI* ARHITEKT NAJVEČJA ARTERUA IGRALKA ZVRST POTV NAPOL! -tACOBSEN PRI ČLOVEKU HOLANOSKI KRAJINAH VAN OER HEER G0VAT KROŽNIK KRMNA RASTLINA POBIRALEC SMETI AFRIŠKI VOJAK V NEKDANJIH KOLONUAH CELOTA AM-FILM, NEBESNIH N0R0USK1 REŽISER TELES. SISTEMOV TELES IN PROSTOR, V KATEREM SO RDEČE RUMENO BARVILO, K NA REKA V NEMČIJI. DESNI IZRAZ ZA (MARTINI SMUČI MANJŠE NASELJE 6. MESEC PUUSKA V JUDOV. ZNAME- KOLEDARJU NIT0ST IZDEL0VA LECSn RAZPORED ŠOLSKIH FRANCOSKI PESNIK (PIERRE 0t) japonska ISKALKA ŠKOLJČNIH BISEROV MESTO V OSREDNJEM TRIZL0ŽNA PESNIŠKA STOPICA POKOJNI PESNIK ZAJC divja mačka GLISTA IZNAD-DRUŽINE LASNIC GORA V SAVINJSKIH ALPAH ROBERT OWEN TAJ VAN SKI REŽISER SEVERNOIT. KNEŽJA DOBA, VEK IZRASTEK NA GLAVI ŽELEZOV ALPINI-STIČNI PRIPOMOČEK MAKEDONSKI KNJI ŽEVNIK (KOČO) DRUGO NAJVEČJE MESTO NA JAPON SKEM POMOČ: ANAPEST-trizložna pesniška stopica, Bl-bizmut. KARAMAN-hrvaški umetnostni zgodovinar (Ljubo), LOA-glistj iz naddružine lasnic, LUMA-rastlina iz družine mirtovk, MAKLER-posrednik v borzni in zunanji trgovini, SAJGA-antilopa, ki živi v azijskih stepah .tran 27 GOSPODARSTVO Akcija Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda rojeva nove sadove Obnovljenega vodnjaka se veselijo v Kokošnjah Letošnja akcija Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda je od 28. septembra 2007 bogatejša kar za dva obnovljena vodnjaka. Dopoldne so s prijetno slovesnostjo predali svojemu namenu vodnjak v občini Hodoš, popoldne pa smo se zbrali v prijetni vasici Kokošnjc. Vodnjak v vasi Kokošnje v Krajevni skupnosti Krtina je eden izmed sedmih izbranih vodnjakov, ki so deležni finančne podpore Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda in strokovne podpore pri obnovi, ki jo nudi Ministrstvo za okolje in prostor in je že 48 obnovljeni vodnjak Heliosovega sklada. Nahaja se v središču vasi Kokošnje, ter je bil zgrajen za potrebe treh gospodarskih poslopij, je kvadratne oblike z leseno konstrukcijo. Voda iz njega se črpa z ročno črpalko, njegova posebnost pa je, da nikoli ne usahne. Poleg Heliosovih sredstev je bil obnovljen tudi Trgoavto tudi v Domžalah V Avtoccntru Imperl, ki se je v Domžalah že zelo dobro "prijel", so 17. septembra skupaj s podjetjem Trgoavto močno razširili svojo ponudbo. Na otvoritvi so se Domžalčankc in Domžalčani z domžalskim županom na čelu v to tudi prepričali. Avtoeenter Imperl je že od aprila letošnjega leta ponujal vso oskrbo za vaš avto, od 17. septembra dalje pa so svojo ponudbo dopolnili z raznovrstnim prodajnim programom znane slovenske mreže Trgoavto. Na otvoritvi domžalske trgovine v prostorih Avtocentra Imperl smo srečali veliko eminentnih gostov, pester program in zelo privlačne otvoritvene popuste. Trak, ki se oh takšnih priložnostih prereže, so tokrat pre-strigli župan Toni Dragar, predsednik uprave Trgoav-ta dr. Marjan Sedej ter Jože Imperl, direktor podjetja Imperl d.o.o. Novi prostori trgovine se razprostirajo na 160 m2, kjer najdemo kolesa in kolesarsko opremo, motorna kolesa in .šlirikolcsnikc, visokotlačne čistilce, generatorje in kompresorje ter dodatno opremo /a avtomobile. Ker je v letošnjem letu tudi 44-letniea podjetja Trgoavto so prvi kupci skuterjev lahko izkoristili ugodnosti, ki so bile pripravljene posebej za otvoritveno priložnost. Za vse gosteje bilo gotovo najbolj zanimivo tekmovanje v metu na koš in sicer v oblekah in kravatah. Med seboj so se namreč pomerili g. Dragar, g. Sedej m g. Imperl. Izrazitega zmagovalca ni bilo, saj so vsi trije zadeli vse mete. Skoraj tako torej, kot naši košarkarji, ki so se ravno lakral borili na Lvropskem prvenstvu v Španiji. Kol je za takšno otvoritev v navadi je na koncu sledilo druženje z jedačo, pijačo in prijetno glasbo. Avtoeenter Imperl in trgovina Trgoavto vas na Ljubljanski cesti I v Domžalah pričakujeta vsak dan med 8. in 18. uro, ob sobotah pa med 8. in 12 uro. P.R. s pomočjo Občine Domžale, KS Krtina in predvsem prostovoljnim delom dobro organiziranih vaščanov, k strehi pa je prispeval tudi podjetnik Ramovž. Vrednost del obnovljenega vodnjaka je okoli 7.500 evrov. Vaščani so ob njem uredili tudi prijetno počivališče. Prijetna slovesnost je pritrdila besedam tako Janeza Avsca, predsednika Sveta Krajevne skupnosti Krtina, kot Branka Baloha, predsednika Vaškega odbora Kokošnje, ki je skupaj z drugimi društvi vodil obnovo, pa tudi župana Tonija Dragarja, mag. Marka Vreska, podpredsednika Uprave He-lios d.d., ter Mitje Briclja, državnega sekretarja Župan Občine Domžale, Toni Dragar se je na otvoritvi, zahvalil vsem prizadevnim, ki so omogočili in dodali svoj prispevek k obnovi vodnjaka in s tem dokazali, da prostovoljno delo v teh krajih še živi. Posebej seje zahvalil tudi domačemu Heliosu, ki pomaga pri obnovi vodnjakov oz. vodnih virov in želi s tem prispevati k prijetnejšemu življenju v lokalnih skupnostih, katere del je tudi sam. Občina Domžale si bo še naprej prizadevala pri skrbi in ohranjanju čiste pitne vode povsod, kjer bo to mogoče. Vodnjak Je odprt na Ministrstvu za okolje in prostor: Ko gre za skupno dobro, smo še vedno pripravljeni stopiti skupaj in s prostovoljnim delom polepšati življenje. Krajani in krajanke so pripravili res prisrčno slovesnost, ki sojo s svojim nastopom popestrili učenci bližnje Podružnične šole Krtina, Glasbena skupina Gamsi, vodila pa Tadeja Capuder. Posebno presenečenje pa so pripravili prav domačini, saj so se v pevska zbora združili tako otroci kot fantje in možje iz vasi in ubrano zapeli kot nekoč na vasi. Potrudile so se tudi gospodinje, saj so pripravile številne domače dobrote, tako da iah-ko rečemo, daje bil petek, 28. septembra 2007, resnično praznik za vas Kokošnje pa tudi za vse druge prijatelje te vasi, med katerimi so bili tudi predstavniki sosednjih občin, ki so se množično udeležili slovesnega odprtja. Vodnjak je blagoslovil župnik Slavko Judež. V. Foto: Matjaž Ledlnek Podjetniške delavnice Podjetniški center Domžale je v sodelovanju z Občino Domžale in Območno obrtno zbornico Domžale v mesecu septembru in oktobru organiziral pet seminarjev, namenjenih podjetnikom iz širše domžalske okolice. Na seminarjih SO se udeleženci seznanili z marke-tinškimi prijemi, ki jih uporabljajo podjetja, da povečajo svojo prodajo in s tem dobiček, s finančnimi sredstvi, ki jih lahko pridobijo iz Evropske unije, s pomočjo katerih lahko tako institucije, podjetja ali kmetje izboljšajo obstoječi način poslovanja, vlagajo v razvoj ali izgradijo potrebno infrastrukturo. Glede na to, da se veliko podjetij sooča s težavo, kako priti do svojega denarja, ki jim ga dolgujejo njihovi kupci, smo pripravili predavanje »Zapadle terjatve ali kako do prisluženega denarja«, kje so udeleženci lahko spoznali različne postopke izterjave svojega denarja, da jih slabo plačevanje kupcev pri njihovem poslovanju tudi v prihodnje ne bi po- tisnilo v slab likvidnostni položaj. Kljub temu, da je vloga informatike in tehnološkega razvoja v podjetjih vse pomembnejša, se le redki zavedajo, da so ljudje in njihovo znanje še vedno najpomembnejši za obstoj podjetja. Vrhunski strokovnjaki že dolgo niso več strošek za podjetje, ampak kapital, ki podjetju lahko prinese veliko več kot denar in stroji. Seminar »Dobri kadri - uspešno podjetje« je udeležencem ponudil vse odgovore na vprašanja v razmerju delodajalec - delojemalec. Zadnje predavanje »Novosti v davčni zakonodaji« pa je podjetnike seznanilo z vsemi novostmi na področju davkov, ki jih morajo poznati. Vse podjetnike obveščamo, da bomo v mesecu novembru organizirali še dva seminarja na temo »E - računi«, kjer bomo udeležence seznanili z elektronskim poslovanjem in pa seminar »Kako se predstaviti potencialnemu investitorju«, kjer se bodo podjetniki lahko naučili učinkovitega predstavljanja svojih idej investitorjem, ki bi jim lahko pomagali pri realiziranju le teh. t c želite biti obveščeni o delavnicah, nam pilite na crmg@crmg.sl. Vse termine pa lahko spremljate tudi na naši spletni strani www.crmg.si/domzale. Podjetniški center Domžale ClusterNet - mednarodno povezovanje ¿0 Center za razvoj malega gospodarstva Ljubljana kot partner sodeluje pri mednarodnem projektu ClusterNet, ki je posebej zanimiv za podjetnike. Glavni cilj projekta je spodbuditi povezovanje malih in srednjih podjetjih ter jim omogočiti sodelovanje in izmenjavo izkušenj pri iskanju poslovnih priložnosti. V okviru projekta podjetjem nudimo podporo pri vzpostavljanju stikov s tujimi in domačimi potencialnimi partnerji ter jim nudimo podporo pri prodoru na tuje trge. Z udeležbo na mednarodnih sejmih si MSP pridobijo bogate izkušnje, ne le glede izdelkov in storitev, ampak tudi glede dostopa do specifičnih strateških smernic, stikov in informacij, zna- čilnih za ozko specializirane dejavnosti. Naslednji match-making povezovalni dogodek bo februarja 2008 v I Idinah, ki bo namenjen IT podjetjem. Če tudi vas zanima povezovanje, predvsem na mednarodni ravni, ali pa se /elite udeležiti kakšnega mednarodnega »mateh-makinga« - povezovalnega dogodka ter na lak način spoznati nove po- tencialne partnerje, vas vabimo, da nas kontak-tirate ter se vključite v mrežo ClusterNet. Lc-la vam omogoča iskanje potencialnih partnerjev iz celotne Evrope, hkrati pa ponuja predstavitev vašega podjetja. Za vse informacije nam pišite na vera.nunic@crmg.si. Podjetniški center Domžale Helios odprl nov obrat v Preski Helios je po pridružitvi Belin-ke Ljubljana sledil naslednjemu velikemu mejniku in svojo proizvodnjo iz centra Medvod preselili v Preske. Praškasti premazi so okolju prijazni in so eden od glavnih usmeritev v Skupini Helios. Otvoritev in ogled obrata je HELÍ 05 potekala v torek 9. oktobra. Slavnostna govornika sta bila Matjaž Hafner, direktor Colorja, in Uroš Slavinec, predsednik uprave Helios Domžale, d.d. Obrat je svečano odprl Minister za okolje in prostor Janez Podobnik. T. Ž. SPC Škerjanec, Krumperška 21, Domžale, tel.: 01 724 40 85 qnrnzna in industrijska vrata RIDITE PO SVOJA VRATA Sekcijska garažna vrata EPU vrhunskega proizvajalca Hormann. z motornim pogonom, montažo in DDV 2375 x 2000 2375 x 2125 2500X2000 2500x2125 že za 838 € tal mi, m rral mi Pooblaščeni zastopnik: Corw zadrta rroiirana (jarcarva vrata SPU, motorni po^on, mortraíom 8,J% DOV. r\»r>o UyXwirKirucli dlmont.j« In barv* gerainlh vrat IPU ■ motornim pogonom (vodoravni in kosorni moti RADOX Belinka nekoč in danes Podjetje Belinka je bilo ustanovljeno pred skoraj šestdesetimi leti, leta 1948. Leta 1968 smo v Belinki začeli proizvajati tudi premaze za les, sicer licenčno za Sadolin. Leta 1984 smo svoje znanje prelili v lastno blagovno znamko in začeli proizvajati premaze, ki jih danes pozna že velik del Evrope: Belton, Bel-top, Belles, Belocid, ... Kljub temu, da je razpad nekdanje Jugoslavije za veliko podjetij predstavljal veliko težavo zaradi izgube trgov, se je Belinka s premišljeno poslovno strategijo uspešno preusmerila na evropske trge. Svoje dobro delovanje je Belinka Belles potrdila tudi s pridobitvijo certifikata ISO 9001 leta 1995, kasneje pa v skladu s svojimi vrednotami še okoljski certifikat ISO 14001. Belinka je svojo uspešno poslovno pot nadaljevala z nakupi podjetij Kemostik iz Kamnika, Kemične tovarne Moste (KTM) in Duge v Srbiji. Belinko je v vseh teh letih k doseganju dobrih poslovnih rezultatov vodila misel na ljudi, njihovo povezanost z okoljem in skrb za prihodnje generacije. Kako bi ocenili pripojitev in ali so razvojne možnosti znotraj He-liosa večje? Kako ocenjujete pridružitev danes? V Belinki Belles menimo, da je pripojitev zagotovo pomemben mejnik v našem delovanju. V preteklosti se je veliko govorilo o možnih načinih združevanja He-liosa in Belinke, zato opažamo, da naši zaposleni niso bili zelo presenečeni. Od pripojitve pričakujemo veliko koristi, vemo pa tudi, da bo neizogibno prišlo do nekaterih sprememb v našem poslovanju, vendar te ne bodo negativno vplivale na naše zaposlene. Vsekakor pričakujemo, da bomo skupaj s Heliosom bolj konkurenčni na globalnem trgu, saj bomo lahko izkoristili sinergije med podjetjema. Pridružitev nam bo omogočila tudi, da postanemo še bolj specializirani za tisto, kar delamo dobro že desetletja - premaze za les. Kako ocenjujete pridružitev v Belinki? Kaj so za vas pozitivne in kaj negativne stvari? Pridružitev absolutno ocenjujemo kot pozitivno, saj iz nje izhajajo nove priložnosti za Belinko tako v okviru Heliosa kot na trgu. Pozitivne so nedvomno sinergije, ki se bodo porajale iz pripojitve: doseganje nižjih cen surovin zaradi večjega obsega naročanja in distribucijski kanali na trgih, kjer Belinka Belles še ni prisotna. Ravno tako se nam zdi pozitivna združitev znanj in podpora našemu razvoju, saj lahko v okviru Heliosa z večjo ekipo strokovnjakov tudi pri razvoju surovin za naše izdelke dosežemo novo raven kakovosti že tako dobrih premazov za les. Za negativno stran bi lahko šteli negotovost, s katero so se soočali zaposleni v času od začetka pogovorov o pripojitvi. Večina ljudi v Belinki Belles skrbi za družino, zato je popolnoma normalno, da jih je ob začetku pogovorov začelo skrbeti za njihovo prihodnost. Tega se zavedamo, zato smo jih poskušali pomiriti in jim zagotovili, da odpuščanj ne bo. Glede na odzive mislimo, da seje ta negotovost pri zaposlenih bistveno /manjšala. Odpuščanj torej ne bo, je pa mogoče, da se bo nekaj zapo- slenih v službo namesto v Šentjakob vozilo na Količevo in obratno, kar zna biti neprijetno za tiste, ki živijo blizu podjetja in tega niso vajeni. Ali ocenjujete, da bodo spremembe v Belinki manjše, ker je Helios slovensko podjetje in to v bližini? Dejstvo, da je Helios slovensko podjetje, pridružitev nedvomno olajšuje. Podjetji si delita podobno kulturo, sta del istega okolja, zato bo manj težav s prilagajanjem, kot bi jih bilo s tujim podjetjem, ki bi s sabo prineslo popolnoma drugačne načine delovanja in obnašanja. Mislim, da se bosta ekipi Heliosa in Belinke dobro ujeli ravno zaradi omenjene podobnosti. Belinka Belles je podjetje, ki posluje dobro in zaposluje ljudi, ki imajo že leta izkušenj na področju razvoja, proizvodnje, prodaje in trženja premazov za les. Potrošniki to vedo, nas poznajo in nam zaupajo, kar izkazujejo tudi z nakupi naših izdelkov. Cilj Heliosa in Belinke Belles je enak: kakovostno delo in dobri rezultati. Gotovo se bodo tudi pri nas zgodile spremembe, vendar zaupamo, da vodstvo Heliosa prepozna dobro in zdravo podjetje in mu ne ■bo treba resneje posegati v naše poslovanje, da bi ga izboljšali. Menite, da se bo v podjetju veliko spremenilo, glede na to, da se del aktivnosti pokriva ? Spremembe se bodo zgodile, vendar jih ne ocenjujemo kot slabe. Spremembe so dobre, ko pripomorejo k večji uspešnosti in zadovoljstvu zaposlenih in njihovega vodstva. K temu stremimo oboji, vodstvo Heliosa in Belinke Belle-sa. Največja sprememba bo gotovo planirana ustanovitev kompe-tenčnega razvojno-proizvodnega centra za lazure v Belinki. Skratka, še naprej bomo počeli tisto, v čemer smo dobri, le da bomo pri tem imeli še več podpore v znanju, surovinah in opremi. Vaše podjetje je znano po dobri komunikaciji z zaposlenimi in lokalnim okoljem. Ali ste ji namenili posebno pozornost tudi v času pridruževanja, saj kljub ekonomskem momentu, ki naj bi prevladoval v procesu pridruževanja, posamezniki prav gotovo ugibajo o svoji usodi in to zadnje je bistvenega pomena? Zavedamo se, da take spremembe najbolj vplivajo na zaposlene. Zato smo jih po najboljših močeh obveščali in poskušali razpršiti njihov strah pred pripojitvijo. Večje spremembe, ki bi vplivala na širšo lokalno skupnost, ne pričakujemo. Belinka je imela zelo močan socialni element, v svojem lokalnem okolju kot za zaposlene. Ali boste to ohranili? Bistvo podjetja, naše vrednote, se zaradi pripojitve v Skupino Helios ne bodo spremenile. Naša skrb za okolje, tako za ljudi kot za naravo, je bistven del tega, kdo smo in bo tako tudi ostalo. T.Ž. Odprta je nova Optika Avsec V petek, 21. septembra 2007, je ob 14. uri odprla nove prostore Očesna ambulanta dr. Oliverja Avseca in Optika Avsec. Novi OPTIKA AVSEC M.imiuLirsk.t 3. Domžale tri.: 01 72 44 570 PON - PET 8:00 - 19:00 / SOB 9:00- 12«) prostori so v stanovanjskem poslovnem centru Križani. Več o samih prostorih in njihovi ponudbi, tako v sklopu koncesije kot samoplačniške pa bomo predstavili v naslednji številki v pogovoru z dr. Oliverjem Avscem. T. Ž. oktober 2O07 ^-^"^hV /7/6 rientacijski tekv o niža la h arwriiacijite mis SbfOpJi 42" 174 Orientacijski tek je šport, pri katerem morajo tekmovalci s pomočjo karte in kompasa v čim krajšem času najti kontrolne točke, ki so vrisane na karti. V ta namen se uporabljajo posebne karte, zelo podrobne, ki prikazujejo tudi jarke, večje kamne in celo to, kje je gozd lažje in kje težje prehoden. Že v lanskem letu so taborniki Rodu skalnih taborov s pomočjo Orientacijskega kluba Polaris in ob finančni podpori Fundacije za šport izdelali šolske karte v ožji okolici osnovnih šol Rodica in Roje, Domžale, Venclja Perka ter Dob. Karte so namenjene predvsem učenju prvih korakov orientacije, saj ne na njih začetniki gibajo v njim znanem okolju. V letu 2007 pa smo šli korak naprej, s sodelovanjem Zavoda za šport Domžale smo se lotili izdelave karte večjega območja, ki zajema celoten Šumberk, zahodni del Podrečja, OŠ Domžale s Češminovim parkom, Zaboršt in Športni park, podaljšan do avtoceste. Takšna karta se lahko uporabi že za prava tekmovanja in kot prvo takšno je potekalo 5. oktobra na OŠ Domžale Prvenstvo osnovnih in srednjih šol v orientacijskem teku z udeležbo okoli 130 tekmovalcev. Karte pa niso namenjene le tekmovanjem, zato bodo na voljo tudi na spletnih straneh Rodu skalnih taborov (http://rst.rutka.net), od koder si jih lahko vsakdo sname in se odpravi iskat manj znane kotičke v sicer poznanem okolju. Dušan Petrovič Tisti, ki ste si dobro ogledali fotografijo ob prispevku o Kmetiji odprtih vrat Pr Soud v Zagorici, ste opazili, da sem narobe napisala domače ime družine Globočnik. Dobrodošli torej, Pr Soud. Novo iz Turistično kulturnega društva Rova Detel'ca in rokovnjači Kronisti, ki se bodo morebiti čez leta lotevali tudi kronike območja, ki ga pokriva Turistično kulturno društvo Rova, pri svojem pisanju o dogodkih v novejši zgodovini ne bodo imeli prav velikih težav. Le glasilo Detel'ca Turistično kulturnega društva Rova bodo morali vzeti v roke, pa bodo lahko prebrali o vseh pomembnejših dogodkih. V roke sem namreč vzela četrto številko Detelce ter ugotovila, da se v Krajevni skupnosti Rova dogaja marsikaj ter da v teh dogajanjih sodelujejo tako krajevna skupnost kot posamezna društva, ki se s svojim delom uveljavljajo tudi izven krajevne skupnosti. Ob branju četrte številke pa človek spozna tudi zanimive ljudi, podrobneje pa se lahko seznani tudi / nekaterimi cisto strokovnimi prispevki. Zanimivo in prijetno branje, za katero uredništvo in avtorji prispevkov zaslužijo vso pohvalo. Vsi tisti, ki si Rokovnjačev, kot jih je po odlomkih iz zgodovinskega romana Josipa Jurčiča in Janka Kersnika priredil in režiral Lojze Stražar, niste ogledali lansko leto, upam, da ste izkoristili letošnjo priložnost in si člane in članice dramske skupine Turistično kulturnega društva Rova 21. in 22. septembra 2007 ogledali pri turistični kmetiji Čeh na Kolov-cu. Z nekaterimi prizori dopolnjeni Rokovnjači so prijetno presenetili obiskovalce, zato iskrene čestitke igralcem in režiserju ter želja, da ro-kovnjače tudi naslednjo sezono povabite na Kolovec, veseli jih bomo! Novo na področju turizma Izšla je nova zloženka PRENOČIŠČA, v kateri Komisija za turizem predstavlja prenočitvene zmogljivosti v naši občini, hkrati pa je zloženko obogatila tudi z zanimivostmi in znamenitostmi, kijih lahko obiščete v naši občini. Novost za kolesarje pa je namestitev usmerjevalnih tablic na osnovi kolesarskega vodnika KOLESARSKK POTI V OBČINI DOMŽALE IN NJENI OKOLICI. Če vodnika, v katerem je opisanih pet zelo prijetnih kolesarskih poti še nimate, ga enako kot PRENOČIŠČA dobite pri recepciji ali pišite zanj na urad.zu-pana@domzale.si. Veliko prijetnih kolesarskih trenutkov vam želim. V. Vojska Slamnikarska 3b 1230 Domžale Delovni čas pon - petek: 08 - 2oh Telefon +386 (0)1 724 4300 S fotoaparatom po občini Se tudi v vašem kraju dogaja kaj novega? Novo podobo je dobil tudi most čez Kamniško Bistrico, ki Iz mesta vodi do bližnjega vedno zelenega Šumberka. Prešernova ulica v Dobu je po vgradnji številnih komunalnih vodov dobila novo preobleko, ki |e tudi »omilila« večkrat kritizirano hitrostno oviro pred Osnovno šolo Dob. (slika desno) Gradbena sezona je na višku,bi lahko rekli na številna gradbišča v naši občini. Nekatera smo obiskali in na kratko z besedo in v sliki zabeležili, kaj se dogaja. Tudi ta fotografija Je Iz Doba In morda že malce drugačna, saj naj bi prav v dneh, ko Je nastala fotografija, prijetno pot, ki Jo vsakodnevno prehodi veliko število učencev In tudi drugih ter vodi mimo ene najstarejših hiš v Dobu, asfaltirali, (slika levo) 0 gradnji kanalizacije na Pšatl smo že pisali. Sedaj se prebivalci dela, kjer Je potekala gradnja, In Je morda cesto v teh dneh že prekril asfalt, malce oddahnejo. Nadaljevanje namreč sledi spomladi, (slika desno) Začenja se gradnja novega mostu pred Osnovno šolo DragomelJ. Za bližnje šolarje In druge uporabnike starega mostu so zgradili novo brv. (slika levo) U.Ž. OKTOBER-MESEC POSVEČEN BOJU PROTI OSTEOPOROZI Osteoporoza je sistemska bolezen kosti, pri kateri zaradi zmanjšane kostne mase in spremenjene arhitekture kosti kost postane .šibka kar vodi v osteoporozne /lome. Najznačilnejši so osteoporozni zlomi zapestja, hrbtenice, kolka in nadlahti. O OSteoporoznem zlomu govorimo takrat, ko pride do nastanka zloma pri padcu i/, stojne višine. Prav gotovo je najnevarnejši zlom kolka. Tretjina pacientov z zlomom kolka znotraj enega leta umre, tretjina jih ostane trajno odvisnih od drugih ljudi in le tretjina sc popolnima rehabilitira. Pomembno vlogo pri nastanku osteoporoze ima dednost. Vsi tisti, ki imajo starše Z osteoporozo so bolj ogroženi. Osteoporoza še posebej prizadene ženske v postmenopavzi. V prvih petih letih po izostanku menstruacije, ženska izgublja 2-3% kostne mase letno v primerjavi z 0,5% letno v ostalih obdobjih. Seveda pa osteoporoza ogroža tudi moške. Zelo pomemben dejavnik tveganja je starost. Starejši ljudje pogosteje padajo. Danes vemo, daje veliko več padcev pri ljudeh, ki imajo premalo vitamina D. Pri nekaterih boleznih je osteoporoza spremljajoča bolezen. Ginekološka ambulanta Merjenje mineralne gostote kosti (zgodnje ugotavljanje osteoporoze) Dermatovenerološka ambulanta Ultrazvočni pregledi (trebuha, vratu, mod) Ultrazvočna preiskava ožilja vratu Ultrazvočna preiskava ožilja (arterij in ven) spodnjih okončin Ortopedska ambulanta Na dednost ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na druge dejavnike tveganja. Zelo pomembna je prehrana in to ne samo v starejšem obdobju ampak že v mladosti, ko se kost gradi in pridobiva največjo kostno gostoto. V prehrani je zelo pomemben kalcij in vitamin I). Redna telesna dejavnost skozi celo življenje pomaga ohranjati čvrste kosti in z ohranjanjem ravnotežja zmanjšuje število padcev. Izogibajmo se razvadam kolje kajenje ali uživanje večjih količin alkohola. KALLISTE DIAGNOSTIČNI CENTER Osteoporozo lahko zdravimo. Pomembno pa je vedeti, da bolezen poteku tiho, brc/, bolezenskih znakov. Zato je tako pomembno, dajo iščemo in pravočasno odkrijemo. Osteoporozo odkrivamo z merjenjem mineralne gostote kosti. Vsem, ki se v mesecu oktobru odločite za meritev mineralno gostote kosti, v diagnostičnem centru KALLISTE nudimo 15% popust. Ksenija Selih Martinec, dr.med., spec. ginekologije in porodništva stran 29 ŠPORT Novice iz Atletskega kluba Domžale 267 medalj za atlete in atletinje iz Slovenije, 15 za Domžale Toliko jih je bilo na voljo v začetku septembra v Kopru na Prvenstvu Slovenije za pionirje in pionirke I Id (15-16 let), 1114 in 1)12. In kar 15 jih je v Domžale odneslo za slab avtobus atletov in atletinj iz A K Domžale. Zabeležili smo šest zmag, bolj uspešna so bila dekleta: Alja Sitar je bila zlata kar trikrat (100\ 300 in 4x100 m), Hana Gorza dvakrat (60 ovire in 4x100 m), kot članici štafete 4x100 sta na najvišjo stopničko stopili še Klara Hribar in Ajda Ferk. Pri fantih sta bila prva Anže Zupan na 1000 in Domen Zupan, ki je zlati v teku na 3000 dodal še srebrno medaljo na 1000 m. Rok K veder je bil tako v teku na 200 m kot v suvanju krogle med najmlajšimi srebrn, Petra Pavlic je bila v krogli druga in v kopju tretja, po šestih metih žogice pa je na tretjo stopničko zasluženo stopil še Lovro Šlibar. Medalje so z odličnimi rezultati dopolnili še številni domžalski mladi atleti in atletinje, več informacij na www strani Atletske zveze Slovenije in Atletskega kluba Domžale. Gorski krst za Monlko, Aljo In Clto 23. svetovnega prvenstva v gorskih tekih so se letos kot članice mladinske reprezentance Slovenije udeležile tri Domžalčanke. Monika Adler, Alja Sitar in Cita Cvim so čez cilj 4,2 km dolge proge z 265 metri vzponov in spustov v švicarskem Ovronnazu pritekle kot 31., 42. in 45. in osvojile ekipno 14. mesto. Mladinska Igre treh dežel Alja Sitar in Domen Zupan sta kot člana slovenske pionirske reprezentance nastopila v Novem mestu. Nastop je bolje uspel Domnu, ki je ciljno črto 1500 metrske razdalje pretekel le slabe štiri desetinke za zmagovalcem in bil drugi, Alja je bila z rezultatom 26,45 s tretja. Oba sta bila člana zmagovalnih ekip. Pungerčlčevlh 5, z Ajdo Sitar na čelu Na področnem prvenstvu srednjih šol Ljubljane so uspešno nastopili tudi Domžalčani. Klara Hribar je bila s ločno 13 sekundami tretja na 100 m, Petra Pavlic je kroglo sunila le za 2 cm (11,55 m) premagala še eno Domžalčanko, Bernardo Let-nar. Zagotovo »najlepša« disciplina pa je bila 1000 za dijakinje, kjer so čez cilj od prvega do petega mesta pritekle.varovanke trenerja Lojzeta Pungerčiča. Najhitrejša je bila Ajda Sitar, srebrna Cita Cvim, bronasta Katja Kosmatin, četrta Mihaela Kogovšek in peta Maja Hudoklin. Bravo dekleta! Po Cankarjevi ulici do Slandrovega trga Osnovnošolci in srednješolci so se 22. septembra v Žalcu pomerili na državnem prvenstvu Slovenije za Rok Kveder - dvakrat srebrn med najmlajšimi pionirji OŠ in SŠ v uličnem teku. Ajda Sitar je na Šlandrov trg pritekla prva, Monika Adler in Maja Hudoklin kot drugi in Eva Aljančič kot tretja. Med fanti je le eno mesto do medalje zmanjkalo Primožu Benku in Jaki Vodnjovu, šesti je bil Rok Kveder in deveti Jure Aljančič. Čestitamo! Cita, najhitrejša v visokih petah Ob koncu pa še čestitke zmagovalki teka v visokih petah, Citi Cvim. Zlati Ajda In Alja Sltarl Če bo 15 članov in članic Atletskega kluba Domžale v šoli vsaj pri- bližno tako uspešnih kot so bili 1. septembra 2007 v Mariboru na atletskem pokalu Slovenije za mlajše mladince in mladinke, bodo vsaj prav dobri! Z zlato medaljo okoli vratu sta tekmovanje zaključili sestri Sitar. Mlajša Alja je na najkrajši preizkušnji j00 m tekmice prehitela kar za 8 desetink sekunde, njen čas 12,14 s je bil najhitrejši letos. Ajda je zmagala na 15-krat daljši preizkušnji, na 1500 m je z rezultatom 5:14,78 minute za dobro sekundo in pol prehitela še eno varovanko domžalskega trenerja Lojzeta Pungerčiča, Cito Cvim, ki je stopila na drugo stopničko. Srebrna je bila še Petra Pavlic v suvanju krogle, Domžale pa so si pritekle še 6 bronastih medalj. Domen Zupan je na 800 m dosegel rezultat 2:03,87 min, Jaka Vodnjov na 2000 m z zaprekami 7:18,38 min, štiri šprinterke pa so 4x100 m pretekle v 50,58 s. Za ekipno peto mesto so točke dosegle še Klara Hribar, Mihaela Ko-govešk, Eva Aljančič, Eva lvanšek in Ajda Ferk, za ekipno 10. mesto v konkurenci mlajših maldincev pa Uroš Benko, Anže Zupan in Miha Škoflek. Še 2 zmagi za Aljo - v dresu slovenske reprezentance! Alja Sitarje kot članica slovenske starejše mladinske reprezentance nastopila 2.9.2007 na 37. Savaria pokalu v avstrijskem Kapfenbergu - in zmagala v obeh nastopih: najprej na 100 m (12,44 s) in nato še v štafeti 4x100 m (48,26 s). Čestitke! Bojana KK Pirueta Kar štirje naslovi državnih prvakov V dneh od 6. do 8. julija 2007 je v Kenčah potekalo državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju. Na tekmovanju so sodelovali vsi najboljši umetnostni kotalkarji Slovenije. Tekmovanje je bilo hkrati tudi izbirno za nastope državne reprezentance na tekmovanjih, kjer bodo tekmovalci zastopali barve naše države. Tudi kotalkarski klub PIRUETA iz Domžal je s svojimi 17 tekmovalci odlično zastopaj barve domžalskega kotalkarskega kluba. Kar 10 tekmovalcev je stopilo na zmagovalne stopničke, kar je v zgodovini kluba enkraten rekord, še bolj razveseljiva pa je uvrstitev tekmovalcev v državno reprezentanco, in sicer so to NIKA BABIC, GREGOR BABIC, ŠPELA BERLOT,-TINA OZEBEK, MARIJA KRALJ, PATRICIJA ŽN1DARŠIČ, EVA HELINGAR, NINA ŽELEZNIK in PETRA POKOVEC, ki bo tudi kot edina mladinka v klubu prvič okusila vzdušje svetovnega prvenstva, ki bo meseca novembra v daljni Avstraliji. Naslove državnih prvakinj so tako osvojile NIKA BAB1Č, SPILA BERLOT in MARIJA KRALJ. Vsem tekmovalcem, trenerjem, vodstvu in predsedniku kotalkarskega kluba PIRUETE izredne čestitke, saj so dokazali, da se njihove uvrstitve iz leta v leto izboljšujejo. Reprezentantke se bodo udeležile Evropskih prvenstev, Pokala Evrope in Pokala Interland, kar je za klub zelo velik zalogaj in se bodo morali tako tekmovalke kot trenerji zelo potrudili, da bodo svoje tekmovalke pripravili na odločilne trenutke na tekmovanjih. V prihodnje ima klub kar nekaj povabil za različna tekmovanja v Sloveniji in Italiji, zato so se začeli pripravljati tudi najmlajši, ki sc bodo udeležili omenjenih tekmovanj. V klubu se pripravljajo za povečanje članstva s pomočjo organiziranja različnih tečajev in en takšen se bo pričel že ta mesec, zato tudi vse zainteresirane vabimo, da si na spletni strani kotalkarskega kluba PIRUETA ogledajo vabilo za tečaje. Anton GrllJ Motokrosist Klemen Gerčar Evropski mladinski prvak Slovenski državni prvak v niti tokrosu Klemen Gerčar je novi mladinski evropski prvak v razredu do 125ccm MX2. To je eden največjih uspehov slovenskega motokrosa. 16-letni tekmovalec iz Prevoj, član Ferode iz Celja, je bil skozi vso sezono pri vrhu. Nastopil je tudi na svetovnem prvenstvu mladincev v razredu do I25ccm MX2, ki je bila letos v Bolgariji (Sevlevo). Ta tekma velja za zelo prestižno, saj je tekmovalo preko 60 voznikov s 23 držav s celega sveta. To je edina tekma, ki šteje za SP mladincev MX2. Klemen Gerčar se je tudi tukaj izvrstno odrezal, saj se je z 10. časom kvalifikacij in 6. mestom v 1. vožnji in 4. v drugi vožnji ter skupno zasedel 5. mesto. V nadaljevanju evropskega mladinskega prvenstva v razredu do 12-5ccm MX2 (o prvih 6 dirkah smo že poročali) je nastopil v Litvi (Si-aulia), Nizozemski (Valkenswaard) Rusiji (Ryazan) Italiji (San Severi-no) in na 11. finalni dirki v Nemčiji (Schwedt). V posameznih vožnjah se je 7-krat uvrstil med prvo trojico. 2-krat je bil prvi 4-krat drugi in I-krat tretji. Že pred zadnjo vožnjo je bil novi mladinski prvak. To je bilo dovolj za prepričjivo zmago v prvenstvu. Končni vrstni red: L < ierear (Slovenija) 466 točk. 2. Michailov (Rusija) 414, 3. Fiorgentili (Italija) 267 itd. S temi rezultati je dokazal, da se razvija v vrhunskega motokrosista. Je zelo talentiran. Ne gre pa brez trdega dela in odlične spremljevalne ekipe. V veliko pomoč so mu trener Sebasljan Kern in kondicijski trener Matej Cankar iz fitness centra Othe-lo iz Domžal in celotna družina Gerčar ne smemo pa pozabiti sponzorjev, ki so bili: Feroda zavore, Delta team Krško, Akrapovič, olja Motul, Mauri, B & P Burja, občina Luko-vica. Gostinsko podjetje Trojane in Avloprevoznišvo Klopčič s. p. Miran KokalJ Miki že pričakujemo in osvajamo prve tekme Mikijevi plesni pari so se 15. septembra zelo uspešno odrezali na Državnem prvenstvu v kombinaciji latinsko-ameriških in standardnih plesov. Jošt Mandič in Neža Škofijam- sta med pionirji zasedla 4. mesto. Matic Matuš in Klara Kren med mlajšimi mladinci 6. mesto. Andraž Koritnik in Tjaša Repič pa med mladinci 8. mesto. Naše uspešne plesne pare, ki jih vodita Nina Medja in Matevž Ogorelec, si lahko ogledate decembra na Zaključni prireditvi Plesnega kluba Miki. Poleg tekmovanj in rezultatov se plesalci Plesnega kluba Miki veselijo tudi nastopov, na katerih lahko zaplešejo tako tekmovalne, kot tudi druge točke. Tako je bilo tudi v soboto, 15. septembra, ko je članska hip hop produkcija nastopila na Hitovem sejmarjenju s točko, s katero se je na Državnem prvenstvu uvrstila na 3. mesto, na Evropskem prvenstvu v Gradcu pa na 2. mesto. Hip hop plesalci so nastopali tudi v nedeljo, 16. septembra, ko so na ploščadi Otroškega bazarja na Gospodarskem razstavišču pokazali najnovejše hip hop trike in občinstvo zabavali z domiselnimi tekmovalnimi plesnimi točkami. Medtem ko se latinsko-ameriški plesalci že udeležujejo prvih tekem, hip hop plesalci pa prvih nastopov, se jazz plesalci pripravljajo na Svetovno prvenstvo, ki bo konec novembra v Riesi, v Nemčiji. K uspešnim pripravam na tekmo poleg rednih kvalitetnih treningov spada tudi dobra skupinska dinamika, enotnost in povezanost plesalcev in razvijanje tako posameznega kot skupinskega potenciala. Zato se je starejša mladinska skupina skupaj s člansko skupino udeležila plesno debatnega vikenda, na katerem so se pod vodstvom socialne delavke Tanje Medvešek in diplomirane socialne delavke in magistre sociologije na Fakulteti za družbene vede, Urše Rozman, med sabo bolje spoznali, se skupaj motivirali za to, da postanejo še boljši plesalci, reševali različne timske uganke in se tudi zabavali. Romana Pahor www.mlklples.com Težkoatletski klub Domžale Domžalčani uspešni v Srbiji 8. septembra je v Subotici polekalo mednarodno tekmovanje v dviganju uteži. Tekmovanja se je udeležilo devet ekip: iz Madžarske sta se ga udeležila dva kluba, ZTE Zalaeger-zeg in klub Budimpešta, iz Srbije klub Radnički Sombor, KDT Niš, Jedinstvo Novi Bečej in tri domače ekipe iz Subolice, iz Slovenije pa TAK Domžale. Prvo mesto so osvojili domačini Spartak Subotica ekipa A z rezultatom 1025 točk, drugo mesto KDT Niš z rezultatom 946 točk in tretje mesto Radnički Sombor z rezultatom 861 točk. Ekipa TAK Domžale je z rezultatom 784 točk osvojila šesto mesto, zastopali pa so jo Tine Orešek z rezultatom poteg 90 kg, sunek 125 kg, biatlon 215 kg =248,76 točk, Štefan Dominko z rezultatom poteg 101 kg, sunek 120 kg, biatlon 221 kg =259,23 točk in Jernej Orešek z odličnim rezultatom poteg 98 kg, sunek 122 kg, biatlon 220 kg =276,32 točk. Jernej je v kategoriji do 77 kg za mlajše mladince do 17 let ponovno postavil tri nove državne rekorde, tako v potegu kot v sunku in olimpijskem biatlonu. Fantom čestitam. B.P. Plesni par Matej in Špela Kralj Plesna tekmovanja v polnem teku... Plesni par, brat in sestra Matej in Špela Kralj, tudi v nadaljevanju plesnega dogajanja uspešno nastopata na parketu v tujini in doma. Tako sta se na odprtem turnirju v Stuttgartu v avgustu z uvrstitvijo v prvo četrtino od 400 nastopajočih ponovno dokazala, da tudi letos s trdim delom čez poletje ne bosta dosegala slabih uvrstitev. Svojo dobro pripravljenost, kije bila rezultat trdega počitniškega dela, sta dokazala tudi na Open Italija v Bo-logni, kjer sta v standardnih in latin-skoameriških plesih zasedla nehvaležno sedmo mesto, ki ju je ločilo od finalnega nastopa najboljših šest. Sredi septembra sta v Slovenj Gradcu na državnem prvenstvu v kombinaciji vseh desetih plesov, la-tinskoameriških in standardnih, kar je fizično kar zahtevna disciplina, osvojila četrto mesto, takoj za tekmovalci, ki že nekaj let krojijo plesni vrh doma in v tujini. Sledil je uspešen nastop na velikem mednarodnem odprtem prvenstvu v Anconi, kjer sta med stotimi pari, ki posegajo po vidnih uvrstitvah na svetovni rating lestvicah, zasedla zelo solidno 15. mesto in zopet za malenkost zgrešila nastop v polfinalu. Naporna tekmovanja si kar sledijo, tako da bomo v prihodnji številki lahko poročali o nastopu na odprtem prvenstvu mesta Beograd, v oktobru bosta zaplesala na International championship v Londonu, nato pa bomo držali pesti, da se kar najbolje uvrstita na odprtem prvenstvu Španije v Platja d'Aro, Srečno. B. Karate klub Domžale Tekmovanje za st dečke, mladince in člane Po poletnem predahu je prvo tekmovanje za mladince in člane potekalo v telovadnici v Savljah, 30. septembra 2007. Svoje znanje so člani pokazali in obnovili v športnih borbah in katah. Za začetek je vrhovni sodnik Vlado Paradižnik povedal nekaj uvodnih besed. »Tekmovanje je hkrati trening. Svojega nasprotnika ne smeš sprejeti s strahom, vendar s pogumom in zaupanjem vase. Nasprotnik ti pomaga. da spoznaš, pri katerih tehnikah še delaš napake in ti daje možnosl, da jih popraviš. Tudi tremo, ki je ponavadi sestavni del vsakega nastop, moraš premagati.« Tekmovanje je potekalo brez poškodb, bilo je zanimivo in napeto. Člani karate kluba Domžale so se odrezali odlično. Dosegli so naslednje rezultate: STAREJŠI DEČKI: 13-16 LET L Vollmayer Domen 2. Kotar Surya 3. -4. Ježek David 3.-4. Roječ Luka ČLANI 5-4. KYU 3.-4. Herič Tomaž ČLANI 2.-4. KYI I 3.-4. Udovč Marko 3.-4. Zore Damijan JIH RANDURI KUMITE-absolutno 1. Kotar Darko 3.-4. Jerkič Boris ČLANICE 3. KYU-4. DAN 3.-4. Grad leja 3.-4. Jesenko I jaša KATE- absolutno 1. Kotar Darko 2. Voler Žiga 3. Zore Damijan KATE- absolutno I. Savič Urška 3. Voler Saša Vsem članom čestitamo za dosežen uspeh! Krožni udarec z nogo v glavo - ura mawashl i? SPORT stran 30 KK Helios Začetek košarkarskega plesa Košarkarji Heliosa so v začetku tega meseca pričeli s tekmovanjem v mednarodni ligi NLB, ko so 2. oktobra na prvem srečanju v domači dvorani gostili Bu-dučnost, in izgubili z 79:86. Še pred tem pa so se fantje sedmi sili predstavili na tiskovni konferenci, kjer se je poleg ekipe zbral tudi del strokovnega štaba na čelu z direktorjem Ladom Gorjanom in trenerjem Zoranom Martičem. Ponoviti lanskoletni uspeh V minuli sezoni so košarkarji Heliosa, kot pravi tudi Lado Gorjan, doživeli velik uspeh in glede na to, cilji ostajajo isti tudi v tej sezoni. S prihodom novega trenerja Zorana Martiča je prišlo do nekaj sprememb tudi v samem moštvu, dejstvo pa je, da se je ekipa še nekoliko pomladila. »Vesel sem, da sem prišel v Domžale, v okolje, ki diha s košarko. Domžale so klub, ki je v 15 letih naredil vsako leto korak naprej, pa naj se gre za organizacijo, igro ali infrastrukturo. Kar pa se tiče same ekipe, bom najbolj zadovoljen, ko igralci ne bodo več prihajali na tiskovne konference za berglami oz. ne bom več čakal na njihove zdravstvene izide. Prepričan sem, da bomo zadostili apetite domžalske publike, ki je bila lansko sezoni najmanj 6. igralec na vsaki tekmi.« je povedal novi trener Domžalčanov. Superpokal Olimpiji Aktualni državni in pokalni prvaki v slovenski košarki so konec meseca septembra odigrali tudi srečanje v superpokalu, kjer se sicer pomerita pokalni in državni prvak, kot je bilo to v nogometnem prvenstvu. Ker pa ima Helios dvojno krono minule sezone, so bili njihovi nasprotniki dvakrat drugouvrščeni košarkarji Union Olimpija. Tokrat so bili boljši od Heliosa, pod vodstvom nekdanjega trenerja Domžal so zmagali z rezultatom 90:71. Antonijevič v Domžalah Kljub dobrim napovedim, košarkarji Heliosa letošnje sezone niso začeli popolni, saj sta dva izmed ključnih igralcev še vedno v obdobju rehabilitacije. Jure Močnik še iz minule sezone okreva po težki operaciji, medtem ko je imel Aljaž Janža minuli mesec operacijo pete, v teh dneh pa se je že znebil opornice in ga čaka rehabilitacija. »Razumeti moramo, da začetek ni najboljši zaradi poškodb, ki nas pestijo. Še vedno pa smo tisto, kar v Sloveniji želimo imeti - ekipa, ki je s srcem pri stvari,« pravi Lado Gorjan. Njegove besede, da lahko preko noči Helios pride še do kakšnega igralca, kije v tem trenutku še kako potreben predvsem na poziciji, ki jo sicer zasedata Janža in Močnik so se uresničile dobesedno preko noči. Marko Antonijevič, košarkar, kije pred leti že branil barve Heliosa se za najmanj mesec dni vrača v Domžale. Vsekakor bo uvod za Helios težak, česar se zavedajo tudi sami, a vsaj kakšna zmaga že v startu jim zagotovo ne uide. Seveda pa ne gre zanemariti niti del, ki potekajo na hali komunalnega centra, kjer domujejo košar- karji. V teh dneh je v zaključni fazi izdelava še druge tribune, takoj po zaključku te faze pa pridejo na vrsto novi prostori, kjer bodo garderobe, ambulanta in fitness. Da bodo obiskovalci srečanj košarkarjev Heliosa lahko zdaj v še večjem številu in še bolj udobno spremljali svoje varovance, bodo poskrbeli 15. oktobra, ko se bo Helios srečal s Partizanom. Takrat bo tudi uradna otvoritev nove pridobitve v dvorani komunalnega centra v Domžalah. Mateja A. Kegel I hanski karateisti uspešni že na prvi jesenski tekmi V lepem sobotnem dopoldnevu, 29. septembra, smo se člani Karate kluba \Vankan Ihan z ostalimi tekmovalci zbrali na prizorišču mednarodnega SKIF odprtega turnirja za pokal Domžale 2007 v Hali komunalnega centra v Domžalah. Kot častni gost je uradni začetek tekme proglasil naš krajan, sosed in župan občine Domžale Toni Dragar, na kar smo bili zelo ponosni. Dobro pripravljenost in velik uspeh, ki smo ga dosegli na turnirju, dokazujejo rezultati naših članov, ki so se tekme številčno udeležili. Tako je prvo mesto v skupini mladinke 4. KYU - 1. DAN osvojila Špela Grad, prav tako prvo mesto ni ušlo Primožu Peterlinu v skupini mlajših dečkov 9. - 6. KYU. Za Pecik Luka je bila prva tekma, ko je osvojil 8. mesto v skupini mlajših dečkov 9. -6. KYU. Med moškimi 9.-4. KYU je 4. mesto osvojil Zidarič Igor. V skupini veteranov 3. KYU - DAN je Marija Peterlin osvojila 6. mesto, Aleksander Peterlin pa 7. mesto. Naš trener Boris Grad je ubranil 4. mesto v skupini kumite veterani absolutno. Prav vsem članom gredo iskrene če- stitke s strani vodstva Karate kluba VVankan Ihan, posebna čestitka in pohvala pa vsem našim članom, ki so se tekme udeležili s strani našega neutrudnega trenerja Grad Borisa, ki člane le malokrat glasno pohvali, njim gre torej tokrat prav posebna pohvala. Torej, prvi uspehi po poletnih treningih so tu, naša naloga je tudi v prihodnje nadaljevati z zastavlje- Nives Grad, Karate klub V/ankan Ihan Kolesarska dirka za nagrado Jim bara Zdravje je vrednota, ki seje ponavadi začnemo zavedati šele takrat, ko nam začne pešati. Vendar pa se čedalje več ljudi zaveda pomena aktivnega in zdravega življenjskega sloga. In ravno zaradi tega smo se v Tim baru iz Breza centra odločili, da organiziramo kolesarsko dirko, ki smo jo simbolično povezali tudi z 22. septembrom, svetovnim dnevom brez avtomobila. Glavna nagrada je bila res mamljiva, zato vam je lahko žal, če se dirke niste udeležili - prvouvrščeni je namreč prejel let s padalom in kolesarski dres. Seveda pa si nagrade ni prislužil brez truda, saj je bilo treba prekolesariti kar 25 kilometrov - trasa je potekala po Šmarci, mimo golf igrišča v Arboretumu do Radomelj, Rov, Prevoj, s ciljem v Domžalah. Tudi konkurenca je bila huda - veseli smo, da seje dirke udeležilo 35 kolesarjev različnih generacij - pedala smo poganjali stari, mladi, ženske in moški. Kot se spodobi, je bilo poskrbljeno tudi za varnost, saj je kolesarje spremljalo spremstvo na motorjih in transportno vozilo, ki je skrbelo, da so vsi srečno prispeli do cilja. Čeprav je bil glavni namen tekmovanja predvsem druženje in skrb za zdravo telo, bomo vseeno zapisali tudi rezultate. Ženske: 1. Simona Berle 2. Katarina Rutar 3. Tatjana Osenk 4. Dragica Komlanc 5. Danica Šinkovec Moški: 1. Stane Žužek 2. Sandi Komlanc 3. Božo Ložar 4. Igor Hrovat 5. Franci Ložar Pred dirko je za velikega favorita veljal Sandi Komlanc, vendar je v ključnih delih dirke moral vodstvo prepustiti kasnejšemu zmagovalcu. Prav tako smo podelili tudi nagrado za najstarejšega tekmovalca - dobil jo je Jože Šulin - in za najmlajšega, ki je imel komaj 10 let-to je bil Kristjan Sever. Upamo, da bo dirka postala tradicionalna, saj skrb za zdravo telo ni le stvar trenutka, ampak bi morala biti del vsakdana. Veterani TK Domžale tretji v 1. slovenski ligi Veteranska ekipa TK Domžale v sestavi Ivo Bubnjič, Blaž Trupej. Davor Vrančič, Sašo Štiftar, Sašo Svolj-šak. Metod Tratnik, Fikret Džogič, Tomaž Štrukelj, Kalman Sočak, Tone Prešeren je v letošnjem tekmovanju v 1. slovenski veteranski ligi dosegla lep uspeh, saj je zasedla 3. mesto. V rednem delu tekmovanja v mesecu maju in juniju je premagala ekipe ŽTK Maribor, TK Koper, AS Velenje, AS Litijo.TK Terme Ptuj, izgubila pa srečanji proti TK Triglav Kranj in TK Branik Maribor. Play off štirih pr-vouvrščenih ekip je potekal 22. in 23. septembra 2007 v Portorožu kot spremljajoča dejavnost ob ženskem WTA turnirju Slovenia open. Domžalčani smo bili po hudem boju poraženi proti ekipi ŽTK Maribor v polfinalu z rezultatom 4 proti 3. Tudi drugi polfinale seje končal z enakim rezultatom - AS Litija je premagala Triglav Kranj s 4 proti 3. Nedeljski finale med AS Litijo in ŽTK Mariborom se je končal z rezultatom 4 proti 1 zaAS Litijo, ki je tako postala slovenski veteranski prvak za leto 2007. Po končanih dvobojih smo si vsi skupaj ogledali finale ženskega WTA turnirja med Katarino Srcbotnik in Tatjano Golovin. Tekmovanje veteranov se bo nadaljevalo leta 2008. Sašo Svojšak Blagovnica Vele je zaživela! Obiščite jo v novi, jesenski obleki. Vabljeni k nakupom vsak dan med 8. in 20. uro, ob sobotah pa med 8. in 17. uro. TWO WAY VIL (SinDa) H O E S NK Domžale V pokalu s prvoligašem Domžalski nogometaši so po reprezentančnem premoru nadaljevali s tekmovanjem v državnem prvenstvu. V mesecu septembru so skupno odigrali pet tekem. Po zmagi nad Interhloekom v začetku meseca so sledile še tekme v Celju, ko so proti domačemu MIK CMC' Domžalčani izgubili z 2:0, nato pa teden dni kasneje v športnem parku v Domžalah zmagali proti Dravi s kar 4:1. Strelca za Domžale sta bila Ze-želj v 27. minuti in Zahora s trojčkom (44., 55., 61. minuta), medtem ko je za goste mrežo zatresel Kmetec v zadnji minuti rednega dela srečanja. Nesrečno, a napelo srečanje je bilo, ko je v Domžalah gostovala 1 lil Gotica, ki je zmagali Z 2:3. Prvi zadetek je padel v podaljšku prvega polčasa, ko je mrežo Domžal zatresel Milan Osterc, Sledilo je izenačenje (53. minuta Zahora) m vodslvo I lomžal (Ljubijankič 56. minuta), a Goričani se niso vdali in na koncu po zadetku Demiroviča in za zaključek še enkrat Osterca zmagali. Nekaj dni kasneje pa je sledilo »primorsko maščevanje« Domžalča-nov, saj so drugo primorsko moštvo Koper premagali /. istim rezultatom, kot so teden dni poprej izgubili. Tokratni Strelci so bili /a Koper Rajčevič (koper prvič poveclel) in J ukan, medtem ko sta za Domžale mrežo zatresla Ljubijankič in dvakrat Aljančič. Tudi gostovanje Livarja iz Ivančne Gorice v Domžalah ni bilo srečno za goste, Domžalčani so se z zadetkoma Jan-koviea in Zahore z 2:1 poslovili od gostov, kjer je zadel le Perme. Za konec pa še visoka zmaga proti Nafti, ki je v športni park prišla 6. oktobra. Gostitelji so nogometaše iz Lendave nič kaj gostoljubno premagali s 5:0, med strelce pa so se zabeležili Brezič, Ljubijankič (dvakrat) in Zahora (dvakrat). Slednji tako še naprej sameva na samem vrhu lestvice najboljših strelec 1. slovenske nogometne lige. Pokal Hervls /nani so tudi že pari četrtfinalnega srečanja v slovenskem nogometnem pokalu 1 lervis. Domžalski nogome-laši lokrat niso imeli sreče pri žrebu, saj so med štirimi nosilci (Maribor, Celje, Koper. Nafta) dobili prav Celjane, ki so jih v letošnji sezoni že premagali. Morda pa bo to priložnost /a maščevanje za poraz v Celju, saj se bo tekma odvijala v športnem parku v Domžalah 24. oktobra 2007. Dobra mera optimizma, kanček sreče in veliko dobre igre ter seveda zvesti gledalci bi morda lahko bil recept za uspeh. Pustimo se presenetiti. (mak) Smučarski klub Ihan Cas narave in uspehov Čas poletnih počitnic je mimo. Za ihanske biatloncc in smučarje tekače so bile počitnice zgolj navidezne narave. .Ia, naši mladi tekmovalci so bili celo poletje zelo veliko v »naravi«, saj so njihove priprave odvijale predvsem na Pokljuki in po okoliških ihanskih hribčkih, listi malce starejši, Klemen BAUER, Peter DOKL, Anže GREGORIČ, Anže POVIRK in Aleš GREGOR1N, pa so »šolo v naravi« preživljali v biatlonskih centrih sirom evrope. V »naravi«, pa so potekale tudi že prve prave preizkušnje na tekaških rolkah, saj je za našimi tekmovalci že kar pet tekmovanj za Poletni po- kal 2007. Aleš GREGOR1N, Anže POVIRK, Miran MA.IER, Vid ZABRET, Martin IVANUŠA, Nejc in Jaka KARO, Maša in Tjaša BAHOVEC, Sara LEKAN, Pia KVAS, Zala ERKLAVEC in Primož PANČUR, pa so svoje sposobnosti preizkušali v Tržiču, Logatcu, Medvodah, Ložu in v Ihanu. Najboljši »rolkar« je prav slednji. Primož je namreč osvojil kar štiri druga mesta in zmago v Ložu. Poleg tekmovalcev, pa smo bili aktivni tudi člani organizacijskega odbora, saj smo v novo sezono štartali na »full«. V sredini avgusta smo na Pokljuki organizirali Državno prvenstvo v letnem biatlonu za mlajše kategorije, v septembru pa že tradicionalno tekmovanje na tekaških rolkah v Ihanu. Zadnjo soboto meseca septembra, se je skoraj 100 tekmovalcev podilo na tekaških rolkah v Ihanu in vse tja do Goropeč. Mati narava nam je tudi tokrat stala ob strani, saj je zjutraj z nalivi »čistila« našo cestno progo in nam v popoldanskem času, ob prvih startih nudila topel sončen sprejem. Za ustrezno »toplo« pogostitev, pa so poskrbeli Marija in Dušan Peterka, s.p. iz Preloga in Pekarna Rogljič iz Ihana. Hvala za okusno glavno jed in sladico!!! Sončno in prijetno, pa je bilo tudi v sredini meseca septembra, ko smo se ihanski »fany« podali v Obertilliach, Avstrija. V prelepi vasici, kjer domuje legenda svetovnega biatlona Ole Einar Bjoerndalen, smo si ogledali državno prvenstvo za »malokalibraše« na rolkah. In smo se nagledali,...naših tekmovalcev na zmagovalnih stopničkah. Glavna »žarka« sta bila nedvomno Klemen BAUER in Peter DOKL saj sta postala dvojna članska državna prvaka v letnem biatlonu, tako v šprintu, kot tudi v zasledovalni tekmi. Na prvo stopničko, pa sta skočila tudi Anže GREGORIČ in Anže POVIRK v kategoriji juniorjev in mlajših mladincev. V naravi bomo še naprej, saj je to naš pravi prostor pod soncem. Na čisto naravnem snegu sta že prve treninge opravila naša člana A-moške biatlonske reprezentance Klemen in Peter, ki bosta v tej sezoni, ob odsotnosti Janeza Marica, glavna slovenska »žarka«. Upamo, da jima bo »mati narava« stala ob strani in da bomo naslednjih številkah lahko, kljub zimi, poročali o »toplih« uspehih. Ob strani najmlajših tekmovalcev in novih začetnikov, smučarjev tekačev in biatloncev, pa stojita Janez GREGORIN in Saša ČAD, ki skrbita, da »žarki« ne pojenjajo. Matjaž PAVOVEC Mednarodni turnir v Kidričevem V soboto, 1. septembra, so se Domžalčani letnik I'«7 (U-10), udeležili mednarodnega turnirja v Kidričevem. Tekmovalo je IS ekip, med njimi so bile tudi ekipe iz Hrvaške in Madžarske. Domžalčani v svoji ekipi niso imeli težkega dela in so se zlahka uvrstili v polfinale. Tam pa jih je čakal njihov vedno neugodni tekmec iz Celja. Po zelo razburljivi tekmi, ki seje končala z izidom 1:1, so med nima o zmagovalcu odločali kazenski streli (kot na turnirju spomladi v Domžalah). Toda tokrat je bila sreča na naši strani in naši fantje so se z rezultatom 2:1 uvrstili v finale. V finalu pa jih je čakala ekipa Varleks i/, Hrvaške. Tekma je bila enakovredna in zelo težka. Na koncu je na premočenem igrišču slavila ekipa i/. I Irvaške z rezultatom 1:0. fantje si za svojo igro zaslužijo vse pohvale, seveda pa gre pohvala tudi njihovemu trenerju Maretu Završanu. Vesna Žužek MSD LIGA v dvoranskem nogometu 2007/08 Igra se v telovadnici OS Venclja IVrka, ob nedeljah med 17. in 21. uro, predvidoma od 28. oktobra 2007 do 9. marca 2008 Igra se po pravilih »futsal NZS«, po sistemu 1+4, na stranski out, brez akumuliranih prekrškov, manj odbojna žoga velikosti 4. Za vsako ekipo lahko igra največ 15 igralcev, ki morajo biti stari najmanj 15 let. Podrobnejši razpis in pravila so vam na voljo na www.msdliga.si. Šlevilo ekip je omejeno, prednost imajo ekipe, ki so tekmovale v pretekli sezoni. Ostale se bodo po prijavi za uvrstitev v redno tekmovanje pomerile na posebnem kvalifikacijskem turnirju, 21.10.2007. Za prijave in vse informacije pokličite na GSM 051 302 823 ali po elektronski pošti na rok.pirnat« msdliga.si. Prijave je potrebno posredovati NAJPOZNEJE DO PETKA, 19. OKTOBRA 2007! Krtuiski turnir v odbojki na mivki dobile »Cvetke« Nova generacija SLS je 23. septembra na šolskem igrišču v Krtini ob zaključku poletja ponovno organizirala turnir v odbojki na mivki. Nekaj ekip smo poznali že iz prejšnjih let, zato smo lahko zaznali napredek ob rednih treningih, vendar tokrat med vsemi udeleženci ni bilo niti ene ženske. Tretje mesto so na koncu zasedli fantje ekipe »Ta zadn'i«, ogorčen boj pa smo spremljali za prvo mesto med ekipama »Tigri« in »Cvetke«. Slednji so z močno voljo in dokazano mirnejšimi živci zasluženo slavili in tako postali zmagovalci turnirja. Domov so odnesli pokal za 1. mesto in vsak še po brezplačno karto za karting vožnjo. Za pomoč pri organizaciji se zahvaljujemo podjetju Obala promet, Indoor-Karting BTC, društvu X-BEAT za ozvočenje in glasbeno spremljavo z DJ-em, Mladinskemu svetu Domžale pa za sodniški nadzor. Vsem ekipam in sponzorjem se zahvaljujemo za pomoč pri pestri in športno oblikovani nedelji. Maja Erbežnlk Joga v vsakdanjem življenju -harmonija telesa duha in duše ^■■l Vse več ljudi je zaradi stresa, (KKm živčnosti, nespečnosti in po- manjkanja gibanja v stanju \v y telesne in duševne napetosti. 1 i Joga v vsakdanjem življenju \ nam "m"U"ča, da si sami po magamo z metodami in feh-^HHk nikami, s katerimi izboljšuje-«HH^H|^k m« zdravje in vzpostavljamo ^^^jV^V telesno, duhovno in duševno A\ Jopo v vsakdanjem življenju j^H odlikuje postopna, sistema- ■Hj^^ lična metoda, ki zajema vsa mL življenjska področja in je pri-merna za vsako Življenjsko l^^i^H obdobje. Rezultati redne vadbe so: sposobnost, da si pomagamo v vseh življenjskih okoliščinah, izboljšanje zdravja in počutja, povečana sposobnost koncentracije, samozavest in spokojnost, osvoboditev nezaželenih navad in vezanosti ter jR samospoznanje. Društvo Joga ^^^^ v vsakdanjem življenju v Dom- žalah deluje že 17 let. Društvo organizira vadbo še v Radomljah, Dolu pri Ljubljani in Kamniku. Vsako leto v septembru in februarju vpisujejo nove člane. V jesenski semester se je mogoče vpisati še do 17. oktobra. Informacije lahko dobite na številki 031 231 440, od ponedeljka do petka, od 12. do 14. ure in na www.joga-v-vsak-danjem-zivljenju.org/domzale. Joga v vsakdanjem življenju je prostovoljna, neprofitna, humanitarna in nevladna organizacija. E.S. Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale Domžale si zaslužijo kvalitetne športne objekte O investicijah in novih pridobitvah v športnem parku Domžale, ki posredno ali neposredno vplivajo na vse prebivalec naše občine, smo se pogovarjali z Janezom Zupančiče, direktorjem Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, ki je bil v letošnjem letu, zasluženo, ponovno imenovan na to pozicijo. Letošnja kopalna sezona je za vami, glede na ugodne cene je bila najbrž uspešna. Kakšna je vaša ocena? Sezona je bila res zelo uspešna, prodali smo preko 1600 letnih kart za nt/lične Starostne kategorije. Tako smo pridobili prihodke s katerimi smo praktično pokrili materialne Stroške, ki so bili povezani z oseb- jem, ki je delalo na bazenu. Ni pa bila uspešna v drugem smislu, saj je bilo kljub vročini premalo kopalnih dni. Seveda pa bi iz drugega vidika morali taki množici v okviru bazena ponudili kaj več; gostinsko ponudbo, boljši tobogan... Moramo se zahvaliti obiskovalcem, ker so množično obiskovali bazen. Bliža se sezona drsanja, se letos obetajo kakšne spremembe, bo drsališče za občane še vedno brez-lačno? e vedno bo brezplačno, kar je odlična poteza občinskega vodstva, da občanom omogoča, da se ukvarjajo tudi z drugim zimskim športom. Spremembe bodo, prepričan sem, da bomo pravočasno zagotovili več- jo drsalno površino in sicer 20 x 40 metrov, fiksno zaščitno ograjo, ki bo trajna, kar pomeni, da bo se bo tukaj lahko izvajal tudi hokej na nižjem nivoju, na javni razpis pa gre tudi izbira za najboljšega ponudnika za gostinstvo, ki bi se moralo v ožjem smislu za obiskovalce dogajalo skozi vse leto. Zmotno pa je razmišljanje, da je to le drsališče. Prosil sem že, da se v proračunu ta postavka preimenuje v Večnamensko športno igrišče v sklopu katerega bo pozimi drsališče, ostali čas pa inline hokej, mali nogomet, kotalkanje in druge igre, ker bo to ograjeni del. Postavili bomo tudi manjše košarkarske koše, ki bodo gibljivi, saj je igrišče zdaj »krajše« za dva koša. Seveda pa bo vse pod ključem, saj bodo tu vredne stvari (agregat...), če bo to uničeno, bo to velika škoda. Datum, ko bo letošnja uradna otvoritev zimske sezone pa je 30. november 2007. usklajeno z največjimi uporabniki (HK Krpani) in županom. Upam, da ne bo preveč toplo, sicer pa bomo imeli dovolj močan agregat, ki je po izvedenem javnem razpisu trenutno v postopku nabave. Majhen finančni zalogaj ni niti vzdrževanje športnih objektov v občini Domžale. Moje mišljenje je, da smo vsi, od najmlajših do najstarejših dolžni paziti na javno dobro. Seveda pa / novo rekonstrukcijo teh igrišč pomeni, da bo čedalje več površin za vzdrževanje. Imamo le enega vzdrževalca in glede na nove površine, vsega tega ne bo mogel sam pokriti. Nagibamo se k temu, da bi s predstavniki KS dosegli nivo sodelovanja, ko oni najdejo človeka, ki je bližje njim in v zameno za določeno manjše nadomestilo poskrbi za vzdrževanje. Še vedno je dovolj ljudi, ki želijo delati in dodatno zaslužiti in jim bo to delo v zadovoljstvo. Mi smo se v tem času znašli tudi s študenti, ampak mislim, da bi bil to lahko pogodben delavec. Eden izmed projektov so tudi otroška igrišča v naši občini. Kako poteka delovanje na tem področju? To je pa zanimiv projekt in veselje seje pogovarjati s predstavniki KS v tej široko zastavljeni akciji, da se i/, ozadja v posameznih urbanih naseljih potegne na plan s kakšnimi otroškimi in drugačnimi športnimi objekti se razpolaga. Zavzemamo se za to, da mora biti v vsakem ur- banem naselju, vsaki KS vsaj ena igralna površina, da se imajo ljudje, glede na današnji delovnik možnost razgibat, sploh z otroci. Gre pa tukaj za igrala za kategorije otrok do 10-11 let, za starejše pa mora biti to že igralna površina. Sicer pa smo letos naredili otroško igrišče v Krtini, potem igrišče na Češminovi. Seveda pa poskrbimo tudi za vzdrževanje igrišč, ki so že v našem upravljanju. Pri OŠ Domžale bo v roku 15 dni na površini 100 kvm stal nov sistem igral, saj so bila dosedanja preveč nevarna za manjše otroke iz vrtca. To je bila želja zaposlenih in res je bilo nevarno, zato smo to odstranili. Intenzivno pa potekajo pogovori za igrišče v Rovah, ki je tudi v občinskem proračunu prednostno, da se ga uredi. Dejstvo je, da upoštevamo želje na podlagi poročil, ki so nam jih dale KS za nova igrišča in se v okviru razpoložljivih sredstev še zavzemam za povečanje, da bi gradnjo pospešili. Seveda bomo akcijo nadaljevali. fnadaljevanje prihodnjič! Mateja A. Kegel Hoja -gibanje za zdravje Hoja nam daje veliko zadovoljstva, saj je preprost, nadvse učinkovit način vadbe, primeren za vsakogar. Praktično je hoja vključena v naš vsakdanjik. Kaj vse lahko dosežemo s hojo? Zmanjšamo in stabiliziramo telesno težo, zmanjšamo možnost stresa, izboljšamo aktivnost srca. krepimo kosti in preprosto uživamo v sprehodih v prijetni družbi, npr. v naravi. Kakorkoli že. vsekakor bomo dosegli pozitiven učinek. Ker je najna-ravne/ši in najbolj preprost način gibanja, jo v glavnem uporabljamo kot sredstvo za premagovanje krajših razdalj pri vsakdanjih opravilih. Če na hojo pogledamo s športnega vidika, se njena vrednost oplemeniti in lahko postane odlična formula za izboljšanje gibalnih sposobnosti in zdravja. Pri hoji ne gre le za rutinsko prestavljanje nog in lahkotno mahanje z rokami. Kot vzdržljivostna vaja, ki traja vsaj pol ure. je blagodejna za vse naše telo. Pri njej sodelujejo predvsem mišice spodnjih okončin in medeničnega obroča, manj so aktivne mišice zgornjih okončin. Ob bolj intenzivni ali hitri hoji se poveča delovanje srca. Okrepijo se tudi dihalne mišice, kar pripomore k izboljšanju tehnike dihanja. Razumljivo je, da hitrost hoje pogojuje starost, kondicij-ska pripravljenost in še kak dejavnik. Pomembno vlogo ima razlog, zaradi katerega smo se odločili za sprehod. Športno ozaveščen človek se vedno odloči za hojo v naravi, kjer vedno znova doživlja drugačno okolje, iz katerega pozitivno črpa energijo. Pomislimo, ko gremo peš in s poti zavijemo morda kam drugam, morda na pokošen travnik, med njive, v gozd, k potoku ali v gore. je to za našo dušo nekaj prav posebnega. Nekako se zlijemo z naravo, zato nam lepote narave v trenutku lahko odvzamejo pol dnevnih težav, v nas se prebudi nova ustvarjalna energija. Nekateri so zato prepričani, da je hoja najbolj množična športna dejavnost, ki vrača človeku zdravje, njegovo največje bogastvo. Zato naj postane telesna aktivnost del našega življenja. Nives Grad, Karate klub HVankan Ihan Nova pridobitev SKD Valentin Športno konjeniško društvo Valentin iz Domžal je mlado društvo, ustanovljeno v letu 2006, na dan sv. Valentina. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom združevanja ljubiteljev konj in športa, ohranjanju stare furmanske dediščine in običajev in prijetnem druženju v naravi. 11. avgusta 2007 smo slovesno odprli obnovljeno zunanje jaha-lišče z novo ograjo in propustno postajo. S tem smo člani društva pridobili še boljše pogoje za vadbo. Ob slovesnem odprtju se je predsednica društva zahvalila najbolj prizadevnim članom društva, glavnemu izvajalcu del, gospodu Zvonetu Udoviču in drugim, ki so s prostovoljnim-delom pripomogli k obnovi. Za glasbeni del programa je poskrbel trio glasbene družine Drča, članica društva, gospa Ajda Mav pa je po vrnitvi iz Anglije, kjer je bila na seminarju iz naravnega konjarstva, s svojim konjem demonstrirala osnovne pristope konju prijaznega načina dela. Če si tudi vi želite preživeti del vašega časa v družbi naših konj ali zgolj zajahati ali se naučiti osnov dela s konji in jezdenja, ste vabljeni v našo družbo. predsednica društva Meta Plrnat Radovlč Demonstracija naravnega konjarstva Na Koroškem je fajn... Slovesno odprtje Mladi Jahač na naši kobili Dani Ob začetku novega šolskega leta 2007/08 je Športno društvo Pre-serje v septembru organiziralo izlet. Lahko bi zapisali, da postajajo te vrste izleti prava tradicija. Organizacijo celodnevnega izleta za preko petdeset prijavljenih sta prevzela Sabina Zupan in Stane Ivane. Da bi obnovili znanje geografije, sta nam najprej namenila ogled rudnika Mežica. Rudnik svinca in cinka Mežica je danes odprt samo za turistične oglede. Po njem je speljana edina podzemna kolesarska pot. Mi smo se v rudnik pod Peco spustili z vlakcem. Vožnja po tirih ni bila hitra, le ozki leseni vagončki dajejo ob- čutek tesnobe in izjemne hitrosti. V dveh skupinah smo si ogledali podzemni muzej, kjer je razstavljeno prvo orodje, s katerim so domačini opravljali knapovski šiht in tudi že sodobnejša mehanizacija. Za minuto smo ugasnili naglavno svetilko in v temi slišali celo krohotanje podzemnega škrata. V popoldanskih urah smo podzemne poti zamenjali za reko Dravo. Drava se pri Celovcu razliva široko, ko pa priteče v Slovenijo, ni tako mogočna, le njen tok ostaja močan. Nekdaj so ga llosarji koristili za prevoz lesa vse do Beograda, danes pa poganja turbine hidroelelktraren. Od Dravograda do prve elektrarne je zaživelo turistično splavarjenje. Na splavu so nas ob domači glasbi harmonik sprejeli zadnji še živeči flosar Miha in njegove flosarske frajle. Za dobrodošlico so nam postregli z rženim kruhom in soljo, za pogum pa še šilce žganja. Da gostje med dvournim splavarjenjem niso lačni, jim postrežejo s flosarskim golažem, polento in grumpi. Med svojo druščino sta bila sprejeta tudi dva flosarja, kiju na svojstven način krsti flosarski župnik. Prav lepa je Koroška fara,... pojejo domačini Dravske doline. Tudi naša družba se je imela v soboto, 22. septembra, fajn. Za spomin smo naredili še skupno fotografijo in izlet zaključili z dobro kavico na poti proti domu. Barbara Peterlin Športno-rekreativno društvo TVD Partizan-Domžale vas tako kot vsako leto vljudno vabi, da se nam pridružite v novi vadbeni sezoni 2007/08 , ki se pričenja 1. oktobra, po sledečem urniku: OŠ DOMŽALE - telovadnica: ponedeljek: TELOVADBA članice torek: NOGOMET člani sreda: TELOVADBA: 5-8 in 8-12 let nedelja: NOGOMET člani od 19.30 do 20.30 ure od 20.30 do 22.00 ure od 18.00 do 19.30 ure od 08.00 do 9.30 ure OŠ VENCLJA PERKA - telovadnica torek: ODBOJKA člani, članice OŠ ROJE - telovadnica: sreda: ODBOJKA člani, članice od 20.30 do 22.00 ure od 20.00(lo21.30 ure V našem društvu smo vam v letošnji sezoni poleg redne vadbe v telovadnicah pripravili trenutno eno največjih športnih uspešnic - NORDIJSKO HOJO. Vsi, ki bi radi spoznali nordijsko hojo, naredili nekaj več za svojo kondicijo, zdravje in počutje, so vam na voljo naši tečaji, na katerih boste spoznali osnovna dejstva in pravila NORDIJSKEGA KORAKA. Informacije o tečajih in vadbi so vam na voljo na urah rekreacije društva TVD PARTIZAN DOMŽALE, Primož KOŠAK (telefon 01/72-43-460; 040/259-939). S skupnimi močmi poskrbimo, da rekreacija v Domžalah ne bo zamrla. Upamo, da bomo s tem povabilom dobili nove ljubitelje gibanja v telovadnicah in naravi, saj vas ob tej priložnosti ponovno vabimo na TRIM STEZO na Šumberku, kjer si po napornih dnevih privoščite sprostitve za svoje telo in dušo. Informacije lahko dobite tudi po E-mail. (http://www.tvdrustvo-partizandomzale.si) Karate društvo ATOMShotokan-Do Domžale Domžale v znamenju Karatc-do je bil središče misli okoli 300 nastopajočih in njihovih spremljevalcev iz 18 klubov iz Slovenije, Italije in Hrvaške, ki so znanje karateja in borbenost za pokal Domžal kazali 29. septembra v hali Komunalnega centra. Morda - malo tudi zaradi prednosti domačega terena - so se najbolj spet izkazali ATOM-ovci, ki so slavili pred Mariborčani iz KK Tabor in reprezentanco Italije. Za slovesen začetek sta poskrbela slavnostna govornika, karateistka, Breda Hrovatin, in domžalski župan Toni Dragar, aplavza pa je bilo ob prejemu DAN diplom deležnih tudi 11 karateistov in ka-rateistk ter še posebej Ivan Čerič, ki je iz rok predsednika KK ATOM Shotokan Domžale in podpredsednika S.K.I.F. Slovenije, Lovrenca Kokalja, prejel diplomo za 7.DAN (NAN-DAN). Tamara Kokalj, Polonca Hull in Mateja Breznik so nastopile 'še z demonstracijsko točko - in turnir seje začel. Ker odhajajo reprezentantje novembra na toplo - na evropski S.K.I.F. turnir na Sardinijo, je bilo več oči uprtih prav vanje - in ti so z rezultati pokazali na dobro formo. S tremi zlatimi medaljami je slavil ATOMovec Timotej Kokalj, z dvema Mariborčan Matej Kabaj, po enkrat pa so bili bodisi najbolj borbeni ali so pokazali največ znanja domačini: Lovrenc Kokalj, Miha Gavez in Tamara Kokalj, članici ŠD Ruše Mateja Breznik in Irina Mlinaric ter Sebastian Kantužer, član D.K. Celje. Preostali zmagovalci in zmagovalke: Blaž Kuzmič, Manca Urh, Primož Peterlin, Jan Krek, Klementina Ploč, Matic Križanič, Rok Ojsteršek, Anja Esih, Giulia Tront-ci, Bojan Stankovič, Sandra Hoz-jan, Špela Grad, Aleš Skupnjak, Biljana Ilič, Miroslav Pahek, Rok Kurent, Grega Teršek in Roberto Žagar ia. Čestitke vsem nastopajočim in še enkrat KD ATOM Shotokan za organizacijo mednarodnega turnirja! Bojana Max band za junaka v športni gimnastiki Najbrž med bralci in bralkami Slamnika skoraj ni nikogar, ki ne bi vedel za naša telovadca Mitjo Petkovška in Aljaža Pegana. Ko sta se pred kratkim vrnila s svetovnega prvenstva v športni gimnastiki v Stuttgartu, so na sprejemu sodelovali tudi fantje iz glasbene skupine Max hand. Skupaj s pojočo lepotico Sanjo Grohar so svetovnemu prvaku na bradlji. Milji Petkovšku, in podprvaku na drogu, Aljažu Peganu, dan polepšali s svojo glasbo, na sprejem pa niso prišli niti brez darila. Obema junakoma so namreč obljubili, da jima bodo brezplačno igrali na njuni ohecti. fanta sta bila nad darilom navdušena, čeprav še ni jasno, kdaj se bosta odločila za 'usodni da'. Obema iskrene čestitke tudi v imenu uredništva, predvsem pa fantov iz Max banda, o katerih bomo zanesljivo še slišali, že sedaj pa njihove koncerte PRVI NA VASI, kamor povabijo številne svoje glasbene prijatelje, obiščete v Domu krajanov v Zejah. SD Krti Dvodnevni izlet na Krn Začetek septembra je za Krte vrhunec pohodniške sezone. Skladno s tem vsako leto organiziramo dvodnevni pohod, poimenovan Simonov pohod, v spomin našemu sokrajanu. Letos smo se odločili za pohod na Krn ter hkratni prehod s Primorske na Gorenjsko. Pohod smo začeli v Lepeni, zato smo morali iz Krtine oditi še v trdi temi. Vožnja čez Vršič je dolgotrajna, a v prebujanju dneva prekrasna. Štirinajst udeležencev je hitro vzelo pot pod noge, bili smo kar malo presenečeni, ko se je pred nami že pokazala Koča pri Krnskih jezerih. Zato se nismo dosti ustavljali, mahnili smo jo raje naprej, proti našemu cilju, Krnu, ki se nam je celotno pot kazal in nas vabil, a smo do njegovega vrha potrebovali kar debele tri ure. V mogočnih prostranstvih in bivših ledeniških kotanjah se občutek razdalje porazgubi. Vrh ponuja prekrasen razgled: Krnsko jezero, Triglav in vsi okoliški hribi so kot na dlani. Le na kobari-ško stran se je privlekla megla, za pogled na morje smo bili prikrajšani. Sestop je minil mimogrede, v občudovanju narave smo bili že nazaj pri Krnskem jezeru, ki je čisto po pravici biser med jezeri. Prespali smo v Koči pri Krnskih jezerih in se zjutraj že odpravili naprej proti Komni. Enkratno vreme nam je omogočilo, da nismo prav nič hiteli. Veliko smo se ustavljali, užili smo prav vsak trenutek prekrasnih prostranstev. Kmalu smo bili že na bohinjski strani, spust s Komne pa je bil le zadnje dejanje tega čudovitega pohoda. Preprosto rečeno: enkratno! Vaši Krti Na črno-belih poljih Pavasovlč prvak, Lenič šesti Na absolutnem članskem državnem prvenstvu, ki šteje tudi kol 17. memorial tir. Milana Vidmarja, je prepričljivo zmagal velemojster Duško Pavasovič, s petimi točkami naskoka pred velemojstrom Tra-tarjem. Med deseterico najboljših sta nastopila kar dva člana Vele Domžale, Lenič in Jeran. Letošnje prvenstvo je bilo še posebej spodbudno za najboljše šahiste v državi, saj je zmaga štela tri, remi pa eno točko. Suvereno je zmagal prvi nosilec Pavasovič (2584 ELO točk), ki je zabeležil kar sedem zmag, remiziral pa je le z Boriškom in v zadnjem kolu s Tratarjem, ko je bil zmagovalec turnirja že znan. Presenetljivo tretji je bil mednarodni mojster Šebenik, pa tudi peto mesto Škoberneta kaže na njegov vzpon v zadnjem obdobju. Luka Lenič jč turnir začel slabo, v drugem in tretjem kolu je izgubil s Šebenikom in Pavasovičem, nekako zbudil pa se je v zadnjih štirih kolih, ko je vse partije zmagal. Luka je tako dosegel šesto mesto, čeprav je bil s 2538 ELO točkami drugi nosilec. Vendar je treba upoštevati, da na tako močnem turnirju odločajo malenkosti. Boštjan Jeran seje moral soočiti z močno konkurenco. Žal je turnir brez točke končal na zadnjem mestu, vendar bi lahko vsaj dve ali tri partije remiziral. Posebej je' bilo to očitno z Boriškom v zadnjem kolu, ko je zaradi napake partijo naposled izgubil. Sicer pa je bil turnir na zavidljivi borbeni ravni. Kar 28 partij je bilo odločenih, le 17 pa se jih je končalo z delitvijo točke, Vrstni red: Pavasovič 23, Tratar 17, Šebenik 16, Borišek, Škoberne 14, Lenič 13, Sakelšek 12, Barle 5, Gombač 4, Jeran 0. Mladinci Domžal državni podprvaki V državni mladinski ligi v Murski Soboti so se zelo dobro odrezali mladi Domžalčani, saj so v močni zasedbi osvojili drugo mesto. Šest dvobojev so zmagali, klonili pa so z zmagovalcem Novo Gorico in Maribor LANcom. Novogoričani na čelu z Markom Sreberničem so zmagali zanesljivo s tremi točkami prednosti, tretji pa so bili s točko manj kot Velovci Mariborčani. V domžalski zasedbi so vsi igrali zelo dobro. Filip na prvi in Špela Ore-hek na tretji deski sta iz osmih patv ti j dosegla štiri točke in pol, Pleskati na drugi in Lan Turek na četrt deski pa šest točk. Vrstni red: Nova Gorica 24, Vele Domžale 21, Maribor LANcom 20, Radenska Pomgrad 19, KRKA Novo mesto 17, Triglav Krško 13.5, AET Tolmin 9, Tomo Zupan Kranj 4.5. Jože Skok stran 33 SPOROČILA D dent d.0.0. ZABBBNA KOSIM ORDINACIJA ZOBOTEHMIČNI LABORATORIJ Krašnja S7a, 1225 Lukovica Tal.: 01/723 45 22, 031/684 212 • popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje • zobna protetika z uporabo sodobnih materialov • zdravju prijazna brezkovinska keramika ODPRTO TUDI OB SOBOTAH MESTNE LEKARNE Lekarna Domžale, Ljubljanska c. 72, telefon: 01/724 42 80 mali oglasi Ne pozabi na Miki Miki se družimo že 20 let. PLESnO SOLA za otroke: - Gibalna igralnica (za otroke od 18 meseca do 3 let) In predšolski tečaji v vrtcih in plesalnici (od 3 let do vstopa v šolo), - Mini jazz (od 5 do 7 let) in Mini hip hop (od 5 do 7 let) - Klasični balet (od 8 let dalje) - Vse živo, začetna in nadaljevalna - Orientalski plesi - Plesni pari - Čas za žur (hip hop) in Electric boogie - Ves ta jazz (jazz balet) - Plesni tečaji po šolah za mladino in študente: - Študentarija za gospe in gospodične: - Plesna juhica - Orient aerobika - Orientalski plesi (začetni, nadaljevalni in izpopolnjevalni) za gospode: - Hip hop mačo za tiste, ki želijo plesati v dvoje: - Tečaji družabnih plesov in salse Bi rade plesale dopoldne? Pridite na dopoldanske vadbe • INFORMACIJE VASA LEKARNA - VAS CENTER ZDRAVJA. prostorih Lekarne Domžale. www.mikiples.com ali 01 / 724 25 8B Izposojam vrličkarske stroje: prezračevalec trave, motokul-tivator, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti sliro-por. Praznim greznice. Prodajam prepelic ja jajčka. EKOAGRAL, d.o.o. Mob.: 031 787 865 MATEMATIKO za osnovne in srednje šole inštruiram po ugodni ceni. Gsm.: 041 605 391 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157,041 322 571 Računovodske storitve in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NAIITIGAL, d.o.o. Domžale. GSM 041 732 267. SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s.p. Preserje, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa), delovni čas od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel.: 01 722 78 97 Inštruiram matematiko in kemijo za osnovne in srednje šole. Mob.: 040 743 399 Sezonskim delavcem oddam prenočišče v skupnih sobah. Gsm.: 031 787 865 Redno zaposlimo kuharico ali žensko z veseljem do dela v gostilni. Tel.: 041 356 710 Peč - gašperček »Phoebus« višine 90 cm, obložen s šamotom, dobro ohranjen in tovorno enoosno prikolico 150 x 120 x 25 cm, z gumami 5,60 x 13, neate-stirano, prodam. Tel.: 724 36 35, v večernih urah Smo hitro rastoče mesno predelovalno podjetje, ki širi svojo mrežo kupcev, investira v boljše delovne pogoje in tehnologijo. Zaradi povečanega obsega dela vas vabimo vse, ki vas zanima delo v ambiciozni delovni sredini, da se nam pridružite. K sodelovanju vabimo: 1. Delavce za obdelavo mesa (m/ž) Pogoj: zaželjena dokončana osnovna šola 2. Delavce za izdelavo sezonskih klobas (m/ž) Pogoj: najmanj dokončana osnovna šola 3. Hlevarja (m/ž) Pogoj: najmanj dokončana osnovna šola 4. Skladiščnega delavca (m/ž) Pogoj: najmanj dokončana osnovna šola 5. Živilskega tehnologa - pripravnika (m/ž) Pogoj: univ.dipl. inženir živilske tehnologije Nudimo vam: - zaposlitev za določen čas 6 mesecev ali zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim delom (točka 1.,2.,3-,4.) - zaposlitev za določen čas 6 mesecev - pripravništvo (točka 5.) - možnost dodatnega izobraževanja - možnost napredovanja in stimulativnega nagrajevanja - opravljanje dela v novih in urejenih obratih Pošljite nam pisne ponudbe najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: Meso Kamnik d.d., Korenova cesta 9, Podgorje, 1241 Kamnik dcvtrnko K I ki INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/72-30-986, 72-30-987 Fax 01/ 72-38-015 HELIOS Domžale vabi na DAN ODPRTIH VRAT ki bo v soboto, 13. oktobra 2007. OTELO uiuiui.ótelo.si pilates (mala, velika žoga, elastični trak) skupinske vadbe (les miliš) male mišice (3-6 let) vadba za seniorje vadba za nosečnice fitnes z osebnimi trenerji klasična, športna masaža tajske masaže športne terapije rehabilitacija poškodb (hrbtenica, koleno) sončni Studio (nova šolanja) kozmetika za solarij prehranski dodatki plesna šola Bolero najem dvoran (vadba, predavanja, sestanki) Dobimo se ob 10. uri pred ifpt poslovno stavbo HELIOS Količevo. Prisrčno vabljeni KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na telefonsko številko 01/5655 120 Peto leto ie v grobu spiš. a v naših srcih še živiš. Solze, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ker osemindvajsetega septembra je minilo peto leto. odkar te ni med nami. V SPOMIN Veronika Pivk Hvala vsem, ki seje spominjate, ppstojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko. ■ V SPOMIN Ko zaželimo si tvoje bližine gremo na mirni kraj tišine. Trehutke s teboj podoživimo. v spominih naprej živimo. Dragi naš Nejc Že štiri leta ne poslušaš petja ptic, ne hodiš po rosni travi, ne občuduješ sonca, ., se ne igraš... vendar za vedno ostajaš z nami! Leto dni že v grobu spiš. a v naših srcih še živiš. V SPOMIN Milanu Pevcu z Vira 27. septembra je minilo žalostno leto, ko je utihnil tvoj glas, prešeren nasmeh, ni dneva, noči, da ne bi bil med nami ti. Solza žalosti in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite na njegovem grobu in mu prižigate sveče. Ati, neizmerno te pogrešamo. Vsi tvoji Kjerkoli si zdaj - naj te sreča poišče v svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče! Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno v naših bo snih ostala. V SPOMIN Avgusta je minilo leto, ko nas je zapustila ljuba mami, mama, tašča in sestra Slavka Pogačnik iz Ihana, Breznikova cesta 55/a Hvala vsem, ki seje spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate svečke na njenem zadnjem domu. Mirno počivaj, mami. Vsi njeni Tiho se človek nagiba, vdano nosi težo svojih dni. /. vsakim dnem je bližje zemlji, vse bolj se stara in slabi. Zemlja mu ne gre naproti. zemlja čaka in molči. Čaka. da človek dozori. da srce še zadnji zaječi. Takrat se skloni in z zemljo se spoji. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame Albine Rihtar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in drugim za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala njeni dolgoletni zdravnici Mojci Zaje Kraševec. Posebna zahvala gospodu župniku Vladu Bizantu za sočutne besede in lep pogreb. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Vrbančič za izvedbo pogreba, pevcem Kranjskega kvinteta za izbrano petje in trobentaču. Vsem, ki ste imeli našo mamo radi, se še enkrat iskreno zahvaljujemo. Vsi njeni V SPOMIN 13. oktobra je minilo leto dni, odkar nas je tiho in brez slovesa zapustil naš dragi oče, brat, stric in svak Jože Pichler iz Stude Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi ZAHVALA V 79. letu nas je zapustil ljubljeni mož, ati, dedi, tast Stanko Kramberger Zahvaljujemo se za besede tolažbe, izrečena sožalja in sveče. Hvala za vse, kar si storil za nas! Tvoji domači „ Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašče Pepi Klopčič iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, tople besede, cvetje in svečke. Zahvaljujemo se tudi družbi Tosama za venec, gospodu župniku za opravljeno pogrebno slovesnost, enako tudi praporščakom ter vsem, ki sojo spremljali na zadnji poti. Njeni najdražji Martinu v slovo Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA V 70. letu je po hudi bolezni odšel od nas naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Drago Cimbola Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala sosedu gospodu Kebertu za vsakodnevno nesebično pomoč in tolažbo. Hvala gospe Romani za zdravniško pomoč in ostalemu zdravniškemu osebju. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred. Zahvala tudi vsem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni. Vsi njegovi Srce tvoje več ne bije. bolečine ne trpiš. nam pa žalost .srce try,a. solza llje iz oči. Dom je prazen in otožen. ker te več med nami ni. V 68. letu starosti nas je boleče nepričakovano zapustil naš dragi mož, oči, ata, brat in stric Martin Volkar iz Vira pri Domžalah ZAHVALA Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in ostalim za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, maše in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred, gasilcem, društvu borcev, kolesarski sekciji, društvu upokojencev, KS, Karton Količevo ter pogrebnemu zavodu Vrbančič. Vsi njegovi. Izgubili smo dolgoletnega kolesarja Martina Volkarja. Na prvem srečanju kolesarjev leta 1997 v Moravčah je bil tudi Martin z nami. Kolesaril je redno vse do leta 2006, potem pa občasno. Nazadnje je bil z nami aprila 2007 na srečanju v Komendi. Vedno je bil nasmejan in dobre volje. Velikokrat je tudi nas spravljal v smeh s šalami, ki jih je pripovedoval. Na srečanjih, izletih ali zabavah je rad plesal in se veselil. Zadnje leto, pa se ni udeleževal kolesarjenja zaradi zdravstvenih razlogov, čeprav bi bilo dobro, da bi šel v družbo, sam je že vedel, da mu zdravje ne dopušča. Ostala bo praznina med kolesarji. Vedno se bomo spraševali Martina pa ni, da bi nam povedal kakšen vic. Martin pogrešali te bomo. Iskrena hvala ti za vse, kar si storil za nas. Kolesaril DU Vir V nebesih sem doma, kjer družba angelska se večno veseli si mene tja želi. ZAHVALA Na praznik žalostne Matere Božje je v 79. letu starosti mirno zaspala v Štefka Cunja rojena Starbek Iz Domžal, Potočnikova ulica 13 Ko poskušamo sprejeti resnico, da je smrt naš večni sopotnik, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje in sočustvujete z nami. Hvala sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za molitve, darovane svete maše, sveče in lepe misli, ki ste jih namenili naši mami. Zahvaljujemo se domžalskemu župniku gospodu Janezu Šimencu za pogrebno bogoslužje in cerkvenim pevcem iz Dola pri Ljubljani za večerno molitev in pesem ob krsti. Neizmerno smo hvaležni dr. Tomažu Mušiču, patronažnim sestram in zaposlenim na nevrokirurškem oddelku UKC za pomoč, nego in zdravniško oskrbo ter bolniškemu župniku gospodu Miru Šlibarju. Veliko spoštovanje pa ste pokojni in nam naklonili vsi, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Spomini na skupno prehojeno pot nam dajejo moč, da bomo nadaljevali tam, kjer smo se morali za trenutek ustaviti. Vsi njeni Domžale, Dol, Dob 30. avgusta smo se na pokopališču v Dobu poslovili od dobrega moža, očeta, ata, pradedka, brata in strica Franca Limonija s Količevega, rojenega 1914 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, tihe molitve, cvetje, sveče, maše, darove za novo cerkev, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebna zahvala gospodu župniku Jožetu iz Vira za spremljanje v času bolezni in čutno opravljen pogrebni obred. Zahvala velja tudi dr. Mojci Zaje - Kraševec, patronažni sestri Bojani, ter vsem, ki ste mu lajšali življenje in ga obiskovali. Hvala tudi pevcem kvarteta Krt za ubrano petje ter pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba. Tvoja pridnost in dobrota dragi ata, nam bo za vedno ostala v naših srcih. Žena in otroci z družinami stran 35 SPOROČILA Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. V SPOMIN 26. septembra je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga žena, mami, stara mama, tašča, teta in prijateljica Ana Rožič Zaboršt, Krumperška ul. 20 Hvala vsem, ki seje spominjate, postojite ob njenem grobu in prižigate svečke njej v spomin. Vsi njeni Ko zaielimo si tvoje bližine, gremo na mirni kraj tišine. Trenutke s teboj podoživimo V spominih naprej živimo V SPOMIN Draga naša Olga Zebovec Že leto dni ne poslušaš petja ptic, ne hodiš po rosni travi, ne občuduješ sonca, ko zahaja... Vendar za vedno ostajaš z nami. Vsi tvoji 1 Srce tvoje več ne bije. bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga. solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega Marjana Novaka z Vira Zahvaljujemo se osebju Kliničnega centra Ljubljana, ZD Domžale posebno še dr. Mušiču in patronažni sestri Miri za nesebično pomoč. Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem Pekarne Pečjak za nesebično pomoč in vse darovano. Gospodu župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen obred, pevcem ter izvedbo »K tebi želim moj bog« na trobenti. Posebno pa še vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala, naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA Ko seje nenadoma od nas poslovila naša draga sestra in teta Rozalija Žendar iz Štude ste bili z nami in ste nam pomagali. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej bi se radi zahvalili zdravniku, dr. Tomažu Mušiču, ter medicinskima sestrama Ireni Šlampfl ter Olgi Grošelj; dekletom iz Cometta: Ivanki, Alenki, Jožici in Nataši; iskrena hvala Marti Hočevar, socialni delavki, ter družinama Žendar in Petrušič ter Zvabovim tetam. Hvala tudi gospodu župniku. Neizmerno te pogrešamo. Sestra Marička in družina Planine Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet. ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. Nisem umrl, živim med vami dokler spomin vaš me v srcih ohrani. V SPOMIN Z žalostjo se spominjamo 22. oktobra, ko nas je pred petnajstimi leti zapustil naš dragi sin, brat in stric Janez Resnik iz Škocjana Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu in se ga spominjate z molitvijo in dobro mislijo. Vsi njegovi ZAHVALA V petinšestdesetem letu starosti je za vedno odšel k večnemu počitku naš dragi w-.,M Stanko Maselj iz Prevalj Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa izrekali sožalje, darovali cvetje in sveče, denarno pomoč ter darovali za maše. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, gasilcem in Občini Lukovica. Hvala prosvetnemu društvu Miran Jarc Škocjan, posebna zahvala gospodu Lojzetu Stražarju. I Ivala gospodom župnikom za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala domačemu župniku gospodu Slavku Judežu. I Ivala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi I jubljanska c. 72, Domžale, telefon: 01/72 26 520 wunv.cveUicamtwmers.si V spomin Metka del Bello Pred kratkim smo se na domžalskem pokopališču poslovili od spoštovane Metke del Bello, ki jo številni Domžalčani niso in ne bodo nikoli pozabili kot medicinske sestre v Zdravstvenem domu Domžale. Njena toplina, iskrena skrb za vsakega človeka in prijazna beseda ostaja v spominu vsakogar, ki se je kdaj v življenju srečal z njo. Metka del Bello je bila rojena 1934 in bila po rojstvu takoj dana v varstvo skrbnih rejnic na območju občine Lukovica. V rejništvu je končala I. in 2. razred osnovne šole in preživela tudi leta narodno osvobodilne vojne, v kateri je njen oče padel v boju z Nemci na .lančah (Tuji grm) in bil po vojni proglašen za narodnega heroja, borca NOV, II. grupe odredov. Po vojni ji je njen stric Slavko Ko-vačič skupaj z ženo Minko zagotovil topel dom in varno zavetje, za kar je bila obema hvaležna. Omogočila sta.ji nadaljevanje šolanja in tako je v Novem mestu in Krškem končala osnovno šolo ter v Stični končala tudi tamkajšnjo gimnazijo. Zdravstveno znanje si je nato nabirala pri dr. Breclju v bolnišnici v Valdoltri, v šoli za medicinske sestre v Celju, v zdravstveni ambulanti v Črnučah ter končno v ZD Domžale, kjer je delala kot medicinska sestra v ambulanti za starostnike in borce NOV do upokojitve. V Domžalah se je tudi leta 1956 poročila s partizanom in uglednim domžalskim športnikom Gustijem del Bellom in leta 1957 se jima je rodila hči Tanja. Žal je bilo veselje kratko, ker sta že leta 1963 zaradi zastoja srca izgubili. Ob pomoči tašče Fani del Bello in ZZBNOV ji je uspelo urediti skromno bivališče, kjer sta nato živeli. Njeno najlepše obdobje je bilo vsekakor jesen njenega življenja, ko je z vsem srcem in ljubeznijo skrbela za svoja vnuka. Smrt je sicer pretrgala nit življenja naše Metke, ne more pa pretrgati spominov na njeno opravljeno delo v zdravstvu, kateremu je namenila vse svoje življenje, hvaležni pa smo ji tudi za delo v borčevski organizaciji. Draga Metka, umrejo tisti, ki jih pozabimo, tebe ne bomo, ostajaš v našem hvaležnem spominu. Hvala ti, za vse. Domačim pa izrekamo iskreno sožalje. Prijatelji V spomin Stane Maselj (1942-2007) Med rojstvom in smrtjo je krog življenja, ki se za vsakogar prerano sklene. Mnogo prezgodaj se je pred kratkim temu krogu uklonilo življenje Staneta Maslja, ki je bilo tesno povezano s Kulturnim društvom Miran Jarc Škocjan. Zahrbtna in kruta bolezen je prekinila lepa in uspešna leta, katerih se je veselil s svojimi domačimi in prijatelji v društvu, za katere je bil nepogrešljiv igralec, ki je s svojimi nastopi vedno znova navduševal gledalce. Predvsem je bil uspešen v svojih komičnih vlogah, v katerih je vedno pokazal ves svoj igralski talent. Zato je vsem članom Kulturnega društva Miran Jarc posebej težko, ko je utihnila njegova beseda, ko je zastal njegov odrski korak. Za vselej je obnemel tisočglavi smeh iz avditorija poletnega gledališča na Studencu, namenjen Stanetu Maslju, ki se s svojim žametnim glasom ter prepričljivim obrazom ne bo nikoli več srečal z ljubitelji njegovega igranja. Neporabljeni odrski liki, več kot 50 jih je bilo, so bili v pogum in vzpodbudo za ustvarjanje predstav vsem, ki smo soustvarjali številne premiere in poletno gledališče na Studencu. Za svoj neizmerni trud in prizadevanja je Stane Maselj prejel tudi številna društvena in občinska priznanja, Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan pa seje svojemu igralcu, brez katerega bi bilo pet desetletij dela društva zlasti na področju domačih gledaliških predstav bistveno siromašnejših, poklonilo na žalni seji. Dragi Stane, HVALA ti za tvoje predano in bogato življenje, ki si ga skoraj v celoti posvetil drugim ljudem. V zgodovini našega društva in kraja boš zapisan kot dober in iskren prijatelj, vklesan v mozaik našega gledališča, na katerem bi pisalo: Stane Maselj je bil odličen ljubiteljski gledališki igralec. ZBOGOM STANE in iskreno sožalje vsem tvojim, je med drugim v imenu Kulturnega društva Miran In memoriam Jožetu Pentku, (1933-2007) namestniku direktorja Farme Ihan Dne 11. septembra 2007 smo se poslovili od univ. dipl. ing. agr. Jožeta Pentka, iskrenega prijatelja, zvestega sodelavca in vedrega sogovornika, kije zgoreval v poklicnem delu na farmi Ihan od prve zaposlitve do upokojitve. Spadal je v tretjo generacijo slovenskih agronomov, prva je bila maloštevilna izpred druge svetovne vojne, sledili so ji zagrebški in nato ljubljanski diplomanti iz novoustanovljene Agronomske fakultete. Diplomiral je v času povojne obnove našega kmetijstva po propadlem poizkusu kolektivizacije naše vasi po sovjetskem vzoru, ki je povzročila kronično pomanjkanje hrane vse do katastrofalne suše leta 1952, ko je grozila v državi splošna lakota in nas je rešila podarjena ameriška pšenica. Ta politična in gospodarska blamaža je prisilila povojne politike, da so prepustili kmetijstvo kmetijski stroki, ki se je odzvala z vsemi razpoložljivimi strokovnjaki, od absolventov nižjih in srednjih veterinarskih in kmetijskih šol ter agronomov in veterinarjev, vse do univerzitetnih profesorjev. V ta preporod so se vključili vsi strokovnjaki iz nacionalnega ponosa ne glede na simpatije, ali nestrinjanja s takratnim režimom ter so ga uspešno izvedli v največji zaostalosti in gospodarski blokadi sovjetskega bloka po informbiroju ter brez širše pomoči iz zahoda zaradi nezaupanja takratni Jarc Škocjan povedala ob zadnjem slovesu na pokopališču v Škocjanu Tadeja Capuder. Neštete vloge, ki sijih ustvaril in so jih gledalci odnašali s seboj, bodo živele naprej. V igralcih in sodelavcih bo ostala tvoja dobrovoljnost, iskrivost in velika vnema za nadaljevanje začetega, tako na področju igranja kot pri skrbi za dom in pomoč sosedom. Zato še enkrat, dragi Stane, spoštovali smo in imeli smo te radi in vemo, da si imel ti rad nas. Hvala za vse in ne pozabi: čeprav si odšel, ostajaš z nami, na naših predstavah, v naših mislih in srcih. Vsi tvoji prijatelji Iz Kulturnega društva Miran Jarš Škocjan novi jugoslovanski politiki. Sledila so masovna potovanja strokovnjakov v tujino na zahod (tudi Jože Pentek je bil kot študent na Danskem), po vrnitvi pa so eminent-ni strokovnjaki izdelali razvojne programe za posamezne panoge in začne se izgradnja predelovalnih obratov, in živinorejskih farm po ameriškem vzoru! Istočasno se je posodabljalo poljedelstvo, sadjarstvo, hmeljarstvo in vinogradništvo ter uvozilo nove rastlinske sorte in nove sodobne pasme v živinoreji. Prav v tej povojni renesansi našega kmetijstva koncem 50-ih so prihajali iz nove ljubljanske fakultete prvi diplomanti, med njimi je tudi mladi inženir Jože Pentek prišel na farmo Ihan v času izgradnje takrat največje na svetu za 18.000 prašičev, ki naj bi postala selekcijska farma uvožene mesnate pasme prašičev iz Švedske, s katero naj bi pretapljali takratne ekstenzivne mastne pasme v Jugoslaviji. Mlad kolektiv začetnikov treh agronomov in veterinarja je v prvih proizvodnih težavah masovne proizvodnje kmalu dojel pomen dela na posamezna področja dejavnosti - prehrane, reprodukcije, selekcije in zdravstvene zaščite, ki je zahtevalo polno angažiranje in specializirano samoizobraževanje od delu. Ing. Jože Pentek, z opravljeno diplomo na področju selekcije mlečnih krav, je prevzel selekcijsko službo in postal prvi začetnik sodobne selekcije v prašičereji v neposredni proizvodnji in živinorejski stroki v Jugoslaviji. V času, ko je selekcija temeljila na preprečevanju krvnega sorodstva pri parjenju in na fenotip-ski odbiri, je pod vodstvom prof. dr. F. Ločniškarja uvedel na farmo populacijsko genetiko. Prve ihanske plemenske mladice in merjasci pa so na živinorejskih razstavah na velesejmu v Novem sadu pobirali vse letne in prehodne pokale in že leta 1961 je bilo prodano čez 3000 ihanskih plemenskih prašičev v Jugoslaviji, v naslednjih letih pa je izveden prvi izvoz v Bolgarijo in v Grčijo ter leta 1965 že 2000 v DDK kot največji tovrstni izvoz v tedanji Evropi. Sodeloval je pri novi ihanski tehnologiji pri adaptaciji novo zgrajenih hlevov v specializirane oddelke za tekoče proizvodne faze na osnovi življenjskega ciklusa prašičev. Po tej naši novi tehnologiji, ki je osvojila svet, smo z Emona inženiringom zgradili 41 farm v Jugoslaviji, čez 150 mini farm samo v Sloveniji in 5 velikih farm v ostali Evropi. V tem času se je s sedmimi rekonstrukcijami in dogradnjo povečevala kapaciteta farme Ihan od 18.000 na 85.000, ki je zahtevala novo organizacijo in je Jože Pentek prepustil selekcijo mlajšim kolegom in postal namestnik direktorja farme, ki je uspešno vodil farmo v njegovi odsotnosti zaradi projektiranja in izgradnje prej omenjenih farm. Sodeloval je kot predsednik centralnega delavskega sveta tudi pri investicijski dejavnosti Emona Ljubljana pri izgradnji največjega jugoslovanskega turističnega kompleksa hotelov Bernardin, ki so ga kreditirali Amerikanci. Pri nadaljnji reorganizaciji farme Ihan v samostojno organizacijo v Emoni Ljubljana je dodatno prevzel nabavo surovin za potrebe farme pri Tovarni močnih krmil in prihranil veliko denarja za izgradnjo najsodobnejše Čistilne naprave. Vse to je zmogel s svojo delovno pe-dantnostjo in predanostjo farmi. Predanost farmi je prvič izkazal v šestdesetih letih v času izbruha slinavke in parkljevke v Sloveniji, ko se je z izbranimi delavci dvakrat zaprl po mesec dni za ograjo farme ter kljub prisotnosti bolezni v sosednji vasi in bližnji okolici, obranil farmo pred okužbo, ki bi likvidirala farmo. Njegovo življenjsko delo od zaposlitve do upokojitve na farmi je pomembno prispevalo k razvoju slovenske in jugoslovanske prašičereje in s tem tudi k blaginji naše države, kot tak se je zapisal v anale farme Ihan kot strokovnjak in vodstveni delavec. Odlikovala ga je blagohot-nost, po osebni usmerjenosti je bil izreden človek s prekmursko dušo, širino in humorjem, na svojo rojstno vas Polano na Goričkem in na svoje domače je bil vseskozi navezan, na Prekmurje pa posebno ponosen. Kot tak bo ostal v našem spominu. Dr. LucIJan Krivec Direktor farme 1959 - 2000 5i Mercator Center Domžale FINANČNA TOČKA■ W NLB® Banka Domžale PIRAT SNACK 8AR VAS ŽE ENO URO PRED ODPRTJEM MC DOMŽALE VABI NA DOBRO JUTRANJO KAVICO. NARAVNI SOK IZ PRAVIH POMARANČ, ČE PA STE LAČNI - TOAST PIRAT SPECIAL. knjigama in [upit emu Velika nagradna igra • 15% popust pri nakupu šolskih potrebščin Knjižno darilo ob nakupu nad 100 EUR Posebne ugodnosti za Mercator Pika karticarje DOROTHY PERKINS TOPSHOP Najnovejša moda iz Londona. odeja Q)f}ri CIKLAMA SAMO 2,50 € CVETLIČARNA ARBORETUM C NA VIGOSS Pe 14 Domžale Telefon: 01/724 41 80 JESENSKA AKCIJSKA ponudbo izbranih artiklov do I MBJBEESEBMmfJ^^ ¿Seu mecinfl roviud TIK/ iilSaZflH UPXlnH www.rnestna-optika.si www.alpina.si ^flHjV SII71PLE FRIZERSKI SALON nllii Iff &m£l BJBjVjEJBJ — M OD 1 A NA PONUDBA PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK PARFUMOV IN KOZMETIKE WINTERSPORT Kjer se šport začne Hipermarket Mercator d.d., Cesta talcev 4, 1230 Domžale, telefon: 01 721 89 41 DELOVNI ČAS : od 9. do 21. ure / od 8. do 21. u nedelje 9. do 13. ure