Leto I. Ljubljana, četrtek 5. junija 1919. Stev. 118. VEČERNI LIST NEODVISEN DNEVNIK ^ Posamezna številka 16 vinarjev. Cene po pošt': za celo Ielo K 40‘— za polleta . K 20'— za četrt leta K 10'— za 1 mesec K 3’50 Za Ljubljeno mesečno 3 H. Uredništvo in upravn. Kopitarjeva ulica št. 6, Uredn. telefon štev.30. , Naše severne meje. V mirovni pogodbi z Nemško Avstrijo je meja proti ,JugOfJnviji določena po nastopnih načelih: Meja bo Sla od Kepe (severno od Dovjega) —Osojsko jezero; dalje bi tvorile mejo dosedanje meje celovškega, šentvidskega in veli-Kovškega glavarstva do višine Špika (Spei-fcogel), severovzhodno; od Svinca. Od tu bi tla meja proti jugovzhodu med Št. Pavlom in • Lab udom do Kurjega vrha (na štajerski meji severno od Dravograda in vzhodno od La-brnla). Na ŠLajerskein bo tvorila mejo po večini dosedanja demarkacijska črta. Od Radgone bo Šla meja naravnost proti severu do Sy. Ane pri Gleichenbergu. Od tu pa dalje proti severovzhodu do St. Gotarda. Celo Prekmurje je jugoslovansko. Na ta način bi dobili Celovec, Gospo Sveto, Velikovec, Labud, Dravograd, Maribor, št. Ilj. Izgubili bi pa na Koroškem predvsem vso Ziljsko dolino z Beljakom, Št. Pavel, Lučane, špilje in Cmurek. Tudi železnica iz Radgone v špilje bi postala nemško - avstrijska« —-. . Sim Koroški begunci za popolno osvoboditev Koroške. LDU. Bclgrad, 8. junija. Odbor koroških beguncev v Ljubljani brzojavi ja: Vzradoščeni po lepih uspehih osvobodilne akcije na Koroškem, se zahvaljujemo Srbom na bratski pomoči in prosimo, da ne popuste, dokler niso »teti vsi Slovenci izpod težkega nemškega jarma. Mir, red in varnost življenja In imetka na Koroškem so mogoči le, ako zasedejo jugoslovanske čete Celovec, Beljak in Ziljsko dolino. Prosimo tedaj za nadaljno izdatno pomoč. Prosvetni minister za slovensko vseučilišče. Ljubljana, 5. junija. Poverjenik dr. Ver-»tovšek je prejel tole brzojavko: Belgrad: Zahvalim za pozdrav slavnosti ob otvoritvi tehničnih tečajev v Ljubljani. Pridružujem se z iskreno željo, da bi prinašali 11 tečaji čim več sadu onemu delu našega na-joda, ki mu ni dosedaj dovolila neprijateljska zavist, da bi se razvil do viška kulturne inoči. Bodite uverjeni, storiti hočem, da bo mogoče otvoriti čimprej v Ljubljani najvišji kulturni zavod — vseučilišče: vaše sanje =*•. vaše želje. • > r •; •/ -• Minister za prosveto: Ljubomir Davidovih. Kaj naj sodimo o naši severni meji? Mnenje poverjenika dr. Verstovška, Danes dopoldne je naš urednik imel pri-dko govoriti r povel jnikom za uk in bogočastje dr. Karlom Verstovškom o določenih mejah na severu. -i; Na štajerskem. >I{ot štajerski Slovenec ste, gospod poverjenik, v prvi vrsti iuteresirani na štajerskih mejah proti Nemcem. Kaj sodite o tem?« v >Kar se Štajerske tiče, ne moremo pri-aioti odločitve glede izgube špilj in Memiee 1» Špilj v Radgono. Na ta način je ves ljutomerski okraj in celo Prekmurje odrezano od (jugoslovanskega zaledja, ker je navezano le -na to železnico. Dokler ti kraji nimajo zveze preko Slovenskih goric in dokler ni Ljutomer zvozim z Ormožem, je ta rešitev za nas nesprejemljiva. Zato moramo odločno zahtevati: Ce nam že ne priznajo jsemgkega o*ep»ya? po katerem teče železnica Radgona—SpilJ©, naj se Jugoslaviji izroči brez vsakega pridržka ta železnična proga, dokler nimamo druge zveze. Odločno pa moramo ugovarjati, da bi poskušali odcepiti od jugoslovanskega ozemlja Soboto. Prav tako mi ni jasno, kaj je z občinama Gradišče in Kapla, ki spadata v Upniški okraj. Tudi ti dve občini spadata etnografsko slovenskemu ozemlju. Zato s popolno pravico zahtevamo, da Gradišče in Kapla prisodijo nam, tembolj, ker sta obe občini b Soboto vred že pod staro Avstrijo spadali v slovenski volilni okraj.« Na Koroškem. >Ali moremo biti z obljubljeno rešitvijo meja na Koroškem zadovoljni?« ja- »Nikakor nej Splošen utis je ta, $ae ta rešitev ne sme in ne more zadovoljiti 1 K' slovenskemu delu Koroške spada kot bistven' del Celovec, ki leži na slovenskem ozemlju je bil umetno germaniziran šele zadnjih 50 let« Poročilo o tem delu naših meja je tako nejasno, da moramo sumiti, kakor bi hoteli z nami v tem oziru šele barantati. — Ne gre, da bi najbolj zaveden del koroškega slovenskega ljudstva, beljaška kotlina in Ziljska do* lina fcil žrtvovan Nemcem na ljubo Italijancm. Sicer sem pa prepričan, da bosta razum in dejanski položaj, ki je ustvarjen z zasedbo koroških slovenskih krajev po jugoslovanskih! četah, primorala rešiti to vprašanje v našem smislu.« >Kaj razumete pod formulo >s pridržkom?« • -V »Meni se zdi, kakor sem že poprej omenil, da bodo skušali pod pritiskom Lahov z nami barantati. To kaže tudi dejstvo, da se italijanski general Segre sam zanima /a pogajanja med nami in Nemci, ki se radi premirja vrše sedaj v Kranju. Ni dvoma, da bodo Italijani skušali Nemcem rešiti Beljak in Celovec.« 5Kaj pa ljudBko glasovanje? Je li to možno in za nas sprejemljivo?« »Na eventuelni plebiscit bi Slovenci mogli privoliti le v najskrajnejšem slučaju. lu Se to le po tem, če se ima plebiscit izvršiti po nekaj letih, ko bo to ozemlje ves čas od Jugoslovanov zasedeno In od nas upravljano. Po mojem mnenju bo glavna naloga na Koroškem rešena b tem, da naše čete te jugoslovanske kraje pravočasno zasedejo.« Proti Italifi. »Lahko si mislimo, kako bodo določane naie meje z Italijo.« \ »Dal In zato vlada povsod v narodnih krogih največje ogorčenje glede meje prot) Italiji. Prepričani smo, da je to stanje ne-vzdržljivo in da ne bo preteklo pet let, krt bodo rešeni naši najbolj zavedni rojaki Go« riške in Primorja, Ves svet bo uvidel, da niso' bile le besede in prazne trditve, ko smo na-glašali, da se s takimi mejami ustvarja drugtfl Macedonija, ki bo vedno povod za mednarodne konflikte. Ljudstvo se ne da ukloniti pod italijanski jarem, in danes manj kot kdaj poprej. Dogodki prihodnjih let bodo dokazali, da niso bile prazne grožnje ali spletke, Če smo ves čas opozarjali na nevzdržnost name-; ravane meje z Italijo. Naj bi tega dokaza svet ne moral predrago plačatil i Najbolj nesrečno rešitev so našli gled<' Reke. Nemogoče je, da bi se Reka gospodrrJ; sko mogla sama vzdrževati, posebno, ker bJugoslov. klube zboruje 'lil se posvetuje že več Časa da najde najboljšo rešitev v sedanji usodepolm aituaciji našega naroda. , V torkovi seji se Je obravnavala na širo-~ ko interpelacija poslanca Ribarca* ki zahteva, »aj sie’ vodi preiskava proti vsem državljanom iz Srbije, kateri so za časa okupacije podpirali tuje oblasti s tem, da so kot life-rantje pomagali okupacijskim oblastim sovražnikov, Zbornica je soglasno sprejela predloženi, dnevni red z dodatkom, ki so ga zahtevali črnogorski poslanci, naj se ravno tako postopa tudi v Črni gori. Reka samostojna država. Belgrad, 4. junija. (Izvirno.) Zunanje mi-: nistrstvo je prejelo danes Šifrirano brzojavko, ki naznanja, da bo Reka z zaledjem, SuSakomt Bakrom in delom Istre postala posebna država pod vlado direktorija, ki bo sestavljen iz 2 Italijanov, 1 Jugoslovana, 1 Mtžara in 1 re-žkega meščana. Mirovna pogodba z Ogrsko. LDU. Bern« 4. junija, (ČTU.) »Journal des Debats« poroča: Mirovna pogodba z Ogrsko je_ dokončana in se objavi šele po podpisu miru z Nemško Avstrijo, Zvezne vlade se ne Nemški Avstriji. ;ična določila. pristavkom, da so po 1. novembru 1918 storjeni ukrepi gospodarske vojne neveljavni. — Določila o železnicah, vodnih poteh in prista-niščih se v obče skladajo z nemškimi mirovnimi pogoji. Določeno je, da mora Avstrija dajati enostranske prednosti in da je dolžna dopuščati, da ententne države na njenem ozemlju grade železnice. Posebej se omenjata železniška proga črez Predfel in ona čez Ra-schen, h katerima mora Avstrija prispevati. Avstrija dobi prost dohod k Adriij, V splošnih izrazih govori osnutek o svobodi tranzita k Adriji in od nje ter v pristanišča bivše monarhije. Čehoslovakom dovoljuje osnutek, da smejo lastne vlake voditi po progah Požun (Bratislava) - Reka ter Budjevice-Linc-Trst. Prav tako smejo Čehoslovaki prek avstrijskega ozemlja speljati poštne in brzojavne proge, — Bistvena določila glede vojnih ujetnikov in civilnih internirancev so ta-le: Vojni ujetniki in civilni interniranci se bodo, ko pogodba obvelja, čimpreje vrnili v domovino, Troške za odpravo v domovino bo morala plačati Avstrija. Podrobnosti, kako se ima izvršiti njihv pvratek v domovino, bo določila iz zastopnikov Avstrije ter udeleženih držav sestavljena komisija. Domov poslani bodo vojni ujetniki oziroma interniranci, ki jim je bila naložena disciplinarna kazen, sodno kaznovani pa se morejo pridržati. Povračilu izdatkov za vzdrževanje se odpovesta obe strani. Avstrijski general Slatin je dobil dovoljenje, da se sme v kratkem ustno sporazumeti s komisijo, ki se v imenu aliirancev briga za vojne ujetnike* predstavništva. . Belgrad, 2. VI. 1919. Finančni minister je v zadnji debati pojasnil težave in nedostatke pri dobavi soli, duliana in petroleja ter drugih življenjskih potrebščin. Naravnost neverjetno je, kakšne težkoče so povsod, vse to so posledice popolnega izčrpanja vsled dolgotrajne svetovne vojne. Trgovinsko ministrstvo je sporazumno z min. za prehrano in za finance sklenilo z Nemško Avstrijo, z Rumunijo in posebej Ameriko posebne 'pogodbe za dobavo petroleja in bencina ter surovega olja in soli. V .Rumunijo in Nem. Avstr, moramo dati fižol, svinj itd., da dobimo sol, petrolej in druge potrebščine. ' V »Demokr klubu« so se zadnji čas vršile izpremembe; izstopilo je nekaj članov. Sliši se, da jih izstopi še nekaj, bodo pogajale z Ogrsko. Ako dotlej ne bo drujje vlade, bo konferenca v obliki dekreta sporočila Ogrski mirovne pogoje in jih nato izvedla, i Iz Čehoslovaške. LDU. Dunaj, 4, junija. (ČTU.) Po zadnjih poročilih se je položaj na Slovaška« izboljšal. Napredovanje mažarskf* rdečih gard je ustavljeno. LDU Dunaf, 4. (unija. (ČTU) Socialistični blok je bil danes pri Masarvku v avdijenci in 1e izrazil, da se strinja s predsednikovo politi- io, ki meri na vzajemen nastop vSeh strank, — »Pravo Udu« piše z ostrimi besedami proti Beli Kunu, Očita mu, da so madžarski komunisti vrgli krinko z obraza in da 60 prelomili dano obljubo, ker so se Madžari zavezah, da ne bodo 8 sovražnostmi nastopali proti Čeha-, slovaški. Čehoslovaška vsled tega pred ne« koliko tedni ni dovolila madžarskim aristokratom z Batthyanyem na čelu, da postavil* na Slovaškem protiboljševiško vojsko z 2001 častniki. — Klofač je pojasnil zastopnikom časopisja položaj na Slovaškem in jih napro« sil za krepko podporo. Tudi šef generalnega štaba Pelel je obljubil v svojem govoru, da bo že v nekoliko dneh mogoče sovražnika, ki je zakrivil silna grozodejstva, s pomočjo eo* tentnih čet poraziti. „Temps“ za nemški Celovec. LDU St, Germain, 4. jun. (ČTU). »Tempi* se zavzema za izboljšanje koroških mej v k0' rist Nemške Avstrije. Del celovške kotline * mestom Celovcem naj bi pripadal Nemški Av* striji. »Oevre« obeta Nemški Avstriji^ da bo;« do ž njo v financijalnem oziru obzirno ravna™ Avstrijski Nemci se posvetujejo. LDU Dunaf, 4. junija. (ČTU) I i edsednjlf Seitz in državni tajnik za zunanje stvari w Bauer ter podkancler Fink so odpotovali f Feldkirch, da se tamkaj posvetujejo s kanc' lerjem Rennerjem. Na soboto je sklicano rodno predstavništvo, da sprejme pOročlH) ® mirovnih pogojih na znanje. Rumunija. LDU. Bukarešta, 2. junija. (KDU. Dacla.) Rumunska kraljeva dvojica se je s svojeg* potovanja po Erdejskem in po osvobojeneifli doslej ogrskem ozemlju vrnila v BukareštOi Na kolodvoru so jo sprejeli vsi ministri, Čast' na stotnija ji'je izkazala čast. .1 LDU. Bukarešta, 2. junija. (RDU. Daoia.) Včeraj se je odtod v Pariz odpeljala vojašM deputacija, da se tam udeleži tekme medali* iranih čet. / Iz pokrajine. k Umrl je v Gornjem Gradu g, .doka® Dovnik. Pogreb bo v petek ob pol tl.. N. ( m. p. k Iz Istre, Poročila se je dne 28. maj® gdč. Pavla Christof, učiteljica v Hrušici- Prl Podgradu, hčerka tukajšnjega lastnika in ravnatelja zasebnega zavoda, Josipa Christofa, 'l g. Gušti Ribaričem iz znane narodne rodbin® iz Vodic. Mlademu jugoslovanskemu partf obilo sreče! na ravnateljstvo. k Na naslov prežlvljanske komisije * Ljubljani. Velika množina prošenj leži že sko-ro pol leta pri tej komisiji za preživljanje Ljubljani, So žene, ki imajo može v laškem ali ruskem ujetništvu, ki čakajo s svojimi ne' doraslimi otroci na podporo, a brez uspeh*' Že parkrat so nekatere .obnovile svoje pfo^* nje in prosile, naj bi se hitro rešile, toda za' man. Na okrajnem glavarstvu jim pravijo, & sami ne morejo ničesar ukreniti, vzrok z®' kasnitve tiči pri gospodi v Ljubljani. . Osirotele družine naj stradajo, gospodom pri kott*1' siji se pa nič ne mudi, ker gotovo ne žive * pomanjkanju. Zahtevamo, da se prošnje hitr® rešijo. Če je prošenj veliko, naj se tej k°ml‘ siji prideli več uradnikov za ta čas. k Denarni zavodi »a Slovenskem. V saU' j slu sklepa zastopnikov denarnih zavodov * dre -14. pi&rca t. ).. ge na binkoštno soboto* dne 7. t, m, po denarnih zavodih pa SloveO* skem ne bode poslovalo in so zavodi ves da® zaprti. k Osnutek reforme zakona o delavsKe^ bolniškem in nezgodnem zavarovanju, ki ft je izdelalo ministrstvo za socialno politiko v Belgradu, je dala Zveza bolniških blagajn prevesti na slovenski jezik in izide prihodnje dni v natisu. Knjiga bo obsegala do tOO strani in bo veljala 20 K s poštnino vred, na kar se opozarjajo zlasti bolniške blagajne, strokovne organizacije, uradi, zdravniki in vsi, ki Be bavijo s socijalnimi vprašanji. Naročila je naslavljati: Zveza bolniških blagajn v Ljubljani, Turjaški trg št. 4, I, nadstr, k Železnice v Srbiji. Večja dela na železniških progah Niš-Lapovo-Belgrad so doga-tovljena in je otvorien promet na progah Skoplje - Niš, Niš - Stalac, Solun-Skoplje-Niš-Plana-Smederevo, kakor tudi na vsen ozkotirnih železnicah. Dela v valjskem predoru in na viaduktu so v polnem teku ter bodo v dveh mesecih dogotovliena. Upati je, da bo železniški promet v celi Srbiji vzpostavljen v dveh mesecih. Dela na savskem mostu se bližajo koncu. Polovico mostu je že narejenega. Ravno tako je tudi že dogOtovljen del proge La-povo-Jagodina. Dne 6. t. m. bodo izročene prometu proge, ki so v neposredni zvezi z -Železnico Smeaerevo-Lapovo-Kragujevac. k Prepovedan iavois surovin. Iz Belgrada poročajo, da je ministrski svet prepovedal Izvoz surovin v sovražne države, pred vsem surove kože. k Trgovska pogajanja * Italijo. Iz Belgrada poročajo, da, je šef centralnega urada ta trgovino z nozemstvom, dr. Slokar, odpotoval v Trst v svrho trgovskih pogajanj z Italijo. Iz Ljubljane. 1 Branislav Nušič, Včeraj zvečer ob 8. uri je imel v opernem gied ?u srbski pisatelj K. Branislav Nušič predam.ije o tragediji srbskega naroda. Gledališče je bilo zasedeno do zadnjega kotička in je g. predavatelja pozdravljalo z velikim navdušenjem ter sledilo z zanimanjem predavanju, v katerem nam je odličen gost orisal veliko trpljenje naših bratov, ki nima primere v zgodovini. Njegovo predavanje so prepletali lepi, plastični, umetniški opisi in slike grozot onih dni. Za to predavanje smo mu zelo hvaležni in želimo le, da vidimo tega najpopularnejšega in najplo-dovitejšega srbskega pisatelja in dramatika še večkrat v naši sredi; dobro bi bilo, da se bolj seznanimo tudi z njegovimi leposlovnimi deli; širšemu našemu občinstvu je še skoraj docela nepoznan. 1 Vaja orkestralnega društva »Glasbene Matice« se vrši v petek 6. t. m. in ne v soboto kot domenjeno. 1 Razpis profesorskih mest. Na državni obrtni šoli v Ljubljani je razpisanih za prihodnje šolsko leto devet učnih mest IX., oziroma VIII. čin. razreda, in sicer; troje učnih mest za stavbne inženerje, troje učnih mest za strojne inženerje, eno učno mesto za in-ženerja - elektrotehnika, eno učno mesto za dekorativno in figuralno risanje in eno učno mesta za obrtno-trgovske predmete. Prošnje .je vložiti do konca tega meseca potom šolskega ravnateljstva na poverjeništvo za uk in bogočastje. I Služba pisarniškega oHcijanta ali ofici-iantke je razpisana na državni obrtni šoli v Ljubljani. Prošnje je vložiti do 20. junija t, 1, 1 Poziv. Na podlagi naradbe poverjeništva deželne vlade za notranje zadeve v Ljubljani z dne 31. maja 1919, št. 4470/pr., policijsko ravnateljstvo razglasuje, da se morajo takoj na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani, II. nadstropje, soba št. 12, prijaviti sledeče osebe pri družinah, pa družinski predstojniki, s tozadevno izdanimi modrimi zglasilnicami, >n sicer: 1. vsi pripadniki Nemčije, Nemško Avstrije, Očrske, Bolgarske in Turčije; 2. vse osebe nemške in niažarske narodnosti, ki niso ,^saj 30 let že pristojni v katerikoli občini sedanjega kraljestva Srbov, Hrvatov in Sloven- cev, in 3. vsi odstavljenci iz javne službe in njih svojci. Potrebne zglasilnice so na razpolago na vseh stražnicah in v zglaševalnem uradu. Prestopke te naredbe se bo kaznovalo po 8 9. zakona z dne 5. maja 1869, drž. zak. 5t. 66, z globo do 2000 K ali zaporom do šestih mesecev. — Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, dne 4. junija 1919. I Brivnice bodo odprte na binkoštuo nedeljo do 12. ure opoldan, na binkoštni ponedeljek pa cel dan zaprte. I Odkladanje smeti na prepovedanih prostorih. Nekatere stranke stresajo smeti in druge’ odpadke kar ua cesto ali na kup ua druge prostore, »lasti pa pa bregove Ljubljanice, To je sploh prepovedano, sedaj v poletuam času pa radi povzročenega smradu za zdravje izredno nevarno. Smeti, pepel in druge suhe odpadke je oddati' na mestni voz, ki naznani svoj prihod. Kdor se ne bo pokoril temu opominu, bo strogo kaznovan po § 109 cestn. pol. reda. Repertoir narodnega gledališča. Drama. I)ne 5. junija, četrtek, popoldne; »Krojaček junaček«, dijaška predstava izven abon. Dne 5. junija, četrtek, zvečer: >Za hčer. Amuestija«, A 62. Dne 6. junija, petek: Zaprto. Dne 7. junija, sobota: »Za hčer, Amnestija, C 62. Dne 8. junija, nedelja, popoldne: »Veriga«, znižane cene. Izven abon. Dne 8. junija, nedelja, zvečer; »Pelikan«. Izven abon. Dne 9. junija, ponedeljek: Zaprto. Dne 10. jumja, torek! »Za hčer. Amnestija«, B 62, Dne 11. junija, sreda: »Listnica Boubou-roche«, A 63, Opera. , Dno 5. junija, četrtek: M uda me Favart, C 2/61. Dne 6. junija, petek: zaprto. Dne 7- junija, sobota: Žongler, B 2/60. Dne 8. junija, nedelja: Prodana nevesta. Izven abon. Dne 9. junija, ponedeljek, >Madame Favart«. Izven abon. Dne 10. junija, torek, »Bajaci« in »Evelina«, A 3-55. Dne 11. junja, sreda, »Žongler?. C 2-60. Po svetu. s Čuden dogodek. Peljali smo se po železnici. Eden izmed potnikov se ej dvignil z največjim mirom ip z odločno kretnjo potegnil za varnostno zavoro. Vsi smo se začudeni spogledali. Kaj se je zgodilo? Vse je bilo videti ko normalno. Vlak se je ustavil, a neznani popotnik je s smehljajem prižgal cigareto. Sprevodnik je prihitel: »Kaj je? Zakaj ste ustavili voz?« — Zato, gospod, ker je ta voz strašno razdejan. Le poglejte ga. Stekla so pobita, vrata se ne zapirajo. Osemnajst nas je v kupeju, a samo deset sedežev je. Poleg tega je to oddelek za gospe. Tu ni reda, ni organizacije, ni kontrole. Moja dolžnost je bHa, da vam to povem, a zdaj lahko gremo dalje.« Nemo smo gledali tega čudaka. Nato se jo vlak odpeljal dalje. s Letošnje leto bo baje toplo in suho. Tako vsaj trdijo po svojih izkušnjah priznani strokovnjaki. s Duševne muke bivše nemške cesarice. Propast nemškega cesarstva je zadela bivšo cesarico jako globoko. Neka amerikanska od- gojiteljica, ki je bila uslužbena ua berlinskem dvoru, je obiskala bivšo cesarico in komaj, da jo je spoznala. Cesarica se je neverjetno zelo postarala in toži neprestano, da je sita življenja. Pravi, da dobiva vse polno pisem bres podpisa, v katerih ji grozijo s smrtjo, pred katero je na more oteti nobena sila. Poleg tega se je poizkusila zastrupiti, Neprestano jo muči misel o strašni sipyti vuske carice, a strah, da jo zadene ista usoda, jo goni v obup. s Plavi dijamant, ki prinaša nesrečo. Zuani »plavi dijamant« je prinesel pesjgiSo vsakomur, ki ga je imel v posesti. Njegov* zgodovina je znaila, Na Francosko ga je prinesel Taverner in ga prodal Ludoviim XIV.; ta ga je prodal slavnemu finančniku Fouq®tuC Fouijuot je padel v nemilost in bil zaprt; dijamant sa je vrnil v kraljevsko hišo; tam ga je nosila Marija Antoinetta, ki je končala svoje življenje na giljotini. Nek Francoz Beau-lieu, ki je otel dijamant od revolucije, je umrl v bedi in žalosti. Potem dolgo časa ni nihče več čul o tein dijamantu. L. i830 se je pojavil zopet pri Amerikancu Hopea, ki. ga je kupil za 450.000 frankov. Ta ga je daroval svojemu sinu, ki je bil tudi nesrečen. L. 1901 je bil dragulj kupljen za 1 milijon in pol frankov od agenta Golota, ki ga je prodal ruskemu princu Kanizovskemu, a ta ga je posodil Loreni Lane, igralki v Parizu. Colbt jo znorel m umrl. Igralko je princ zabodel prvi večer, ko se je pojavila v Rusiji na gledališču, dva dni poznejep pa je bil princ ustreljen od revolucionarjev. Kamen je kupil nek (jrk lci se je zrušil z vso svojo družino v nelc prepad in nesrečno končal. Dragulj je kupil pozneje sultan Abdul Hamid, ki ga je darovat eni svojih žend, Selimi Zubajski, katero' je pozneje on- sam ubil. Dragulj je kupil milo Mac Leana, silno bogat Amerikanec, ki ;hu jo te dni ubil avtomobil sina pred lastuo hišo Tedaj v resnici spremlja ta dragulj sama nesreča. s Šale, Oče: Vi bi vzeli mojo hčer, tud! čo bi ne imela nobenega groša dote? Snubec: Da, ce bi ne imela niti ficka, bi jo vzel. Oče: Potemtakem vam je pa ne dam; troteliia pa le ne maram imeti v družini. — Gospodična Ema popisuje zbranim prijateljicam lastnosti svojega ženina in opazuje z veseljem, s kako zavistjo jo poslušajo prijateljice. Med temi jo tudi pisateljica gospodična Olga. Obrnivši so k njej, reče nevesta: »Da, in še to dobro lastnost ima moj ženin, da takozvanih duhovitih žensk ne more trpeti.« — »To sonj si takoj mislila, ko sem slišala, da se je s teboj zaročil,« je hladnokrvno odgovorila pisateljica Olga. — ^Slišite, gospod Žvokelj, ali sto vi kaj v sorodu s Tomažem Žvokljem?« — »No ja, tako v daljšem sorodstvu sva; jaz' sem namreč prvi sin moje matere, on pa enajsti. < — Zena: Torej šele zjutraj si našel doinov? li pijanec pijani — ali veš, koliko je ura? Pol šestih zjutraj! Kje si pa spet pijančoval? Uh r— pri — lik — damski kapeli —'■ uk —. Zena: Ha — torej pihinec in pofrppež. Mera je polna ftlož: Kav po prav — hk — jaz sem še zmerom — hk — žejeo. — Oficijant Česen se ie takp dolgočasil pa umetniški zazstavi, da je vzbudil občaot pozornost. Slikar Matavivec, njegov znanec, je pristopil k njemu in da bi vzbudil njegovo zanimanje za razstavljene umotvore, mu je rekel: »Pojdi, Česen, portret tvojega šefa je razstavljen, pojdi gledati« — »Sem že videl.« — »Pp ga še enkrat poglej; jaz ti bom vse razložil.« — »Ne grem.« — »Zakaj pa pe?c — »Slika je preveč podobna originalu; če jo vidim, imam skušnjavo, da bi ga za uho vsekal.« Jaroslav. Zgodovinski roman. Ruski spisal J. Šmidt-Melin; preložil Al, Benkovič, (Dalje.) ( ■o s Amerikanska konkurenca. Znani več-tralni milijonar Ford se točasno pogaja glede , ustanovitve velike tvornice avtomobilov na . Danskem, kjer nameravajo izdelali do ‘20.000 avtomobilov na leto. V Kodauju pa nameravajo ustanoviti velik urad za kupčijo z veliki-" mi motornimi plugi, ki bodo v poljedelstvu nadomestovali konje. Ta plug je igral na Angleškem med vojno veliko vlogo. s Švedski humor. »Vi imate eno hčer?« . je vprašal župnik starega moža. Mož je poskusil odgovoriti, pa mu ni šlo, zato je umolknil. »Oprostite, če Vam sem morda vzbudil lake žalostne spomine. Svet je poln žalosti In morda je moje vprašanje vzbudilo v Vas spomin na mlado, lepo, cvetočo hčerko, ki ‘vam je umrla v najlepšem cvetu svojega življenja. Ali ni res, moj prijatelj?« — »Ali, ne, gospod župnik. Jaz imam pet neomoženih hčera in najmlajša izmed njih je stara 28 let.« — Hprovizacija. a amerikanska akcija za pribolj-iek prehrane revnih otrok do 6. leta. Stranke s C-izkaznicami ubožne ancije *a Ljubljano, ki imajo otroke do 6. leta, dobe izkaznice za konzendirano jonleko, kakao, sladkor in riž v mestni : aprovizuciji, Poljanska cesta štev. 13, I. nadstropje po sledečem redu. .Vsaka : stranka mora prinesti seboj C-izkaznico ubožne akcije in 1. za otroke .od rojstva do 3. leta zeleno izkaznico za fcdrob in 2. za otroke od 3. do 6, leta pa dokazilo (krstni izpisek), da otrok ni manj kot 3 in ne več kot'6 let star. Ka vrsto pridejo stranke s C-izkazni-«ami: št. 1 do 500 dne 6. junija od 8, Jo 12. ure; št. 500 do 800 dne 0. junija >d 3. do 5. ure; št. 800 do 1300 dne 7. junija od 8. do 12. ure; št. 1300 do 1600 dne 7. junija od 3. do 5. ure; št. 1600 do 2100 dne 10. junija od 8. do 12. ure; it. 2100 do 2400 dne 10. junija od 3. do t. ure; št. 2400 do konca dne 11. junija ©d 8. do 12. ure. .Vsi zamudniki A, B, C in I. ter II. urad. skupine dobe Izkaznice dne 11. junija od 3. do 5. ure ■ popoldne. — Na poznejše prlglase se aode oziralo le v tolikOj če bi po kon-iani razdelitvi preostalo še kaj blaga, . ker je število otrok, ki se bodo sprejeli v to akcijo, omejeno. ’ v a Sladkorne izkaznice za junij sc bodo izdajale pri vseh desetih komisi-‘' jjah v petek, dne 6. junija od 8. do 12. * spre opoldne. — Zamudniki dobijo Sladkorne izkaznice na Poljanski cesti frt. 13, I. nadstropje, in sicer: iz I. in II. okraja dne 10. junija; iz III. in IV. r okraja dne 11. junija; iz V. in ,VI. o kr. Itlne 12. junija; iz VII. in VIII. okraja idne 13. junija; iz IX. in X. okraja dne (14. junija, vsakokrat od 8. do 12. ure Opoldne. a V. krušna komisija uraduje dne Junija v steklenem salonu na go-ftilniškem vrtu gospe Goršetove, Ma-; jrije Terezije cesta. a VII. krušna komisija uraduje jftne 8. junija v gostilni gosp. Antona iGerbajsa, Celovška cesta. a Aprovizacija juž. železnice ima v zalogi na svoje odjemalce kristalno sodo po 3 krone kilogram. »Malo poznaš naše ljudstvo, kristjan,« je rekel. »Ako zapazijo tvoj beg, bodo sodili, da so ti saino nadprirodne moči razvezale spone — kajti izdajice ne sumijo med nami — da te je rešil Guhi ali pa da si san) Guhl, in gotovo te ne bodo zasledovali.« Nato je ostavil Jaroslava, da bi z daljšim občevanjem ž njim ne vzbudil pozornosti. Že se je mračilo, ko je zopet prišel k njemu in mu namah prerezal spone. »Hvala, hvala,« je šepetal Jaroslav z glasom, od veselja pridušenim. »Naj te čuva Allah,« je odgovoril Perzi-jan ter se pomešal med druge. Ko je krdelo prišlo do grmovja, je bila nastala taka tema, da je samo Jaroslavovo napeto oko moglo opaziti ozko stransko stezo. Od jezdečeve ostroge izpodbodeni konj se je vzpel, takoj nato pa je kot veter zdirjal po stezi. Za njim je padlo nekaj strelov, zasledoval pa ga ni nihče, Kerinove besede so se uresničile popolnoma. Medtem pa Jaroslav niti opazil ni poezije in blagodejnega nočnega pokoja, kajti gorel je nepotrpežljivosti. Kako dolg se mu je zdel čas, odkar je moral zapustiti Natalijo! Ali jo najde še in kako?.«. Tresoč se pod težo čuvstev, je razgretega konja vzpodbadal še k večjemu diru, in ko so prvi solnčni žarki pričeli zlatiti daljne vrhove, se je že nahajal v vznožju tistih gora, kjer so se že toliko ur mudile vse misli njegove. Hitro je skočil s konja in za uzdo ga vodeč hitro korakal kvišku po zaviti stezi. Še noben žarek ni bil prodrl v globel, a Jaroslav je že ugledal z višine zapuščeno dete, ki je tam klečalo na smrt bledo, vtopljeno v vročo molitev. Premagan od čuvstva nenadejane sreče je pokleknil tudi on, sklonil glavo k razburjenim prsom in iz srca mu je vrela hvala vsemodremu vladarju ljudskih usod. Vstal je ter hitel po bregu v dolino. Zvok drazega glasu, tako dobro znanega, je prodrl v srce molečega otroka kot solnčni žarek v cvetko, upognjeno od viharja. Z veselim vzlcrikom mu je hitela nasproti. »Da te le zopet imam,« je ihtela ter se ga oklenila z rokami, »da sem te le zopet našla, edinega prijatelja, brata, vso tolažbo svojo!« šele drugi dan sta z novimi močmi zopet nastopila svoje potovanje. Prej pa se je bilo Jaroslavu posrečilo prodati konja na ta način, da si je izmislil verjeten način, kako si ga je bil osvojil. Po nekajtedenskem, težavnem potovanju je v daljavi pričelo vstajati gorovje Ararata. Težave in neprilike so se pričele manjšati in naša dva junaka sta se čutila dokuj varna. Ravno se je danilo. A tam ne naznanja najprej mrak prihoda bližajočega se dne, kakor na severu, marveč solnce naenkrat izide ter vzduh, nebo in zemljo objame s krasoto ifl harmonijo. Jaroslavu se je oko porosilo, ko je od tega slikovitega pogorja obrnil pogled proti za* padu. Tam so se v modri daljini lesketali valovi Araksa, tam je bila njegova domovina! Izvrgla ga je sicer v vrsto prostih vojakovi vendar je bil s celo svojo dušo navezan n® zemljo, v kateri mu je tekla zibelka, v katerih i so počivali ostankai dragih staršev; navdušenje se mu je vselilo v dušo, ko se je spomnil, da skoro stopi na sveta tla domovinska« »A ni jih tam rok,« je vzdihnil z bolestnim glasom, »ki bi me objele, ko se vrnei® Nobene ustnice se ne bodo ganile v moj pozdrav!« Zakril si je obraz z rokami ter se voljnO | udal bolesti in tožnosti. Medlem pa Natalija ni slutila prijatelj# vih bolečin, marveč brezskrbno po otroški navadi uhajala v stran ter cvetke nabirala V šopek. Naenkrat se je ustavila in pripognil®-»Ah,« je zavriskala od veselja, »naši® sem deteljico s štirimi peresi! To poine®* njegovo srečo!« Previdno je utrgala rastlin*! in hitela k Jaroslavu. »Poglej,« je klicala že od daleč, »poglej« j kaj sem našla! To pomeni srečo, in ti imaš r j Obstrmela je, kajti šele zdaj je opazil®’ da je njen prijatelj vtopljen v mučno pi'e' mišljevanje. Za hip je obstrmela, iu njene duhapoln® oči, ki so se prej žarile od veselja, so se napolnile s solzami. Potem pa se mu je približala in mu mirno roko položila na rani* Ko pa se je njegov pogled srečal z njenim oroselim, takrat se mu je zdelo, kak >r bi bil« Natalija, razsvetljena od jutranjega žara, neJ| beška prikazen, ne pa pozemeljsko bitje. »Nesrečen si,« je izpregovorila s tol«'1 žečim glasom. »Nesrečen si, toda plemeni*1 človek — tako mi je pravil oče — ne mor« biti nikdar nesrečen, kajti če tudi vse izgubit ima vendar še svojo krepost. In rekel mi iej da trpljenje v življenju nima te moči, da moglo premagati čisto srce; mine, ako n« \' tem življenju, pa gotovo po smrti. A ti bf. srečen še na tem svetu, veruj mi. Moji starš* vidijo z neba, kako lepo skrbiš zame in H*“ čuvaš, blagoslavljajo te in prosijo Roga, da b* ti povrnil ljubezen do mene. O, ko bi tudi j®1 mogla pokazati, kako sem srečua s tabo! bi ti mogla dokazati svojo hvaležnost!« Ves obraz ji je žarel čuvstva hvaležnosti! ki je kazalo, kako močna in resnična bo ljubezen, kadar vzklije v mladem srcu. (Dalje.) i f t • ' Izdajatelj konsorcij »Večernega lista«. Odgovorni urednik Viktor CcnčiC, ; "i Tiska 'Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani - 1 1—" ■ — žvepleno kopališča Nov zdraviliščni hotel. Železniška In poštna postaja, telefon, brtojav. / ■{, Električna razvetljava. Staroznano, radioaktivno zdravilišče z žveplom (Schwefel-therme) F 58° C priporočano aroii sroiiou revmillzmu. iSlaso i. L d. vrata, grla, prsih, jetrih, želodan In črevesnih boleznih, lilektr. masaža, blatne, ogljikovo kisle in solnčae kopeli. — Odprto celo leto. — Krasna okolica. — Mod. oprema. — Novi hoteli. — Prospekte Kratiš. — Zdravil. zdravnik dr. 3. Lochert.