Sped. in abbon. post. - 1 Gruppo
Katoliški
[ UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
t Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
j PODUREDNIŠTVO:	Letna Inozemstvo . .	... L 2.500
| T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
■		
	I	
		3F
Wt
,w\
Leto XI. - Štev. 32
Gorica - četrtek 6. avgusta 1959 - Trst
Posamezna številka L 30
O dostojnosti pri oblačenju
RESNO SVARILO VSEM
Vedno je bila naloga sv. Cerkve, da odvrača svoje vernike od vseh okoliščin, ki bi jih mogle privesti do moralnega padca. Zato se ne čudite, da naslavljajo vaši nadškofje in škofje tokrat na vas pouk in opomin v vprašanju, ki globoko posega v krščansko življenje, in to je vprašanje noše.
1. Ni dvoma, da človek že po naravi in po zahtevi zdravega razuma čuti potrebo po oblačenju, ki je primemo podnebju, organizmu in družbeni oliki. Zato niti razlogi revščine niti družbenega položaja niti zdravstva ne morejo opravičiti golote, ki drzno ubija v človeku prirojeno sramežljivost, v zelo mnogih primerih pa nakopa tudi škodljive posledice za zdravje.
2. Sramežljivost, ki je prirojena tudi ljudem z najnižjo oliko, trpi zaradi nespodobne noše; še več, sramežljivost se popolnoma izgublja na največjo škodo za moralni čut ljudstva. Ob neprimernem oblačenju ta moralni čut slabi tako pri posameznikih, kakor tudi v širokih ljudskih plasteh, človek pa, prav posebno v mlajših letih, postopoma pada na največjo škodo svojega naravnega dostojanstva v moralno podivjanost. Kdor poudarja, da je sramežljivost ostanek preteklosti, ki se ga je treba otresti, da je spodobnost le spaka prirojene človeške nedolžnosti, ta podlega prevari satana, očeta lazi, ki iznajde za vsak greh navidezno opravičljive razloge, da bi človeka laže zavedel v zablodo in ga v nje} čim dlje zadržal. Zato nespodobno obnašanje in nesramna noša nimata pravice, da se v družbi širita, saj napadata moralni čut družbe in prirojeno sramežljivost, ki jo je Stvarnik zasadil v našo naravo, da jo zaščiti pred mnogimi kvarnimi vplivi.
3. Ali se more opravičiti z modo? Vemo, da je moda spremenljiva. Vemo, da se prilagoduje družbenim potrebam in vsakovrstnim novim razmeram. Toda moda, ki ne upošteva niti najmanjših zahtev sramu, ne more najti nikdar svoje upravičenosti v menjajočih se družbenih okoliščinah, ker je človek vezan na moralni čut in red v kakršnih koli življenjskih pogojih ih pod vsakim podnebjem. Pa tudi kultura zahteva obzirnost do preteklosti in zato človeku ni dovoljeno, da se izgovarja na neko neobrzdano svobodo in zavrže to, kar so imeli toliki kulturni rodovi pred nami za svetinjo.
4. Krščanstvo odločno priporoča spodobnost kot steber in pripomoček čistosti in najostreje obsoja nespodobnost. Kristusova Cerkev je od vso-jega začetka smatrala to za svojo dolžnost in pravico ter se temu ne bo nikdar odrekla. Krščanska vera vidi v človeku božjo podobo. Sv. Pavel vzklika: »Ne veste li, da ste tempelj božji in da Duh božji v vas prebiva?« (1 Kor. 3,16) in nadaljuje: »Če kdo tempelj božji pokončava, njega bo Bog končal. Zakaj tempelj božji je svet, in taki ste vi.« (1 Kor. 3,17). Na drugem mestu pa naglaša to veliko misel: »Bežite pred nečistostjo! Ali ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas, in da ga imate od Boga in niste svoji? Kajti za ceno Kristusove krvi ste kupljeni. Poveličujte torej Boga v svojem telesu!« (1 Kor. 3,17). Ni dvoma, da Nespodobna in nesramna noša ponižuje
hram Svetega Duha, namreč človeško lelo. Ce pa ml z vsem svojim bitjem pripadamo Bogu, ker smo 0tlkupljenl za ceno predragocene božje Krvi, kako bi potem mogli z nespodobno Nošo poveličevati Boga? Isti apostol je 0 sebi izjavil, da zatira svoje telo in ga čevlje v sužnost (1 Kor. 9,27). Po njegovi sPodbudl in njegovem zgledu ne smemo opustiti uzde čutnosti, ki jo nespodobna "oša draži, ln še kako draži; kajti »meso
kri ne moreta podedovati božjega kraljestva in tudi minljivost ne podeduje ^minljivosti.« (1 Kor. 15,50).
Naj nihče ne pravi: »Kdor se
zaradi nespodobne noše vznemirja, je neiskren, je licemerec.« Potemtakem je licemerec vsak, kdor se upira kakršnemu koli zlu. Takšno pojmovanje je škodljivo in nevarno najosnovnejšim zahtevam moralnega obnašanja, še več. Poudariti moramo: čim bolj je kdo plemenit, tem bolj je tildi občutljiv za take napake, zlasti še takrat, ko širijo moralno okuže-nje.
Zelo nevaren je ugovor: »Naša družba se je navadila na nespodobno nošo, zato je najbolje, da prekrižamo roke, dokler zlo ne mine.« Velika zabloda je tako mišljenje in huda prevara satanova! Potemtakem bi bilo treba samo ostati brezbrižen ob mnogovrstnem moralnem zlu, ki tepe sodobno družbo. To nič drugega ne pomeni, kakor nastežaj odpreti vrata zlu, da se svobodno širi in zajame tudi tiste duše, ki so ostale še nedotaknjene.
6. In zares se je to zlo povsod razširilo. Skrajni čas je že, da se dobri ljudje zganejo in mu vztrajno postavljajo pregrade vsaj tam, kjer morejo.
V kopališčih in vsakovrstnih zabaviščih, po mestnih ulicah, tu in tam pa tudi po vaseh, dalje v vozilih vseh vrst se je svo-bodnost v oblačenju tako razmahnila, da pogosto čujemo obtožbe proti temu pojavu tudi od onih, za katere ne bi mogli reči, da so prežeti z verskim duhom, vendar pa spoštujejo dobre stare običaje in želijo, da sobrat človek moralno ne spodrsne.
Pri tem je treba pomisliti, da nespodobna noša prinaša škodo duši tistega, ki se tako oblači, in dušam mnogih, ki se zaradi tega pohujšujejo. Zato tak človek — če predpostavlja, da to dela zavestno — ne greši le sam, ampak nosi pred Bogom tudi odgovornost za mnoge tuje grehe, zakaj ni dvoma, da nespodobna noša hudo rani ne samo sramežljivost, ki je varuhinja čistosti, marveč slabi v dušah tudi ljubezen do čistosti, še več, daje tudi pobude in povod za mnoge nečiste grehe. Zato se moramo varovati nespodobne noše zaradi sebe in zaradi drugih, katerim je taka noša pogosto bližnja priložnost za greh. Božji Učitelj vzklika: »Gorje svetu zaradi pohujšanja!« (Mt. 18,7).
(Nadaljevanje na 3. strani)
Ike in Hruščev se obiščeta
Veselo je na splošno presenetila mednarodne politične kroge novica, da bo sovjetski poglavar Hruščev šel na desetdnevni obisk v ZDA sredi septembra, ameriški predsednik Eisenhower bo kasneje vrnil obisk s svojim potovanjem v Sovjetsko zvezo. Novica je bila istočasno objavljena pretekli ponedeljek 3. t, m. na tiskovni konferenci v Washingtonu in v Moskvi. V objavah je poudarjena nadaljnja priložnost za mednarodne razgovore in izmenjavo pogledov o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Obe vladi izražata upanje, da bodo prihodnji obiski prispevali k ustvarjenju boljšega razumevanja med ZDA in SZ in koristili miru.
V pripravljalnem srečanju s Hruščevom, bo Eisenhovver konec tega meseca prišel v Evropo, da se sestane z ministrskim predsednikom Macmillanom, s predsednikom De Gaullom in s kanclerjem
Nove pobude za zbližanje
Ves svet sledi z zanimanjem in upanjem izrednim političnim dogodkom zgodovinske važnosti, ki so v zadnjih tednih privedli do srečanja med glavnimi državnimi predstavniki Vzhoda in Zapada.
Potovanje ameriškega podpredsednika Nixona v Sovjetsko zvezo in na Poljsko je povzročilo postopno upadanje hladne vojne in utrdilo prepričanje, da obstojajo resne možnosti za mirno sožitje med dvema svetovnima taboroma. Napovedano srečanje med ameriškim predsednikom Eisenhovver-jem in sovjetskim poglavarjem Hruščevom bo brez dvoma še bolj pripomoglo k zbližanju nasprotnih si stališč in odprlo novo dobo v svetovni politiki.
Ti novi poskusi mirnega sožitja pa ne pomenijo za Zapad odpoved lastnim načelom in brezpogojno popuščanje. Vsi vemo, da loči Zapad in Vzhod nezdružljivo ideološko nasprotje in jasno je, da se ne bo Zapad nikdar odpovedal svojim načelom svobode in demokracije, ki jih bo skušal vedno in povsod braniti in uveljaviti. Eisenhower je ravno to stališče tolmačil in potrdil, ko je dejal: »Združene države ne bodo nikdar verjele, da obstoja resničen mir, dokler ne bodo vsi narodi na tem, da si svobodno izberejo svojo vlado.«
Dokler obstojajo namreč možnosti in pogoji, da se zboljša svetovni položaj, se je treba posluževati vseh miroljubnih sredstev, da se prav te cilje doseže in da bodo tako nekoč narodi živeli v miru in medsebojnem spoštovanju.
NIXONOV ODHOD IZ S Z
Ameriški podpredsednik Nixon je preteklo nedeljo zapustil- Sovjetsko zvezo. Po desetdnevnem o-bisku se je Nixon poslovil od sovjetskega naroda po televiziji. V poslovilnem govoru je ameriški podpredsednik pohvalil delavnost in miroljubnost sovjetskega naroda ter poudaril, da sta si v tem oziru ameriški in sovjetski narod zelo podobna. Predlagal je nato, da bi se medsebojni stiki in obiski vedno bolj pomnožili ter da bi se oba naroda združila v izkoriščanju znanstvenih pridobitev v miroljubne namene.
Lahko rečemo, da se je potovanje ameriškega podpredsednika
Nixona v SZ ob toplem sprejemanju sovjetskega naroda pozitivno zaključilo ne samo za obe prizadeti državi, marveč za ves svet. Sam Eisenhovver ga je označil za sijajnega in zelo koristnega za mir.
Toda najlepše se nam zdi, da se pomen in uspeh Nixonovega
potovanja v SZ izražata v besedah, ki jih je sam Nixon izrekel v sibirskem mestu Sverdlovzku na meji med Evropo in Azijo: »Želel bi toliko časa živeti, da bi lahko nazdravil ne več mejnim črtam, marveč odstranitvi vseh meja, v znamenju miru in v imenu prijateljstva med narodi.«
Navdušenje v Varšavi za ameriškega podpredsednika
Preteklo nedeljo 2. t. m. je Nixon prispel iz SZ na dnodnevni obisk v poljsko prestolnico. Ob njegovem prihodu je nad 250 tisoč Poljakov toplo in navdušeno sprejemalo ameriškega podpredsednika na poti iz varšavskega letališča do prestolnice. Na letališču sta Nixona uradno sprejela poljski podpredsednik Lange in zunanji minister Rapacki.
Naslednji dan je Nixon najprej opravil vljudnostni obisk pri predsedniku Zavadskemu, kateremu je izročil pozdravno poslanico predsednika Eisenhowerja. Nato je položil venec na grob neznanega junaka. Tu je Nixon spregovoril tople besede občudovanja za junaštvo, ki so ga Poljaki vedno izkazali in zaradi katerega u-živajo ugled in spoštovanje pred celim svetom.
Popoldne so sledili večurni po-litičini razgovori, ki jih je Nixon imel z Gomulko, z ministrskim predsednikom Cyrankiewiczem in z zunanjim ministrom Rapackim. V razgovorih, ki so bili zelo odkriti in izčrpni, so državniki govorili o medsebojnih odnošajih in o nekaterih mednarodnih vprašanjih.
Na večernem sprejemu pri predsedniku Zawadskemu je Nixon izrazil začudenje nad lepoto varšavskega mesta, ki je vse obnovljeno zraslo iz vojnih ruševin. Nato je nadaljeval: »So stvari, glede katerih se ne strinjamo, zlasti glede političnih in gospodarskih sistemov naših držav, kakor tudi glede sredstev za reševanje mednarodnih vprašanj. Toda glede ene točke, se popolnoma strinjam z vami: da se tistq,, kar se je zaradi vojne pripetilo Poljski, ne sme nikdar več ponoviti ne pri vas ne v katerikoli drugi državi.«
V torek je Nixon obiskal judovski del mesta, ki je bil do tal uničen od nacistov. Tu je tri sto tisoč j udov, raje kot da bi končali v znanih taboriščih, vzdržalo s Hitlerjevo vojsko junaško bitko, ki se je končala z njih popolnim uničenjem. Tu je Nixon dejal: »Te ruševine še bolj kot ta spomenik nas spominjajo na nauke, ki smo jih prehitro pozabili: na vojne smrtonosne grozote in na posledice plemenskega sovraštva. Treba je preprečiti na vsak način, da se poljsko ozemlje spet opu-stoši. Ta narod je že dovolj trpel. Treba se je zato boriti proti silam, ki spodbujajo plemenske in verske spore.«
Pozneje je Nixon obiskal jeklarno Warszawa, drugo največjo na Poljskem in varšavsko univerzo, kjer so ga vsi prav toplo in prisrčno sprejeli. Ogledal si je tudi katedralo sv. Jana, stolico poljskega primasa. Na sprejemu pri ameriškem veleposlaništvu so odposlanci kard. Višinskega izročili Nixonu primasovo poslanico.
Včeraj je ameriški podpredsednik zapustil Poljsko in tako u-spešno zaključil svoje potovanje na Vzhodu.
Huda neurja po Italiji
Že dolgo niso bile v poletnih mesecih nevihte tako številne kakor v letošnjem poletju. Pri nas lahko govorimo le o mu-hastom vremenu, vse drugače pa je drugod, zlasti po gornji Italiji, kjer so neurja povzročila velikansko škodo. Cesto čez Brenner so šele pred dnevi odprli. Velikanski plazovi so jo namreč na več krajih pretrgali. V Valsugani so viharji izruli več drevesnih nasadov in povzročili veliko škodo. V nekaterih krajih Lombardije je pretekli teden huda toča pokončala 70 odstotkov koruze in 40 od-
Adenaurejem, da se z njimi pomeni o načinu postopanja s sovjetskim poglavarjem. Eisenhovver je izjavil, da namerava v razgovorih s Hruščevom zastopati samo ZDA in ne ves Zapad. To srečanje naj bi služilo kot pripravo za vrhunsko konferenco.
Če je novica o srečanju med ZDA in SZ našla dober odmev in naklonjenost v Washingtonu, v Londonu in v Rimu, ni pa bila ravno tako navdušeno sprejeta v Parizu in v Bonnu. Vrhunsko srečanje v dveh je našlo nepripravljene nekatere zapadne države, ki se imajo za prikrajšane pri skupnem odločanju o važnih zadevah. Obstojajo namreč še razne razpoke med zapadnjaki, ki gledajo tudi vsak na svoje lastne interese, kot n. pr. Francije v Alžiru.
Upajmo, da bo ameriški predsednik ob svojem prihodu v Evropo skušal poravnati razna nesoglasja in okrepiti na Zapadu skupno politično stališče, ki bi vrnilo večjo oblast in ugled zapadni Evropi.
v
Ženevska konferenca zaključena
Ženevska konferenca se je včeraj končno zaključila. Ne moremo reči, da so se večtedenski razgovori končali vsaj brez delnih u-spehov. Z vijugasto počasnostjo so končno štiri zunanji ministri razčlenili nekatera zapletena vprašanja in so se vsaj načelno zedinili o eni točki: o berlinskem vprašanju namreč, glede katerega obstoja možnost, da se ob ponovni otvoritvi konference doseže kak pozitiven in konkreten sporazum. Berlinsko vprašanje, ki je nastalo po znanem Hruščevim ul-timatumu, in ki so ga. zapadnjaki zavrnili, mora biti prej ali slej rešeno. Zapadnjaki in Sovjeti so se prepričali, da je zaenkrat nemogoče spremeniti status quo Berlina.
Tako se je torej brez bistvenih sprememb zaključilo drugo dejanje ženevske konference.
stotkov rižnih nasadov. Prav tako je toča uničila v kremonski provinci 200 hektarjev obdelanega polja. Tudi pri nas na Primorskem, zlasti na Tolminskem je pretekli petek toča napravila veliko škodo na sadovnjakih in poljih.
Drugod po Evropi pa imajo velikansko sušo. Vse dežele ob Renu ne pomnijo tako suhega leta, kakor je letošnje. Prav tako severna Francija. Edini pridelek bo letos pšenica, ki je ušla suši, in pa grozdje, kolikor ga je. Vse ostalo je suša uničila. Zelenjave sploh nimajo. Severna Italija je letos kot vrt, četudi tu pa tam klesti toča.
Zagrebški velesejem
Za letošnji jubilejni zagrebški velesejem, ki bo od 5. do 20. septembra, vlada v trgovinskih krogih po svetu veliko zanimanja. Okrog 4000 podjetij iz 30 držav vseh petih kontinentov je že javilo svojo udeležbo. Poleg teh bo sodelovalo na velesejmu še okrog 1000 domačih podjetij. Ta podjetja bodo razstavila predvsem blago namenjeno izvozu. Poseben paviljon bo namenjen turizmu v Jugoslaviji.
Študijsko zborovanje Pax Romana
Od 6. do 13. avgusta letos bo v 2enevi študijsko zborovanje evropskih katoliških akademikov, članov Pax Romana, o pomenu evropske skupnosti. Ob tej priliki bodo tudi razni informativni sestanki o konferenci zunanjih ministrov, ki je trenutno v Ženevi.
naš TEDEN v cerkvi KARD. DR.ALOJZIJ STEPINAC
h
9.8. nedelja, 12. pob.: sv. Janez Vianej, spozn.
10.8. ponedeljek: sv. Lavrencij, m.
11.8. torek: sv. Tiburcij, m.
12.8. sreda: sv. Klara, dev.
13.8. četrtek: sv. Hipolit, m.
14.8. petek: sv. Evzebij, spozn.
15.8. sobota: Vnebo\’zetje Device Marije, zap. praznik
SV. HIPOLIT (f 236) učenec sv. Irene-ja, ki je bil učenec sv. Janeza Ev. Spisal je več knjig. V časti je tudi pri vzhodnih kristjanih.
Hipolit je bil za kratko dobo — proti-papei. Kljub svoji učenosti in zatrjevanju, da izpoveduje pravo vero, je zašel v to zmoto.
Cesar Maksimin ga je izgnal na Sardinijo. Tam je Hipolit srečal pravega papeža, Poncijana, ki je bil tudi v izgnanstvu. Tam ga je Poncijan prepričal o zmoti. Hipolit se je zmoti odpovedal. Sv. Poncijan mu je dal odvezo.
Svojo zmoto je Hipolit izbrisal z muče-ništvom.
Tu vidiš, da lahko tudi dober in učen kristjan zapade zmoti — če je preveč veljaven.
12. nedelja po binkoštih
Današnja sv. maša povzdiguje odličnost nove zaveze in priporoča dolžno ljubezen do Boga in do bližnjega.
Vstopni spev kliče na pomoč Boga zoper sovražnike. Noben človek ni brez sovražnikov. Vsak ima svoje. Naši sovražniki so v prvi vrsti hudi duhovi. Ti nas neprestano zalezujejo, da nas pahnejo v greh. Naši sovražniki so nadalje hudobni, nam nasprotni in sovražni ljudje, naši neprijatelji in nasprotniki, vsi tisti, ki nam želijo hudo na eden ali na drugi način. Naši sovražniki so končno greh, skušnjave, strasti in pokvarjenost tega sveta. Greh uniči milost in umori nadnaravno življenje v duši. Nepremagane skušnjave, strasti in pokvarjenost tega sveta pa vodijo človeka v greh in s tem v večno pogubo. — Vsak pameten človek se varuje sovražnikov, toliko bolj, kolikor bolj so mu nevarni. Hudi duhovi, greh, skušnjave, strasti in pokvarjenost tega sveta, vse to nam je smrtno nevarno, nevarno zlasti naši duši, dušnemu miru in naši večni blaženosti. Razumljivo tedaj, da se moramo vsega tega skrbno varovati, da se ne pogubimo. A tudi zlobni ljudje so nam nevarni. Najboljše je, da se jih ogibaš in da zanje moliš.
Prošnja prosi Stvarnika, naj nam da milost svetega življenja, da bomo vedno ostali na poti zveličanja in brez ovire hiteli v nebesa. Brezgrešno življenje je za človeka bistvene važnosti. Nobena stvar ni namreč bolj potrebna,
pametna in umestna kakor ta, da si rešimo dušo in zaslužimo nebesa. To je resnično in nadvse važno. Vse ostalo je drugotnega pomena. Prosimo vedno znova Boga, da nas vodi po pravi poti in privede do nebes!
Berilo (iz lista sv. apostola Pavla Korinčanom) primerja staro zavezo z novo in daje prednost slednji. Stara zaveza je bila le priprava na novo. V njej še ni bilo Jezusa in ne zveličavne milosti; njena postava je bila manj popolna; njena služba in njeni služabniki so bili manj vredni. V stari zavezi je vladala duhomorna črka, duhomorni paragraf; v novi pa vlada Duh in ljubezen. Zaradi tega je cela stara zaveza manj odlična kot pa nova, v kateri kraljuje Kristus, Njegova odrešilna milost in Njegovo večno duhovništvo. Sv. Pavel z upravičenim ponosom opisuje veličino apostolskega poklica, službe in časti. Ta čast pa ni od ljudi, ampak od Boga. Bog je, ki kliče, imenuje in usposablja svoje apostole.
Evangelij nam pove velike reči. Zveličar blagruje učence, ker so bili tako srečni, da so mogli spoznati Odrešenika. Zares, blažen človek, ki je spoznal Jezusa! A še bolj blažen bo tisti, ki ostane zvest Jezusu in Njegovemu evangeliju. Tak bo dosegel In užival neminljivo srečo v nebeškem kraljestvu. Isti Zveličar nas pouči, da je za večno življenje potrebna popolna ljubezen do Boga in do ljudi. Bog ne mara sovraštva, ampak ljubezen. Treba je ljubiti: Boga z vsem srcem in z vso dušo; ljudi pa iskreno, na lep krščanski način, kakor vsakdo ljubi sebe.
življenja
Nova enciklika o sv. Janezu Vianneyu
Sv. oče Janez XXIII. je ob stoletnici smrti sv. Janeza Vianeva izdal encikliko, v kateri poudarja predvsem visoke čednosti svetega arškega kurata, ki bi morale biti za vodilo tudi vsem današnjim duhovnikom. V drugem delu enciklike poudarja sv. oče veliko važnost evharističnega življenja in molitve, kakor jo je doumel sv. Janez Vianev, in pa njegovo veliko gorečnost v izvrševanju duhovniškega poklica. Poziva nato sv. oče krščanske družine, naj z veseljem darujejo svoje sinove v služ.bo Cerkve, če so v to poklicani.
Otvoritev nove dvorane v Castel Gandolfo
Delo sv. očeta med počitnicami
Sv. oče Janez XXIII. je v sredo 22. julija otvoril v svojem poletnem bivališču v Castel Gandolfo velikansko dvorano za skupne avdience. Dvorana meri 2400 kv metrov in lahko sprejme do 8.000 oseb. Ob otvoritvi dne 22. julija pa je sprejela 10.000 vernikov, ki so kljub neznosni vročini vztrajali in pazljivo sledili govoru sv. očeta. Janez XXIII. je v svojem govoru poudaril, kako je zamisel velike dvorane v Castel Gandolfu za skupne sprejeme vernikov zamislil že pokojni sv. oče Pij XII. Zato je sv. oče Janez XXIII. zanj zmolil z vsemi pričujočimi verniki tri Zdravamarije in psalm Iz globočine.
Sv. oče v Castel Gandolfu ni na nika-kem oddihu. Tudi tu še nadalje sprejema vernike in visoke dostojanstvenike, izdaja enciklike in radijske govore ter se živo zanima za vse vernike po svetu. Dne 1. avgusta je v novi dvorani sprejel 10.000 italijanskih vernikov, med katerimi je bilo tudi 30 malih pevcev iz Texasa, ki so sv. očetu zapeli dve sveti pesmici. Sveti oče je v svojem govoru, ki ga je naslovil na vernike, poudaril, kako je bila sveta Cerkev v vseh časih preganjana in kako je tudi več njenih poglavarjev umrlo mu-čeniške smrti. Toda sv. Cerkev je vedno zmagala nad svojimi sovražniki, zato je potrebna še nadalje velika vera in zaupanje v Boga.
Istega dne je sv. oče naslovil na italijanske duhovnike-bolnike, ki so bili zbrani v Lurdu ob priliki dneva za bolne duhovnike, lep radijski govor, v katerem jih je vzpodbujal, naj darujejo svoje trpljenje za uspeh kongresa v Cataniji in slovesne posvetitve Italije Srcu Marijinemu.
Novi rektor Katoliške univerze
O PETIH VRSTAH KOMUNISTOV
iv
lj
‘mi
Leta 1940 je imel sedanji kardinal Alojzij Stepinac v Vitrovici dijaški mladini naslednji nagovor:
»Živimo v dobi nezaslišanih trenj in vrenj: v dobi, ko razni sistemi in ideologije tekmujejo, kdo bo zagospodaril na svetu. Ni torej odveč, da vam kot nad-pastir spregovorim, ker vem, da tudi vas vabijo, da se strnete okrog ideologije, ki hoče postati nov evangelij svetu. Prav te dni me je vprašal nekdo: „Kaj mislite, kdo bo zmagal v tem silnem svetovnem boju?” Odgovoril sem mu: „Ne le mislim, gotov sem, da bo zmagal Gospod Bog!”
Četudi bi komunizmu, recimo, trenutno uspelo, da bi se s svojim znanim terorjem. s svojim zločinstvom in lažmi vsilil Evropi, je njegov končni propad gotov, kakor je Bog v nebesih.
Sicer pa poglejte, kdo so ti mesije marksizma, da se takoj prepričate o neizbežnem propadu komunističnega mesi-janstva:
1) Salonski komunisti, to so tisti, ki se jim predobro godi, pa v svoji objestnosti ne vedo, kaj bi počeli. Ti želijo, da bi se vsaj v nečem razlikovali od drugih in mislijo, da je najmodernejše biti komunist. Taki lahko vzbujajo pri ljudeh pomilovalen nasmeh, nikdar pa ne bodo zgradili zdravega socialnega reda.
2) Komunisti iz nevednosti. Sami pač veste, da bo nevednost nekoč razpršila resnica, tako kot sonce razprši temo. Sicer pa nevednost še ni na svetu nikoli ustvarila kaj solidnega, najmanj pa da bi mogla ustvariti tisti zdravi družabni red, po katerem hrepeni človeštvo.
3) Tretjo vrsto komunistov tvorijo tisti, ki žive v bedi, pa upajo, da si bodo zboljšali svoj položaj s komunizmom in komunistično revolucijo. A bednemu človeštvu zdravega socialnega reda ne bo ustvarilo ne kopito puške ne udarci, ne rušenje ne ubijanje, ne požiganje; ustva-
bilo objavljeno, da je nad 100 duhovnikov samo v Budimpešti priseglo v smislu zakona 6. aprila letos, ki ureja izvršitev posebnega zakona. Dne 24. marca 1957 je poseben državni dekret odločil, da je potrebno posebno potrdilo in privoljenje vlade za vsa imenovanja, ki je izrecno zadeva papežev; posebno privoljenje nauč-nega ministrstva pa je potrebno za imenovanje, prestavo ali odstavitev kapitu-larnih vikarjev, generalnih vikarjev, ku-rijskih kanclerjev, dekanov, župnikov večjih mest, profesorjev teoloških akademij. Poseben odstavek zakonskega odloka od 6. aprila letos pa odloča, da država sama imenuje v roku 90 dni primerne osebe na mesta, ki so papeževe podelitve, in to v skrbi za dušno pastirstvo. Druga mesta bodo zasedena samo od oseb, ki bodo režimu po volji, pa naj cerkvene oblasti predlagajo tudi druge osebe. Člankar poudarja, kako država, čeprav po ustavi ločena od Cerkve, posega v osnovne pravice Cerkve in samovoljno ureja zadeve, do katerih nima nobene pravice.
Življenje katoliške Cerkve na Cehoslovaškem
Po smrti patra Gemellija je bil imenovan za novega rektorja milanske univerze Srca Jezusovega profesor Francesco Vito. Rodil se je 21. oktobra 1902 v Pigna-taro Maggiore pri Neaplju. Doslej je bil redni profesor politične ekonomije in dekan fakultete za politične vede.
Življenje Cerkve na Madžarskem
Vatikansko glasilo »L'Osservatore Romano« je zadnje čase objavilo dva članka, ki je prav, da njih vsebino povemo našim bralcem. Prvi članek se nanaša na življenje Cerkve na Madžarskem, oziroma na odnose med Cerkvijo in državo. Dosedanji vodja državnega urada za cerkvene zadeve Janoš Horvvath je bil odstavljen in na njegovo mesto je prišel Karol Bolt, preizkušeni komunist. Niso poznani nameni te spremembe. Vsekakor ima novi vodja urada za verske zadeve na razpolago različne samolastne postave državnega aparata v škodo Cerkve. Istočasno je
Pretekli četrtek pa je objavilo vatikansko glasilo članek pod naslovom »Proces«, v katerem poroča o sodnem postopku proti 14 bivšim gojencem semenišča in o katerem poroča bratislavski mladinski komunistični list »Smena« in ki se je vršil aprila letos, a se je šele sedaj zvedelo zanj. Krivda teh mladih bogoslovcev je bila, da so nekateri sami nadaljevali teološke študije, potem ko so komunisti ukinili semenišča, in da so širili češčenje Matere božje v duhu Grignonske pobožnosti do Marije. Ta dejanja naj bi bila poizkusi prevrniti socialni red v republiki. Obsodbe so bile hude: največ 8 let strogega zapora, nekateri šest let, drugi pet in nekateri leto dni zapora.
Sodniki v Nitri, kjer se je proces vršil, so hudo napadali med sodno obravnavo tudi Sveto Stolico, omenjeni list pa javno sramoti mlade bogoslovce, ki so na procesu pokazali trdnost svojega prepričanja in vernosti. »Smena« priporoča in propagira med ljudmi, naj bi nadomestili krst in poroko s posebnimi obredi, ki jih propagira država.
Od časa do časa prihajajo v razne za-padne države gotovi »cerkveni listi«, ki poročajo o lepem napredku verskega življenja. Dogodek v Nitri z bogoslovci pa govori o težkem, žalostnem in resničnem stanju katoliške Cerkve na Cehoslovaškem. O sodnem procesu in hudih kaznih ti »cerkveni listi« ničesar ne poročajo, kar je razumljivo.
!a>’ ~~aawwa ' V
: - f-
■1-. „ :'T ■	■-	:	.
V-.-r :
rili ga bodo razumni socialni zakoni, osnovani na pravici in resnici, ki izvira iz Boga.
4) V četrto vrsto komunistov spadajo plačanci. Zelo dobro vemo, kje je zadnji denarni vir za propagando komunizma, tudi za našo domovino. A skušnja uči, da
so plačanci zmožni služiti vsakomur in izdati prvega gospodarja takoj, če le zavohajo, da bi jim pod drugim gospodarjem moglo biti bolje.
5) V peto vrsto komunistov spadajo zločinci, ki so na vrhovih, katere ni tja prinesla ljubezen do revežev, ampak pohlep po oblasti, bogastvu,' po užitkih in ki po nevidnem avtorju vodijo vse umore, plenitve in rušenje baje zato, da se ustvari diktatura proletariata, v resnici pa je njihova osebna diktatura. Ti pozabljajo, da se nesmrtna človeška duša ne da brzdati ne s streli in ne s kopiti pušk, ne z ječami, ampak se more ravnati le po resnici, pravici in ljubezni, katerih končno zmagoslavje je tem bolj gotovo, čim hujše je bilo nasilje.
Draga dijaška mladina! Ne verjamem, da bi bili vi okuženi s temi bolezenskimi bacili komunističnega mesijanstva. A vendar je dobro, da vas opozarjam, da ne nastopi zastrupljenje našega narodnega organizma, ki je prešel Kalvarijo tudi v zadnjih dvajsetih letih. Zato mu ni potrebno, da bi brskal po tujih smetiščih in presajal na domača tla kar so že vsi narodi zavrgli kot pravo kugo.
Upam, da bodo moje kratke besede šle do vaših src, kakor prihajajo iz srca, da se hrvatski narod ne bo mogel pritožiti nad vami, svojo bodočo inteligenco.«
ires
»K:
to-
■ar
Ha
avl
ici
Kv
i
APOSTOLSTVO
MOLITVENI NAMEN ZA AVGUST
Splošni namen: Da bi se socialni nauk sv. Cerkve vedno bolj razširil v svetu!
Kristus je prinesel na svet čisto novo pojmovanje o človeški družbi in o razmerju med posamezniki: Bog je oče vseh in vsi ljudje so bratje in sestre med seboj. Ta čudoviti božji nauk je sveta Cerkev v teku stoletij in posebno v naši dobi podrobno izoblikovala in preizkusila v dejanju. Tako je nastal socialni nauk sv. Cerkve, ki naj postavi človeško družbo na zdrave temelje in naj uredi medsebojne odnose med posamezniki in sloji v krščanskem smislu pravičnosti in -ljubezni. Ce se socialni nauk res uveljavi na svetu, bo nastopila za človeštvo doba miru in blagostanja.
Misijonski namen: Da ne bi naraščanje duhovniških poklicev zastajalo zaradi pomanjkanja denarnih sredstev! V vseh časih je največja skrb sv. Cerkve, da bi se čimbolj pomnožilo število duhovnikov. Danes še bolj kot kdaj prej velja Jezusov žalostni vzklik: Žetev je velika, a delavcev je malo. V starih katoliških deželah Evrope in Amerike ni v sedanjih časih toliko vzrok nizkega števila duhovniških poklicev v pomanjkanju denarnih sredstev, temveč so vzroki bolj duhovnega in družabnega značaja. Po zatrjevanju misijonarjev pa je v misijonskih deželah A-zije in Afrike dovolj mladeničev, ki bi radi postali sami duhovniki in misijonarji, toda primanjkuje denarnih sredstev. Sv. Cerkev strogo pazi, da so njeni duhovniki zadostno izobraženi in na svojem mestu tudi v najtežjih in odgovornih položajih. Zato neizprosno zahteva od vseh duhovniških kandidatov temeljito šolsko in stanovsko izobrazbo. Zato vsak mladenič, ki hoče postati duhovnik, ogromno stane. V nasprotju z drugimi poklici mora sv. Cerkev sama nositi skoro vse stroške šolanja in vzgoje tistih, ki bodo postali duhovniki. Posebno velja to v misijonih, -kjer morajo misijonarji sprejeti dečke, ki naj postanejo duhovniki, v naj-nežnejši dobi v svoje zavode in jim tako rekoč nadomestiti tudi očeta in mater. Sv. Cerkev se v tem težkem in važnem vprašanju obrača na vesoljni katoliški svet za podporo. V ta namen je ustanovila za ves svet Družbo sv. Petra apostola za vzgojo domačih duhovnikov, katere član lahko postane vsakdo. Uvedla se je tudi lepa navada, da družine, ki nimajo otrok ali ne morejo nobenega dati za duhovnika, posinovijo mladeniča, ki bo postal duhovnik, tako da prevzamejo celotne ali -vsaj del stroškov za njegovo vzgojo. Vsi moramo tudi goreče moliti, da Gospod pošlje delavcev v svoj vinograd.
kve, kdo je prvotno tam bival in zapustil neizbrisen spomin svoje globoke vernosti. Vsem nam je še znano, s kakšno požrtvovalnostjo in globoko vernostjo so romali naši ljudje v preteklih časih. Noben trud jim ni bil prevelik in romanje jim je bilo ena sama dolga molitev in pesem. Slovenci tudi še danes radi romamo. S pohvalo moramo omeniti, da tudi naša mladina, ki je drugače opustila marsikatero staro hvalevredno navado, ljubi romanja in jih -s svojo veselostjo in živahnostjo poživlja. Nevarnost je le v tem, ida bi da- > nes, ko vse izgublja svoj prvotni in resni namen, tudi romanja postala navadna potovanja in izleti in v taki obliki, ki je morda celo v nasprotju z duhom romanja. Bodimo torej vsi še naprej res pravi Slovenci tudi v tem, da bomo tudi za naprej radi romali in obiskovali božja pota in romanja opravljali tako, da bodo pomagala ohraniti in celo pomnožiti naše duhovno življenje!
Dr. J. Gr.
»t
Is
•ti
Tudi ruski gledalci pri pasijonskih igrah
V Oberammergau v Avstriji so že v razprodaji vstopnice za pasijonske igre, ki •se bodo vršile prihodnje leto v velikem tednu in po Veliki noči. Pri teh igrah sodelujejo vsi prebivalci tega mesteca in nekatere vloge se podedujejo od očeta na sina. Predstave se vršijo na prostem, na gričih okrog mesteca. Domačih gledalcev ni, ker vsi sodelujejo pri igrah, pač pa prihajajo iz vseh dežel sveta. V prejšnjih letih je bil naval občinstva tolikšen, da je večkrat oviral predstave same. Da bi se letos izognili podobnim neredom, so organizatorji začeli že leto prej s prodajo vstopnic. Med najavljenimi gledalci bodo prihodnje leto tudi nenavadni in nepričakovani gostje: dvajset sovjetskih državljanov je namreč preko svojega odposla-ništva v Avstriji kupilo vstopnice za pasijonske igre. Prosili so za prve, najboljše prostore. Morda bo kdo izmed teh dvajsetih gledalcev le razumel, da je Jezus umrl tudi zanje.
J
Naš domači namen :Da bi naše ljudstvo vodili na božja pota in romanja predvsem verski nagibi! Morda ni naroda na svetu, ki bi tako rad romal in obiskoval božja •pola kot naš narod. To pričajo tudi ne-številne božjepotne cerkve in cerkvice, ki so posejane po vsej slovenski zemlji. Še celo izven sedanjega našega narodnega ozemlja pričajo starodavne romarske cer-
Z višanj e plač uslužbencem v Vatikanu
Sv. oče Janez XXIII. je odredil, da se s 1. julijem letošnjega leta zvišajo plače vsem vatikanskim uslužbencem. Poviška so bili najbolj zadovoljni uslužbenci z najnižjo mesečno plačo. Sv. oče je namreč odredil, da se morajo vse plače dvignih na najmanj sedemdeset-osemdeset tisoč lir mesečno ter dodati še za vsakega otroka 10.000 lir mesečne doklade in za ženo 12.000 lir. Poleg tega bodo vatikanski ti-službenci za vsaka tri leta službe dobil1 povišek 2.000 lir.
Konferenca skavtov
Prvi teden v juliju se je vršila v Luganu v Švici 14. mednarodna konferenca katoliških skavtov, na kateri so se zbrali vo' ditelji in cerkveni asistentje. Razpravljal' so o perečih problemih skavtizma.
hr. Avguštin:
ENCHIRIDION
ivrelij Avguštin: Knjiga o veri, upanju
ljubezni (Enchiridion). Poslovenil aka->nik prelat Franc Ksaverij Lukman. Iz-fa Slovenska kulturna akcija v Buenos Strani 124.
‘Knjiga o veri, upanju in ljubezni«, ki je napisal sv. Avguštin v prvi polovici tega stoletja, je nekakšen priročnik z kovnimi verskimi in dogmatičnimi res-' farni. NapisaJl ga je na prošnjo nekega Wencija, »da bi ga lahko imel vedno > roki«. Knjižica je razdeljena na 30 fevij. Sv Avguštin po kratkem uvodu iaga, kaj je treba verovati, nato razbija o zlu, zmoti in laži, o angelih, fcu nekaterih angelov in človeku, ki je moral edinorojeni Sin božji odreja V ta del so vpletene globoke misli fevirnem grehu, Kristusovi naravi, Cer-T in odpuščenju grehov. Jasno so opi-
^ .. —    =====
dostojnosti pri oblačenju
(Nadaljevanje s 1. strani) Zategadelj imamo vsi sveto žnost, da bežimo pred neudobnostjo v obleki zaradi se-in zaradi drugih in da nespodobno no-»a vsakem koraku pobijamo. Najprej lastni hiši, kjer je krščanska mati v 'i vrsti poklicana, da svoje otroke z edo in zgledom pouči o kreposti ter Pi v mlada srca ljubezen do kreposti, trn pa med znanci in prijatelji, napo-I pa med vsemi, na katere je mogoče Ivati. Končno moremo s svojim dobrim flom na javnih prostorih vplivati na nane osebe. Dober zgled spodobnega en j a stori vsaj to, da obsoja pre-[no zadržanje onih, kateri v nespo-noši ne vidijo ali nočejo videti ni-inega moralnega prestopa, ampak sa-neko skrajnost mode, četudi je člo-v vsem dejanju in ravnanju in vse-,sod podložen božjemu zakonu. »Vaša tost bodi znana vsem ljudem!« (Fil. )■ Ne pozabimo nikdar na Jezusov križ la to, da so nebesa naša domovina 3,18-20), in da pred božjo sodbo ne >o prinesli drugega razen svojih del. »r pa se tiče ženskega sveta, katerim se, žal, najpogosteje in naj-e greši z nespodobno nošo, ne poza-
10 besede sv. Pavla: »Žene naj se zalj-s sramežljivostjo in skromnostjo«
ftni. 2,9), »naj z dobrimi deli poka-1 svojo pobožnost.« (1 Tim. 2,10).
Na koncu posebno priporočamo škim kakor ženskam, da prišlo k službi božji in k svetim zakra-“tom v spodobni obleki. To zahteva ,Qjanstvo svetih zakramentov in do-knstvo človeka-kristjana. Zato sv. Av-kara kristjane, ki postavljajo se-'a laž, ko eno delajo, drugo pa izpojejo, pravi: »Kaj imaš s satan-
11 razkošjem, ko si se ga pa odrekel?« Symbolo ad Catechumenos, 1,4. cap. Ul. 9).
‘to v boj zoper tisto veliko in nevarno »a katero je tudi presveta božja Mati *°rila v Fatimi ob priložnosti svojih (t|ih prikazovanj leta 1917.
'ai nas ne prestrašijo težave boja, ker ni vezan na število bojujočih se, ko J^Ja pomoč iz neba! (1 Makab. 3,19). *eh naporih naj vam pomaga, dragi ^ki, presveta Devica Marija, zavetnica ^bnosti in čistosti! Amen.
Magrebu, s škofovskih konferenc, ale 22. oktobra 1958.
JUGOSLOVANSKI ŠKOFJE
sane razne vrste grehov, kako je treba zanje zadostiti, kakšna bo telesna smrt, v čem je pogubljenje in zveličanje in kdo se bo pogubil ter zveličal. Tu je podana Avguštinova misel o predestinaciji, ki je, kakor je znano, cerkvena učna oblast ni v celoti sprejela; sicer pa spada ta spis med najimenitnejša dela cerkvenih očetov.
Označili smo seveda le grobe obrise te zelo zanimive knjižice, ki je nele versko-filozofska, temveč tudi kulturno-zgodovin-ska dragocenost. Ponosni smo lahko, da imamo v slovenskem prevodu po zaslugi odličnega patrologa prelata Fr. Ks. Lukmana razlago verskih resnic, ki jo je napisal genialni cerkveni učitelj Avguštin in nam približal nekatere globoke krščanske skrivnosti. Naš narod je dobil z Luk-manovim prevodom spričevalo svoje dozorelosti v Cerkvi. Izdajo knjige je podprlo darilo prevzv. škofa dr. Gregorija Rožmana, ki je hotel s tem počastiti spomin svojega -velikega prijatelja prof. dr.
Fr. Ks. Lukmana.
p. m.
FILM :
Film in njegov vpliv
Režiserji, producenti, lastniki kinodvoran se ne zanimajo toliko za moralno in kulturno vrednost filma kot za njegovo ekonomsko vrednost; ne zanimajo se za to, kaj lahko občinstvu nudijo, temveč za to, da čim več zaslužijo. Prav zaradi tega imamo tako malo dobrih filmov, takih, ki bi jih lahko smatrali za umetnine. Ti prinesejo namreč malo dobička in se zato producentom ne splača, da jih dajo na filmski trg. Kino je danes industrija, zato je njegov glavni namen, da se čim več zasluži. Pri približno 2500 filmih, ki jih letno snemajo po svetu, je le kakih deset prav dobrih. Vsi drugi so povprečni ali slabi filmi, ki pa imajo to lastnost, da z raznimi prizori, dvogovori pritegnejo gledalčevo pozornost in zbudijo njegovo navdušenje. Stalno se govori in piše o konkurenci televizije, ki naj bi bila glavni in najnevarnejši tekmec kinematografije, toda dejstvo je, da je ta še vedno močna, da je še vedno na prvem mestu med ostalimi zabavami.
V nekaterih ambientih je precej razširjeno mnenje, da je vpliv filma docela kvaren, da je to šola nemorale, nevere in nekulture ter da se je treba zateči k najbolj drastičnim sredstvom:	odsvetovati
vsakemu poštenemu človeku, da hodi v kino; prisiliti producente, da snemajo samo dobre in lepe filme. To pa je spet druga skrajnost, kajti če je res, da je film lahko šola nemorale, je z druge strani lahko tudi koristna in dobra šola, ki človeka marsikaj nauči. Zato ne moremo in ne smemo trditi, da je njegov vpliv samo negativen. Upati v kako izboljšanje kakovosti filma pa je zaenkrat nesmiselno. Ta namreč ni v rokah umetnikov ali človekoljubov, temveč v rokah trgovcev, ki jim je zaslužek edini namen.
Dejstvo je, da filmi ostanejo to, kar so, da jih ljudje hitijo gledat ne oziraje se na njihovo kakovost. Zato je nujno, da gledalec ima od njih, če že ne velike pridobitve, vsaj čim manjšo škodo. Treba je torej poučiti in vzgajati občinstvo, da bo znalo ločiti dobre filme od slabih, da jih bo znalo gledati z nekim kriterijem. Ni pa zadosti, da za to skrbijo razne u-stanove, da tudi država posega v filmsko produkcijo, če pa ostane občinstvo gluho na vsa opozorila, na vse besede. Dobro sredstvo za dosego tega cilja bi bila filmska kritika, toda to bere malokdo; poleg tega pa ta navadno bolj kot interese občinstva brani interese producenta in se navdušuje za tiste filme, ki so v resnici najbolj kvarni. Obstaja tudi katoliški tisk; toda glede filma se ta bolj redko oglaša; če je dober, pa ne doseže širše javnosti. Kot zadnje in zelo dobro sredstvo so razni tečaji za filmsko kulturo. Ti se že nekaj let redno vršijo in če je bil kdo od udeležencev v začetku precej skeptičen glede njihovega učinka, je moral pozneje spremeniti svoje mnenje; ni bila izguba časa ukvarjati se toliko ur s tem problemom; nasprotno: pokazalo se je, da je to zelo potrebno. Potrebne so diskusije, da se vedno bolj spozna problem filma. V Rimu je bil lani eksperimentalni tečaj filmografije za 400 visokošolcev, ki študirajo filozofijo in teologijo. Upati je, da je to samo začetek in da bodo tem tečajem sledili redni in sistematski tečaji tudi za širše občinstvo.
Nihče ne bo mogel oporekati tem tečajem velike koristi; kajti človek, ki je poučen o filmskem problemu, bo drugače gledal na film kot pa tisti, ki ne sliši nikoli govoriti o njegovem kvarnem vplivu. Če bodo opozorila imela odmev pri ljudstvu, bodo tudi producenti prisiljeni, da spremenijo kakovost filmov tako, da bodo ti lahko postali sredstva za dobro, za višjo kulturo in resnično umetnost, zlasti pa za razširjenje resnice. Film more to storiti bolj kot vsa druga sredstva, ker je najbolj dostopen vsem in ker ima to prednost, da prikazuje in ne samo uči. V svojih rokah ima veliko moč; le da bi znal to moč pravilno uporabiti!	(KONEC)
mr:
... - _
.
Moški zbor iz Jazbin na
števerjanskem slavju ZSKP
onika za vroče dni
(Zbira in zapisuje Zas)
%ii promet silno narašča v zadnjem ' Kamor pogledaš, sam avtomobil in r: kolesarji so že redki. Ni čudno, ^tajajo vse ulice že skoraj pretesne, ‘katera hiša in obzidje je odveč. Za-: morajo stare hiše podirati, da se Qdpre nova in širša ulica. Tudi v starih se je že vse to dogajalo. Ne, da Olorale hiše in zidovje umikati pred ^°bili, ampak pred vozili s konjsko Kronist je zapisal:
i!775 so poderli tukajšne lublan-.^estne vrata ino prekopali o-
R.
Ni
J,e (Schanzberg) pred grad-mestnimi vratami, ki je bi-
močnim zidovjem obdano. , a stena sedajne mautne hi-gradškem predmestu je še ^ °Hega ogradja.
(v rMg° časa so se vozniki po-da so lublanske mestne Ve,v Celi pretesne za velke vo-
Wu-0 on* s^oz °8rac^e Pred
mestnimi vratami tež-
ko vozijo, kajti je cesta tamo velik ovink imela.
1775 so začeli cesto na Teharje čez Zavodno delati. Doveršili so jO 1777. Stara cesta je peljala poprej memo hrovaškega mlina ino Bežigrada.
Učenci in dijaki se smatrajo danes za velike trpine. Kako tudi ne! Toliko mesecev so priklenjeni h knjigam, brez prostosti. šola je velika muka — zato tudi smrtni sovražnik. Nekje na Tolminskem pojejo šolarji:
»Šola karjola, da b' se posula, da b’ učitelja in učiteljco noter zasula.« Vsa ta muka ni ne od danes, ne od včeraj. Že precej hlač so od takrat zdrsali šolarji, ko je kronist zapisal:
1777 se je začela tukajšna glavna šola. 9. junia so se šolari po končani sv. meši, ktero je Martin Ferdinand Bartholotti — celski opat ino župnik, izvolen v sboru 23. junia 1763 — pel, v šolo podali, ki je bila tadaj v Fiihrenber-govi hiši (zdaj Nro. 119) v go-sposdki ulici. Tamo je vikši šolski ravnitel ino okrožni glavar Jožef plemeniti Weingarten v pričo
RAZNE NOVICE
sbrane gospode ino šolarjev govoril od potrebe ino korista šolskega uka ino je šolarje opomi-nal, pridno v šolo hoditi ino se dobro učiti. — Pervi ravnitel te glavne šole je bil minorit pater Magnus Pehinger, minorit pater Edmund Haak ino Benedikt Sluga sta pa bila tadaj učitela te glavne šole.
To leto so tudi popravljali ino ponovljali staro šolsko hišo. 9. novembra 1.1. se je šola že v ponovljeni šolski hiši začela.
Cesarica Maria Terezia je podarila 50 cekinov za priprave celske glavne šole. Na ta dar je hvaležno spominoval sledeči letopis v tretjem razredu te šole: SVpeLLeCtILla aVgVstlssIMa Theresla nobls DonaVIt.
Kaiko bi pogledali danes dijaki, ako bi prišla odredba, da se bo pouk pričel 9. junija. Gotovo si sedaj kateri misli, da takrat niso sončni žarki tako močno pre-pekali. Kar potolaži se:
1779 je okrog Cela, Ptuja ino Radgone veliko živine od vročine padlo.	(Nadaljevanje)
Biserna maša na Vipavskem
V Šempasu pri Gorici je preč. g. Mihael Kragelj v ožjem krogu svojih sorodnikov in znancev daroval na god sv, Ane svojo biserno mašo. Jubilant je nastopil svojo službo kot župnik v Šempasu takoj po prvi svetovni vojni in živi sedaj še vedno tam kot upokojenec ter pomaga v cerkvi, kolikor mu dopustijo stara leta. Naj ga Bog ohrani še dolgo!
Filmski festival v Pulju
Dne 25. julija se je začel v Pulju VI. festival jugoslovanskega filma. Na progra-•mu je 25 domačih filmov, 4 v produkciji z inozemskimi podjetji in 25 kratkome-tražnih filmov. Kot prva so prikazali krat-kometražna filma »Štiri decenije« in »Osma vrata«. Poleg domačih časnikarjev je dospelo na filmski festival tudi veliko število tujih časnikarjev in članov filmskih podjetij. Dne 31. julija se je končala prva polovica filmskega festivala, ki pa kritikov ni prepričala. Še celo o Titovem obisku v Afriki in Aziji so se komunistični časopisi izrazili, da je bila reportaža preveč razvlečena. Precej uspeha pa je doživel Babičev film »Tri četrtine sonca«, ki so ga snemali tudi na naši sveto-gorski postaji.
Benetkam grozi propast
Benetkam grozi največja nevarnost. Ta poziv je naslovil beneški župan na ves svet. Potrebna bi bila širokopotezna akcija, da se reši to edinstveno mesto pred poginom. Pred leti so poročali, da so Benetke v nevarnosti zaradi trohljivosti lesenih temeljev, na katerih slonijo Benetke. Sedaj pa je zavratna bolezen napadla sam kamen, tako da so se ponekod celi skladi zdrobili v prah. Baje povzročajo to bolezen svetlobni žarki. Za ta pojav se zanimajo znanstveniki iz vsega sveta. Benečani pa stavijo največje upanje v poljske znanstvenike, katere vodi dr. R. Ceber-tovvicz iz Gdanska. Njegovo zdravljenje obstoji v tem, da v ogroženi kamen spusti električni tok, nakar se kamen zopet strdi. Ta način zdravljenja je že poskusil doma v Varšavi na starih spomenikih in palačah, katerim je grozila ista nevarnost.
Muhasta Gina
Gina Lollobrigida bi imela nastopiti v glavni vlogi filma Jovanka in druge, ki bi ga morali snemati v Jugoslaviji. Prva se je uprla Gina, češ da si ne bo pustila odrezati niti lasu. V filmu nastopa namreč partizanka Jovanka, katero so Nemci za kazen ostrigli na »baline«. Predstaviti bi se morala kot grobo, prostaško dekle, ki je zgubilo 'sleherno žensko milino in poštenje. Ginin mož, Milko Škofič, bržkone razume bolj kot Gina, kako bi taka vloga ne bila v čast ne njemu ne njej. Gina je sodelovanje pri filmu odpovedala,
_
Ce otrok laže
Otroci zelo pogostokrat lažejo. Vzroki za to pa so različni. Največkrat govore neresnico v sili in iz navade ali bolje — razvade. Če so starši z otrokom prestrogi in ga za vsako malenkost kaznujejo, se bo otrok iz strahu pred kaznijo zlagal. Mati ne bo ničesar dosegla, če ga bo za to še strožje kaznovala. Mnogo več bo dosegla z ljubeznijo in s tem, da si skuša pridobiti otrokovo zaupanje. Prevelika strogost napravi otroka hinavca.
Največkrat otroci lažejo iz navade. Mladina ima bujno domišljijo in odtod je do laži le droben korak. Krivo ravnajo matere, ki se otrokovim lažem smejejo in celo hvalijo njegovo bistroumnost. Otrok se bo laži navadil in kmalu bo še sam verjel, da je vse res, kar mu narekuje njegova bujna domišljija. Ce bi ga pozneje mati hotela za to kaznovati, ne bo nič več dosegla. Ravno nasprotno: otrok bo vedno bolj pretkano lagal.
Velike važnosti je, da mati otroku nikoli ne govori neresnice in prav tako ne drugi, ki pridejo v stik z otrokom. Nikar ne odgovarjaj na otrokova vprašanja z lažjo, tudi če so ta vprašanja še tako škodljiva. Potrudi se, da bo tvoj odgovor kolikor mogoče blizu resnice. Kako boleče je za otroka spoznanje, da ga je njegova mamica nalagala. Ali moreš v takem primeru pričakovati, da bo otrok resnicoljuben?
Ce spoznaš, da otrok laže, izprašuj ga toliko časa, dokler ne bo sam priznal svoje laži. Kazen za to mu ne smeš samo obljubiti. Mnogo bolj uspešno pa je, če ga skušaš prepričati o tem, kako grda je laž in mu pojasniti, da tistemu ki laže, nihče več ne verjame. Vedi, da si ti prva vzgojiteljica svojemu otroku.
zato jo bo nadomestovala Silvana Manga-no, katero so v ta namen že ostrigli.
Drugo presenečenje pa je poskrbela Jugoslavija sama, ki je prepovedala snemanje filma v svoji državi. Tudi ona ima bržkone iste pomisleke kot Škofič. Film bodo snemali sedaj v Avstriji.
Mednarodno romanje sprave
»Mednarodno romanje sprave« je napovedano v Lurdu od 30. avgusta do 2. septembra, ki se ga bo verjetno udeležilo
60.000	ljudi iz vseh delov sveta. Romanje organizira Zveza vojaških kuratov. Novost tega romanja bo v tem, da se ga bodo udeležili tudi ljudje drugega verskega prepričanja. Organizacijskemu odboru predseduje francoski general Ju in (Žuen), člani pa so: francoski zunanji minister, razni francoski kardinali: Gerlier, Lienart, Richaud, Roques in številni francoski ministri in generali.
Nedelja propagandne tehnike
Nedelja 27. septembra letos bo prvič v Kanadi praznovana kot »nedelja propagandne tehnike«. Geslo te nedelje bo »podvreči se ali izbrati« naj bi katoličane spomnilo na odgovornost, da do moderne tehnike razširjanja propagande, to je do kina, radia in televizije, zavzamejo tako stališče, kakor jim ga narekuje krščanska vest. Da se vsako leto obhaja ena nedelja v tem smislu, so odločili lanskega novembra kanadski nadškofje in škofje in so organizacijo te nedelje izročil katoliškemu narodnemu središču za kino, radio in televizijo. V duhu okrožnice »Miranda prorsus« naj bi ta nedelja služila molitvi in pouku vernikov o njih dolžnosti do prireditev, posebej še do kina.
Radio Trst A
od 9. do 15. avgusta 1959
Nedelja, 9. avgusta: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 15.40 Zbor »Lipa« iz Bazovice. —
18.00	Koncert slovenskih solistov. — 19.00 Nedeljski vestnik. — 21.00 LORD GEORGE GORDON BYRON, sestavil Josip Tavčar.
— 21.25 Slovenske ritmične popevke. —
22.10 Lotti: Sonata.
Ponedeljek, 10. avg.: 18.00 Bach: Bran-demburški koncert št. 1. — 19.00 Radijska univerza - Janko Košir: »Vrnitev k mešanemu gozdu«. — 20.00 športna tribuna. — 20.30 L. van Beethoven: FIDELIO, opera
v dveh dejanjih.
Torek, 11. avg.: 18.00 Z začarane police
— Marija Polak: »Začarana zaročenka«. —
18.10 Simfonični koncert orkestra beneškega gledališča La Fenice. — 18.40 Folklorni ansambel radia Zagreb. — 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike. — 21.00 Iz življenja Indijancev. — 22.00 »Obisk v sodobni gledališki šoli« - poroča Mirko Javornik. —
22.15 Jugoslovanski skladatelji:	Lucijan Marija Škerjanc.
Sreda, 12. avg.: 18.00 Čajkovski: Koncert v D Duru za violino in orkester, op. 35. — 18.35 Slovenske instrumentalne zasedbe. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 21.00 DOM IZ SANJ, tragikomedija v treh dej.
— 23.00 Romance in serenade.
Četrtek, 13. avg.: 18.00 Koncert pianista Claudia Gherbitza. — 18.30 Slovenske narodne pesmi. — 19.00 Radijska univerza -Boris Mihalič: Pomorske odprave v Antarktiko. — 21.00 Obletnica tedna - Mirko Javornik: »40 let smrti Andrewa Came-gie-a«. — 21.15 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije; po prvem delu, približno ob 22. uri: Iz sodobne književnosti - Franc Jeza: »Pregled sodobne nemške književnosti«.
Petek, 14. avg.: 18.00 Stravinski: Vilin poljub, divertknento. — 19.00 Iz planinskega dnevnika Rafka Dolharja: (4) »Do-brač«. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 21.40 Slovenski oktet. — 22.00 Znanost in tehnika - Miran Pavlin: »Večja uporaba aluminija pri avtomobilih«. —
22.15 Koncert čelista Gorazda Grafenauerja, pri klavirju Mario Sancin; Lipovšek: Balada; Matz: Lirični prizori.
Sobota, 15. avg.: 8.30 Slovenski ansambli in zbori. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 16.00 Novelist tedna - u-reja Martin Jevnikar. — 16.20 Orkestra Bojan Adamič in Jože Kambič. — 18,00 Oddaja za najmlajše: PASTIRICA URŠIKA, radijska zgodba. — 19.00 Ko študent na rajžo gre - 6. oddaja - urejata Mitja Volčič in Drago Štoka. — 20.30 Teden v Italiji. — 21.00 NOVIČKA, radijska igra.
— 21.35 Poje Jelka Cvetežar ob spremljavi orkestra Fr. Russa. — 22.00 Skladbe Bele Bartoka.
Stolni vikar odhaja
Stolni vikar v Gorici č. g. Luigi Mar-cuzzi odhaja na novo službeno mesto. Nadškof ga je imenoval za župnika v Villesse v Furlaniji, zato zapušča goriško stolnico. Po rodu Goričan je v .našem mestu služboval 12 let, najprej dve leti kot kaplan pri Srcu Jezusovem, nato 10 let kot vikar v stolnici. Zaradi svoje vedrosti in pravičnosti ter dobrote si je pridobil srca vernikov povsod. Tudi slovenski verniki v stolnici so imeli v njem vedno po-strežljivega duhovnika. V stolni župniji mu je bila poverjena posebej skrb za mladino. Ustanovil in vodil je oratorij v ul. Rabatta. Zato pa bo predvsem mladina najbolj občutila njegov odhod.
G. Marcuzziju hvala za vse dobro, kar je storil v goriškem mestu; v novi službi pa mu želimo obilo božjega blagoslova.
Doberdob
Zaradi slabega vremena je bila napovedana prireditev domačega cerkvenega zbora šele v ponedeljek. Privlačna ljudska igra je priklicala prav veliko ljudstva.
Po uvodnem dvojezičnem pozdravu, je mešani zbor zapel; »Ljubezen do domovine«, »Pevec« in »Mladosti ni«; mladinski zbor pa »Venček narodnih« ter rajanje po narodnih motivih. Tako prvi, kot drugi zbor je vodila gdč. Adela Ferletič. — Krekova igra »Tri sestre« pa je takoj od začetka pritegnila vse mlade in stare in jih v vseh treh dejanjih v obilici zabavala in poučevala. Igralcem in igralkam je občinstvo prav z velikim odobra-
vanjem ploskalo in se zahvaljevalo za tako prijetno narodno prireditev. — Rdečim prenapetežem, ki so baje branili k udeležbi in po predstavi »kontrolirali« u-deležence, svetujemo, naj pridejo še sami k našim prireditvam, da se naučijo ljudstvu nuditi več slovenske narodne kulture za 150 lir, kakor na njihovih »Festivalih« in »Praznikih«...« Pa brez zamere ! — Katoliška mladina pa naprej: za Boga in narod! Zdravo primorsko ljudstvo je z vami, kot ste sami videli!
Gradbena dejavnost v Gorici
Gorica se modernizira. Že iz daljave nas sedaj pozdravljajo kar trije nebotičniki ; eden v Štandrežu in dva na Goriškem Korzu. V teku pa so še druge gradnje, še več pa jih je v načrtu. Ustanova za ljudske hiše je pretekli teden sporočila, da bodo v kratkem začeli z .gradnjo 104 ljudskih stanovanj zadaj za bolnico sv. Justa. Nekaj stanovanj bo v vevčnadstrop-nih hišah, nekaj pa tudi posameznih hišic z dvema stanovanjema. Večina teh stanovanj bo na odkup. Skupaj s prošnjo za ta stanovanja, do katerih imajo vsi pravico, mora prosilec vložiti tudi vsoto 50.000 lir. Če bo njegova prošnja sprejeta, mora ob izročitvi stanovanja plačati takoj še nadaljnjih 350.000 lir in nato mesečno najemnino od 12 do 18 tisoč lir za dobo 25 let. Po tej končani dobi bo stanovanje last najemnika. V letu 1959-1960 je v načrtu še nadaljnjih 200 stanovanj. S tem bodo počasi izginile nezdrave mestne četrti in Gorica bo zadobila vedno lepše lice.
Prizor iz igre »Srečni utopljenec«, ki so jo igrali Števerjanci na junijskem Prazniku slovenske pesmi in besede v Števerjanu
Tudi drugim bi rad pomagal
Modernizacija tržaške postaje
Pretekli teden so na tržaški postaji otvo-rili zelo važno napravo, moderno premi-kalno kabino, kakršno imajo samo velika mesta, kakor Neapelj, Genova in Mestre. Z novo napravo bodo sedaj avtomatično vodili vse signale in prestavljali kretnice na tirih. To delo je doslej opravljalo na desetine železničarjev, sedaj bo zadostoval le en delavec. Ni čuda, če so kabino gradili leto dni in so dela stala 210 milijonov lir poleg 170 milijonov, ki so jih izdali za tehnične in električne aparature. Dela na tržaški postaji trajajo že štiri leta in nič ne zgleda, da bodo kmalu končana. Celotna modernizacija tržaške postaje bo stala eno milijardo in pol lir.
V znamenju novega cestnega zakonika
Zdi se, da so vsi novi zakoni o cestnem prometu ostali le na papirju. Tržaška kronika prometnih nesreč je pretekli teden zaznamovala nič manj kot sedem mrtvih in še večje število ranjenih. Po večini so to žrtve neprevidne in prenagle vožnje.
Rojan
V soboto, prvega avgusta, je zaspala za vedno gospa Katarina Blažina z Grete. Dočakala je 82 let. Njena nenadna smrt je globoko prizadela vso njeno družino. K zadnjemu počitku smo jo spremili preteklo nedeljo dopoldne. Pogreba se je udeležilo zelo veliko ljudi. Njena hčerka, gospa Marija, je ravnateljica Nižje gimnazije v Trstu, hčerka Pjerina pa je bila vrsto let načelnica dekliške Marijine družbe v Rojanu.
Pokojni želimo večno srečo pri Bogu, njenim dragim pa izrekamo naše iskreno sožalje.
»Katoliški glas“ v vsako slovensko družino 1
»Koliko zaslužim? Prav gotovo ne 300 tisoč lir za vsako prireditev kakor Aurelio Fierro. Toda vse, kar bom prislužil, pa najsibo ena lira kakor en milijon, vse bom dal za bolne otroke, da bodo lahko šli v Lurd in ozdraveli kakor sem ozdravel jaz.« Tako je povedal 13-letni neapeljski deček Vinčencino Recchimuzzo, ko so ga vprašali, koliko zasluži s petjem po neapeljskih ulicah in manjših gledališčih.
Vinčencino je leta 1950 obolel za težko, neozdravljivo boleznijo, tako zvano Calve Pertes, ki počasi razjeda kosti bolnika, da mu ni več pomoči. Dobri Neapeljei so zbrali za bolnega dečka potrebno vsoto, da so mu preskrbeli voziček in njegov starejši bratec ga je nepretrgoma skozi štiri leta vozil dvakrat na dan v neapeljsko bolnišnico na zdravljenje z uitravio-letnimi žarki. Toda izboljšanja ni bilo o-paziti. Nekega dne je prišla v Recchimuz-_ zovo družino dobra gospa in predlagala, naj bi bolni Vinčencino šel z njo v Lurd. Otrok je bil nad tem navdušen, domači pa še bolj. »Dne 25. julija leta 1955,« pripoveduje Vinčencino, »sem odpotoval z bolniškim vlakom proti Marijinemu mestu, kamor sem prispel dva dni pozneje. Dne 28. julija so me prinesli v čudežno kopel. Tisti dan sem zagrešil pet grehov.
Kratke novice
Verski zakon
Novi zakon, ki priznava v Guatemali veljavnost tudi pred državo cerkveni poroki, je delo 70-letnega boja. Katoličani so si mnogo prizadevali, da bi verskemu zakonu dali tudi civilni pomen, in so uspeli. Borbo za to je zadnja leta odločilno vodil nadškof iz Guatemale, msgr. Arellano.
*
Flamski jezuiti
Flamski jezuiti pripravljajo za prihodnji oktober ustanovitev dveh fakultet v An-wersi: juridične in za ekonomske in socialne vede, ki naj bi bile priključene univerzitetni fakulteti Nostre Dame de la Paix v Namurju kot flaminški del te univerze. Bivši provincial flaminške province P. Dhenis bo prvi rektor teh dveh fakultet.
Bogoslovci na Holandskem
Da bi dali čim večje možnosti bogoslovcem na Holandskem spoznati posebne probleme vernikov, ki so zaposleni v industriji, so podjetniki povabili skupine bogoslovcev, da si ogledajo podjetja in razpravljajo probleme, ki so aktualni. Bogo-
ZAHVALA
Družina Svetina-Santi, iz Doline, izreka prisrčno zahvalo vsem, ki so na katerikoli način počastili na zadnji poti spomin dragega nam sorodnika
Franka Kelly-ja
Predvsem pa se zahvaljujemo čč. duhovščini, darovalcem cvetja in dolinskemu pevskemu zboru. Posebna zahvala gre tudi ekscei. g. Generalnemu konzulu USA v Trstu za občuteno spremljavo.
Dolina, 31. julija 1959.	Družine	SVETINA, KOCJANČIČ in MARC
ZAHVALA
Vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage mame
Katerine Blasina
se iskreno zahvaljujemo. Trst, 2. avgusta 1959.
ŽALUJOČI OSTALI
Petkrat so me namreč potopili v čudežno kopel, ker sem na vprašanje postrežnikov, če sem se že okopal, vedno odgovoril da ne. Še danes mi je žal, da sem se zlagal tam, ob vznožju dobre lurške Gospe. Toda hotel sem za vsako ceno ozdraveti. In res, ko so me petič položili v kopel, sem nenadoma začutil, da lahko hodim.«
Vinčencino se je vrnil v Neapelj ozdravljen in navdušenje domačih in vseh, ki so ga poznali, je bilo neizmerno. Toda dobri Vinčencino bi rad pomagal tudi drugim bolnim otrokom. Ponudila se mu je prilika, ko je najmanj mislil. Vinčencino je bil srečen in Neapeljei, kadar so srečni, pojejo. Vinčencino je prepeval na morskem obrežju, pa ga je slišal neki profesor petja in ga povabil na dom. Naučil ga je petja in sedaj Vinčencino v prostih urah prepeva. Mnogi ga imenujejo čudežni otrok, on pa tega noče slišati. »Pojem samo zato, da zberem nekaj denarja za bolne otroke, ki bi radi šli v Lurd. Ko bom velik, ne bom pevec, hočem postati knjigovodja.« Tako pravi dobri Vinčencino, katerega je lurška Gospa ozdravila.
slovci se mnogo zanimajo za življenjske pogoje delavcev in mnogi prosijo, da bi mogli v počitniški dobi delati med delavci ali pa voditi urade. Pa tudi izven počitniške dobe se večkrat srečajo na sestankih bogoslovci s podjetniki in voditelji delavskih katoliških sindikatov. Cerkvene oblasti to z veseljem podpirajo.
Vesoljni cerkveni zbor
Kardinal John 0’Hara, nadškof iz Filadelfije, je pozval svoje vernike in duhovnike k posebni goreči molitvi za uspeh vesoljnega cerkvenega zbora ter je predpisal v ta namen posebne molitve po sv. maši. »Če bomo molili in delali pokoro kakor je treba, bo Bog obilno blagoslovil delo koncila in božja volja se bo izvršila tudi na zemlji,« je zapisal kardinal v pismu svojim vernikom.
Predzakonski tečaji
Okrog 8.800 ljudi se je udeležilo posebnih predzakonskih tečajev, ki so se vršili v 1.600 tečajih v vsej nadškofiji Montreal v Kanadi. Na teh tečajih je sodelovalo 125 zakonskih parov, 60 zdravnikov in bolniških strežnic, 50 notarjev in 264 drugih oseb za dober izid omenjenih tečajev.
Socialna služba
Mednarodna katoliška Zveza za socialno službo, skupno s Pax Romana prireja poseben študijski seminar, ki bo v drugi polovici avgusta v Vorarlbergu v Avstriji, na katerem bodo študirali predvsem probleme manj razvitih dežela. Predavanja bodo imeli najboljši poznavalci tega aktualnega problema, bodisi laiki bodisi duhovniki.
Marijine družbe v Aziji
Jezuitski pater Paulussen, predsednik tajništva Marijinih kongregacij, se je vrnil z daljšega potovanja po Daljnem Vzhodu, kjer je opazil velik porast Marijinih kongregacij. V poročilu posebej omenja kongregacije na Japonskem, kjer je med mladimi izobraženci veliko verskega čuta. Na Japonskem posebno cvetejo kongregacije akademikov.
Številčno močne so kongregacije tudi na Formozi in v Vietnamu. Pater Paulussen poudarja, da je med Marijinimi kongregacijami in drugimi apostolskimi organizacijami lepa medsebojno sodelovanje za širjenje božjega kraljestva.
po sledečem razporedu: od 1. do 30. avgusta vsak dan od 10. d 11. ure in od 1. do 25. septembra vsak df od 9. do 12. ure; posebno opozarja, da s za vpis v prvi razred potrebne sledeče f stine; 1) rojstni list, izdan od anagrafsk' ga urada; 2) izpričevalo o precepljeni koz; 3) zadnje šolsko izpričevalo. — ostala potrebna obvestila daje tajništ’ šole.
PREDNOSTNE LESTVICE na tržašk šolah. Šolsko skrbništvo v Trstu sporofl da so objavljene prednostne lestvice p" silcev za poverjena mesta na srednjih k lah s slovenskim učnim jezikom za šolsk leto 1959-60. Prednostne lestvice so » vpogled od 31. julija do vključno 10. $ gusta 1.1. na Drž. znanstvenem liceju slov. učnim jezikom v Trstu, ulica Laz® retto Vecchio št. 9/II., med 10. in 12. ufl
RAVNATELJSTVO gimnazije - liceja učiteljišča s slov. učnim jezikom v * rici obvešča, da je vpisovanje v vse rede odprto do 20. septembra.
Popravni izpiti se bodo pričeli 2. st tembra z nalogo iz italijanščine.
Za morebitna pojasnila je na razpolal tajništvo.
ALOJZIJEVIŠČE. Jesenski popravni i piti začno na nižji srednji šoli 7. septeB bra (na višji 2. sept.). Potrebnim dijak0' bo tutdi letos v zavodu vsak dan dop0 dne od ponedeljka dalje na razpola: inštruktor, ki jim bo pomagal, da se bro pripravijo na izpite. Dijaki, ki bi radi poslužili teh inštrukcij, naj se či1 prej javijo.
DUHOVNE VAJE v Gorici bodo It* po naslednjem redu:
1. za dekleta v Zavodu sv. Družine, Don Bosco 32, od 16. do 20. avgusta Vzdrževalnina 2 tisoč lir;
2. za fante istotam od 21. do 25. avgusl Pogoji enaki kot za dekleta;
Za vse duhovne vaje se zglasite
Kazimir Humar, stolni vikar, Corte C lario 7, Gorizia (pred stolnico) ali na * fiji: P.zza Vescovado 2.
OBVESTILA
OBVESTILO. Ob odhodu romarskega vlaka s tržaškega kolodvora v Einsiedeln so se "našli uhani. Če jih je morda zgubila kakšna romarica, naj se oglasi v Marijinem domu v ul. Risorta v Trstu.
VPISOVANJE za šolsko leto 1959-1960.
Na drž. znanstvenem liceju s slov. učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom (realnim) tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-60 od 1. avgusta do vključno 10. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v ul. Lazzaretto Vecchio 9/II. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
ROMANJE NA BARBANO se vrši kot določeno dne 11. avgusta. Prva sv. maša bo ob 8. uri, druga ob 10.30. — Vsaka župnija naj poskrbi, da bo do 8. ure na Barbani. — Tam bo med prvo sv. mašo tudi prilika za sv. spoved. Zato naj vsi romarji prejmejo sv. zakramente.
VPIS V ŠOLO. Ravnateljstvo Drž. nižje industrijske strokovne šole v Trstu, Rojan - ul. Montorsino 8/III., obvešča vse prizadete, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960
Akcija hišnega zvončka
Eno najbolj uspelih pobud med kal0 čani v Združenih državah predstavlja ko zvana akcija hišnega zvončka. Sod^ valo je 52.565 laikov, moških in id15 Pozvonili so na 839.820 stanovanj in P jazno povabili versko-brezbrižne, odp' in pripadnike raznih protestantskih s naj se zopet oklenejo katoliške Cerk' Uspehi so bili nad vse pričakovanje število spreobrnjenih se je povečalo krat v primeri s spreobrnjenji pred leti ob istih razmerah.
DAROVI
Za Alojzijevišče: N. N. v hvaležen 1 min na pok. dobrega strica in pok. Kralja 10.000 lir. — Bog povrni veliko* nim, rajnim pa nakloni večni mir!
Za Slovensko sirotišče: G. Prinčič I' Krmin, namesto cvetja za pok. Anto* Gorkič iz Vrtojbe 1.000; N. N. v sp0* na pok. strica in pok. dr. Kralja G. štekar in g. Terčič iz Števerjan - 7 no količino sadja.
Vsem blagim dobrotnikom naj Vs0 gočni tisočero povrne!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolP^ trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, ved davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Gorici
Začeli smo s splošno
razprodajo poletnega blaga
Jopiče - obleke - hlače - dežne plašče za moške, ženske In otroke
z najveejim popustont
IZREDNA PRILIKA ZA NAKUP PRI
PITAŠSI
GORICA - Corso Verdi, 38 - GORICA
Oglejte si naše izložbe in cene'