FOR Freedom AND Justice NO. 40 A MERIŠ K ?; Hi Y| ^ »II AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, May 20, 1986 VOL. LXXXVIII Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Južnoafriška vojska napadla gverilska oporišča in objekte v treh sosednjih afriških državah — Reaganova vlada zelo kritična JOHANNESBURG, J. Af. — Včeraj so južnoafriške vojaške sile napadle oporišča in druge objekte, ki jih v državah Botswane, Zambije in Zimbabveja uporablja črnsko uporniško gibanje African National Congress (ANC). To gibanje ima kot cilj zlom sistema apartheida v Južni Afriki ter zmago Principa splošne volivne pravice v deželi, kar dejansko pomeni nadvlado črnske večine. Belci v Južni Afriki temu principu nasprotujejo, ker se bojijo posledic. Po prvih poročilih, so bile ubite v napadih v Botswani in Zambiji tri osebe, o izgubah južnoafriških enot ni doslej nič znanega. Vlada v Južni Afriki, ki ji načeljuje predsednik države Pieter Botha, se je odločila za na-Pad kot odgovor na številne teroristične ukcije ANC gverilcev v zadnjem času. Južna Afrika je hotela s svojim napadom tudi opozoriti vlade omenjenih držav, da bodo utrpele posledice, ako bodo tudi v bodoče dovoljevale zatočišče ANC gverilcem. Zambijski predsednik Kenneth Kaunda, Iti je kar jokal, ko si je ogledal posledice napada na begunsko taborišče blizu glavnega mesta Lusaka, kjer sta bili ubiti dve osebi, 10 pa ranjenih, je dejal, da bo odslej še bolj intenzivno podpiral ANC gibanje. Isto je rekel zimbabvejski predsednik Robert Mugabe. Ameriška vlada je močno kritizirala •lužno Afriko zaradi napada. Larry Speakes, tiskovni predstavnik Bele hiše, je povedal novinarjem, da bodo napadi škodovali prizadevanjem za razrešitev problema aparthei-da na miroven način. Predsednik Reagan se Še ni odločil, ali bo začasno zapustil Južno Afriko ameriški veleposlanik. ZDA glasneje kritizirajo Sirijo zaradi Podpiranja mednarodnega terorizma — Simon Peres: Sirija igra veliko vlogo Washington, d.c. — včeraj je arry Speakes, tiskovni predsednik Bele t*6. rekel novinarjem, da Sirija res podpira fuzne arabske teroristična gibanja, med nji-nti tudi gibanje, ki ga vodi Abu Nidal. V in-|ervjuju za Washington Post preteklo nede-J°> je bil sirijski predsednik Hafez Assad de-Jal> da Sirija ne podpira mednarodnih terori-Stov >n da tisti Arabci, ki se nahajajo v Siriji Oziroma imajo svoja predstavništva v tej dr-Vl> se nič ne ukvarjajo s terorizmom. Peakes je dejal, da to sploh ni res, čeprav je ‘ dokaj zadržan do Sirije. Sirijci so oblju-1 '* da želijo pomagati kot posredovalci v izpustitvi ameriških državljanov, ki so v rokah jPuslimanskih teroristov v Libanonu, je re-c . Speakes, vendar ZDA nič ne ve o speci-nih sirijskih akcijah v ta namen. Marvin ta . ’ tiskovni predstavnik State Departmen-> Je pa rekel, da Sirija si res prizadeva za iz-Pustitev talcev. V govoru v parlamentu je pa izraelski jaet*s^n‘k vlade Simon Peres dejal, da Siri-dejansko igra veliko vlogo v podpiranju ni*n*b terorističnih skupin. Sirijski predsed-ar SSad namreč želi igrati vodilno vlogo v n abskem svetu, je trdil Peres, terorizem pa J utu pomaga pri tej politiki. Obenem je HAMUdgd pri lej poiuiKi. v/uciiciii jc Ija e$ Zan'ka* govorice, da se Izrael priprav- 2 Za Preventivni vojaški napad na Sirijo. V žav- dneh bil° več znakov* da se li dr* p 1 Približujeta ponovnemu vojaškemu spo- U- Izraelci so pa prepričani, da predstav- •5 'VT »VHautts«. i Ija Sirija veliko večjo nevarnost kot Libija, zato poudarjajo sirijsko vlogo v mednarodnem terorizmu. Sovjetska zveza bo nadaljevala z gradnjo jedrskih elektrarn v bližini velikih mest — Radioaktivnega sevanja iz Černobila ni več MOSKVA, ZSSR — V intervjuju z zahodnimi novinarji je Ivan Jemeljanov, predstavnik sovjetske jedrske industrije, dejal, da bodo Sovjeti nadaljevali z obsežnim programom gradnje jedrskih elektrarn v bližini velikih mest. Preiskava o tem, zakaj je prišlo do nesreče v černobilski elektrarni, se nadaljuje, je povedal Jemeljanov, vendar še ni ugotovljeno, ali gre za človeško napako ali mehanično okvaro. Reaktor v prizadeti elektrarni ne izpušča več nobenih radioaktivnih snovi in ni več nevaren, je rekel, ampak strokovnjaki ga stalno nadzorujejo. Dr. Robert P. Gale, ameriški zdravnik, ki je opravil več operacij, v katerih je presadil kostni mozeg v od radioaktivnega sevanja prizadete bolnike, je rekel, da je umrlo 11 od 35 pacientov, ki so bili v kritičnem zdravstvenem stanju. Dva delavca sta pa bila ubita v prvih trenutkih nesreče. V zadnjih dneh sovjetska vlada ni nič poročila o številu žrtev. Sovjetsko zunanje ministrstvo je povabilo diplomatske predstavnike ZDA, Japonske, Kanade in zahodnoevropskih držav na obisk v Kijev. Sovjeti želijo poudariti, da je stanje v Kijevu in okolici normalno in naj se o tem pripričajo tudi diplomati. Kratke vesti - Peking, Kit. — Kitajska vlada bo dovolila odhod tovornega letala Boeing 747, last tajvanske letalske družbe. Letalo je pristalo v Kitajski, kjer je njegov pilot zaprosil za politično zatočišče. Kitajski so zahtevali neposredna pogajanja s predstavniki tajvanske vlade. Tajvanci so pristali in tako je prišlo do prvih takih neposrednih stikov v zadnjih 37 letih. Kitajska meni, daje Tajvan sestavni del Kitajske države. Santo Domingo, D. Rep. — Začasno so ustavili štetje glasov, oddanih na predsedniških volitvah, ki so bile pretekli teden. Po dosedanjih objavljenih izidih, vodi opozicijski kandidat in bivši predsednik Joaquin Bala-guer, ki je star 78 let, nad kandidatom vladajoče stranke, 51-letnim Jacobom Majluto. Majluta pravi, da on vodi. Washington, D.C. — Danes ali jutri bo predsednik vetiral resolucijo, ki sta jo odobrili oba domova zveznega kongresa in ki preprečuje prodajo vojaškega orožja v vrednosti 354 milijonov dolarjev Saudski Arabiji. Reagan bi rad prodal Saudcem protiletalske rakete tipa Stinger, kongresniki, ki so pod močnim pritiskom židovskih organizacij, se baje bojejo, da bi te rakete lahko prišle v roke arabskih teroristov. Predsednikov veto bo pomenil, da bosta morala oba kongresna domova ponovno glasovati, tokrat pa bo potrebna v vsakem domu dvotretjinska večina za preprečitev prodaje. Washington, D.C. — Jutri se bodo začela uradna pogajanja med ZDA in Kanado o trgovinski politiki. Kot kaže, bodo pogajanja težavne. New York, N.Y. — NewyorSki guverner Mario Cuomo ni hotel obljubiti, da ne bo postal demokratski predsedniški kandidat leta 1988. Politični komentatorji v New Yorku menijo, da bo kandidiral. Iz Clevelanda in okolice Avtobusni prevoz— To nedeljo bo Društvo SPB Cleveland obhajal Slovenski spominski dan s sv. mašo ob 11.30 pri Lurški votlini na Chardon Rd. Od sv. Vida bo peljal tudi avtobus. Kdor želi iti z avtobusom, naj pokliče 881-2852. Vožnja z avtobusom bo le $3.50 na osebo. Novi grobovi Jakob Zupančič V soboto, 17. maja, je v Holy Family Home v Parmi, kjer je bil le en dan, po dolgi bolezni umrl Jakob Zupančič, rojen v Vavpči vasi pri Dobrniču, Slovenija, od koder je prišel v ZDA pred 35 leti, vdovec po Ani, roj. Kužnik, oče Johna (Euclid, O.), Jakoba, Jožeta, Franca, Ane Žnidaršič, Marije Metelko in Terezije Lah (vsi v Jug.), ter že pok. Staneta, Lojzeta in Francke, stari oče in prastari oče, zaposlen do svoje upokojitve pri Wedge Protector Co., član DNU pri Sv. Lovrencu. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Ave. danes, v torek, v cerkev sv. Lovrenca dop. ob 10., od tam na pokopališče Vernih duš. Josephine Selič Umrla je 79 let stara Josephine (Pepca) Selič, rojena Hirselj, mati Victorja, Edwar-da in Emila, 8-krat stara mati, sestra Ane Anžič (Jug.), članica Oltarnega društva pri Sv. Vidu in Materinskega kluba pri Sv. Vidu, zaposlena kot kuharica v župnišču sv. Vida od 1974 do 1985. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Zak, 6016 St. Clair Ave. jutri, v sredo, v cerkev sv. Vida dop. ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Julia Marzlikar V ponedeljek, 19. maja, je v Slovenskem domu za ostarele umrla 90 let stara Juha Marzlikar, rojena v Ljubljani, Slovenija, od koder je prišla v Cleveland 1. 1913, vdova po Franku, mati Edwarda Bradača (pok.) in Dorothy Zimmerman, 1-krat stara mati, 9-krat prastara mati, sestra Mary Martini, Sylvestra, Josepha, Michaela in Rose Sulin, članica Kr. št. 2 PSA, kateremu je pomagala dolga leta pri prodajah potic in na letnih kosilih, SNPJ št. 137 in Kluba slov. upokojencev na Holmes Ave. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek, 22. maja, kjer bo rev. Viktor Tomc opravil pogrebne obrede dop. ob 9., od tam na pokopališče Lake View. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. (dalje na str 6) Prodaja peciva— Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti bo imelo prodajo peciva v soboto in nedeljo, 24. in 25. maja. V soboto, 24. maja, se bo prodaja začela ob 11. uri dopoldne, v nedeljo pa bo po vsaki sv. maši. MZA sestanek nocoj— Nocoj ob 7h bo pod staro cerkvijo pri Mariji Vnebovzeti sestanek Misijonske Znamkar-ske Akcije. Vsi člani in prijatelji misijonov vabljeni! Čiščenje Pristave— Člani in prijatelji Slovenske pristave so naprošeni, da pridejo v ponedeljek, 26. maja, pripraviti Pristavo za novo sezonsko leto. Mirko Javornik— Kot smo poročali, je v četrtek, 1. maja, v Washingtonu nenadoma umrl slovenski pisatelj Mirko Javornik. Rojen je bil 26. septembra 1909 v Cerknici. Bil je sin Jakoba in Uršule Braniselj. V Washingtonu zapušča ženo Agno in hčerko Agno. Hči Alenka Pfeifer z možem Zdravkom živi v New Wind-sorju, N.Y., sin Miro z ženo Lilli pa v Hendersonville, N.C. V Ljubljani zapušča sestro Francko, v Clevelandu pa sestro Marijo ter vnuke Nežko in Boruta Pfeifer ter Paula Javornik. Naj v miru počiva! V petkovi AD bo o Mirkotu Javorniku izšel članek izpod peresa Jožeta Velikonje. Lepo praznovanje— Preteklo nedeljo je radijski napovedovalec Tony Petkovšek praznoval 25. obletnico svojih dnevnih oddaj. Zbranih je bilo več kot 700 gostov, program je bil kar lep. Na str. 4 boste našli dve sliki iz te proslave. V čast Materi božji— Slomškov krožek v Clevelandu bo priredil v soboto, 31. maja, romanje k Lurški Materi božji na Chardon Rd. Obenem bodo počastili deseto obletnico Slovenske evharistične obljube v Filadelfiji. Bomba— Preteklo nedeljo zvečer je pred prodajalno avtomobilov Hal Artz na Mayfield Rd. eksplodirala manjša bomba, ki je razbila steklo. Storilca še niso odkrili, podjetje pa prodaja tudi Yugo avtomobile. Gmotna škoda je kakih 10 tisoč dolarjev. VREME Oblačno danes z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 57° F. Pretežno oblačno jutri z najvišjo temperaturo okoli 62° F. V četrtek spremenljivo oblačno z najvišjo temperaturo okoli 72° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and IrmaTelich, Frank J. Lausche NAROČNINA: Združene države: $ 33 na leto; $ 18 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada: ' $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00 - year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Tuesday and Friday excepl ihe firsl 2 weeks in July and the week after Christmas. No. 40 Tuesday, May 20, 1986 ft83 Dr. Katica Cukjati Buenos Aires, Ar. Obisk Slovenije Družboslovci in politologi debatirajo v dveh zadnjih stoletjih o bistvenih in sekundarnih sestavinah naroda in države. Pomembna znanstvena bibliografija na tem področju vsebuje obširna in mnogokrat kvalitetna dela. Raziskovalci tega področja s tehtnimi in celo originalnimi argumenti zagovarjajo važnost tega ali onega činitelja pri sestavi in izoblikovanju narodov. V XIX. stoletju ob prebujanju narodne zavesti (pomislimo na pomlad narodov v Evropi) se je preučevanje državnikov, zgodovinarjev in filozofov osredotočilo na študij narodnostnega vprašanja, na pomembnost faktorjev kot so ljudstvo, skupno ozemlje, oblast, duhovne vezi ter zavest skupne usode pri izoblikovanju narodov. Že v sami izhodiščni točki je nastalo precej nejasnosti, saj je večina znanstvenikov — predvsem v latinskem svetu — praktično enačila pojma narod in država. Debate v okviru teh tem so se zaostrile po letu 1970 ob zahtevah narodnih manjšin in ob uveljavitvi krajevnih avtonomij, ki odgovarjajo narodno-kulturni realnosti pred pritiskom političnih teženj držav (npr. v Španiji, Franciji in Italiji). Naravni družbeni razvoj, ki prej ali slej prodre in se uveljavi v političnem ogrodju določene države, nam pa v svetovni stvarnosti nudi vedno nove pojave. Te spremembe se vršijo ne samo na političnem področju (nastanek konfederacij in osamosvojitev držav) temveč tudi v družbenih strukturah. Tako zgodovinsko znani pojav emigracij zadobiva nove obrise in obeta drugačne perspektive, kot so nam znane v preteklosti. Evropski narodi iz enega ali drugega razloga imajo po tujih deželah reprezentativen del prebivalstva. Vzroki visokih procentov emigracijskega vala so političnega, gospodarskega, verskega, rasističnega, kulturnega ali tehnološkega značaja. V današnjem modernem svetu, kjer so se gospodarsko in kulturno premostile mnoge ovire, in kjer srednji in nižji sloji uživajo relativno visok standard življenja, imamo na razpolago (mnoga) komunikacijska (in prevozna) sredstva. Ti pojavi so postavili v novo luč klasične narodove sestavine ter obetajo nove možnosti za razvoj narodnih in mednarodnih dogodkov. Prebudi se vprašanje, kakšne so možnosti za spremembe v nekem narodu, kadar pomemben del njihovega ljudstva živi izven matičnega ozemlja — v zamejstvu in emigraciji — ter se te narodove skupnosti ločujejo med seboj v bistvenih pogledih na skupno narodno bodočnost?! V prejšnjem stoletju je bila povezava med prebivalci na matičnem ozemlju omejena na izredne osebne stike in na »ilegalno literaturo«. V današnjem obdobju vse dane možnosti zaobjemajo svetovno dimenzijo, ki nudi stikom med sonarodnjaki, ne glede na kraj bivanja, hitrost in večjo aktualnost in verodostojnost. V teh novih nepričakovanih okoliščinah si marsikateri sociologi stavijo vprašanje, do katere mere je važna teritorialna enotnost pri sestavi in povezavi določenega naroda. Mislim, da nihče ne dvomi o pomembnosti enotnega ozemlja za nastanek naroda, saj igra pomembno vlogo spojitev naravnih geografskih danosti s kulturnim življenjem prebivalcev pri Prižgimo luč, ljudje! RICHMOND HTS., O. - Katoličanom je Evharistični kongres vselej nekaj važnega. Koderkoli po svetu se vrši, hitimo tja vsaj v mislih, da izpričamo vero v presveto Evharistijo in potrdimo svojo pripadnost katoliški skupnosti. Na svetovnem kongresu v Filadelfiji pa smo ameriški Slovenci mogli tudi dejansko sodelovati. Romali smo v to mesto in tam v bratski povezanosti sprejeli pozdrav in blagoslov svetega očeta Pavla VI. Mnogo spominov nas veže na ta veliki dogodek. Bolj kot spomini pa je za nas Slovence živa obljuba, ki smo jo tedaj v navzočnosti koprskega škofa Janez Jenka sprejeli. Slovenci po vsem svetu, bomo na predvečer praznika Marije Pomočnice kristjanov, v naših domovih prižgali svečo in preživeli večer v mislih na krščanska izročila. Slovesna obljuba je vredna slovesnega spomina. Letos, na deseto obletnico kongresa v Filadelfiji, bodo 23. maja po naših hišah spet prižgane sveče. Dodatno pa nam v Clevelandu Slomškov krožek pripravlja spominsko romanje k Lurški Materi božji na Char-don Road. Na tem romanju, v soboto, 31. maja, bo navzoč clevelandski škof, prevzv. Edward Pevec, ki bo ob osmih zvečer pred lurško votlino vodil pete litanije Matere božje in nato procesijo z lučkami, prižganimi v pozdrav Brezjanski Mari- K tej spominski slovesnosti smo vabljeni vsi Slovenci. Vabi nas deset let stara obljuba in vabi nas Pomočnica z Brezij. JML ZAHVALA TABORA CLEVELAND, O. - Odbor Tabora DSPB v Clevelandu se iskreno zahvaljuje vsem, ki ste se udeležili spomladanskega družabnega večera, kakor tudi vsem sodelavcem, ki so po svoje pripomogli, da je večer ponovno odlično uspel. Socialni sklad naše organizacije je s tem zopet prišel do prepotrebnih virov, ‘s katerimi še redno po trikrat na leto podpira gotovo število ljudi, katerim usoda ni bila tako naklonjena, kot je bila nam. Že danes Vas prav lepo vabimo, da se 14. in 15. junija letos udeležite spominske pro- Ljubljanski škof dr. A. Šuštar o praznovanju Marijinega godu Spoštovani gospod Česnik, najlepša hvala za Vaše pismo, ki ste mi ga pisali 1 5. aprila 1986, in za sporočilo, kako je bilo v Philadelphiji sklenjeno, da pred praznikom brezjanske Marije Slovenci doma in po svetu preživijo večer v mislih na krščanska izročila, iz katerih živi naš narod. Radi bomo v Sloveniji v Družini na to posebej opozorili. Če bi bili dobili Vaše sporočilo nekoliko prej, bi ga bili dali tudi v uradni list Sporočila slovenskih škofij. Škof Jenko je sicer skoraj vsako leto omenjal obljubo, ki so jo naredili Slovenci na evharističnem kongresu v Philadelphiji, vendar ni bilo posebnega odmeva, ker je stvar med ljudmi doma premalo znana. Letos pa hočemo dati temu prav poseben poudarek. Vam in vsem članom odbora se za podobico in molitev ter za spodbudo prisrčno zahvaljujem. Bog daj, da bi po Marijini priprošnji povezanost vseh Slovencev doma in po svetu na predvečer praznika brezjanske Marije bila vsem v velik blagoslov in nam zagotovila posebno božjo pomoč. Vam in vsem članom odbora pošiljam prisrčne pozdrave Ljubljana, 30. aprila 1 986 Molitve na pokopališču Vernih duš CLEVELAND, O. — Društvo SPB Cleveland redno vsako leto prireja ob Slovenskem spominskem dnevu, ki je letos v nedeljo, 25. maja, spominske svečanosti s sv. mašo pri Lurški votlini na Chardon Road, Euclid, v spomin na padle žrtve vojne in komunistične revolucije. Sv. maša bo letos ob 11.30 uri. Popoldne ob 4. uri pa bodo na pokopališču Vernih duš (All Souls) molitve za naše rojake, ki so se rešili vojnih grozot, srečno prišli v Ameriko, a se je tukaj že končala njih življenjska pot in so pokopani na pokopališču slave na Orlovem vrhu Slovenske pristave. Letos se bomo še prav posebej spominjali očeta domobranstva — pokojnega generala Leona Rupnika, ob štirideseti obletnici njegove nasilne smrti. Podrobnosti o proslavi bomo objavili kasneje. TABOR, DSPB Umrla v Ljubljani PEORIA, 111. - Dne 15. aprila je v Ljubljani umrla Jelka Vidic rojena Vodišek. V Kopru zapušča moža Brankota, tri sinove in hčer, v Ljubljani pa sestre Ivano Žebre, Elea-noro Budja in Marijo Vodišek, tu v Peoriji, 111. pa brata Mirkota. Naj pokojna počiva v miru! Godfrey Vodišek Vernih duš. Molili pa bomo tudi za tiste, ki so pokopani na Kalvarija pokopališču. Od seznama umrlih, ki je bil lansko leto priobčen v Ameriški Domovini od 21. maja, s° v preteklem letu umrli sledeči. Janez Tomc, Ignacij Hren, Rev. Julij Slapšak, Vida Dov-jak, Marija Balažič, Julka Fer-kulj, Leopoldina Žitnik, Jože Brodnik, Marija Rus, Franc Sleme, Viktor Derling, Joze Kokalj, Emil Mauser, Ivan Vidmar, Marija Petrič, Karel Gumsey, Jakob Zupančič m Jožefa Selič. molitve za naše raj na pokopališču Ver - običajno pri i _ vodili duhovniki ida. Molili še bomo •obu Karla Mauserja ha Kreka ter za slo-jake, ki so padli na v Vietnamu. Potem jakega priložnost, a ab svojih dragih, pokopani. Društv oskrbelo tudi za slo-»tavice, kar se Pot® ža, koliko je že slo-robov na tem pok° > SPB Cleveland lep0 Jovenske rojake, a j vanju do naših pa i v blag spomin vsem rlim rojakom tukaj snominsK narodnem izoblikovanju. Občutek lastninske pravice nad konkretnim omejenim ozemljem je bistvene važnosti za nastanek naroda. Pomislimo, kako je nam vsem zakoreninjena misel, daje Koroška »naša, slovenska«, kljub današnji politični in kulturni situaciji. Osebno a hkrati socialno dejstvo, da življenje prebivalcev poteka v določenem kulturno-zemljepisnem okviru gotovo ustvari v teku generacij trden, globoko vsidran občutek pripadnosti. Ta misel se rojeva zaradi osebnih, družinskih in poklicnih vezi, zaradi soustvarjanja materialnih in duhovnih vrednot v določenem prostoru. Kdor posveti celo življenje ali (dalje na str. 4) ču Vernih duš. Frank Tornih ISKRICE oj čoln po S^P' ggtonj jr sovrbžna je, za se pred trpljenj zateka pod ok'" Ha-Hec-Hi-Ho>Humor! Skuhal . »i j pogrel mep-an KEGUANJE — BOWLING (Konec) Scout AMfrr 6F ■i- S' (• > * 1 10 i$F aF itd a^T W I ioF a&f' H »r 10^ |3Cut'rn se zelo počaščenega,« je dejal Ingersol škofu, stih Pa. ^udno se mi zdi, da ste mene sprejeli, svojih zve-Phjateljev pa ne sprejemate.« pre . 9a pogleda naravnost v oči in reče: »Zatrdno sem lcan, da bom večino svojih prijateljev videl na drugem sVetu '• ua Dom večino svojin prijateljev videi na aruc vjrjir^- ^ar Pa se vas tiče, je to morda zadnja prilika, da vas *a b^ SOc*n'l< bil vprašan, kaj je največja možna kazen '"mijo, je odgovoril: , >>Dve tašči.« hoUs^as so cold, the snowman was trying to get into the In tudi letošnji farni dan je Ko sem na drugo majsko soboto ravno pred polnočjo zaprl za seboj vrata svojega stanovanja, sem v srčnem zadovoljstvu vzdihnil: Hvala Bogu, tudi ta letošnji farni dan slovenskega sv. Cirila je spet za nami. Verjetno so imeli takšen vzdih to noč tudi Babnikovi, Zupanova ter Judita Prelog, kajti na nas je spet padla vsa teža prireditve farnega dne, kot zmerom pade vsaka farna prireditev, ki je hkrati tudi zabavna, organizirana iz dveh vidikov: prvič, da naša cerkvica sv. Cirila dobi nekaj novih denarnih sredstev za vzdrževanje, in drugič, da pridemo farani in srenj čani v sproščenosti skupaj, da bi se nekaj bolj v zabavi povezali med seboj. Na Njujorškem smo slovenski ljudje zdaj kar nekam preveč razstreseno naseljeni. Še zadnja strnjenost naših ljudi v Ridgevvoodu se je razpršila zaradi smrtnih primerov v zadnjih letih, tudi zaradi odselitve v njujorško »podeželje«, če se smem tako izraziti. »Hvala Bogu!« sem vzdihnil tudi vsled tega, ker sem komaj dober teden poprej v Ameriško Domovino poslal svoj zadnji sklicevalni s.o.s. klic, ko sem ob koncu dopisa dejal: »Tako, danes kronike ni. ...le vabim na farni dan slovenskega sv. Cirila... Čeprav je odziv še slab, upam, da bo naš farni skup tega večera lep...« In tako se je zgodilo! Nekaj jih ni prišlo celo od tistih, ki so se poprej prijavili, pa je prišlo še nekaj več kot teh takih, ki se niso bili prijavili. Tako je bil naš skup tega večera kar lep, čeprav ni bilo kaj naših mladih družin. Le Langovi, Vodlanovi in Zupančičevi so prišli, seveda Babnik-Zupanovi so bili med delavci v kuhinji in streženju. Pogrešali V BLAG SPOMIN OB PETNAJSTI OBLETNICI, ODKAR SE JE ZA VSELEJ POSLOVIL OD NAS NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE IN BRAT JOSEPH MIHELICH ki je umrl 20. maja 1971. 15 let je že minilo, odkar Te več med nami ni. V našem srcu še živiš, in boš živel do konca naših dni. Žalujoči: soproga CAROLINE sin JOSEPH 2 sestri v Sloveniji ter ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio, 20. maja 1986. pa smo našo mlado družino, ki je skorajda največ obetajoča za našo farno prihodnost. Da je ni bilo, je bil vzrok zelo težak, rekel bi, kar malce pre-težak ne samo za družino, ampak vprav za nas vse, ki smo povezani v slovensko sveto-cirilsko farno skupnost. Že na pustni zabavi sem pogrešil omizje Vilka Čeča. In tako tudi zdaj. Na naših farnih zabavah je nastala nova praznina, kajti brata Vilka s svojo družino in prijatelji ne bo več med nami. Na veliki petek, 4. aprila, je odšel za zmerom od nas. Gospodar našega življenja ga je zvabil v svoj večni skup, ki je drugačen od našega. Lepši je, bolj plemenit in sama duhovnost ga je. Ko pride ta klic, nihče ga ne more preslišati, vda se mu in mu sledi zvesto, kamor ga zvablja... Brat Vilko je bil po rodu Tržačan, katerega družina je nekaj let po prvi svetovni vojni prebegla v Jugoslavijo. Živeli so zvečine na Sušaku, le nekaj časa tudi v Zidanem mostu. Zato je njegova žena Ana Hrvatica. V Ameriko je prišel preko Francije leta 1961 z ženo. Tu se mu je rodil sin, ki zdaj študira medicino. Takoj se je vključil v našo farno skupnost. Bil je zvest naročnik Ameriške Domovine in Sokolskega vestnika. Bil je pač trden Slovenec, hkrati pa tudi zaveden Jugoslovan in vnet za ekumenstvo in slovansko bratstvo. Menda tudi danes ni nič narobe, če podčrtam ta del njegovega mišljenja, verovanja in prepričanja. Naš župnik oče Robert ga je pripravil za tisto dolgo pot božje Skrivnosti. Na veliki ponedeljek je šel skozi hrvaško cerkev sv. Cirila in Metoda na luteransko pokopališče sv. Ivana v Elizaville, N.Y., koder si je bil postavil dom za svoja zadnja leta življenja. A mu je bilo odločeno: ne uživati ta dom, ampak tistega od Gospodarja življenja, ki mu bo dom ostal za večno, dokler... Tudi v zadnjem dopisu sem ob premišljevanju življenja naše farne skupnosti govoril o drevesu, ki mu list za listom odpada, pa izrazil upanje, da nam življenjsko minevanje in spreminjanje ne bo načelo življenjskih korenin. Te korenine pa niso samo tvamost življenja, ampak tudi njega duhovnost. Včasih se mi zazdi, da to plat kar malce preveč omalovažujemo, če jo presojam po rednem nedeljskem obiskovanju slovenskega sv. Cirila na Osmi. Tudi cerkveni oznanili zadnjih dveh nedelj me vodita k takšnemu premišljevanju. V cerkveni stavbi smo v zadnjih letih napravili precej izboljšanj: potrebne in lepotne zboljšave v župnišču, popolnoma nova cerkvena dvorana z modernimi sanitarijami, nekaj zboljšanj v kuhinji in zdaj z vzpostavo novega velikega okna v pročelni strani cerkve, je naša cerkvena tvamost veli- NEW YORK, N.Y. že za nami ko pridobila, ki bo naša materiala dediščina onim, ki jo bodo voljni prevzeti. In tako je v cerkvenem oznanilu za prvo majsko nedeljo zapisano: »Cela naša župnijska srenja se mora zahvaliti možem (o-sebno pa tu vstavim: in tistim, ki so darovali, op. T.O.), ki so instalirali okvir za Baragovo okno na pročelju cerkve sv. Cirila. Vsi cenimo nevarno in naporno delo Ivana Blejca (kontraktorja), Toneta Babnika, jci je daroval okvir in izvršil najnevarnejše delo, pomoč pri tem: Toneta Blejca, Marka Gosarja, Maria Sluga, Eda Zi-miča in za čiščenje Karla Klezi-na ml. Steklo bo v par tednih vstavil na mesto naš umetnik Miro Zupančič. - Ob tej priliki ponovno prosim vse, ki še niso doprinesli svojih finančnih žrtev za okno, da to store čim-preje.« In tako prav zares naša slovenska farna skupnost skrbi za materialno plat naše dediščine! Poglejmo pa še malce v drugo plat, ki naj nam nekaj pove o našem duhovnem in narodnem življenju! V cerkvenem oznanilu za drugo majsko — matinsko — nedeljo berem naslednje župnikovo sporočilo: »Prihodnja nedelja je Bin-koštna nedelja in obenem tretja nedelja v mesecu. Ob devetih bo, kot ponavadi, slovenska šola v župnišču. Med mašo bo Marijino kronanje. »Majska kraljica« bo letos Breda Vodlan, ki jo bodo spremljali še dve njeni sestri. Po sv. maši bo zadnja prosvetna ura v letošnji sezoni. Spomnili se bomo naših mater...« V drugem delu tega oznanila pa je povedano še tole: »V par tednih bo končano delo na oknu pročelja cerkve. Ker letos praznujemo tudi 70-letnico naše slovenske župnije, bo blagoslovitev okna predvidoma v prvi polovici septembra. Obenem bomo praznovali sedemdesetletni jubilej naše fare. Več podrobnosti boste zvedeli v prav kratkem času. Po binkošni nedelji bomo izdajali župnijska oznanila — kot vsako leto — samo vsako drugo nedeljo.« Kot kroničar slovenskega sv. Cirila na Osmi pa naj rečem še jaz svoje. Vse gre na počitnice. Šola, prosveta, oznanila cerkvena in Društvo Najsv. Imena je že odšel na prvo majsko nedeljo. Koliko bo ostalo življenja pri fari, da bi kroničar imel kaj dela. In v tem času bodo tekle priprave za veliki dogodek 70-let-nice naše fare in blagoslovitve — kot dozdaj kaže — lepega Baragovega okna. Prvi glasovi kažejo, da bomo ves program naročili od drugod, in da bo bore malo tega domačega sadeža v zgodnji letošnji jeseni, ko bi. morali pokazati, kaj duhovnega in kulturnega še zmoremo v zrelih življenjskih letih. Po takšni poti pa zares ne moremo priti do bogate du- Idalje na str. 4) Obisk Slovenije (Nadaljevanje s str. 2) čustveno pomemben življenja konkretni kulturni skupnosti, je nanjo navezan. Kraji, v katerih se odvija življenje posameznega narodnjaka, so mu zaradi obvladanja in uporabe okolja — z vso zemljepisno in človeško oznako — domači; to je njegova domovina. Ob vsem tem je razumljivo, da če vprašamo Slovenca po Sloveniji-domovini, se mu bo to intuitivno predstavila matična Slovenija, takšno kot jo je osebno doživel v živjenj-skem izkustvu v kulturno-narodnem delovanju v zemljepisnem okviru. V prvih letih bivanja naše politične zdomske skupnosti, je z leti postalo razvidno, da se svetovne in jugoslovanske politične razmere ne bodo hitro spremenile, in tako se je misel na vrnitev v svobodno Slovenijo odmaknila v času. Marsikdo je sklepal, da se ob danih okoliščinah ne bo nikdar vrnil, vrnili se bodo pa njegovi nasledniki čez leta v Slovenijo, kjer ne bo vladala komunistična diktatura. Časi so prinesli spremembe. Gospodarske težave slovenskih emigrantskih družin so bile premeščene po prvih letih bivanja, prav tako so se integrirale v argentinsko (ameriško, kanadsko itd.) življenje. Jugoslavija je po sili političnih in gospodarskih razmer odprla meje za obisk najprej turistov in pozneje okrog leta 1 965 celo za bivše jugoslovanske državljane. In tako so pričeli obiski matične Slovenije ne samo s strani emigrantov v Evropi temveč tudi iz Severne in Južne Amerike. Mnenja o teh obiskih so si bila in so še vedno različna in vsak je zagovarjal svoje trditve z bolj ali manj prepričevalnimi argumenti. Marsikdo rzmed emigrantov je ob tem razlikoval situacijo tistih, ki so na kakršnekoli način bili direktno prizadeti zaradi medvojnih in povojnih dogodkov, z drugimi, ki smo se rodili v tujini. Mnogi so opozarjali nad razliko med tem, kaj je domovina in kaj vladajoči režim, da ne bi prišlo do nespametnih poenostavitvah. Na vsak način je možnost obiska matične Slovenije in zamejstva privlačna želja, saj je glavno žarišče slovenskega narodno-kulturnega življenja, je kot sok, iz katerega še vedno izvira življenje slovenskega naroda in generacije. Vzrokov za obisk Slovenije je mnogo, vsaj s stališča posameznikov: ponovni obisk sorodnikov, družinske pomembne slovesnosti, želja po spoznanju slovenstva in slovenske kulture, doživetje domovine prednikov itd. Navdušenje nad Slovenijo kot domovino se je vgnezdilo v mnoga mlada srca; razočaranje nad novo Slovenijo in nad znanci in domačini je zagrenilo spomine marsikoga iz starejše generacije. Vse starejše in mlajše rodove je pa družila zavest, da so lahko ponosni, da so se odločili ali pa sprejeli usodo slovenskega zdomca. Vsak posameznik, ki je obiskal Slovenijo, ve za vzroke in bilanco tega obiska. Tako kot so se nekateri Slovenci odločili za obisk domovine, tako so se drugi prav tako svobodno odločili, da se ne bodo vrnili iz principa in prepričanja, dokler ne bo v matični Sloveniji zaživela svoboda. Takšne vrste načelnost je odločilna za življenje naše zdomske skupnosti. Skoraj nehote nam pride na misel med drugimi pok. msgr. Anton Orehar, ki kljub velikemu domotožju, ki ga je čutil v srcu, nikoli ni obiskal zasužnjene Slovenije. Ob vseh teh različnih pojmovanjih je pa važno, da se tisti zdomci, ki so se odločili za obisk Slovenije, zavedajo, da je njihov stik z domovino povezan s posebnim poslanstvom. Mislimo, da nihče izmed članov naše skupnosti ni obiskal Slovenije kot turist. Vsak obisk domovine je povezan z nalogami, ki jih narekuje že sama vest. Ne gre tu za kakšna posebna dejanja ali izzivanja, temveč samo za to, da smo pričevalci resnice. Ta avtentičnost se pa razodeva v tem, da, če je prilika, povemo najožjemu sorodniku ali pa partijcu, da smo politični emigranti; zakaj smo se odločili za zdomstvo; kako si predstavljamo bodočnost Slovenije doma in v svetu; da ni potrebna junaška mera poguma, da razložimo sonarodnjaku, kako živimo Slovenci v zdomstvu — v svobodi, kaj delamo, katere so naše tiskovne izdaje, itd. Če se pa prične razgovor o zgodovini in preteklosti našega naroda, imamo isto pravico kot naš sogovornik, da mu predo-čimo našo verzijo o dogodkih med drugo svetovno vojno in po njej. Resnica nas bo osvobila in bo osvobodila slovenski narod, če bo v naših srcih pogum in ljubezen, da jo posredujemo sonarodnjaku v pisani besedi in v odkritem razgovoru, mnogokrat celo na domačih nesvobodnih tleh. (Konec) Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 - V družinski lasti že 82 let. - Tudi letošnji farni dan že za nami... (Nadaljevanje s str. 3) hovne dediščine, za katero pravimo, da jo moramo prenesti v naslednji rod, da se bomo ohranili, in da bi ohranili naše slovenstvo na tuje! Dobro se pregrejmo v poletnem soncu, ker rabimo izrednih moči za obiranje naših bogatih — naših svetocirilskih — sadežev, ki jih bo in jih je že spočelo lastno duhovno ohranjevanje v iskanju čim manjših naporov, da bi ob 70-letnici prikrili svojo nezmogljivost. Tone Osovnik Vodstvo KP Slovenije po 10. kongresu Sredi aprila je bil 10. kongres Zveze komunistov Slovenije. Izvoljen je bil nov, precej pomlajen centralni komite, leta pa je na svoji prvi seji izvolil 13 članov predsedstva CK ZKS. Predsednik slovenske partije je Milan Kučan, rojen 1. 1941, sekretar predsedstva pa je Miloš Prosenc (1938). Drugi člani so: Ivan Dolničar, Vlado Klemenčič (1939), Matjaž Kmecl (1934), Andrej Marinc (1930), Rafael Razpet (1932), Ciril Ribičič (1947), Jože Smole, Slavko Soršak, Emil Štern, Tina Tomlje (1935) in Iztok Winkler (1939). Izvršni sekretarji CK ZKA so: Ciril Baškovič, Milan Bratec, Robert Černe (1956), Silvo Komar (1951), Sonja Lokar, Jože Miklavc, Živko Pregl, Dušan Semolič (1947), Lenart Šetinc, Jože Utenkar (1940). V BLAG SPOMIN TRIDESETE OBLETNICE SMRTI našega ata in starega ata Thomas Postotnik Svojo blago dušo je izdihnil dne 21. maja 1956. Prelepi majski cvet se zopet nam odpira, spomin nekdanjih let pa potok solz utira. Kako boli spomin grenak te trde zemeljske ločitve, tolaži pa nas up sladak, po smrti večne se združitve. Žalujoči ostali: Dan Postotnik - sin Mary Pangonis, Dorothy Anne Sittley, hčeri vnuki in vnukinje. Cleveland, O., 20. maja 1986. Tony Petkovšek oddaja dnevno že 25 let: 12.500 ur radio programov Preteklo nedeljo popoldne se je v La Malfa Party Center v East-laku, Ohio, zbralo več kot 700 gostov na slovesnem praznovanju 25. obletnice dnevnih radijskih oddaj Tonyja Petkovška. Tekom teh let je oddajal komaj 45-letni Petkovšek kar več kot 12.500 ur, namerava pa nadaljevati, kot je povedal, še 25 let. Povezovalec programa je bil kong. Dennis Eckart, ki ga vidite na sliki zgoraj skupaj s Petkovškom. G. in ga. John Dejak (levo spredaj), g. in ga. Matt Hutar ter g. 'B ga. Tone Stepic (desno) so bili med številnimi rojaki in rojakinj*" mi, ki so se udeležili slovesnega praznovanja 25, obletnice Tony Petkovškovih radio oddaj preteklo nedeljo. Zadaj pri tej m*** je viden James Debevec, lastnik Ameriške Domovine. (Obe sliki: Madeline Debevec) MALI OGLASI COOK WANTED Experienced cook with an ethnic background, for restaurant in Geneva, O. 486-19*5 after 3:30 p.m. (35-42) FOR SALE — EUCLID 4 bdrms. Screened porch. 2 full baths. 2 car garage. Lge lot. Near shopping and transportation. 943-4336. (38-41) Office for Rent Beachland Medical Bldg. E. 200 St. & Lake Shore Blvd. Call John E. Lokar evenings: 731-5515 (39-50) Oglašujte v Ameriški Domovini! Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 For Sale by Owner Near St. Mary's. 3 bdrms-car garage. Remodeled- NeW roof & much more. UpPer 30's. Call 249-7756. (37-40) For Sale 3 bdrm brick colonial. “I 5 YrS old. Air. 2’A car 9ara^' Beverly Hills area. $82,50U-Call 585-71l2(37 40) WOMAN TO CARE FOB SEMI-INVALID LADY ^ I day a week, 5 hours »aturday from noon to >.m. 831-4122 or 944-3737. (39-42) KVALITETNA POPRAV,LA Vseh vrst garažnih vrat, ° piralcev in radijskih k°n^ Popravljam tudi elektn napeljavo in naprave-Kličite 268-0100. ()<) Hiše barvamo zunaj in zn° fy Tapeciramo (We wa,lpap ve Popravljamo in delamo n . kuhinje in kopalnice ter druga zidarska in mizar Lastnik TONY KJUSTAV^ Pokličite 423-4444 ali 729-1 Kraševci srednje kamene dobe V podzemski jami Divaškega krasa odkrili zanimivo prebivališče kamenodobnega človeka (Po Teleksu) — Zdaj ni nobenega dvoma več: na Krasu živijo ljudje nepretrgoma od starejše kamene dobe do dana-Snjih dni. Do pred nedavnim je obstajala domneva, da so Prazgodovinski naseljenci Krasa po starejši kameni dobi zaradi spremembe podnebja ali drugačnih vzrokov to pokrajino zapustili in se tja vrnili ijele v mlajši kameni dobi. Dr. ranče Leben pa je zdaj našel dokaze, da so praljudje živeli tod tudi v srednji kameni dobi. Teh dokazov je našel toliko, a sprva ni mogel verjeti lastnim očem, da je to, kar se mu Je Pokazalo pod mlajšimi kulturnimi plastmi in pod debeli-tm sloji zemlje in kamenja, vse tes- Toliko koščenega orodja In orožja, ki ga je izdelal člo-v®k pred kakšnimi osem tisoč a 1 devet tisoč leti, doslej v Slo-Ven'ji ^ niso našli. Tisočletja zgodovine ^ Leta 1977 se je dr. France eben, znanstveni sodelavec ^stituta za arheologijo Znan-venoraziskovalnega centra ■ 0venske akademije znanosti ” Unietnosti iz Ljubljane, v viru usmerjenega razisko-anega programa »Arheološ-ya raztskovanja« lotil izkopa-Podzemske jame Trhlov-* nedaleč od Divaške jame na ''»Skem krasu. Kot vodja ra-v s °Varij mlajše kamene dobe ^Programskem sklopu »Slo- Zena3- prazgodovine do odnjega srednjega veka« naj l |S, ^delavd pobarval nekaj 1 strani na slovenskem kul-rnem zemljevidu. j ., ra^a jama Trhlovca, kak-Q! 0semnajst metrov široka daprt'na 2 *epo obokanim na-^ Jevanjem, naj bi bila zgle-ji11 Primer zatočišča jamskega Veka. Ko so pred leti gradili cesto proti Kopru, je bil jamski vhod kar primeren prostor, kamor so odmetali odvečen gradbeni material, v stranskih rovih pa je bilo skladišče za strelivo, ki so ga potrebovali za miniranje cestne trase. Tako neugledno domnevno prebivališče kamenodobnega človeka so arheologi najprej očistili, prišli pol metra pod tem nasutjem na jamska tla, kopali in našli: najprej plast antičnih in srednjeveških o-stankov, nato prazgodovinske kovinske najdbe, zatem lepo ohranjena prazgodovinska ognjišča in čisto spodaj ostanke mlajše kamene dobe. Ker s sondiranjem niso odkrili ostankov človekovega bivanja iz stare kamene dobe, so se preselili v bližnjo podzemsko jamo Malo Triglavco nedaleč od ceste Divača-Lokve v smeri proti Lipici. Tam se je na robu kraške vrtače odpiral manjši spodmol, širok kakšnih osem metrov, o katerem so bili prepričani, da ga bodo na hitro pregledali in nadaljevali delo na primernejšem kraju. Vendar so že ob prvem sondiranju poldrugi meter globoko naleteli na zanimive prazgodovinske najdbe: kovinske predmete iz bronaste dobe, prazgodovinsko keramiko, kamnito puščico in nekaj koščenih šil. Leta 1981 so se izkopavanj v tej jami lotili sistematično in jih niso končali do zdaj. Tako so polovico spodmola prekopali do globine pet metrov, presejali vso zemljo, ki so jo znesli iz jame, delno pregledali prostor pred jamo in naredili nekaj sond v drugi polovici spodmola. Predmeti, ki so jih našli, nedvoumno dokazujejo, da so v tej jami nepretrgoma Dragi rojaki, potujete v Evropo? Pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem r®voredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACE L)TELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, ®efonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, ‘ni-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo Sodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna °oa $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, ^ferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restav-bac*ja v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU Poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico a vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK: DOBRODOŠLI! 34 170 PH-PALACE HOTEL, Corso Italiana 63 Gorizia-Gorica, Italy; Tel.: 0481-82166; Telex 461154 PAL GO I živeli ljudje od približno leta 7000 do 800 pred našim štetjem. V jami so našli nekaj ognjišč in veliko neobdelanih živalskih kosti, kar pomeni, da so ljudje tod živeli in jedli. Kot domneva dr. Leben, je bila jama predvsem človeško zatočišče: če je bilo zunaj lepo vreme, so bivali predvsem zunaj, v vrtači pred jamo pa so imeli zunanje prebivališče. »Pri nas,« prav arheolog Leben, »doslej nismo kopali v kraških vrtačah, da bi tako morebiti našli ostanke človeških prebivališč. Ko bomo končali izkopavanja v Mali Tri-glavci, bomo nedvomno prekopali še vrtačo pred njo. Če smo našli tako bogate ostanke pračloveka v jami, bi utegnili tudi pred njo najti kakšne sledove njegovega bivanja.« Plast iz srednje kamene dobe Doslej na Krasu še niso našli človekovih naselij iz kamene dobe, pač pa so našli ostanke primitivnih naselij iz te dobe v Panoniji pa tudi na Štajerskem in v Beli Krajini nad izvirom Krupe. Tudi na Tržaškem krasu so Italijani že našli naseljeno vrtačo iz mlajše kamene dobe in na podlagi najdb ugotovili, da se je takratni človek ukvarjal z gojenjem žitaric in stročnic in da je imel doma tudi že nekatere udomačene živali. Sicer pa je tudi dr. Leben v Mali Triglavci odkril vrsto takih predmetov, iz katerih je mogoče sklepati, s čim se je ukvarjal naš Krašovec pred toliko tisočletji. V eni izmed kulturnih plasti je našel polno odbitkov živalskih kosti; doslej so strokovnjaki ugotovili enajst divjih in štiri domače živalske vrste, ki jih je človek prinesel v jamo. Med njim je tri četrtine ostankov lovnih in divjih živali; z dobro polovico prevladuje jelen, sledi divja svinja in srnjad; od drugih je največ kosti jazbeca, redke pa so kosti zajca, rjavega medveda, volka, lisice, risa in divje mačke. Med temi kostmi je dr. Leben našel tudi kost jamskega medveda, ki tja nikakor ne sodi, kajti jamski medved je že precej pred tem izumrl. Verjetno so lepo kost tedanji mlajšekame-nodobni lovci in poljedelci prinesli v »svojo« jamo od drugod, kjer so jo našli med »zapuščino« svojih prednikov. Od ostankov domačih živali so arheologi našli v jami kosti goveda, ovce, koze in psa. V isti kulturni plasti, ki pripada mlajši kameni dobi, so našli kose prstenaste posode, koščena in kamnita orodja in ploščato sekiro. Ob jamski steni so našli med deli posode tudi kose človekove lobanje. Ko so sistematično pregledali to plast, so kopali še globlje in tri metre in pol pod prejšnjimi jamskimi tlemi naleteli na novo kulturno plast, debelo Nmkal orodfa in orotfm, ki ga ja Izdaial prazgodovinski Krašavac do en meter. V njej je bilo o-gromno večjih in manjših kosti in rogovja jelenjadi, medtem ko je bilo ostankov drugih živalskih vrst le malo. Med kostmi ni bilo niti enega samega keramičnega kosa, kar pomeni, da človek tistega časa takih posod še ni znal izdelovati. Pač pa so v tej globini našli rožene in koščene predmete ter nekaj majhnih orodij, »ki vsekakor kažejo tradicijo srednje kamene dobe«, kot pravi dr. Leben. Gre za obdelane kosti in dele živalskega rogovja, ki jih je človek uporabljal za rahljanje zemlje, drugače obdelane kosti in koščice, ki so mu služile kot šilo, rezilo, praskalo ali obdelovalno orodje za odiranje in pripravo živalskih kož. Pračlovekovo duhovno življenje Najvrednejša med vsemi temi predmeti je vsekakor dobrih pet centimetrov velika koščena ribica z luknjo namesto očesa. »Človek jo je imel verjetno obešeno za pasom,« pravi dr. Leben. »Služila mu je za nožiček, mogoče dodatno tudi kot okrasek, ni pa izključeno, da je bila poleg vsega tega ali celo predvsem amulet.« Človeka, ki je hodil po teh kraških krajih takoj po ledeni dobi, si navadno predstavljamo kot divjaka. Vendar so arheologi ugotovili, da je bil uspešen lovec, da je obdeloval polja, da je imel udomačene nekatere živali — in da je častil spomin na umrle in zagrobno življenje. Dr. Josip Korošec piše ob izkopavanjih v Ajdovski jami nad Nemško vasjo, ki naj bi bila »cerkev« mlajše kamene dobe, da je »upanje v zagrobno življenje značilno za razvoj številnih družb in predstavlja konstanto od prazgodovinskega obdobja do novega veka«. Ta človek niti v ledeni dobi ni bil navezan izključno na svojo ozko domovanje, ampak je bil tudi popotnik. Ko so v Babji jami pri jamarskem domu na Gorjuši nedaleč od Domžal našli 23 kamenih artefaktov in odbitkov, ki so povečini iz dobrega kresilnika, ter precej kostnih fragmentov iz zob ledenodobne favne, so ugotovili, da se je ledenodobni lovec pred nekako 12.000 leti zatekel tudi v to jamo. »Odkritemu paleolitskemu inventarju,« je napisal o najdbah v tej jami dr. France Osole leta 1972 v Naših jamah, »je prav lahko najti analogije v materialsni zapuščini na Krasu, kar pomeni, da so poznole-denodobni lovci niso združevali le na kraških planotah, ampak so na svojih pohodih prekrižali verjetno vso Slovenijo. V jamah, ki so bile manj primerne za bivanje, kot je, na primer, Babja jama, so se zadrževali le krajši čas, le mimogrede«, ponekod drugje pa so imeli stalnejša bivališča. V Mali Triglavci, ki je bila do začetkov arheoloških izkopavanj prav neugledna, majhna jama, spodmol, pred nekaj tisoč leti pa očitno prav primerno zatočišče kamenodobnega lovca in nabiralca, je imel stalnejše domovanje. V njej je dr. Leben našel na stotine odbitkov in na desetine orodij — in to ga je sprva begalo: v vsej Sloveniji do takrat niso našli takih koščenih orodij; poznali so le dva taka predmeta iz jame Špehovke nad Hudo luknjo, ki ju je našel prof. dr. Srečko Brodar pred vojno, pa še ta dva sta bila le odlomka in močno poškodovana. Zdaj pa je bilo naenkrat na kupu toliko tega orodja in orožja, cel kup orodij in jelenovega rogovja! Vsekakor je to izjemno pomembna najdba, saj doslej v Sloveniji še niso našli takega koščenega orodja. Za poznavanje starejše slovenske prazgodovine ta najdba vsekakor ogromno pomeni. Življenje pred 8 tisočletji Najdena orodja bi za zbiral-ca-amaterja pomenila zanimivo dragocenost, za znanost pa pomenijo veliko več. Znanstveniki lahko na podlagi take najdbe sklepajo, kako so živeli ljudje tistega časa, kaj so jedli, kaj so delali in koliko so potovali in trgovali, skratka, sklepajo lahko o ekonomiji in načinu življenja praprebivalcev tistega predela. Kraševec, ki je živel pred jamo Mala Triglavca in pogo-(Dalje na str. 6) KOLEDAR PRIREDITEV ZORA PIŠČANC PASTIRICA URŠKA Nadaljevanje MAJ 25 — Društvo SPB Cleveland priredi slovenski spominski dan žrtve med okupacijo in revolucijo, s sv. mašo ob 11.30 pri Lurški votlini na Chardon Rd. 26. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi Spominski dan slovesnost v parku. 31. — Slomškov krožek priredi Majniško pobožnost, pete litanije Matere božje ter branje šmarnic in procesijo s svečkami zvečer ob 7.30 pri Lurški Materi na Chardon Rd. JUNIJ I. — Otvoritev Slovenske pristave za leto 1986. 8. — St. Clair lovsko društvo priredi stejk večerjo na Lovski farmi, 6599 Ravenna Rd. 14. in 15. — Tabor, DSPB Cleveland poda spominsko proslavo na Orlovem vrhu Slov. pristave za vse slovenske domobrance in vse žrtve komunistične revolucije ter obhaja 40-letnico umora gen. Leona Rupnika. 15. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi prvi piknik. Začetek ob 11. s sv. mašo pri kapeli v Parku Triglava. 22. — Slov. šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 5. — Dramsko društvo Lilija priredi predstavo »Pri belem konjičku« na prostem na Slovenski pristavi, v proslavo 25-letnice SP. V slučaju slabega vremena, bo prireditev prestavljena na 12. julija zv. 6. — Misijonska Znamkarska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. II. , 12. in 13. — Župnija sv. Vida priredi poletni festival. 19. in 20. — St. Clair lovsko društvo priredi skupno z lovskimi društvi iz Toronta prijateljske tekme na glinaste golobe, na Lovski farmi, 6599 Ravenna Rd. 27. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. 27. — MZA krožek v Milwau-keeju priredi Misijonski piknik s sv. mašo ob 11. Kosilo, igre in srečolov. AVGUST 9. — Balincarski krožek Slovenske pristave priredi družabni piknik na SP. 10. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi drugi piknik. Sv. maša ob 11., sledita kosilo in ples. Igra Amonov orkester. 24. — Slovenski dan na Slovenski pristavi, v proslavo 25-letnice SP. Sodelujejo slovenska kulturna društva v Clevelandu. 31. — Ansambel »Alpski sek- stet« praznuje svojo desetlet- nico javnega nastopanja na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 12. — Ženski odsek pri Slovenskem domu za ostarele priredi kartno zabavo v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti. 13. — Fantje na vasi priredijo koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Po koncertu ples. Igra Alpski sekstet. 14. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 21. — Društvo SPD Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. 28. — Oltarno drušvto pri Sv. Vidu priredi kosilo v avditoriju. 28. — St. Clair lovsko društvo priredi pečenje školjk na Lovski farmi, 6599 Ravenna Rd. 28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi Vinsko trgatev. Kosilo opoldne, sledi veselica. OKTOBER 18. — Tabor, DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 18. — Glasbena Matica poda večerjo, koncert in ples v SND na St. Clair Ave. Igra Don Slogar orkester. 26. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 pop. 26. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 8. — Belokranjski klub priredi martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. 9* — Pevski zbor Jadran priredi koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. 15. — Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci. DECEMBER 6. — Slovenski Dom št 6 ADZ praznuje 75-letnico z večerjo in plesom v SDD na Recher Ave. Igra Joe Fedor-chak orkester. - 1987 -JANUAR 31. — Tradicionalna »Pri- stavska noč« v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. FEBRUAR 21. — St. Clair lovsko društvo priredi Lovsko večerjo v Slov. nar. domu na St. Clairju. & ISKRICE Samo eno je, kar se nikoli ne spremeni v trpljenje — dobro, ki smo ga storili. M. Maeterlinck Verniki so se usuli iz cerkve. Ženske so najprej obiskale grobove svojih dragih, moški pa so šli na trg, kjer je kar mrgolelo stojnic. »Mati,« je Urška potegnila mater za roko, »gospod vikar mi je rekel, naj pridemo po maši k njemu v farovž.« »Tebi je to rekel? Čudno, kaj pa ti hoče? Si se morda slabo obnašala v cerkvi?« je bila mati zaskrbljena. »O ne, mati, to pa ne!« je odločno ugovarjala Urška, sedaj že trdno prepričana, da to ne more biti vzrok naročila. »Prav, pokličimo še očeta, tudi on mora biti zraven.« »Jan, ti boš šel za hip z materjo; mislim, da bomo takoj opravili,« je Urška izročila Jana materini roki. sto tudi v njej, je nedvomno obdeloval zemljo in kolobaril. Z orodjem, ki si ga je izdelal, je znal obdelovati živalske kože. Opustil je že izdelovanje kamnitega orodja in orožja in kot obrtnik izdeloval primer-. nejšega, koščenega. V Mali Triglavci je stalno živelo več družin, vsekakor kakšnih dvajset ljudi. Njihova ekonomska podlaga je bil večidel lov, naseljenci pa so bili specializirani lovci, predvsem na jelenjad in na divje svinje. Ulov je popolnoma zadovoljil vse potrebe prebivalcev po mesni hrani. Ker so arheologi našli med izkopaninami tudi kosti psa, domnevajo, da so takratni prebivalci že poznali lov s psi sledniki in gonjači. V tistih časih Kras ni bil tako gol, kot je zdaj in kot je bil še bolj pred desetletji. V jami so našli kosti živali, ki so tipični gozdni prebivalci, kar pomeni, da je bilo takrat tam drugačno okolje, predvsem več gozda. V tem gozdu so nedvomno živele tudi roparice, ki pa jih človek večinoma ni lovil. Krašovec je bil takoj po koncu ledene dobe tudi že trgovec, kar je prav tako mogoče sklepati iz arheoloških ostalin. Orodje ali orožje iz obsidi-ana, trde vulkanske kamenine, je lahko prišlo le z Liparskih otokov, našli pa so ga v jamah Tržaškega krasa. Prav tod, na Krasu, je bilo najživahnejše menjalno gospodarstvo, kjer sta se srečevali panonska in jadranska kultura. Iskanje ledenodobnega človeka Jamo Malo Triglavco bo vsekakor vredno čisto do konca preiskati; ni namreč izključeno, da bodo še globlje našli ostanke še starejše kamene dobei in ostanke ledenodobne- Naslonjen na pokopališčno obzidje jih je čakal oče Jakob. »Pojdimo, da se odteščamo, potrebni smo že vsi.« »Oče,« ga je Urška prijela za roko, »gospod vikar mi je v cerkvi rekel, naj se zglasimo pri njem.« Oče jo je ostro pogledal v svetle oči. Ni povesila pogleda. »Pa pojdimo!« je odrezal in se prvi napotil proti Zagradu, kjer je ob farni cerkvi sv Štefana stalo župnišče. Jan je ostal na trgu z materjo, Urška s starši pa je s trepetajočim srcem stopila v župnišče. »Le naprej, le naprej!« se je na očetovo trkanje oglasil vikar Luka Piter. Vstopili so. Vikar je sedel za mizo in nekaj pisal. Dvignil je očala visoko na čelo in jih po- ga človeka. »Do sedaj najstarejše najdbe v dolenjskih jamah iz Jame pri Njivicah nedaleč od Radeč so postavljene na začetek mlajše stopnje stare kamene dobe, do je po absolutni kronologiji nekako v čas 40.000 let pred našim štetjem. Dosti mlajša je kamnita industrija iz Ciganskih jam pri Kočevju. Iz mezolitika, prehodnega obdobja stare kamene dobe v mlajšo kameno dobo ali neoli-tik, nimamo tod še nobenih izkopanin«, je pred več kot 15 leti napisal dr. France Leben v mših jamah. V publikaciji Adriatika, ki je izšla v Zagrebu leta 1970, pa je napisal: »Kdaj se je naselitev pričela in koliko časa je trajala, nam lahko povedo le ostaline materialnih kultur v stratigrafskem zaporedju jamskih plasti. Res pa je tudi, da do danes še nimamo na vsem območju jugovzhodnih Alp niti ene povsem raziskane jame, ki bi nam odkrila dejansko stanje o časovni in kulturni pripadnosti njenih sedimentov in najdb. Vsi dosedanji zaključki so le možna sklepanja na osnovi delnih in nedokončanih raziskovanj in njih izsledkov.« Jama Mala Triglavca bo tako nemara prva odkrila te skrivnosti, ko jo bodo arheološko do konca preiskali. Že dosedanje raziskave pa so odkrile zapuščino človeka iz mlajše kamene dobe, s čimer so na slovenskem Krasu dobili prve dokaze o neolitski materialni kulturi jadranskega tipa, predvsem pa dokaze o mezolit-ski, srednjekamenodobni poselitvi na tem območju. Zdaj je treba tam najti le še ostanke ledenodobnega človeka. Marjan Raztresen Kraševci srednje kamene dobe (Nadaljevanje s str. 5) gledal. Končno je njegov prijazni pogled obstal na Urški. »Zaradi Urške sem vas klical.« »je kaj narobe, gospod vikar?« se je prestrašila mati. »O nič se ne boj, Tereza, vse je v redu. Tako sem sklenil, da bi na jesen začeli s šolo.« »S šolo?« sta se začudila Jakob in Tereza. »Kakšno šolo?« Kaj ima njihova Urška pr' tem? Doslej so hodili v črne šole le nadarjeni fantje, ki so potem postali duhovniki. Ne pomnka, da bi šel kdo iz njihove vasi v take šole. »Urška je deklica, gospod vikar,« je strahoma ugovarjal oče. »In kaj potem?« je bil vikarjev glas strog in mil obenem. »Kaj ne smejo dekleta znati pisati in brati? J't11 morda to škodilo? Kaj hočete za večno ostati le butci, ki komaj vidijo ped pred svojim' očmi in nič več?« se je razhudil. »Naj mi ne zamerijo,« se je skušal opravičiti Jakob. Ur,* 7ačela s šolo in amen.« (Dalje prihodnji torek) NOVI GROBOVI (Nadaljevanje s str. 1) Amalia Legat V ponedeljek, 19. maja, je v ^venskem domu za ostare e trla 87 let stara Amalia Le-t, rojen Vidmar v Sloveniji, koder je prišla v ZDA 14, prej živeča na E. 197 St., ta Josepha, mati Jennie zthum, Vicky Ulogar m try Jane Belay, 4-krat stara iti, 7-krat prastara mati. 0 jničin prvi mož, John Ster -, je umrl pred leti. Bila J inja še živeča ustanovna niča Klub Ljubljana ter cia-:a ADZ št. 6, PSA Št. 3, *. 15o C77. Št. I4- enskega ogscr« k i. Pogreb bo iz Zel-Dgrebnega zavoda n . v četrtek, 22. maja, 5V. Pavla na Chardon ob 9.30, od tam n 5če Vernih duš. ‘N m odru bo nocoj o er jutri, v sredo, P°P-4. in zv. od 7. do Barbara Krajacich k, 16. maja, je v >olnišnici umrla -y Barbara Krajac'eh. arkusic v Cleve an ’ ° '• >969 rajacichu m *• Josephu Sacer> ; jsepha sfc®r‘ t, : Bole, Mildred K a Sacer‘cha’ S le, i, Barbare can Sacericha m NlC ara cicha, 16-krat star rat prastara mat',^ masa (pok.) m ca HBZ Št. 2 • iz Želetovega zavo ^ l St. jutri, v sred Marije Vneb0nok0->. in od tam na P°K Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster Ameriška Slovenska Katoliška Jednota American Slovenian Catholic Union Dnrflvo SV. VIDA Sl. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Bo-_nar' Preds.: Joseph Baškovič; pod-r®ds.: Joseph Hočevar; taj.: Albin . I ek, 18144 Lake Shore Blvd., N h 8l.'1481: blag-: John Turek' r. *orn'ki: Mary Hodnik, James p , ec- Stan Martinčič; vratar: rank A. Turek. Vodja atletike in finskih aktivnosti: Joseph Hoce-ar- 2a pregledovanje novega član-^ vs' slovenski zdravniki. hJitvo zboruje vsako drugo Jelio 10:1 5 dopoldne pod cer-Dri? SV ^'ba- Mesečni asesment se ian ne.potlirati pred sejo in tudi 25. 'n25. julija od 6. do 7. ure Sv \! V društveni sobi avditorija pri bol •l'C*U' V sijaju bolezni naj se n' javi tajniku, da dobi zdravniški 'st 'o karto. j^vo SV. LOVRENCA št. 63 ^1 ubovni vodja: Rev. Anthony Re pr ’ preds-: Joseph L. Fortuna; poc dec SDF'aV Habian; tai-: RalPh Gc 52q 847 E- Hillsdale, tel. 524 ja ’ ‘EaPis.: Mary Ann Sray; blag MlaofST' Weir' 1 5052 Rochelle Dr AntK* ^t8’’ 44^ ^7: nadzornik gini °nv 8- Lausche, Olga Sray, Vii E g. 0rtuna; zastopnika za SND n G0ci ' Joseph Fortuna, Ralp Hts •C’ zastoPn'ka za SND na Mapi dec- ',losepb Fortuna in Ralph Gc st6ri(28stoPnika za atletiko in »boe Godi IU*3: w*osePb Fortuna in Ralp! dr c . travnika: Dr. Wm. Jeric ii Se: e'ercic' 53Ig6 80 na 25.-ega v mesecu n 7.3o leet Ave- Začnejo se ol stya ^V' ^ov' člani sprejeti od roj ° leta starosti. Bolnišk Plaču' ^ *e 88 centov na mesec ii den If bolniške podpore na te Rojaijj6 *e ^,an bolan 5 dni ali več 5tV0 V ^avburgu, pristopite v dru 8V- Lovrencal 0 Dru*1vo SV. ANE št. 150 bo|; 0Vn' vodja: Rev. Anthony Re Predg r6/?S': ^n9ela Winter; pod Winte' elen Krofi; taj.: Josephim 'a 8er ’ 3555 E. 80. St.; blag.: Lau ter, Th^’ ^ad20rnice: Anna Win tapis • v689 ^upancic' Helen Krofi ta atberine Zabak; zastopnic: tastom .na ®G-: Laura Berdyck beien ^Ca za SND na Maple Hts. An«0, *' 2ast0Pnici za Federaci ^'tter ^'nter in Josephim drUIj|iskj dravniki: Vsi slovenski ir Vr,'esecl 8e*e 80 vsaka prva sredi dv°ranj P °b 2.30 popoldne v šolsk 0 e Pri Sv. Lovrencu. ,v° Sv- Marije Magdalene , D*tovni š'- 162 ’dar; v°dja: Rev. Joseph Bo- P°dprec|rebs': Frances Nemanich; ^ary .8" Anna Zakrajšek; taj.: Sid, n?.Mott- 760 E. 212 St., Hy q ’ tel. 531-4556; blag.: ^k; ng 6 ek; zapis.: Frances No- Jo*aOhina°rn'Ce: ^rances Macerol, r6dite,jica6 ^orencic in Mary Palčič; >6 ’a Ohi ^0sal'a Palčič; zastopni-J^ajŠek'0 Federacijo: Anna Z®tbanich'. ^rances Novak, Frances dra,. . . zdravniki: vsi slovenski Nki. S, H sdbi bent secu vsako prvo sredo v se 1 -30 pop. v društveni 0r'ia pri Sv. Vidu. Ase- rt na 2,P°bira 2-krat na leto in si-7- Ur6 . Jan‘ in 25- iuliia od 5-30 . I(V . V' v društveni sobi pri Sv. »e ° '«> n _ «e p°bira*e dan meseca sobota, Se bobir Petek' Ce ie nedelja, pa Ponedeljek. Društvo SV. JOŽEFA št. 169 Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Preds.: Eugene Kogovšek Podpreds.: Anthony Tolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E. 159 St., Cleveland, OH 44110, tel. 541-7243 Pomožna tajnica: Anica Nemec Bol. taj.: Helena Nemec, 541-7243 Blag.: Jennie Tuma Zapis.: Mary Okicki Nadzorniki: Joseph Ferra, John Obat, Antonia Lamovec Direktor za atletiko: John Obat, 481-6129 Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma Vratar: Gary Kokotec Zdravniki: dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki Por. v angleščini: Helena Nemec Por. v slovenščini: Dorothy Ferra Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8. uri zv. v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo od 7.30 naprej in po vsaki seji, kakor tudi 25. vsak drugi mesec (jan., marec, maj, julij, sep. in nov.) ob šestih zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. Če pade 25. dan na soboto ali nedeljo, pobiramo asesment naslednji ponedeljek. Društvo sprejema člane od rojstva do 55. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle do 70. leta za zavarovalnino od $2,000 do $40,000. Društvo PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA št. 172 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds.: Ludmila Glavan Podpreds.: Frank Kuhel Tajnica: Draga Gostič . 19831 Locherie Ave., Euclid, O. 44119, tel. 531-5678 Blagajnik: Joseph Melaher Zapisnikarica: Tanja Gostič Revizorji: Joseph Lach, Bogomir Glavan, Draga Gostič ml. Vratar: Štefan Marolt Častna preds.: Theresa Lach Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer: januar, marec, maj, julij, september in november, na domu predsednice na 1 3307 Puri-tas Ave. ob 7. zv.; februar, april, junij, avgust, oktober in december pa v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., ob 7h zv. Pobiranje ases-menta pol ure preje. Lodge OUR LADY OF FATIMA No. 255 Spiritual Adviser: Rev. John Kumse President: Edward J. Furlich Vice-pres.: Sally Jo Furlich Secy.-treas.: Josephine Trunk, 17609 Schenely Ave., Cleveland, OH 44119, tel. 481-5004 Rec. Secy.: Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz Womens & Youth Activities: Maureen Furlich Men's Sports: Bob Schulz Meetings: Second Wed. of the month at Pres.-Vice Pres, home, 18709 Kewanee Ave., at 6:30 p.m. Tel. 486-6264. Physicians: All Slovene physicians in the greater Cleveland area. Društvo KRISTUSA KRAUA št. 226 Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph F. Rigler, tel. 943-2306 Podpreds.: Mary Wolf-Noggy Tajnik: Frank šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-0020 Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172 Zapisnikarica: Mary Šemen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc, Anthony Rigler Športni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344 Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan Zastopnica za Klub v SND: Angela Lube Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler Vratar: Antonia Šega Seje se vrše na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 12. uri. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem narodnem domu, 641 7 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji. KSKJ vam nudi mnogovrstno in najnovejše, moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem lahko obrnite na tajnika društva. Slovenska Ženska Zveza Slovenian Women’s Union PODRUŽNICA št. 10 Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Predsednica: Jean Planisek Podpreds.: Elsie Watson Zapisnikarica: Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7635 Taj.-blag.: Rosemary Susel Nadzornici: Marie Gombach, Helen Suhy Scholarship: Caroline Stefančič Sunshine Comm.: Faye Moro in Joyce LaNassi Zgodovinarka: Ann Stefančič Sgt.-at-Arms: Alice Struna Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v Slovenskem Domu na Holmes Ave. in sicer v sledečih mesecih: Januar, marec, maj, junij, september, november in december. PODRUŽNICA št. 41 Duh. vodja: Rev. Victor Tomc Predsednica: Justine Girod Podpreds.: Rose Pujzdar Taj.-blag.: Justine Prhne, 1833 Kapel Dr., Euclid, OH 44117, tel. 261-8914 Zapisnikarica: Cecelia Wolf Nadzornici: Rose Pujzdar, Justine Girod Poročevalki: Cecelia Wolf, Justine Girod PODRUŽNICA št. 47 Duhovni vodja: Rev. Anthony Rebol Predsednica: Mary Mundson Podpreds.: Olga Dorchak Taj.-blag.: Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957 Zapisnikarica: Jennie Praznik Nadzornici: Anna Harsh, Elsie Lovrenčič Zastopnici za vse SND: Jennie Gerk in Mary Taucher Seje: Druga nedelja v mesecih marca in septembra, ob 1. pop. V mesecih maja in decembra pa na prvi nedelji, ob 1. pop., v Slovenskem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio. BRANCH No. 50 President: Ann J. Terček Vice-pres.: Dorothyann Winter Secy.-treas.: Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Dr., Cleveland, OH 44143, tel. 442-0647 Rec. Secy.: Ann Winter Auditors: Anne Ryavec, Frances Marolt Sentinel: Stella Baum Reporter: Vera Šebenik Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except July, August and December, at 7:30 p.m. at the Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome. PODRUŽNICA št. 14 Duh. vodja: Rev. Francis Paik Predsednica: Martha Koren Podpreds.: Mary Stražišar Taj.-blag.: Donna Tome, 2100 Apple Dr., Euclid, OH 44143 Zapisnikarica: Addie Humphreys Nadzornice: Vera Bajec, Antoi1 nette Zabukovec, Frances Plut Poročevalka: Alice Kuhar Zastopnice za SDD na Recher Ave.: Anna Cekada, Celeste Frollo, Donna Tomc Zastopnici za Klub društev: Celeste Frollo, Lucille Korencic Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave. PODRUŽNICA št. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds.: Josephine Mohorčič Taj.-blag.: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-4798 Zapisnikarica: Janet Krivacic Nadzornici: Mary Turk, Frances Kotnik Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Asesment se pobira pol ure pred sejo, ter tudi 25. dan v mesecih januarja in julija, od 5.30 popoldne do 7. uri zvečer, prav tako v društveni sobi pri Sv. Vidu. Ako pride 25. dan na soboto, se pobira en dan prej, ako pride 25. dan na nedeljo, se pa p6b(-' ra en dan pozneje. Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini! Ameriška Dobrodelna Zveza American Mutual Life Association Društvo SV ANE št. 4 Predsednica: Antoinette Malnar Podpreds.: Ann Zak Tajnica: Marie Orazem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44123, tel. 486-2735 Blagajničarka: Josephine Orazem Ambrosic Zapisnikarica: Frances Novak Nadzornice: Frances Kotnik, Frances Macerol, Josephine Mohorčič Mladinske aktivnosti: Nettie Malnar Poročevalka: Frances Kotnik Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v društveni sobi pri Sv. Vidu na E. 62. cesti in Glass Ave. Za preglede novih članov pristojni vsi slovenski zdravniki Društvo NAPREDNI SLOVENCI št. 5 Predsednik: Frank Stefe; podpreds.: John Nestor; taj.-blag.: Frances Stefe, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117, tel. 531-6109; zapisnikar: Harold Telich; nadzorniki: Mark S. Telich, John Nestor, Edward Pečjak; mladinski koordinator: Mark S. Telich. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice, 1482 Dille Rd., ob 10. dop. Za ^re^lede'hdviH članov vsi zdfbvhrlti. pWznani od ADZ. Društvo SLOVENSKI DOM št. 6 President: Joseph G. Petrič Vice President: Marie Hosta Secretary: Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., Cleveland, OH 44119 tel. 481-7554 Treasurer Virginia Kotnik Rec. Secy.: Anne Cecelic Auditors: Jean Fabian, Caroline Lokar, Louise Fabec Youth Coordinator: Joseph G. Petrič Medical Examiner: Dr. Anthony Spech Meetings: Second Tuesday of the month, 7:30 p.m., at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio Društvo NOVI DOM št. 7 Predsednik: Anton Švigelj Podpreds.: Anton Škerl Tajnik-blagajnik: Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-7472 Zapis.; Jennie Antloga Nadzorniki: Jože Gabrič, Gabriel Mazi, Ana Mihelich Zdravnik: Vsak po zakonu priznani zdravnik v Ohiu Seje: Prva nedelja v mesecu, ob 10. dop., na domu tajnika. Društvo KRAS št. 8 Preds.: Vida Zak Podpreds.: Mary Price Tajnik; Anton M. Lavrisha, 18975 Villaview Rd., Cleveland, OH 44119 Blag.: Sophie Matuch Zapis.: Jennie Kapel Nadzorniki: Joe Ferra, Pauline Skrabec, Mary Kobal Mlad. odbor: Joseph Skrabec Seje: Drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Društvo CLEVELAND št. 9 Preds.: Albert Amigoni Podpreds.: Stanley Ziherl Tajnik: Andrew Champa, 1874 E. 225 St., Euclid, OH 44117, tel. 481-6437 Blagajnik: Robert Menart Zapisnikar: Ronald Zarnick Nadzorniki: Frank Ahlin, Mary Champa, Tim Dybzinski Koordinator mladinskih aktivnosti: Albert Amigoni Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki Seje: Vsaka prva nedelja v mesecu v uradu ADZ, 19424 S. Waterloo Rd., ob 10. uri dop. Društvo DANICA št. 11 President: Louise Graham Vice-Pres.: Julie Zak Secretary: Mimi Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid, OH 44117 Treasurer: Mimi Turk Rec. Secy.: Mary Hrovat Auditors: Josephine Trunk, Jane Berkopec Medical Examiner: Dr. A. Spech Meetings: Second Tuesday of the month, 2 p.m., AMLA Home Office, 19424 S. Waterloo Rd. Društvo RIBNICA št. 12 Preds.: Louis M. Šilc Podpreds.: John Cendol Taj.-blag.: Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, OH 44092 tel. 944-7965 Zapisnikarica: Frances Tavzel Nadzorniki: Frances Tavzel, John Cendol, Louis M. šile Seje v 1986 bodo ob 2. pop. 27. aprila, 20. julija, 19. oktobra in 14. decembra, na domu preds., 30417 Oakdale Rd., Willowick, O. 44094 Konvenčna delegata: Carole Czeck in Louis Šilc Zastopniki: Klub druStev • John Cendol; Slov. nar. dom. - John Cen- rl i (Dalje na str. 8) Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster (Nadaljevanje s str. 7) dol, Frances Tavzel; SDD, Recher Ave. - Frances Modic, Frank Plut, Louis Šilc; Slov. dom za ostarele -Louis Šilc, Frances Modic, Frank Plut; Slov. čitalnica: F. Tavzel Društvo COLLINWOODSKE SLOVENKE št. 22 Preds.: Stefie Koncilja; pod-preds.: Tina Collins; taj.-blag.: Frank Koncilja, 1354 Clearaire Rd., Cleveland, OH 44110; tel. 481-6955 zapis.: Stephanie Dagg; nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Millie Novak; zdravnik: vsi slovenski zdravniki; seje: seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 6. uri zv. v spodnji društveni sobi Slov. doma na Holmes Ave. Društvo KRALJICA MIRU št. 24 Preds.: Agnes Žagar; podpreds.: Ann Perko; tajnica: Alice Arko, 3562 E. 80. St., Cleveland, OH 44105, tel. 341—7540; blag.: Agnes Žagar; zapis.: Mary Prosen; nadzornice: Dolores Hrovat, Mary Prosen, Mary Sever. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1.30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80. St. Društvo SV. CECILIJA št. 37 Preds.: Nettle Zarnick; podpreds.: Anna Šilc, taj.-blag.: Jean McNeill, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapis.: Marie Bond; nadzornici: Frances Steple, Anna Ribic; zdravnik: vsi slovenski Seje so vsaki prvi torek v mesecu ob 1.30 pop. v šoli sv. Vida. Društvo MARTHA WASHINGTON št. 38 President: Terry Hočevar Vice-President: Rose Zalneratis Secy.-Treas.: Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., 692-1793 Rec. Secretary: Carol Lesiak Auditors: Frances Primosch, Josephine Cimperman, Jane Royce Youth Coordinator: Joanne For-dyce. Meetings: Third Tuesday in Jan., April, June, Nov. (Additional meetings as scheduled.) Oltarna društva Altar Societies OLTARNO DRUŠTVO fare Sv. Vida Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar; častna preds.: Mary Marinko; preds.: Amalija Košnlk, podpreds.: Frances Novak; taj.-blag.: Kristina Rihtar, 990 E. 63 St., tel. 391-6545; zapisnikarica v slovenščini: Gabriela Kuhel; zapisnikarica v angleščini: Mary Turk; roditeljica: Ivanka Pretnar; nadzornici: Frances Kotnik in Ann Brinovec. Vsak četrtek ob 6.30 zvečer Ima društvo uro molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. OLTARNO DRUŠTVO fare Marije Vnebovzete Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc; predsednica: Pavla Adamič; podpredsednica: Maria Ribič; tajnica in blagajničarka: Rose Bavec, 18228 Marcella Rd., tel. 531-6167; zapisnikarica: Ivanka Kete; nadzornice: Tončka Urankar, Mary Podlogar, Amelia Gad. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Isti dan popoldne ob 1.30 uri molitvena ura, po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Društvo Naj sv. Imena Holy Name Society DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duh. vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Charles Winter Podpredsednik: Emil Goršek Vice President (Eng.): John Hočevar Tajnik: Joe Hočevar, 11 72 Addison Rd., Cleveland, OH 44103 Zapisnikar: Joseph Cimperman Blagajnik: Anton Oblak Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. HOLY NAME SOCIETY of St. Mary Parish Spiritual Director: Rev. Victor N. Tome President: Mike Pozun Vice Pres.: Dennis Sušnik Slov. Vice Pres.: Rudi Knez Secretary: Dominic Gorshe Treasurer: Art Eberman, 16301 Sanford Ave., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7184 Sick and Vigil Chmn.: Frank Sluga Program Chairman: Frank Zernic Corres. Sec.: Louis Jesek Marshall: Bill Kozak Social Apostolate: Ed Kocin Retreat Chmn.: Joseph Sajovic Catholic Order of Foresters BARAGA COURT No. 1317 Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar Chief Ranger: Rudolph A. Massera Vice Chief Ranger: Charles F. Kikel Past Chief Ranger: John J. Hočevar Recording Secretary: Alphonse A. Germ Financial Secretary: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., tel. 881-1031 Treasurer: John J. Hočevar Trustees: Albert Marolt, Dr. Anthony F. Spech, Joseph C. Saver' Youth Director: Angelo M. Vogrig Visitor of Sick: Joseph C. Saver Field Representative - Frank J. Prijatelj, 845-4440 Meetings held the 3rd Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium, at 8.00 p.m. ST. MARY’S COURT No. 1640 Spiritual Director: Rev. Victor N. Tome Chief Ranger: Alan Spilar Vice-Chief Ranger: Virginia Tre-pal Past Chief Ranger: Hank Skra-bez Recording Sec.: Joseph Sterle Financial Sec.: John Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119 Treasurer: Dorothy Urankar Youth Director: Jennie Jesek Trustees: Gerri White, Harold White, Kathy Spilar Sentinel: Hank Skrabez Field Representative: Frank J. Prijatelj, tel. 845-4440 Meetings are held every third Sunday in St, Mary Study Club Room. Slovenski narodni domovi Slovenian National Homes FEDERATION OF SLOVENIAN NATIONAL HOMES President: Charles Ipavec 1st Vice-Pres.: Joseph Petrie Jr. 2nd Vlce-Pres.: Tom Meljac Secretary-Treasurer: Bill Jansa, 20251 Ball Ave., Euclid, OH 44123 — tel. 481-0124 Corresponding Sec.: Pauline Steple Recording Sec.: Robert Kastelic Executive Sec.: Frank Mahnič Auditors: Steve Shimitz, Dan Pavšek, Sr., Stephie Pultz Historian: Ella Samanich Legal Counsel: Charles Ipavec SLOVENSKI NARODNI DOM 6409 St. Clair Avenue President: Edward Kenik Vice Pres.: June Price Sec’y-Treas.: John N. Perencevic Recording Secretary: Julia Pirc Legal Advisor: Charles Ipavec Auditing Committee: Ann Marie Zak, Antonia Zagar, Ann Opeka, Sophia Opeka House Committee: Edward Bradach, Mary Batis, John E. Leonard, Frank Stefe, Anthony J. Tomse, John Vatovec, Daniel Shimrak, Don Mausser, John Trinko, Stanley Frank. Ways and Means Committee: Frances Tavčar, Jean Križman Alternate: Tom Slak Meetings every second Tuesday of the month in Room No. 1, Old Building, 7:30 p.m. Office hours: 11 a.m. to 3 p.m. Tel. 361-5115 SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Ave. President: Daniel L. Pavšek Vice Pres.: Roy Sankovič Rec. Secy.: Charlotte Ferra Fin. Secy.: Frank Ferra Treasurer: Ray Sterle Auditors: Ray Sterle, Mary Podlogar, Chuck Femec House Comm.: John Jackson, John Hozian, John Kolavich Club Room Mgr.: John and Alba Plutt Federation Reps.: John Habat, Roy Sankovič, Dan Pavšek Other directors: Jane Hozian, Al Marn, Jim Krann, John Habat, Tom McNulty, Frank Podlogar, Bob Ryan. Meetings for Directors every fourth Monday of the month at 7:30 p.m. SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road President: Anthony Sturm 1st Vice-Pres.: Steve Shlmits 2nd Vice-Pres.: Mary Dolšak Secretary: Millie Bradač Treasurer: Frank Bittenc Rec. & Corr. Sec.: Cecelia Wolf Legal Advisor: John Prince Auditors: Frank Bittenc, Cecelia Wolf, Steve Shimits, Luka Mejak; alternate Helen Sturm House Comm.: Tony Silc, Frank Koss, Helen Sturm, John Vicic, Ernest Tibjash, Stanley Grk, Frank Slejko, Luka Mejak, Frank Sadar; alternate Catherine Vicic Reps, to Fed. of Slov. Natl. Homes: S. Shimits, Mary Dolšak, Frank Koss; alternate Millie Bradač Office hours: Mon., Wed., and Fri. 7 do 9 p.m. or by appointment. Phone 481-5378 or 481-0047. SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue, Euclid, OH President: Max Kobal Vice-Pres.: George Carson Secretary: Elmer Nachtigal Treasurer: William Frank Rec. Sec.: Rose Mary Toth Auditing Comm.: Al Novinc (Ch.), Walter Frank, John Hrovat House Comm.: Joseph Petrie (Ch.), Edward Koren, Ed Novak Membership: Rudy Lokar, Josephine Trunk, Bill Jansa Director: William Strah DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave., Cleveland, OH Predsednik: Joseph Klinec Podpredsednik: Ken Ivančič Blagajnik: Joseph Pultz Zapisnikar: Edward Stepic Finančna tajnica: Pauline Stepic Nadzorniki: Stephanie Pultz, Theresa Stefanik, Elaine Saxby Seje vsak tretji petek v mesecu ob pol 8. ure zvečer. SLOVENSKI NARODNI DOM 5050 Stanley Ave., Maple Hts. Predsednik: Robert Kastelic Podpreds.: Frank Urbančič Tajnik: Tom Meljac, 5704 South Blvd., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-5111 blagajničarka: Millie Lipnos Zapisnikarica: Marjorie Church Nadzorniki: Frank Urbančič, Anton Kaplan Odborniki: Louis Champa, Al Lipnos, Anthony Zupančič, Louis Fer-folia, Lud Hrovat, Martin Planišek, Joe Glivar, William Ponikvar, Anton Kaplan, Bob Hribchak Seje vsak četrti torek v mesecu ob 7:30 zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., OH; tel. 662-9731 Upravni odbor korporacije BARAGOV DOM, 6304 Sl. Clair Ave Predsednik: Stanko Vidmar Podpreds.: Vinko Rožman Tajnik: Jože Melaher Blagajnik: Anton Oblak Gospodar: Frank Tominc Social Club: Janez Žakelj Nadzorni odbor: France šega, Lojze Bajc, Jernej Slak Odborniki: Anton Meglič, Franc Kamin, Anica Kurbus, Feliks Kur-bus, Anton Lavriša, Ferdo Sečnik, Maks Eršte, Janez Košir, Jože Dov-jak in tudi zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo. Dom Ima prostore za razne prireditve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je Slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska št.: 881-9617 SLOVENSKA PRISTAVA, Inc. Duhovni vodja: č.g. Viktor Tomc Predsednik: Dr. Mate Roesmann I. podpreds.: Branko Leben II. podpreds.: Maks Jerič Taj.: Stane Mrva, 3014 Rockefeller, Will. Hills 44094 tel 943-1442 Blagajničarka: Marija Leben Zapisnikar: Vitko Sleme Nadzorni odbor: Inž. Franček Gorenšek, John Hočevar, Peter Osenar Razsodišče: Inž. Ivan Berlec, Frank Kovačič, Frank Urankar Slovenska šola sv. Vida: Ivan Zakrajšek Slovenska šola Marije Vnebovzete: Gabriel Mazi, Jože Tomc S.N.P.J. FARM. Heuth Rotd Ladies Auxiliary President: Mary Dolšak Vice-Pres.: Wilma Tibjash Recording Sec.: Jennie Kapel Financial Sec.: Vida Zak, 18“ Sagamore Dr., Euclid, OH 44 . Tel. 481-6247 Auditors: Betty Rotar, R°se Mary Toth, Karen Alich Upokojenski klubi Pensioner’s Clubs FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLVi*’ President: John Taucher Vice-Pres.: Frank Cesen, Jr-Secretary: Mae Fabec Treasurer: Joe Ferra Rec. Sec.: Louis Jartz Auditors: Tony Mrak, Kersman, Frank Fabec . Meetings every three mon ^ alternate Slovenian hom0S,\arCn, o’clock, the months of June, September and Decemb KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV za St. Clairsko okrožj* Predsednica: Margaret Kaus I. podpreds.: John škrafj)0C lk II. podpreds.: Frances K° n k Tajnik-blagajnik: Stanley ^ 5919 Prosser Ave., Cleveland-44103, tel. 391-9761 Zapisnikarica: Janet Krivacic Nadzorni odbor: Jewel ^ ski, Hattie Gorgan, Ne,,ieJjfaar0t Odbor za potovanja: Marg* Kaus ’ Sestanki se vrše vsak tretji W tek v mesecu ob 1.30 p.m. v 9 g( nji dvorani Slov. nar. doma n Clairju. IAN PENSIONERS C of Euclid, Ohio =nt: Frank Česen e-Pres.: John Kausek ce-Pres.: Ann Mrak ec.: Helen Levstick c.: Ray Bradač rer: Emma Česen |jne rs: Mae Fabec, isephine Trunk ||rSt gs are held on be. lay of every it 1 o’clock, at,h AVe. ety Home on Re«*0' OF RETIRED SLC^ F HOLMES AVEN lent: Joe Ferra1,nkar >res.: Gus Pate"^f gfiOE' freas.: Mary Lavr'C ’3 Tel-, Euclid, OH 44123- 1 >ecy.: Mary °k'«*' ^ ,rs: Christine Bolden-Ann Grzybowsk' k ine Ch.: Mary Vole* t-arms: AHce 1er: Joseph Gor pefra. ation Reps.: Joseph QuS -abec, Mae Fat’0 a|ter' ar, Henry Kersm illy Kersman 2nd ngs are held 1 day of the month lovenlan Home Ali je tudi Vaše d"fjV0 zastopano v n®** Imeniku druŠW‘ AMERIŠKA DOMOVA druži Slovence po vsem svetu-