39 V vrhniškem župnišču so začeli pisati matične knjige leta 1633.1 Tedaj je živelo v vrhniški župniji vsaj pet do sedem družin Cankarjev. Prvi zapisi v matičnih knjigah ne povedo, kje v fari so bili doma. Iz preučeva- nja sorodstvenih vezi, krstov in porok pa je razvidno, da je v 17. stoletju največ Cankar- jev živelo na območju vasi Velika Ligojna, od koder prihajajo predniki Ivana Cankarja. Priimek se je v Veliki Ligojni ohranil do prve polovice dvajsetega stoletja, domače ime "pri Cankarju" pa je živo še danes. Večina Cankarjev je sodila med revne va- ščane.2 Mnogi posamezniki iz Cankarjevega rodu so se trudili izboljšati svoj socialni po- ložaj. To so navadno dosegli tako, da so si našli ženo, ki je imela v zakupu kak delček posesti. To je bil vzrok zelo neenakih zako- nov. Poročali so vdove in velikokrat so bile žene precej starejše od njih samih.3 Ligojnski kmetje so bili podložni kar šestim gospostvom, in sicer: menihom kartuzija- nom v Bistri, logaški gosposki, bokalškemu gradu, graščini Čeplje, vrhniški farni cer- kvi in dvorcu na Češeniku pri Dobu blizu Domžal.4 Graščina Češenik je bila daleč onstran Lju- bljane in Save, zato lastniki od ligojnskih CVETKA KODERMAN CANKARJI IZ VELIKE LIGOJNE podložnikov niso zahtevali osebne in vpre- žne tlake, ampak le denar in žito.5 Velika Ligojna 30, v Kotih (po domače: pr' Kotn'k), nova št. 38 To je veljalo tudi za posestvo v Kotih, ki je bilo označeno za polovično kmetijo. Kmeti- ji so rekli tudi v Kotu ali v Kotlu. Za to vejo Cankarjev so župniki v svojih knjigah na- mreč dolgo pisali, da so »iz Kotla, iz Kotov« (ex Kotle, ex Kotel).6 Podložniki iz Kota oz. Kotov so v denarju plačevali dvanajst goldi- narjev in trinajst krajcarjev dajatev za tlako na leto. Poleg tega so bili dolžni dajati za t. i. malo pravdo7 še pet mernikov ječmena in dva mernika ovsa.8 Iz franciscejskega katastra iz leta 1824 je razvidno, da je imel Kotnikov polgrunt malo sveta, vsega skupaj nekaj čez devet tisoč se- žnjev, kar je dobre tri hektarje. Imeli so dve večji in dve manjši njivi, ki sta obsegali pi- člega pol hektarja, preostalo pa so bile seno- žeti, pašniki in sadni vrt.9 V fevdalni dobi kmečko ljudstvo ni bilo la- stnik hiš, v katerih je stanovalo, ne polj, ki jih je obdelovalo. Lastniki zemlje so bili fev- dalci. Plemiški razred je dajal polja in doma- čije kmečkim družinam v dosmrtni zakup. cankarji iz velike ligojne 40 Vrhniški razgledi Najemnik je bil dolžan za t. i. mitensko ze- mljo vsako leto dajati tlako v delu, pridelkih in denarju. Da je sin umrlega lahko podedo- val najemno kmetijo, je moral plačati prim- ščino.10 Tudi rod Cankarjev je bil dolga leta dedni najemnik kmetije pri Kotniku.11 Prva znana stanovalca domačije v Kotih sta bila Andrej Cankar (1610–) in njegova žena Elizabeta. Imela sta pet otrok. Prvi je bil Ja- nez (22. 6. 1641–1702), poznejši naslednik na domu v Kotih, drugi Luka (13. 10. 1642–), tretji Štefan (12. 12. 1643–), ki je kasneje Zdajšnja Kotnikova domačija. (foto: Ambrož Koderman) Značilne opečnate prezračevalne mreže na gospo- darskem poslopju. (foto: Ambrož Koderman) gospodaril v Veliki Ligojni 2, četrtorojeni Gregor (26. 2. 1647–) in peta hčerka Marjeta (5. 4. 1658–). Luka, Gregor in Marjeta so se verjetno odselili iz vrhniške fare, saj razen rojstnih podatkov o njih ni nič znanega. Prvorojeni Janez (Joannes Zankor 1641– 1702) je nasledil polgrunt v Kotih. 4. 1. 1673 se je poročil s Katarino Ogrin. Moral je biti precej veljaven in družaben človek, saj je h krstu nosil otroke Verbičev, Moravcev, Dolgonjivcev in Mavsarjev. Mavsariji12 so v tem času še lepo slovensko rekli Mišji hrib. Svoje ime je prepletel tudi z Rodeti in Stan- teti, družinami samotnih kmetij nad Veliko Ligojno. S sinom Štefanom je bil tudi priča pri svatbi Mihe Oblaka – Moravcovega. V za- konu sta se Janezu in Katarini Cankar rodila dva sinova, Štefan (11. 12. 1673–~1750) in Matija (29. 1. 1677–5. 1. 1768).13 Štefan, prvorojeni sin v zakonu Janeza in Ka- tarine Ogrin, je bil naslednik posestva in ve- ljaven mož. H krstu je nosil otroke z bližnjih samotnih kmetij: Oblakove, Šinkovčeve in Ver- 41 bičeve. Na faro je kot krstne botre spremljal sosede »Barbaro Verbičko, Nežo Butinko, Barbaro Merlačico, Katro Moravko in Ma- rijo Pajzarco«14. Oženili so ga zelo zgodaj. Komaj sedemnajstletnemu so leta 1691 iz- brali sedem let starejšo nevesto Jero Reven (1666–28. 8. 1714)15 s Stare Vrhnike. Razlog za zgodnjo ženitev je bila po vsej verjetno- sti vojaščina, ki je v tem obdobju trajala vse življenje oziroma do onemoglosti.16 Zakon- cema so se med leti 1702 in 1712 rodili štirje otroci: Matija (29. 1. 1702–), Uršula (20. 10. 1706–), Marija (24. 3. 1709–) in Andrej (25. 3. 1712–16. 9. 1762).17 Prva žena Jera je leta 1714 poleti umrla, a Štefan se je takoj nasle- dnjega predpusta, 11. 2. 1715, drugič poročil s sosedo iz Mrl Jero Ogrin (22. 1. 1683–2. 12. 1749). Z njo je imel v letih med 1716 in 1722 še štiri otroke: Heleno (4. 4. 1716–), Pa- vla (23. 1. 1718–), Martina, rojenega 10. 10. 1719 v »Kotlu«, kakor je zapisano v vrhniški krstni knjigi, in Jero (14. 3. 1722 –).18 Kdaj je Štefan umrl, ni znano. Leta 1750 je na pose- stvu v Kotih že gospodaril sin Martin (10. 10. 1719–1783). Po njem je domačija dobila tudi domače ime pri Martinu.19 Martin se je rodil skoraj trideset let po prvi poroki svojega očeta Janeza. Leta 1749 se je poročil z vdovo Marijo Mesec z Brezovice. Posestvu v Kotih se je odtujil in se odselil na Brezovico. Tam je umrl kot vdovec brez otrok, star 66 let. Tako je leta 1783 posestvo v Kotih ostalo brez neposrednih nasledni- kov. Tamkajšnji rod Cankarjev je nadalje- val Martinov stric Matija (29. 1. 1677–5. 1. 1768), drugi od dveh otrok v zakonu Janeza Cankarja in Katarine Ogrin. Kot drugi sin je moral mlad s trebuhom za kruhom od doma. Kje je hodil, ni znano. Najverjetneje je bil večino življenja vojak. V Veliki Ligojni ga najdemo šele na stara leta. Leta 1737 se je poročil z neko Marijo (~1704–1. 5. 1764)20 in šele pri njegovih šestdesetih letih se mu je rodil sin Anton. Od češeniške graščine je imel najeto kočo in je plačeval 2 forinta 33 krajcarjev in 2 vinarja tlake na leto. Nekaj malega sveta je imel najetega tudi od loga- ške gospoščine, saj ji je za to dajal 2 forinta in pol.21 Kje natanko je stala njegova koča, ni znano. Zelo verjetno je, da je bila blizu Kotnikove in Mrlakove kmetije, saj je bila žena Marija dvakrat krstna botra v družini Mihe Verbiča. Sina Antona pa je nesla h kr- stu Helena Verbička, gospodinja na Mrlako- vi domačiji.22 Matija je dočakal zelo visoko starost, 91 let, in tudi 27 let mlajšo ženo je preživel za štiri leta. Matijev in Marijin sin Anton (prapraded pi- satelja Ivana)23 se je rodil kot edinec (9. 1. 1737–27. 4. 1776)24. Čisto drugače kot njegov oče, se je poročil že pri rosnih petnajstih le- tih. Njegovo starost so kaplanu Jerneju Ste- novcu verjetno zamolčali, saj se takrat niso smeli poročati pred dopolnjenim šestnajstim letom. Oče mu je prepustil tudi kajžo in ga s tem rešil dolgoletne vojaške službe.25 Žena Urša Slovša (1738–7. 9. 1801)26 je bila hčerka kmeta Janeza iz Zaplane.27 Poročila sta se 6. 2. 175228 v vrhniški podružnični cerkvi v Podlipi.29 Par je imel sedem otrok. Pavel se je rodil štiri leta po poroki (3. 1. 1756–), nato še Martin (29. 2. 1759–), Elizabeta (21. 8. 1762–), Jurij (28. 3. 1764–), Štefan (22. 12. 1765 –) in dvojčka Anton in Boštjan (roj. 12. 1. 1770).30 Zapis Kotnikovih dvojčkov Antona in Boštjana, roje- nih v Veliki Ligojni, v vrhniški krstni knjigi 1769–1784. Približen prevod: »/Rojena/ v Veliki Ligojni 12. 1. 1770 okoli 8. ure zvečer in naslednji dan krščena dvojčka Anton in Sebastjan, zakonska sinova Antona Cankarja in Uršule. Krstna botra Antona sta Matija Japelj in Jera Oblak, Sebastjana pa Primož Oblak in Marija Japelj. Kr- stil Matija Smuk.« (hrani: Nadškofijski arhiv Ljubljana) cankarji iz velike ligojne 42 Vrhniški razgledi Vsi otroci so se rodili pri Kotnikovih sose- dih v Veliki Ligojni 31, pri Mrlaku, in ne v Mali Ligojni, kot je očitno pomotoma zapisal Franc Cankar.31 V Veliki Ligojni sta od sed- mih otrok ostala samo dva, in sicer najsta- rejši Pavel, kasnejši gospodar na Kotnikovi kmetiji, in najmlajši Boštjan (12. 1. 1770–19. 2. 1813),32 praded Ivana Cankarja. Ta se je priženil v Veliko Ligojno 18, na Raspotju. Leta 1783, ob smrti strica Martina, ki je bil brez naslednikov, se je prvorojenec Antona in Uršule, Pavel, potegoval za njegov grunt v Kotih. V tem času je prišlo pri češeniški graščini do večjih posestnih sprememb, ki so zadevale tudi podložnike v Veliki Ligoj- ni. Tako je tudi Cankarjeva mitenska kme- tija prešla v last logaške gospoščine. Tedaj so uvedli zemljiško reformo in dotedanje zakupne kmetije so postale kupne.33 Tako je Pavel leta 1784 postal celo delni lastnik kmetije v Kotih.34 Ob prevzemu kmetije je bil star 27 let, že več let poročen in imel dva otroka. Pavel se je poročil 1778. leta s petnajstletno Jerico Oblak (roj. 1763). Ta je bila hčerka Primoža Oblaka iz Velike Ligojne 32, gospodarja na eni od kmetij na pobočju nad Kotnikovo domačijo. Pavel in Jerica sta imela šest otrok. Prva dva sta se rodila še v kajži na hišni številki 31, preostali štirje pa že na številki 30, pri Kotniku. Sledili so si ta- kole: Marija (21. 11. 1780–), Nikolaj (6. 12. 178335–16. 5. 1817), Pavel (25. 7. 1886–), Jera (24. 3. 1789–31. 11. 1806), Blaž (30. 1. 1792) in Jožef (19. 3. 1797–4. 5. 1809)36. Polgrunt v Kotih je podedoval Pavlov sin Ni- kolaj – Miklavž (1783–16. 5. 1817). Miklavž se je leta 1805 poročil z Marijo Velkavrh (1786–1837)37. Zakonca Miklavž Cankar in Marija Velkavrh sta imela sina Janeza in štiri hčere.38 Prva se je rodila Ana (8. 1. 1806–6. 11. 183939), nato Marija (21. 12. 1808–24. 12. 1808)40, tretji otrok je bila spet Marija (roj. 28. 12. 1810, poroka 1831. leta)41, četrtoroje- ni pa sin Janez (5. 6. 1813–1824)42. Kot zadnja se je že po očetovi smrti rodila Marija (roj. 25. 8. 1817, 1841. poročena Gre- gorka v Blatno Brezovico).43 1817. leta je za posledicami živčne mrzlice umrl gospodar Miklavž. Tedaj je po deže- li zaradi izredno slabe letine pustošila tudi huda lakota. Ko je sušica leta 1824 pokosila še sina Janeza, je polgrunt v Kotih ostal brez moškega naslednika. Naprej je gospodarila vdova Marija.44 K hiši se je 1825. leta priženil Lovrenc Gutnik (10. 8. 179545 –20. 3. 184046), ki je poročil domačo hčerko Ano Cankar (1806–1839). Gospodar v Kotih pa je postal šele po smrti njene matere Marije, 1837. leta. Odtlej na tem posestvu ni več priimka Can- kar, rod Cankarjev pa se nadaljuje po ženski liniji.47 Ana Cankar in Lovrenc Gutnik sta imela se- dem otrok: Franca (27. 11. 1825–16. 3. 1826), še enega Franca (7. 11. 182748–12. 1. 1883), Ano (19. 6. 1830–), Marijo (8. 8. 1833–), Jo- žefa (16. 2. 1835–), Marijo (8. 8. 1836–) in Janeza (6. 2. 1838–15. 3. 1840). Leta 1839 je za kolero umrla mati Ana, stara 33 let. Slabega pol leta za njo je v 45. letu starosti zaradi tumorja na pljučih umrl še gospodar Lovrenc.49 Drugorojeni Franc je bil ob smrti staršev v trinajstem letu starosti. Kasneje je prevzel domačijo, se poročil z Marijo Šebe- nik (19. 6. 183050–23. 11. 1900) s Plešivice in imel z njo osem otrok: Frančiško (27. 2. 1852–), Ivano (30. 4. 1858–), dvojčka Marijo in Frančiška (24. 10. 1860–), Janeza (6. 12. 1862–14. 1. 1925), Antona (11. 5. 1869–21. 6. 1871), Jakoba (7. 7. 1873–24. 4. 1874) in Nežo (~1867–11. 10. 1868).51 Šolo na Vrhniki so leta 1866 obiskovali samo trije otroci iz Ligojne in med temi tremi sta bila dva vnuka Ane Cankar, Kotnikova dvojčka Franc in Marija.52 Gutniki so bili znani tudi kot dobri kolarji, ki so popravljali in izdelovali mline v vsej okolici.53 43 Na domačiji je naprej gospodaril Janez Gu- tnik (6. 12. 1862–14. 1. 1925). 11. 2. 1889 se je poročil s Frančiško Rogelj (14. 4. 1870–30. 1. 1944), Tegljevo iz Preserja 8 pod Krimom. V tem zakonu se je rodilo kar 15 otrok: Ma- rija (4. 8. 1889–), Janez (3. 1. 1891–), Franči- šek (22. 9. 1892–), Jožef (10. 3. 1895–), An- ton (25. 12. 1896–), Marija (20. 10. 1898–), dvojčka Jernej in Ivana (20. 8. 1900–), drugič dvojčici Antonija in Frančiška (5. 6. 1902–), Frančiška (12. 4. 1904–), tretjič dvojčka Sta- nislav in Angela (2. 4. 1906–), Avgust (4. 9. 1908–) in Alojzij (3. 6. 1911–).54 Predzadnji, Avgust (4. 9. 1908–6. 10. 1980), je nasledil domačijo. Z ženo Ivano nista ime- la potomcev. Posestvo je prevzel nečak Jožef Gutnik (14. 12. 1937–), sin Avgustovega bra- ta Jožefa (10. 3. 1895–), ki je bil poročen pri Mihelču na Stari Vrhniki. Dom je med drugo Mrlakova kajža. Domnevamo, da je bila ta - danes razpadajoča - kajža zavetje družine Matije Cankarja (roj. 1677) in kasneje družine njegovega sina Antona (roj. 1737), prapradeda pisatelja Ivana Cankarja (foto: Ambrož Koderman, 2005). svetovno vojno, leta 1942, pogorel. Gutni- kovi so svojo domačijo "Kotnik" obnovili. Tisti, ki se še spominjajo prejšnjega doma, pravijo, da sta si hiši precej podobni.55 Ka- kšna je bila hiša, v kateri so živeli Cankarji, ne vemo, ve se le, da je stala nekoliko stran od zdajšnje, na vogalu sedanjega gospodar- skega objekta, v smeri proti Mrlakovim.56 V Kotih zdaj živi Jožefova hčerka Mojca s hčer- ko Sašo in sinom Primožem Albrehtom. Velika Ligojna 31, nova št. 37, pri Mrlaku, koča na Mrlakovem vrtu Cankarji so se rojevali in umirali tudi pri so- sedih Kotnikove domačije, to je na naslovu Velika Ligojna 31, pri Mrlaku. V vrhniških kr- stnih knjigah je zabeleženih kar nekaj krstov s priimkom Cankar na tem naslovu. cankarji iz velike ligojne 44 Vrhniški razgledi Na Mrlakovem vrtu še danes stoji kajža, ki ima na prečnem tramu vdolbeno letnico 1755. Domnevamo, da je bila prav ta kajža zavetje družine Matije Cankarja (roj. 1677) in kasneje družine njegovega sina Antona (roj. 1737). Židankova hiša, zgrajena leta 1959. (foto: Franci Dovč, 2012) Koča na naslovu Velika Ligojna 2 je tičala na robu vasi, ob klancu, kjer se je tedanja stara cesta iz Velike Ligojne spuščala proti Vrhni- ki. Dom je bil majhen, hiša in hlev v enem.57 Bila je last podružnične cerkve sv. Lenarta v Mali Ligojni. V njej naj bi prebival cerkovnik, ki je oskrboval obe cerkvi; cerkev sv. Lenar- ta v Mali Ligojni in cerkev sv. Jurija v Veliki Ligojni.58 Od tod verjetno tudi domače ime Mežnija. Velika Ligojna 2 (Mežnija), nova št. 6, pri Židank Letnica 1755 na enem od notranjih tramov. (foto: Amrož Koderman, 2005) Tu je živel Štefan Cankar (12. 12. 1643–). Bil je tretji sin Andreja Cankarja iz Kotov in brat Janeza (1641–), gospodarja iz Kotov. To so predniki rodu pisatelja Ivana Cankarja v ravni črti.59 Štefan naj bi imel 1674. leta z Marjeto Rupnico nezakonsko hčerko Marušo.60 Ko se je kasneje, leta 1675, z njo lahko poročil, sta dobila še pet otrok: Andreja (1677–25. 12. 1749), Jero (15. 2. 1679–2. 12. 1749), Elizabeto (17. 10. 1682–), Janeza (22. 5. 1685–) in Maru- šo – Marijo (29. 9. 1690–).61 Tudi Janez, sin Štefana in Marjete, je družino začel z nezakonskim otrokom: z Uršo Lužari- co je 11. 12. 1712 dobil nezakonsko hčerko Lu- cijo. 29. 11. 1714 se je poročil z Uršo Kavčič iz Rovt (~1685–28. 4. 1715). Najverjetneje je šlo za isto dekle in Lužar je bilo njeno hišno ime. Po njeni smrti se je 20. 9. 1718 drugič poročil s sovaščanko Heleno Želodec (1690–5. 1. 1760) in imel z njo še hčerko Dorotejo (3. 12. 1719).62 Najemništvo na hišni številki 2 je nasledil prvo- rojeni sin Štefana in Marjete, Andrej (1677–25. 12. 1749), ki naj ne bi bil vpisan v vrhniško krstno knjigo. Izsledil ga je Franc Petre po ze- mljiških knjigah, saj je bil kot prvorojeni moški potomec naslednik na omenjeni hišni številki 2. Iz rektifikacijskih aktov iz leta 1752 je raz- vidno, da je k bajti spadal kos travnika, vpisan kot »gartelc«. Ti Cankarji so bili edini podložni- ki, ki jih je imela v Ligojni vpisane vrhniška far- na cerkev. Od vseh vaščanov so plačevali naj- manj tlake, samo 46 krajcarjev na leto. Mernik pšenice je takrat stal od 128 do 130 krajcarjev, mernik rži od 83 do 88 krajcarjev, star ovsa (tj. štirje merniki) pa od 169 do 183 krajcarjev. Iz tega vidimo, da so bajtarski Cankarji plačevali za en mernik ovsa tlake. Vrhniški župnik si je od vseh svojih podložnikov po vaseh samo pri Andreju Cankarju zabeležil, da hrani eno kra- vo in dve ovci s kupljeno krmo in da je brez dela. Menda je hotel s tem povedati, da ne hodi niti na dnino. Nekaj malega zemlje je imel An- drej najete tudi od logaške graščine. Zanjo je plačeval petnajst krajcarjev na leto.63 45 Andrej se je oženil dvakrat. Prvič z domačinko Nežo Turk (~1710–1741) in imel z njo tri otro- ke: Primoža (3. 6. 1736–), Matijo (30. 1. 1739–) in Heleno (24. 4. 1741–). Po smrti prve žene se je Andrej 23. 4. 1742 poročil v drugo, in sicer s Heleno Mele iz Žažarja (~1710–5. 2. 1760) in imel z njo sina Lovrenca (2. 8. 1744–19. 5. 1816).64 Andrejev prvorojenec Primož se je poročil trikrat. Njegov sin Pavel (20. 1. 1758–25. 3. 1850)65 iz prvega zakona je prvi Cankar, ki je zapustil vas, in se 1805. leta oženil na Vrh- niki. Oprijel se je krojaške obrti in prešel iz kmečkega dninarstva v obrtniški stan.66 Sin Lovrenc iz Andrejevega drugega zakona je nasledil rojstno kajžo v Veliki Ligojni 2. Na dom je pripeljal nevesto Heleno Mrzlikar (1740–23. 1. 1818) iz Male Ligojne. Poroka je bila 2. 3. 1772. Lovrenc in Helena sta imela sedem otrok: Marijo (13. 8. 1773–18. 7. 1831), Luka (29. 9. 1775–16. 9. 177767), še enega Luka (29. 2. 1778–16. 4. 1779), Elizabeto (8. 11. 1781–), Janeza (18. 6. 1784–2. 5. 1844), Jožefa (13. 3. 1786) in Uršo (7. 9. 1789–18. 9. 1789).68 Dom je nasledil Janez Cankar (1784–), ki se je 4. 2. 1807 poročil z Nežo Krvina (1775– 27. 9. 1832) iz Podlipe.69 V zakonu Janeza in Neže Cankar se je prva rodila Marija (8. 8. 1808–185170), ki se je 1837.71 leta poroči- la s Florjanom Celarcem (3. 5. 1810–13. 3. 189072), od Zgornjega Celarca iz Smrečja 473, nato Maruša (13. 12. 1810–), pozneje poročena Smuk, tretji je bil sin Matija (3. 8. 1813–29. 3. 1814), ki ni dočakal prvega leta starosti, zadnja pa je bila Barbara (2. 9. 1818–), pozneje poročena Medved.74 Marijin mož Florjan Celarc je pozneje gospodaril na Raspotju75 in se 23. 2. 1852 ponovno poročil z Elizabeto Treven. Matija, edini moški po- tomec v družini, ki bi prišel v poštev za na- sledstvo, je torej umrl, hčere pa so se poro- čile in odselile. Oče Janez je bil tako zadnji Cankar na tedanjem naslovu Velika Ligojna 2, in cerkvena bajta, ki je stala na mestu, kjer danes stoji Židankov kozolec76, je že v tej generaciji prešla v tujo posest.77 Na domu je ostal Florjanov in Marijin sin Jo- han (28. 8. 1838–13. 12. 1919), ki se je 24. 2. 1873 poročil z Nežo Petkovšek (11. 1. 1846– 29. 5. 1923) s Stare Vrhnike. Dom je kasneje kupil Jože Osredkar (?–1942), Hribarjev iz Šentjošta, in z nakupom hiše prevzel tudi preužitkarico Nežo. Jože je bil prvič poročen z Marijo Gantar (2. 4. 1879–29. 11. 1908) iz Rovt. Skupaj sta bila v Ameriki, in ko sta se leta 1908 s sinom Janezom vračala domov, je Marija na ladji umrla. Jože se je nato 25. 7. 1909 drugič poročil z vdovo Ivano Martinšek, roj. Trček (24. 5. 1879–). Jožetu in Ivani se je v zakonu rodilo šest otrok: Tone, Peter, Alojzij, Jožefa, Ana in Frančišek (27. 11. 1919–1965). Slednji je prevzel domačijo in se poročil z An- gelo Plečnik (1922–2011) iz Brezij pri Dobro- vi. Zdaj na domu gospodari sin Franc, eden izmed njunih treh otrok. Vojna vihra družini ni prizanesla. Leta 1942 so italijanski vojaki kot talca ustrelili očeta Jožeta in sina Janeza, ob požigu vasi pa je pogorel tudi njihov dom. Hišo, ki je tedaj pogorela, so obnovili, nato pa jo leta 1959 podrli in sezidali novo.78 Velika Ligojna 8, nova št. 11, pri Šimnovcu Šimnovcova hiša leta 2011, v ozadju gospodarsko poslopje. (foto: Franci Dovč) cankarji iz velike ligojne 46 Vrhniški razgledi Na številko 879 v Veliki Ligojni se je v pred- pustu 13. 2. 177580 priženil dvajsetletni Ga- šper Cankar (1755–20. 1. 181381).82 Bil je sin Jakoba, ki je sicer živel v Veliki Ligojni, a je bil brez posesti. Od kod izhaja ta Jakob, ni raziskano. Gašper se je poročil z vdovo Heleno Borštnik (1735–2. 9. 177683). Helena je bila 20 let sta- rejša od Gašperja in lastnica kajže. V letu po poroki, 1. 9. 177684, sta Helena in hčerka Marija umrli po porodu. Mladi vdovec se je takoj dvignil med kajžarje in se mesec dni po smrti prve žene, 2. oktobra 177685, dru- gič poročil z Jero Pajsar (28. 2. 1741–25. 4. 179186), hčerko bajtarja Matije s Stare Vrh- nike.87 Druga žena Jera mu je rodila sedem otrok: Matevža (?. 9. 1777–18. 12.1777), Ma- rijo (?. 9. 1777–), Štefana (25. 12. 1779–1. 5. 1780), Jakoba (14. 7. 1781–20. 6. 1785), Uršulo (12. 10. 1783–6. 8. 1788), Mino (24. 1. 1787–) in Heleno (31. 3. 1790–)88. Le do- bra dva meseca po smrti druge žene, 1. 7. 179189, se je Gašper poročil tretjič. Tokrat z Mico Gorjanc iz vasi, po domače Vrhovko90, in imel z njo še sinova Franca (28. 11. 1792–) in Lovrenca (29. 7. 1795–)91.Tudi ta ni dolgo živela, in Gašper se je leta 1810 poročil še četrtič, tokrat z Marušo Velkavrh92. Žene so mu rodile skupaj deset otrok, pet jih je umr- lo že v otroštvu. Cankarjem s hišne številke 8 so rekli po domače Šimnovci. Zapis poroke Jakobovega sina Gašperja Cankarja in Helene Borštnik v vrhniški poročni knjigi 1764–1783, da- tum poroke 13. 2. 1775. Približen prevod: »Poroči se Gašper Cankar, sin Jakoba Cankarja iz Velike Ligojne, s svojo nevesto Heleno pokojnega Petra Borštnika, vdovo iz Velike Ligojne št. 8. Poročni priči: Jakob Mihevc, kmet, Gregor Majer, kajžar iz Velike Ligojne. Poročil Janez Adam Malič.« (hrani: Nadškofijski arhiv Ljubljana) Šimnovcova domačija, zgrajena po požigu Ligojne leta 1942 in porušena leta 1988. (foto hrani: Boštjan Rus) 47 Franc Cankar (28. 11. 1792–30. 1. 1832), sin iz tretjega Gašperjevega zakona, je nadalje- val rod Cankarjev na hišni številki 8. Franc se je 16. 2. 1813 poročil z Nežo Velkavrh (1788–1. 4. 1849). V zakonu se jima je rodilo šest otrok: Gregor (26. 2. 1814–), Mihael (25. 2. 181593–4. 10. 189194), Marija (30. 6. 1819–), Franc (1821–), Barbara (30. 4. 1823–21. 1. 1897) in Uršula (15. 9. 1826–1833).95 Na domu je ostal drugorojeni Mihael, ki se je 8. 2. 1841 poročil z Marjano Gutnik s Korena (17. 2. 1812–18. 8. 1852) in imel z njo sinova Matijo – Matevža (20. 9. 1844–1918) in Fran- ca (13. 9. 1849–).96 Ta veja Cankarjev se je po moških potom- cih v Ligojni ohranila najdlje. Še v dobi po prvi svetovni vojni je bil lastnik bajte Matevž Cankar (20. 9. 1844–1918). Poročen je bil z Jero Malavašič (11. 2. 1851–16. 10. 191797) iz Podlipe. Poroka je bila 5. 11. 1877. Jera je opravljala posle ligojnske babice98. Jera je Matevžu rodila šest otrok: Simona (21. 10. 1877–30. 3. 1879), Marijo (30. 9. 1881–6. 8. 1882), Jožefa (18. 3. 1884– 1920 v ZDA), Ja- neza (3. 1. 1887–31. 12. 1963 v ZDA), Marijo (9. 11. 1890–8. 6. 1976 v ZDA) in Ano (23. 6. 1893–28. 10. 1895).99 Trije otroci so umrli v otroški dobi, Jožef in Janez sta se prva od- selila v Ameriko, kamor se je 1913. leta za njima podala še njuna sestra Marija.100 Ker ni bilo po smrti staršev v Ligojni nikogar več, sta revno hišico, ki je stala v kotu med staro in novo cesto proti Vrhniki, Janez in Marija 1923. leta prodala.101 Kupil jo je Anton Košir iz Velike Ligojne.102 Med drugo svetovno voj- no, leta 1942, je domačija pogorela. Koširjevi so dom obnovili. Ker Anton Košir, kasnejši lastnik, ni imel potomcev, je dom podedova- la njegova sestra Bernarda in ga izročila sinu Boštjanu. Boštjan Rus je staro hišo leta 1988 porušil in se z ženo Marijo in sinovoma To- mažem in Andražem leta 1993 vselil v novo. Domače ime pri Šimnovcu pa se je ohranilo do danes. Otroci Matevža Cankarja in Jere Malava- šič v ZDA103 Kot rečeno, so se trije otroci Matevža Can- karja in Jere Malavašič odselili v Združene države Amerike. To so bili Jožef (Josephus), Janez (Joannes) in Marija (Mary). Jožef (Jo- sephus) Cankar, rojen 18. 3. 1884 v Veliki Li- gojni 8, pri Šimnovcu, umrl leta 1920 v ZDA, je bil poročen z Jožefino Pleško, rojeno 2. 3. 1890 v Šmihelu pri Novem mestu. Bila je hči Janeza Pleška in Jožefe Rogelj. Jožefina je umrla 25. 11. 1958 v Victory Memorial Ho- spital v Waukeganu, Lake, v zvezni državi Illinois. Imela sta sedem otrok. Janez (Joannes) Cankar se je rodil 3. 1. 1887, prav tako v Veliki Ligojni 8, pri Šimnovcu. V Ameriko je odšel 1906.104 leta in tam 31. 12. 1963 tudi umrl. 10. 4. 1910 se je v Waukega- nu oženil s Frančiško Gregorka, rojeno 3. 12. 1887. Frančiška se je rodila v Blatni Brezovi- ci, staršema Jakobu Gregorki in Ivani Lenar- šič. Umrla je 14. 10. 1979 v St. Therese Ho- spital v ZDA. V družini je bilo osem otrok. Marija (Mary) Cankar, se je rodila 9. 11. 1890 v Veliki Ligojni 8, pri Šimnovcu. V Ameriko je prišla 1913. leta, stara 22 let105. Umrla je 8. 7. 1976 v Winchester Housu v Libertyvillu v zvezni državi Illinois. Njen mož je bil Va- lentin (Egidij) Gosar, rojen 1. 9. 1890 v Pod- smreki 15 pri Dobrovi, očetu Francu in materi Mariji Kušar. Valentin je preminil 15. 12. 1977 v Winchester Housu v Libertyvillu v zvezni državi Illinois. Marija in Valentin sta imela dva otroka. Petorojeni otrok iz zakona Janeza Cankarja (1887) in Frančiške Gregorka je bil Joannes Cankar, rojen 25. 12. 1910 v Wauke- ganu v Illinoisu, preminil pa je 30. 6. 1992. Z Mary Mozina (Možina) se je poročil 14. 6. 1945 in imel z njo sina Johna. Mary je bila hči Jakoba Možine. Ta se je rodi 25. 4. 1882 v Podlipi 17, pri Rožancu. Bil je šesti otrok iz prvega zakona Janeza Možine z Ivano Mlinar in se je prav tako odselil v ZDA.106 cankarji iz velike ligojne 48 Vrhniški razgledi Odstavek iz pisma Mary Cankar, roj. Mozina, teti Frančiški Žakelj, roj. Možina. V pismu navaja, da je bil mo- žev oče John rojen pri Šimnovcu v Veliki Ligojni, mama pa v Blatni Brezovici, Gregorkova. (Hrani: Venceslav Cankar) Pismo Mary Cankar (roj. Mozina) teti Frančiški107 Leta 1979 je Frančiška Žakelj, roj. Možina, prejela pismo Mary Cankar iz North Chicaga v ZDA. V njem Mary piše, da je stara 63 let in da je poročena z Johnom Cankarjem. Možev oče Janez Cankar je bil rojen v Veliki Ligojni pri Šimnovcu in je že umrl. Moževa mama Frančiška Gregorka je bila rojena v Blatni Brezovici in je stara 91 let.108 Domačija pri Cankarju na Raspotju, fotografirana iz zraka. (foto: Jože Balant, 2013, hrani: Janez Verbič) Velika Ligojna 18, nova št. 47, pri Cankarju Pisateljev rod se je nadaljeval v Veliki Ligojni 18, pri Cankarju na Raspotju.109 Dom je bil podložen graščini Čeplje. Ta je bila v goz- dovih pri Glincah blizu Šentvida pri Ljublja- ni.110 Posestvo Cankarjev je premoglo tri in pol hektarja zemlje in malo gozda v Lipalici. Imeli so dve njivi, eno na pobočju Mrl, dru- go v globeli za hišo.111 49 Raspotje je starodavno križpotje nad vasjo, kjer se cepi cesta na levo proti horjulski doli- ni, na desno proti Žažarju.112 Tudi Neža Pivk, mati pisatelja Ivana Cankar- ja je hodila tod, se vzpela čez Mavsarjev hrib in nadaljevala pot proti rojstnemu Vrzden- cu,113 saj je Cankar zapisal, da sta se z mater- jo ustavljala pri Sedejevih na Mavsariji, kjer je mati imela daljno sorodstvo.114 Boštjan Cankar (12. 1. 1770–19. 2. 1813), praded pisatelja Ivana, je bil mlajši brat Ja- nezovega (roj. 1813) deda Pavla (roj. 1756) iz Kotov. 28. 2. 1793 se je poročil z Uršo Oblak (1764–24. 4. 1811), gospodinjo z Ra- spotja. Za Uršo je bil to že tretji zakon. Bila je šest let starejša od ženina in iz vsakega zakona je imela že po enega otroka. Boštjanu in Urši se je nato rodilo še šest otrok: Katarina (8. 11. 1793–29. 8. 1795), Jera (17. 2. 1796, leta 1829 poročena z Ga- šperjem Štanto), Jurij (4. 4. 1799–3. 1. 1816), Jakob (8. 7. 1801–8. 2. 1885, ded Ivana Can- karja), Marija (28. 7. 1805) in Marjeta (3. 7. 1808, prvič poročena leta 1835 s Tomažem Smrekarjem iz Podlipe, drugič pa leta 1844 s Primožem Moletom iz Žažarja).115 Cankarji so v tej poroki verjetno videli gmo- tno korist, saj je Urša prepisala tretjinski grunt na Boštjana še pred poroko, kakor je razvidno iz ženitovanjske pogodbe z datu- mom 12. 12. 1792,116 poroka pa je bila čez do- bra dva meseca, v predpustu 1793. Boštjan je moral preživeti osem otrok. Poleg dveh ženinih iz prejšnjih zakonov še svojih šest. Boštjan je živel na Raspotju v nemirni dobi francoske okupacije. Po cesti od Vrhnike so bežale čete, pomešane s kočijami nemških princev in aristokracije, ki se je iz severne Italije umikala pred Francozi, za njimi pa se je privalila Napoleonova vojska. Menjajoče se oblasti so nalagale kmetom nove dajatve vseh vrst.117 Boštjan je bil dober gospodar. K posestvu je priključil travnik Vrtec, ki so ga imeli dotlej v najemu od vrhniške farne cerkve Cankarji, ki so bili najemniki na številki 2. Ti so mo- rali biti v hudi stiski, da so prodali travnik, ki so ga komaj dobili v svojo last. Kmalu se mu je ponudila priložnost, da ga je prodal Boštjanu Vogrinu kot pripravno parcelo za vaško kovačijo. Za ta košček sveta je dobil 25 forintov deželne veljave.118 Skrbel je za zaokrožanje svoje posesti in kupoval svet, ki je ležal blizu njegove posesti. V logaških knjigah119 je zabeleženo, da je kupil rovte Valentina Bizjaka in del zemljišča, ki je bil do tedaj soseskina last. Po družinski strani pa je teklo življenje v znamenju velike umrljivosti otrok. Tudi žena Urša je umrla aprila 1811. Že čez pol- drugi mesec, 3. junija 1811, se je Boštjan drugič poročil z vdovo Uršo Remžgar120 (1735–18. 9. 1831121). Tudi ta je bila pet let starejša. Otrok nista imela. Boštjan je umrl 1813. leta, star komaj 42 let. Verjetno je bila kriva nesreča, saj je kot vzrok smrti navede- na izkrvavitev.122 Po Boštjanovi smrti se je kmetija znašla v škripcih. Za naslednika je veljal starejši sin Jurij iz prvega zakona, ki pa še ni dopolnil štirinajst let. Gospodarila je mati, čeprav po- sestvo ni bilo prepisano nanjo, temveč je v novih pravnih razmerah za časa francoske okupacije čakalo na moškega naslednika. Čas, ki je deželi prinesel toliko sprememb, ni prizanesel niti hiši vrh klanca v Ligojni. Božič 1815. leta je bil tesnoben. Šestnajstle- tni naslednik na gruntu, Jurij, je umiral za sušico. Vzelo ga je 3. januarja 1816. Dedištvo se je s tem preneslo na mlajšega brata Jako- ba, edinega moškega potomca družine, deda pisatelja Ivana Cankarja. Toda Jakob ni bil že od začetka določen za naslednika, zato se je verjetno že zelo mlad odpravil od doma. V tistih časih so se ženili s petnajstimi leti, za pastirje in hlapčiče pa so odhajali zdoma še cankarji iz velike ligojne 50 Vrhniški razgledi mlajši. Tako je odšel tudi Jakob in se mu je po smrti brata zdelo že prepozno, da bi se vrnil v življenje, ki se mu je že enkrat odrekel. Na Vrhniki se je izučil za krojača. V vrhniških žu- pnijskih knjigah najdemo zapis, da se je leta 1823 poročil z domačinko Marijo Kos (1799– 1. 2. 1840), ki je bila ob poroki že v visoki no- sečnosti. Izhajala je iz bajtarske družine na vrhniškem Klancu. Drugič se je poročil 22. 2. 1841, in sicer z Gorenjko Barbaro Bernot (10. 12. 1811–19. 1. 1880). Jakob je imel v prvem zakonu 12, v drugem pa še devet otrok.123 Ko je Jakob izvedel, da je brat umrl in da je podedoval tretjinski grunt v Ligojni, ni niti pomislil, da bi se vrnil v rojstno vas. Pose- stva, ki ga je priženil in dokupil njegov oče, se je želel čim prej znebiti. Pol leta po tem, ko je prevzel kmetijo, je izrabil možnost, ki jo je dopuščal prevedbeni patent, in 28. 2. 1825 kmetijo pred bistriško gosposko zame- njal z Gašperjem Pajsarjem, in sicer za kajžo brez zemlje na Vrhniki. Jakob Cankar z za- menjavo ni bil zadovoljen in se v svojo kajžo ni vselil. Z Andrejem Pajsarjem se je po štirih letih, 11. decembra 1829, dogovoril, da sta drug drugemu vrnila prvotni posesti.124 Jakob je, medtem ko sta se z Andrejem Paj- sarjem dogovarjala za vrnitev posesti, že našel kupca za domačijo na Raspotju. Takoj ko je bil dogovor veljaven, jo je prodal Jakobu Vogrinu oz. Ogrinu (28. 7. 1808–) za 340 forintov.125 V sorodstvu Vogrinovih se je ohranil spomin, da se je hotel Cankarjev stari oče po vsej sili otre- sti svoje kmečke posesti, tako da so oni kupili posestvece zelo poceni, tako rekoč zastonj.126 Po štirideset forintov in osem krajcarjev je bil dolžan izplačati svojima mlajšima sestra- ma127, za preostalo pa je leta 1834128 za 193 goldinarjev kupil od Tomaža Podlipca hišo s hišno številko 141129 na Bregu na Vrhniki in dva laza s kozolcem na Košacih. Hiša je stala na klancu tik za cerkvijo sv. Lenarta. S prodajo svoje zemlje, s poroko s tržanko in z naselitvijo v trgu, je Jakob Cankar in z njim celotna rodbina Cankarjev prešla iz kmetov v tržane. Domačiji nad Veliko Ligoj- no pa še danes rečemo pri Cankarju, čeprav so se Cankarji od tod že davno odselili. Jakob Ogrin (28. 7. 1808–), ki je kupil doma- čijo na Raspotju, je bil poročen dvakrat. Pose- stvo je prevzel sin Matevž (13. 9. 1829–25. 4. 1876) iz Jakobovega prvega zakona.130 Matevž se je 29. 8. 1859 poročil z Ano Verbič (27. 12. 1838–), Mrlakovo. Matevžu in Ani se je v za- konu rodilo pet otrok: Anton (12. 1. 1861–4. 8. 1896), Marija (5. 8. 1864–), Johana (28. 4. 1868–), Jera (12.3.1870–) in Frančiška (12. 9. 1873–6. 7. 1878).131 Prvorojeni Anton je bil ob smrti očeta star šele petnajst let. Posestvo je 30. 10. 1877 uradno prešlo v njegovo last,132 9. 2. 1885 pa se je poročil z Marijo Marolt (9. 11. 1859–12. 05. 1922) iz Horjula. Imela sta štiri otroke: Janeza (14. 12. 1886–10. 3. 1937), Ivano (1. 5. 1888–), Marijo (10. 2. 1890–) in Martina (13. 11. 1892–). Po moževi smrti se je mati Marija poročila še enkrat, in sicer z Ja- nezom Leskovcem s Stare Vrhnike, ter imela z njim še tri otroke.133 Za posestvo je bila 10. 1. 1891 razpisana draž- ba134 in je na podlagi prisodnega pisma z dne 1. 7. 1891 prešlo v last Franceta Novaka135 iz Ligojne (16. 10. 1863–23. 8. 1912). Franc se je 11. 2. 1889 poročil z Marjano Potočnik iz Zadobja v župniji Lučine (21. 1. 1851–8. 11. 1934). Marjana je v zakon pripeljala hčerko iz prvega zakona, Frančiško Kucler (3. 12. 1884).136 S Francem Novakom sta imela še tri sinove: Franca (15. 6. 1891–), Jožeta (24. 3. 1893–) in Andreja (6. 12. 1896–).137 Ker so njuni otroci pomrli, je domačijo 1913. leta na podlagi prisojilne listine podedovala mati Marjana.138 Leta 1930 je posestvo na Raspotju prodala za 76.150 dinarjev139 Mrlakovemu Ja- nezu Verbiču (3. 7. 1896–12. 8. 1948). Slednji se je leta 1922 poročil s Frančiško Jurjevčič (16. 2. 1896–4. 1. 1972) iz Žirovskega Vrha. V družini je bilo devet otrok. 51 Kot večina domačij v Ligojni, se tudi ta med drugo svetovno vojno, leta 1942, ni izognila ognjenim zubljem. Na obnovljenem domu je ostal petorojeni Janez Verbič (2. 11. 1927–28. 11. 1992)140 in se leta 1955 poročil z Jožefo Kogovšek (3. 4. 1932–30. 7. 2000), Štrajtovo iz Žažarja. Janez in Jožefa sta imela tri otro- ke. Na domu zdaj gospodari njun sin Janez z ženo Veroniko.141 Res je, da priimka Cankar v Ligojni ni več, vendar pa se rod po ženski strani nadaljuje, in to ne samo v Kotih, saj so se dekleta iz Cankarjevega rodu poročala v vasi in bližnji okolici. Tudi France Cankar iz Omersove ulice v Ljubljani, ki je raziskoval Cankarjev rod, je zasledil veliko porok v kraju in oko- lici. Zmotna je samo navedba kraja rojstva mnogih Cankarjev, saj navaja, da so se rodili v Mali Ligojni 31. V resnici gre za Veliko Li- gojno 31, v Kotih, kakor se je takrat reklo. To je stara hišna številka Mrlakove doma- čije v Kotih. Očitno ga je zavedel zapis »m Ligoina«, ki v resnici pomeni Velika in ne Mala Ligojna. V matrikah vrhniške župnije so namreč Ligojno včasih zapisovali takole: črtica nad črko m je pomenilo Velika Ligojna (maiori = velika), črtica pod črko m pa Mala Ligojna (minori = mala).142 Mala Ligojna v tistem času ni imela toliko hišnih številk. O tem se lahko prepričamo, če prelistamo sta- tus animarum za župnijo Vrhnika z vasmi od leta 1834 do 1847. Velika Ligojna je imela tedaj 32 hišnih številk, Mala Ligojna pa 16. V leksikonu Vojvodine Kranjske za leto 1874 je zapisan podatek, da je bilo v Veliki Ligojni 35 hišnih številk, v Mali pa 18.143 »Ex maori Ligoina« – »Iz Velike Ligojne«. (Zapis iz krstne knjige vrhniške fare, 1769–1784, str. 21/12) VIRI IN LITERATURA Ambrožič, Matjaž: Sv. Jurij in sv. Lenart v Ligojni. Vrhnika: Župnija Vrhnika, 2004. Anžič, Sonja: Prebivalstvo občine Vrhnika na prelo- mu 19. in 20. stoletja - 4. del (Hrib). V: Vrhniški raz- gledi 8. Vrhnika: Muzejsko društvo Vrhnika, 2007. Arhiv župnišča na Vrhniki: Status animarum, župni- ja Zaplana 1896– . Cankar, Franc, Omersova ulica Ljubljana: Izpis dru- žinskega drevesa za družino iz Velike Ligojne, stara št. 8, nova št. 11. Družinski arhiv: Venceslav Cankar, Selo 50, Žiri. Cankar, Franc, Omersova ulica Ljubljana: Rodovnik Ivana Cankarja na internetni strani Slovenskega ro- doslovnega društva. Peter Hawlina: Rodovniki zna- nih Slovencev. Cankar, Ivan: Novele in črtice. Celje: Mohorjeva druž- ba Celje, 1977. Dobrovoljc, Franc: Cankarjev album. Maribor: Ob- zorja Maribor, 1972. Dovč, Franci; Koderman, Cvetka: Velika Ligojna in njeni prebivalci, Vrhnika: rokopis, samozaložba 2012. Etnološka interpretacija itinerarija »Po poteh Cankar- jeve matere«. V: Vrhniški razgledi 12. Vrhnika: Mu- zejsko društvo Vrhnika, 2011. Goričan, Ema, Stara Vrhnika 36A, Vrhnika: Rodoslov- na zbirka (družinski arhiv). Goričan, Ema: Rod slikarja Simona Ogrina 1620– 2001. Vrhnika: samozaložba, 2001. »Ad S. Georgium in m Ligoina« pomeni »pri sv. Juriju v Veliki Ligojni«. (Zapis iz poročne knjige vrhniške fare, 1764–1783, datum poroke 13. 2. 1775) — — cankarji iz velike ligojne 52 Vrhniški razgledi Koderman, Ambrož: Rodovnik za družine Verbič vul- go Mrlak, Gutnik vulgo Kotnik, Verbič vulgo Cankar, rodoslovna zbirka (družinski arhiv). Košir, Tone: Dediščina župnije Šentjošt. Ljudje, do- mačije in znamenitosti. Šentjošt: Župnija 2013. Nadškofijski arhiv Ljubljana: Krstne knjige Vrhnika, 1725–1745, 1745–1769,1769–1784. Nadškofijski arhiv Ljubljana: Mrliške knjige Vrhnika, 1757–1784, 1836–1847, 1886–1902. Nadškofijski arhiv Ljubljana: Poročna knjiga Vrhni- ka, 1764–1783. Nadškofijski arhiv Ljubljana: Status animarum, žu- pnija Vrhnika – vasi, 1834–1847. Petre, Franc: Rod in mladost Ivana Cankarja. Lju- bljana: Slovenski knjižni zavod v Ljubljani, 1947. Pismo Mary Mozina, poslano 30. 3. 1979 iz North Chicaga, naslovljeno na Frančiško Žakelj, Selo 13, Žiri. Družinski arhiv Venceslav Cankar, Selo 50, Žiri. Pivk, Olga, Žitko, Janez: Vodni pogoni na Podlipščici in njenih pritokih. V: Vrhniški razgledi 8. Vrhnika: Muzejsko društvo Vrhnika, 2007. Slovensko rodoslovno društvo: indeks porok: http:// www.genealogy.si/marriages/C01.html Special-Orts-Repertorium von Krain, Obširen imenik krajev na Kranjskem. Dunaj, 1884. Švajncer, Janez: Vojna in vojaška zgodovina Sloven- cev. Ljubljana: Prešernova družba, 1992. Ladijski dnevnik: www.ellisiland.org. Zadnik, Vesna: Rodbina Ivana Cankarja. Vrhnika: Skupščina občine Vrhnika, 1993. Zajec, Alfonz, Loška cesta 56, Žiri: Družinski arhiv. Žitko, Janez: Rodoslovna zbirka (družinski arhiv). Žitko, Janez: Seznam priimkov iz krstnih matičnih knjig Vrhnike. V: Vrhniški razgledi 10. Vrhnika: Mu- zejsko društvo Vrhnika, 2009. OPOMBE 1 Žitko 2009, str. 121. 2 Zadnik 1993, str. 16, in Petre 1947, str. 16. 3 Petre 1947, str. 28, 35. 4 Prav tam, str. 15. 5 Prav tam, str. 22. 6 Prav tam, str. 21. 7 Mala pravda: dajatev za potrebe grofove kuhinje. 8 Petre 1947, str. 22. 9 Prav tam. 10 Prav tam, str. 15. 11 Prav tam, str. 21. 12 Vrhniški razgledi 12/2011, str. 336. 13 Petre 1947, str. 20, 23, in Cankar, F.: Rodovnik Ivana Cankarja … 14 Petre 1947, str. 24. 15 Petre 1947, str. 23, 24, in Cankar, F.: Rodovnik Ivana Cankarja … 16 Petre 1947, str. 24, in Švajncer 1992, str. 68, 69. 17 Petre v knjigi Rod in mladost Ivana Cankarja na strani 24 navaja, da sta se Štefanu in Jeri Reven rodili dve hčerki, F. Cankar pa v Rodovniku Iva- na Cankarja na internetni strani Slovenskega rodoslovnega društva, da je imel Štefan z Jero Reven štiri otroke. 18 Cankar, F.: Rodovnik Ivana Cankarja … 19 Petre 1947, str. 24. 20 Cankar, F.: Rodovnik Ivana Cankarja … 21 Petre 1947, str. 31. 22 Helena Verbič, rojena Trček, leta 1689 na Trčko- vem griču v Zaplani, se je 9. 1. 1713 poročila z Štefanom Verbičem, gospodarjem na Mrlakovi kmetiji v Kotih, Velika Ligojna, stara št. 31. (Ko- derman, A.: Rodoslovna zbirka.) 23 Zadnik 1993, priloga 2. 24 Cankar, F.: Rodovnik Ivana Cankarja … 25 Petre 1947, str. 32. 26 Cankar, F.: Rodovnik Ivana Cankarja … 27 Arhiv župnišča na Vrhniki: Status animarum, župnija Zaplana 1896–. Mali Slovšar, Zaplana 1, nova št. 51, vulgo Bogataj (zdaj Trčkov grič 35, op. a.); Veliki Slovšar, Zaplana 2, nova št. 52, vul- go Železnik (zdaj Trčkov grič 36, op. a.). 28 Cankar, F.: Rodovnik Ivana Cankarja … 29 Petre 1947, str. 32. 30 Prav tam in Cankar, F.: Rodovnik Ivana Cankar- ja … 31 Nadškofijski arhiv Ljubljana: Status animarum, župnija Vrhnika – vasi, 1834–1847: Velika Ligoj- na ima v tem obdobju 32 hišnih številk, Mala Ligojna pa 16 hišnih številk. 32 Cankar, F.: Rodovnik Ivana Cankarja … 33 Petre 1947, str. 32, 34. 34 Prav tam, str. 35. 35 Vesna Zadnik v knjigi Rod in mladost Ivana Can- karja v prilogi št. 2 navaja, da je bil Nikolaj rojen 1785. leta. 53 36 Cankar, F.: Rodovnik Ivana Cankarja … 37 Prav tam. 38 Fran Petre na str. 41 sicer navaja zgolj tri otroke, v internetni rodoslovni zbirki Franca Cankarja pa sta navedeni še Ana (roj. 1806) in Marija (roj. 1810). 39 Nadškofijski arhiv Ljubljana: Mrliška knjiga Vrh- nika, 1836–1847, str. 37. 40 Petre 1947, str. 41, in Cankar, F: Rodovnik Ivana Cankarja … 41 Prav tam. 42 Prav tam. 43 Cankar, F: Rodovnik Ivana Cankarja … 44 Petre 1947, str. 41. 45 Goričan, E.: Rodoslovna zbirka: Lovrenc Gutnik, rojen Koreno 1, župnija Polhov Gradec. 46 Nadškofijski arhiv Ljubljana: Mrliška knjiga Vrh- nika, 1836–1847, str. 37. 47 Cankar, F.: Rodovnik Ivana Cankarja … 48 Nadškofijski arhiv Ljubljana: Status animarum, župnija Vrhnika – vasi, 1834–1847. 49 Goričan, E.: Rodoslovna zbirka. 50 Nadškofijski arhiv Ljubljana: Status animarum, župnija Vrhnika – vasi, 1834–1847. 51 Cankar, F.: Rodovnik Ivana Cankarja … 52 Petre 1947, str. 55. 53 Vrhniški razgledi št. 8/2007, str. 128. 54 Koderman, A.: Rodoslovna zbirka. 55 Zadnik 1993, str. 18. 56 Povedal Jožef Gutnik – Mihelčev, Stara Vrhnika, novembra 2013. 57 Petre 1947, str. 25. 58 Ambrožič 2004, str. 9, 10. 59 Zadnik 1993, priloga 2. 60 Petre 1947, str. 25. 61 Cankar, F.: Rodovnik Ivana Cankarja … 62 Petre 1947, str. 26, 27, in Cankar, F.: Rodovnik Ivana Cankarja … 63 Petre 1947, str. 26. 64 Cankar, F.: Rodovnik Ivana Cankarja … 65 Prav tam. 66 Petre 1947, str. 27. 67 Nadškofijski arhiv Ljubljana: Mrliška knjiga Vrh- nika, 1757–1784, str. 166. 68 Cankar, F.: Rodovnik Ivana Cankarja … 69 Prav tam. 70 Nadškofijski arhiv Ljubljana: Status animarum, župnija Vrhnika – vasi, 1834–1847. 71 Slovensko rodoslovno društvo: indeks porok na spletu: http://www.genealogy.si/marriages/ C01.html 72 Dovč, Koderman 2012, str. 23, 57. 73 Košir 2013, str. 437, 438. 74 Cankar, F.: Rodovnik Ivana Cankarja … 75 Danes Velika Ligojna 43, stara 35, po domače Ži- dank, Rudl, priimek Sedej. (gl. Dovč, Koderman 2012, str. 23, 57.) 76 Povedal Franc Osredkar, Velika Ligojna 6, de- cembra 2013. 77 Petre 1947, str. 27. 78 Dovč, Koderman 2012, str. 23, 24. 79 Zdaj Velika Ligojna 11, priimek Rus. 80 Nadškofijski arhiv Ljubljana: Poročna knjiga Vrhnika, 1764–1783, str. 37, in Petre 1947, str. 28. 81 Goričan, E.: Rodoslovna zbirka. 82 Petre 1947, str. 28. 83 Goričan, E.: Rodoslovna zbirka. 84 Prav tam. 85 Petre 1947, str. 28. 86 Goričan, E.: Rodoslovna zbirka. 87 Petre 1947, str. 28. 88 Cankar, F.: Cankar, F.: Izpis družinskega drevesa …, in Goričan, E.: Rodoslovna zbirka. 89 Goričan, E.: Rodoslovna zbirka. 90 Petre 1947, str. 28, in Goričan, E.: Rodoslovna zbirka: Poroka 1. 7. 1791: Gašper Cankar in Ma- rija Verhovec, župnija Horjul, poročni indeks 1787–1956. 91 Goričan, E.: Rodoslovna zbirka. 92 Petre 1947, str. 28. 93 Cankar, F.: Izpis družinskega drevesa … 94 Nadškofijski arhiv Ljubljana: Mrliška knjiga Vrh- nika, 1886–1902, str. 69. 95 Cankar, F.: Izpis družinskega drevesa … 96 Goričan, E.: Rodoslovna zbirka. 97 Prav tam. 98 Petre 1947, str. 28. 99 Cankar, F.: Izpis družinskega drevesa … cankarji iz velike ligojne 54 Vrhniški razgledi 100 Ladijski dnevnik: www.ellisisland.org. 101 Petre 1947, str. 28. 102 Dovč, Koderman 2012, str. 28. 103 Podatki dopolnjeni iz: Cankar, F.: Izpis družin- skega drevesa … 104 Ladijski dnevnik: www.ellisisland.org. 105 Prav tam. 106 Žitko, J.: Rodoslovna zbirka. 107 Pojasnil Alfonz Zajec, Loška cesta 56, Žiri, v telefonskem pogovoru novembra 2013: Franči- ška Možina, rojena 13. 12. 1897 – Rožančeva iz Podlipe 17, poročena z Jakobom Žakljem – La- vrovim iz Lavrovca. Živela je na Selu 13 v Žireh in umrla stara več kot devetdeset let, pri hčerki v Tržiču. Bila je sestra Jakoba Možine – Rožan- čevega iz Podlipe 17, očeta Mary Možina, poro- čene Cankar v Ameriki. 108 Pismo hrani Venceslav Cankar, Selo 50, Žiri. 109 Zadnik 1993, str. 25. 110 Petre 1947, str. 36. 111 Prav tam, str. 38. 112 Prav tam, str. 37. 113 Prav tam, str. 61. 114 Cankar 1977, str. 14–15, glej še op. 12. 115 Cankar, F.: Rodovnik Ivana Cankarja … 116 Petre 1947, str. 37. 117 Prav tam, str. 38. 118 Prav tam in Goričan 2001, str. 21. 119 Petre 1947, str. 38. 120 Prav tam, str. 39. 121 Cankar, F.: Rodovnik Ivana Cankarja … 122 Petre 1947, str. 39. 123 Petre 1947, str. 40, ter Dobrovoljc 1972, str. 234. 124 Petre 1947, str. 48. 125 Prav tam, str. 49. 126 Prav tam. 127 Prav tam, str. 48 128 Dobrovoljc 1972, str. 234: kupna pogodba, da- tum 9. 3. 1834, hrani arhiv Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota Vrhnika, zemljiška knjiga. 129 Prvotna (prava) rojstna hiša Ivana Cankarja: Na klancu 141, pozneje št. 94, danes št 1 (gl. Dobro- voljc 1972, str. 234). 130 Goričan, E.: Rodoslovna zbirka. 131 Koderman, A.: Rodoslovna zbirka. 132 Arhiv Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota Vrhnika, zemljiška knjiga za posest Velika Li- gojna št. 18/47, odgovorno pismo z dne 30. 10. 1877, vlož. št. 1345. 133 Goričan, E.: Rodoslovna zbirka. 134 Arhiv Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota Vrhnika, zemljiška knjiga za posest Velika Li- gojna št. 18/47, 10. 1. 1891, vlož. št. 180. 135 Arhiv Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota Vrhnika, zemljiška knjiga za posest Velika Li- gojna št. 18/47, prisodno pismo z dne 1. 7. 1891, vlož. št. 4652. 136 Goričan, E.: Rodoslovna zbirka. 137 Vrhniški razgledi 8/2007, str. 280. 138 Arhiv Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota Vrhnika, zemljiška knjiga za posest Velika Li- gojna št. 18/47, prisojilna listina z dne 24. 2. 1913, vlož. št. 253. 139 Arhiv Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota Vrhnika, zemljiška knjiga za posest Velika Li- gojna št. 18/47, notarska pogodba z dne 29. 7. 1930, vlož. št. 253. 140 Arhiv Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota Vrhnika, zemljiška knjiga za posest Velika Li- gojna št. 18/47, sklep o dedovanju z dne 21. 7. 1955, vlož. št. 1270. 141 Koderman, A.: Rodoslovna zbirka. 142 Način zapisa za obe Ligojni je prijazno pojasnil g. Tone Krampač iz Nadškofijskega arhiva v Lju- bljani. 143 Special-Orts-Repertorium von Krain, Obširen imenik krajev na Kranjskem, Dunaj 1884 (poda- tek je vzet iz izdaje leta 1874).