Uto XLIII - št. 82 - CENA 8 di
Kranj, petek, 19. oktobra 1990
m/A/
SNOVANJA
Tomaž Kukovica: NOREC IN NUNA
Lea Mencinger: NA ODRU JE DOMA RESNICA
Mija Mravlja: NA ZAHODU NIČ NOVEGA
Stare smreke se umikajo mladju
V kmetijstvu in gozdarstvu grmi in tre-** Stare, debele smreke, ki so zaudarjale po Kalsocialistični smoli in delale senco podrasti, padajo in se umikajo mladju - svežim idejam, drugačnim rešitvam in novi politiki.
Besede, s katerimi smo začeli, so kar prelepe za vse lastninske in organizacijske pretrese in prekucije, kijih je tudi v kmetijstvu in gozdarstvu spodbudila "slovenska pomlad" in Jih zdaj nadaljuje nova oblast. Kmetje so s Slovensko kmečko zvezo dobili pomembnega pašnika v parlamentu, predsedstvu republike "» v vladi, tako da se zdaj ne morejo več pri-lotevati nad tem, da so nemočni in brez vpliva odločanje o pomembnih družbenih vprašanjih in še posebej o kmetijski politiki. Njihov vPliv in odgovornost sta velika, vprašanje je, e'» bosta še kdaj tolikšna, kot sta po prvih strankarskih volitvah.
Zdaj je pravzaprav prehodni čas, v katerem ne gre samo za iskanje novega, ampak tudi za iskanje starega, pri nas nekdaj že uveljavljenega in v kmetijsko razvitem delu Evropa preskušenega. Je organiziranje zadružni-stvo na klasičnih načelih in ponovno postajanje gospodarskih temeljev zadružništva
drugega kot le vračanje k preteklosti?
Zvezna vlada je naredila hudo napako, ko je najprej sprejela zakon o podjetjih, z zamudo pa tudi zakon o zadrugah, in spodbudila reorganizacije, ki so zaobšle kmete in zadruge. Značilen primer je organiziranje kranjske Mlekarne v družbo, v kateri je Mercator dobil precejšen delež in vpliv, kmetje, ki oskrbujejo mlekarno z mlekom, pa nobenega. To je bil tudi eden od razlogov za torkov "mlečni udar" in za nezaupnico vodstvu Mlekarne. Zmeda je tudi pri organiziranju zadružništva: zvezni zakon o zadrugah v Sloveniji ne velja, ker je tako sklenila republiška skupščina, novega še ni, kmetje pa so še dodatno nezaupljivi, ker so v preteklosti že nekajkrat plačali zadružni delež, a so bili vsakič opeharjeni.
Če k političnemu organiziranju kmetov in zadružni reformi dodamo še velike gozdarske spremembe, ki bodo ločile strokovno delo, podjetništvo in nadzor ter ob skrbi za gozd uzakonile prosto prodajo, pa vračanje lastniško spornih družbenih gozdov (in kmetijskih zemljišč) prejšnjim lastnikom dobimo vsaj približno sliko trenutnega kmetijsko-gozdar-skega "treskanja in grmenja." • C. Zaplo-tnik
pešce vhod na postajo pri Bekselnu
Nova avtobusna postaja
'■"j. 17. oktobra - Kranjski izvršni svet se je strinjal z ureditvijo v* avtobusne postaje v istem nivoju, s čimer so zavrnili ureditev °no> v dveh etažah. Zaradi tega bo potreben večji poseg v Koro-0 'n Stošičevo cesto.
^ Za novo avtobusno postajo je bila v Kranju že kot najpri-pr r'^jša ovrednotena lokacija ob Koroški cesti, saj ima vrsto p«?nost'' predvsem je blizu mestnega središča, glavni vhod za do predviden pri Bekselnu. Primestni in mestni avtobusi bo-^ n* novo postajo pripeljali po Koroški cesti, s tem bo razbre-vez-JCtlil ( csta -"-A. Novo avtobusno postajo bo kasneje moč po-z železniško, ki je zdaj preveč odmaknjena od središča
"»esta
tom
v|,|c""^Zato se Kranjčani vozijo predvsem z avtobusi, malokdo z
Cdotno območje ureditvenega načrta, ki je že v izdelavi, se
0bo-Za °cl gimnazije do križišča Koroške in Stošičeve ceste. Tik vHo t naz'J'' kjer je zdaj začasno parkirišče, je predviden pošlo koVar8.OVski <n stanovanjski center s podzemnimi garažami. Bež-"*Pr Vl'U ^° os,aia* P°d nJ° Pa bo urejen terasasti park, od vile hodn^ ^° križišča pa se bo raztezala avtobusna postaja. Pod zaje^   mestno obvoznico bodo kasneje gradili stanovanjske ob
'n Čelno železniško postajo. 1<» v   °V:i avt°busna postaja bo po sedaj izbrani varianti zgrajc-'>rirnes'-m n'V0Ju* mic'a nai bi 21 postajališč za medkrajevne in
jelet 1C avtonusc 'n * za mestne avtobuse. V prvem nadstropju 'nn«?  ^o trgovine, servisi, gostinske in druge storitvene de-V kleti na ic predvidenih 200 parkirnih prostorov. Kranj-
"'kov      11,1 Potaja je zelo prometna, dnevno ima 25 tisoč po
'»t. jjjj **t0 bodo spremljajoče dejavnosti tam resnično potreb
večjj rJa,Ul Va"anla izgradnje postaje pa bo zahtevala nekoliko
•»Oral; 8e8 v križišče Koroške in Stošičeve ceste, znižati ga bodo Za "> /.o.......- :_________tui _________
meti.i m preurediti nck,i| uvo/ov. • M. V.
Težko je razumeti
V podhrrškrni |{o/du, oktobra -llorih štirinajst dni pred svobodo, 24. aprila 1945, je bil v gozdu pri Podhrc/jah mučen in ubil Uom Lovro 1 r/«r, doma * Pšenične police. I ii.i poslednjih krvavih žrtev Kort-njskih belogardistov.
Nekdo od njihovih mu i> na ti-sirm mrslii postavil spominsko ploščo In spodaj pripisal: V F M,
vi ik<;a nk MORITI razumi II
Pred kratkim so to spominsko ploščo v podbrrškem go/du na»<li ra/bito, vrženo v hrr/no...
ludi danes je težko ra/umeli, da w najdejo ljudje, ki se inašajo ie nad mrtvimi, nad kamnom. • I). Dolenc, hil»: S. Saje
Praznik gledališča
Slovesnost pred
Borštnikovo
hišo
Cerklje - Drevi ob 19.30 bo pred Borštnikovo rojstno hišo slovesnost, ki so si jo v Cerkljah zamislili kot svoj prispevek k 25. obletnici mariborskih Boršnikovih srečanj.
S prireditvijo se bodo spomnili Borštnika, rojenega v Cerkljah, režiserja, dramatika, organizatorja in največjega dramskega igralca tedanjega časa. Slavnostni govornik na prireditvi bo dr. Matjaž Kmecl, član predsedstva republike Slovenije, v kulturnem programu pa bo sodelovala dramska igralka Jerca Mrzelova s songi na Prešernova besedila. • .). Kuhar
Drugo vroče poletje Vroče dni smo imeli te dni in le barve v naravi in zrel kostanj so spominjali na Jesen. Tako toplo Je bilo, da so celo trobentice znova v/cvetele... - Foto: J. l\%\tv
Škofja Loka - Za svoje dosežke na področju muzejske dejavnosti ter za prispevek k širjenju kulture nasploh je te dni Loški muzej prejel visoko odlikovanje - red dela s srebrno zvezdo, s katerim ga je odlikovalo Predsedstvo SFRJ. Odlikovanje je na skupnem zasedanju Zbora delavcev Loškega muzeja, Sveta Loškega muzeja in Izvršnega odbora Muzejskega društva podelil predsednik Skupščine občine Škofja Loka Peter Havvlina. - L.M. - Foto: Jure Cigler
Turistična sezona na Gorenjskem dobra
Številne odpovedi zimskih počitnic
Bled, 16. oktobra - Te dni po naših turističnih krajih vlečejo črto pod iztekajočo se poletno sezono. Večinoma ugotavljajo padec turističnega prometa, vendar pa so glede na siceršnje razmere v našem gospodarstvu in turizmu še kar zadovoljni.
"Letošnja sezona je bila nekako povprečna. Če primerjamo podatke z lanskimi, je sicer nekaj osipa gostov, vendar pa se letos pojavljajo težave nad pregledom gostov, saj po tridesetih letih zaradi novih odlokov nimamo več pravega pregleda nad zasebnimi sobami. Lahko pa rečem, da je bila sezona kar dobra, tudi iztržek je bil dober. Nismo imeli večjih težav, začele pa so se pojavljati zadnje dni. Prihaja do precejšnjih odpovedi tujih agencij, kjer je jasno napisano, da so vzrok naše nezanesljive politične razmere. Zato s strahom gledamo naprej, saj po podatkih iz tujine najbolj optimistične napovedi govorijo o dvajset odstotnem osipu tujih gostov. Nihče pa ne ve, kaj bo, saj nikomur ni znan razplet dogodkov pri nas doma," pravi Marko Potočnik, tajnik Turističnega društva Bled. # V. Stanovnik
Turistična taksa se bo zbirala le za propagando
Taksa naj bo del proračuna
Ljubljana, 17. oktobra - V Sloveniji smo s turistično takso doslej letno zbrali okrog 60 milijonov dinarjev. Ta denar se je po občinah različno porabil, med drugim tudi za komunalna dela - od urejanja pokopališč do gradnje cest in čistilnih naprav. Nekaj več kot 200 tisoč dinarjev pa so na primer lani občine namenile za Slovensko turistično zvezo.
V osnutku novega zakona o turistični taksi je predvideno, naj bi ta postala prihodek republike, republika pa naj bi občinam vračala 80 odstotkov pobrane turistične takse. Po sedanjem osnutku naj bi bila višina turistične takse enaka za tuje in domače goste, 10 dinarjev na dan. Republiški izvršni svet bi lahko spreminjal višino turistične takse, vendar bi moral spremembo objaviti vsaj tri mesece prej.
Denar, ki bi ga zbrali s turistično takso, naj bi namenili le za turistične informacije, za predstavitev Slovenije in turističnih krajev na kulturnih, Športnih in drugih prireditvah. To pa pomeni, da denarja za te namene, kot je bil sedaj (komunalno urejanje), ne bo več. Del ga bodo dobila tudi turistična društva, posredno pa tudi Turistična zveza Slovenije, vendar le, če bodo imela programe, ki bodo všeč republiškemu sekreteriatu za turizem in gostinstvo.
Ni dvoma, da bo predlagani osnutek zakona o turistični taksi povzročil veliko negodovanja v turističnih občinah (tudi na Gorenjskem), kjer so doslej velik del denarja porabili za komunalno urejanje krajev. O predlaganem osnutku bo republiška skupščina prvič razpravljala pri-hodnji teden. • V. Stanovnik
Novi pogoji za prodajo in dvig deviz
Na dan največ tisoč mark
Kranj, IS, oktobra - Z odlokom z zadnjega zveznega uradnega lista lahko z deviznega računa oziroma devizne knjižice na dan dvignemo le do tisoč mark ali protivrednosti v drugi tuji valuti v gotovini. Ni pa omejitev pri dvigu potovalnih čekov aH nakaznic. Ob dvigu deviz je treba predložiti veljavni potni list, saj odlok Z)S določa, da je devize mogoče dvigniti le za potovanja v tujino. Naenkrat je moč nesti v tujino do tisoč mark v gotovini, vendar je treba na meji pokazati potrdilo o nakupu ali dvigu deviz. Največja dnevna vsota, če kupujemo devize, }e tisoč mark, če jih takoj položimo na račun, pa je ta vsota neomejena. Dvigovanje deviz i računa kot nakup deviz sta po novem možna le v matičnih enotah bank, to je tam, kjer imamo devizno knjižico. Po novem pa tudi nimajo nobenega pomena prejšnja najav I janja dvigov deviz.
Pri Ljubljanski banki so se dogovorili, naj bi v bankah prodajali občanom od petsto do tisoč mark, vendar le svojim varčevalcem. "Nov odlok za nas ne pomeni bistvene spremembe, saj smo pri Ljubljanski banki, Gorenjski banki, d. d. Kranj, že doslej večinoma delali v skladu s tem odlokom. Res je, da so pred našimi okenci še vedno zastoji in ni moč vedno dobiti Želenih deviz, vendar če nimaš, tudi vojska ne vzame," je povedal pomočnik direktorja Jože Kristan. • V. Stanovnik
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR l
Razsulo parlamenta
Sredino zasedanje zvezne skupščine je bilo zelo podobno zaključku zadnjega kongresa že pokojne Zveze komunistov Jugoslavije. Zagovorniki klasične partije, grajene na demokratičnem centralizmu oziroma trdem centralizmu brez demokracije, so tiščali z glavo skozi zid in vztrajali kljub breizhodnosti položaja toliko časa, da je del delegatov zapustil dvorano, organizacija pa se je razsula. Seveda so bili krivi tisti, ki so razmišljali drugače, ne pa oni, ki so zavračali vsako možnost dogovora. Kasnejši čas je pokazal, kdo je bil resnični miner. Manever pa je vseeno uspel: kalilci ljubega miru so bili odstranjeni, in če se prav spomnim, z aplavzom pospremljeni iz dvorane.
Tudi v sredo je bilo v zvezni skupščini vse uglašeno na to struno. Zanesljivo bi srbski, vojvodinski in črnogorski delegati ploskali, če bi Hrvati in Slovenci zapustili dvorano. Žal se srbski scenarij, za katerega poslušnega izvrševalca so tokrat določili kar predsednika zveznega predsedstva dr. Borisova Joviča, ni uresničil. Skupščina je včeraj nadaljevala delo. danes pa bodo najprej razglasili, če ne bo napovedanega bojkota delegatov iz Vojvodine, novega člana zveznega predsedstva dr. Stipeta Mesiča s Hrvaške (na skupščinsko milost je čakal dva meseca), nato pa bodo razpravljali o Jovičevem oziroma srbskojugoslovanskem predlogu nove jugoslovanske federacije, ki naj bi se imenovala Zvezna republika Jugoslavija. Ime bi bilo lahko mirne duše drugačno, recimo Srboslavija ali Kraljevina Srbija, dejstvo pa je, da je tak predlog v skupščini, da napovedani Jovičev govor ni več tajnost in je sploh vprašanje, ali se bo ta politik, očitno z zelo trdo kožo, sploh pojavil za govornico. Poskus osvojitve zvezne skupščine je delno propadel. Sicer pa je bil ta organ v sredo bolj podoben norišnici kot pa parlamentu. Ker kosovskih delegatov ni, je vprašanje legitimnosti, vprašljiva pa je tudi legitimnost zveznega predsedstva, saj Mesiča še ni v njem, dr. Janez Drnovšek pa na seje, na katerih se bo nasilno vsiljevala volja enega, ne bo več hodil.
Zagovorniki nove jugoslovanske unitaristične federacije, pa naj ima takšno ali drugačno ime, prav dolgega spiska morebitnih zaveznikov nimajo več. Zanesljivo pa bodo skušali pridobiti zase vsaj enega, ki še vedno igra zelo pomembno vlogo v jugoslovanski krizi. To je Jugoslovanska ljudska armada, edina organizacija, ki naj bi še trdno stala na jugoslovanskih federativnih izhodiščih. Po njenem obnašanju v teh dneh bomo lahko že trdneje sodili o razpletu jugoslovanske krize. Ocene so različne. Podpredsednik zvezne vlade Živko Pregl ocenjuje, da vojska ne bo posredovala, Slovenci in Hrvati pravimo, da bi njen poseg pomenil prvi korak k njenemu razpadu, ne bi bila več ljudska in niti jugoslovanska, grozeče pa so izjave dveh hrvaških generalov (imen niso povedali), da je treba sedanjo oblast na Hrvaškem pobiti in spet formirati Zvezo komunistov Jugoslavije.
Slovenci nimamo razloga za spreminjanje svojih stališč. Hudo napak bi ravnali, če bi se potuhnili v svoj slovenski kot in čakali. Za nas je prva izbira samostojna suverena Slovenija, pa tudi še vedno Jugoslavija, o katere vsebini in notranjem ustroju naj se dogovorijo na demokratičnih volitvah izvoljeni predstavniki. Tak je naš predlog, do katerega naj se vsak v Jugoslaviji prostovoljno opredeli. Če bomo pač ostali sami, bomo živeli sami in prav je, da se tudi na to pripravljamo. Seveda ne smemo ostati sami na svojem zapečku. ampak samostojni v Evropi držav, narodov. Če bi sedaj, po svoji volji, ubežati jugoslovanski stvarnosti, bi tistim, ki nas podijo, naredili veliko uslugo, v Beogradu pa bi pustili veliko svojega denarja, bogastva. Goli in bosi. revni Kot cerkvena miš, pa ne moremo niti samostojno živeti, bodisi sami ali kot del Jugoslavije, za katero ni dovolj samo spremeniti tablo, ampak predvsem vsebino. Nove vsebine pa stari oblastniki, ki so nas pripeljali sredi žerjavice, ne morejo dati. niti niso dorasli tej nalogi. • Jože Košnjek
Predavanje za pedagoge
Kranj, 17. oktobra - Marjan Peneš iz pedagoške sekcije organizira v petek, 19. oktobra, ob 19.30 v predavalnici kranj-skega župnišča zanimivo in poučno predavanje za pedagoške delavce. Angelca Žerovnik, poslanka v slovenskem parlamentu, zadolžena za razvoj znanstveno-raziskovalne dejavnosti, zaposlena na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani pri raziskovalnih projektih s področja defektologije, bo spregovorila o problemih medsebojnih odnosov med učitelji oziroma vzgojitelji v zbornici ter učitelji in učenci v šolski množici različnih značajev in sposobnosti. Nakazala bo tudi način reševanja teh problemov ter odgovarjala na vprašanja udeležencev. # H. J.
Kako je z nami
ZKS - stranka demokratične prenove Kranj organizira v soboto, 20. oktobra, ob 18. uri v kulturnem domu v Stražišču shod stranke pod naslovom Kako je z nami. Sodelovali bodo člani vodstva stranke Ciril Ribičič, Miran Potrč in Borut Pahor. Za zabavo bo igral ansambel Pixieland, kulturni program pa bodo oblikovali Talijini ljubitelji Kieselsteinski pod vodstvom Alenke Bole - Vrabec. • J. K.
))£0(GLAS
Ob IVIeink-l j* kolektiv (iortnjskega glua prejel red tulug * urebrno tvcido
( iiiaotitelj ... Iid.j.lelj CP (.lam Kranj, tisk Ci.V Delo I Jubljana, Kl/I) It H t JublJaM
1'ifilsfdntca časopisnega sveta Kristina Kobal naročnina ia IV. triaaeaefje Je 160,00 4\m
(iorenjski gHU urejam., in pišemo Štefan Žarglt|i.l.i<.nt uicilnik in direktor), I fopnldina Bogataj ( v d odgovornega urednika). Vilma Stanovalk (spori, lun/cm. pO!los ne mini m.icije), Danica DoltnC (/a dom m dl UliM uniimvosti. I r/ic) Danka /a»rl - Žleblr l HJCialnu politika, gorenjski kraji m l|tid|e), Andrej žalar
iki k i 111 m Ijuilie, k oimiii al m- dejas nosti). Lea Mencinger (kultura). Helena Jrlovran (i/nhra?ev.in)e. i/ Šolskih klopi kronika, Sk..l).i I okat t vri« /aploinik lkmcii|si\o, Radovljica), Darinka SedeJ (i.i/vedrikj, )      url. Stoja n Saje I družbene organizacije, ekologija), Jole Koaajck l notranja politika, š|*hi ). Marija Volčja k (gospodarstvo, Kranj), Gora/d Sinlk i fotografija) Igor Pokora lohhkovanic) IvoSekne, Nada Prevc m Mirjana Drakaler (tehnično uie|,iii|c) m Marjeta Voiltfilektoriranje)._
Naslov urednlltva in uprave: Kranj, M0*1 rHjadajJ I. Kranj Trkati račun pri SDK: SI SOO-MM-11WV
Telefoni: direktor in glavni urednik 28-4AJ. uredništvo 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 2 » Š>K7. računovodstvo, naročnine IMS* mali oglasi
Jf-MO
Neobjavljenih pisem in slik ne vračamo Časopis je oproščen prometnega davk« po pristojnem mnenju 421-1/72. _
ZKS - stranka demokratične prenove kritična do zadnjih dogajanj v slovenski skupščini
Strankarski veljaki za isto mizo
Dr. Ciril Ribičič je pismeno in javno pozval dr. Jožeta Pučnika, naj skliče šefe parlamentarnih strank in vodje poslanskih klubov. Teme pogovora naj bi bile ustava, imenovanje republiškega jav' nega tožilca in zakon o Radioteleviziji.
Ljubljana, 16. oktobra - Takšna koordinacija je bila dogovorjena na predlog prenoviteljev že ob zapletu z republiškim štabom za teritorialno obrambo, za njeno sklicevanje je bil zadolžen dr. Jože Pučnik in tudi tokrat je pismeno in ustno pozvan, naj jo skliče zaradi zadnjih dogajanj v republiški skupščini. Ribičič predlaga dogovor o razpravi o novi ustavi Republike Slovenije, o imenovanju javnega tožilca Republike Slovenije in zakonu o Radioteleviziji Slovenija. To so vprašanja, o katerih je treba doseči nacionalni, nadstrankarski konsenz.
Prenovitelji, v njihovem imenu so na torkovi novinarski konferenci govorili dr. Ciril Ribičič, Sonja Lokar, Peter Bekeš, Borut Pahor in Lenart Šetinc, sodijo, da so nekateri njihovi predlogi v osnutek ustave vključeni (vključitev NOB v najširšem pomenu besede, soupravljanje delavcev, parlamentarni sistem pred predsedniškim), manj uspeha pa je bilo pri določitvi roka novih volitev
ter upoštevanju proporcionalnega sistema, vendar je bila zadnja seja skupščine poskus, da se poslanci izključijo iz enakovredne razprave. Poprejšnji dogovor je bil prekršen, pomembno pa je to, da se tudi vsi Demosovi poslanci niso ogrevali za sprejem osnutka brez razprave in so bili za spoštovanje dogovora. Da se je tako izteklo, ima zasluge tudi predsednik skupščine, dr. Bučar. Prenovitelji so za podaljšanje razprave in bodo po svojih kanalih skušali vključiti v razpravo čim večji del javnosti. Nova ustava bo pomembna tema bližnjega kongresa, ki bo 27. oktobra v Novi Gorici.
Da politika vlada nad stroko, kažejo že tri razprave o imenovanju novega republiškega javnega tožilca v komisiji za volitve in imenovanja skupščine. Javni tožilec je pomembna funkcija in če niti dosedanji tožilec Pavle Car in Demosov kandidat, odvetnik Anton Drobnič ne ustrezata, kaže poiskati nova imena, ki jih v
Prihodnjo soboto kongres
Prenovitelji bodo imeli prihodnjo soboto, 27. oktobra, v Novi Gori' ci kongres. Stranka bo dobila socialdemokratsko vsebino, o čemet večjih razhajanj v stranki ni. Takšno utegne biti tudi novo ime. Na kongresu bo sprejeta politična deklaracija socialdemokratske pfg' nove, statut ter deklaracija o preteklosti ter še več drugih izjav. Znane so tudi že nekatere predlagane kadrovske rešitve. Za nepoklicnega predsednika je predlagan dr. Ciril Ribičič, za podpredsednika je kandidatov več, glavni tajnik naj bi bil Franci Pivec. pred-sednik programskega sveta Milan Kučan, predsednik poslanskega kluba Miran Potrč in predsednik vlade v senci Emil Milan Pintar.
nasi pravosodni stroki ne manjka in imajo višjo strokovnost kot sedanja kandidata. Prenovitelji so predlagali Ivana Beleta in Miljo Daisingerja, pa se je pismeni predlog na poti do komisije izgubil. Prav je, da se o predlogih glasuje, saj je to mehanizem demokracije, vendar glasovanje ne sme iti na škodo stroke.
Osnutek zakona o Radioteleviziji pa je po sodbi prenoviteljev najslabši, kar je mogoče ponuditi, in je v bistvu poskus državne zaplembe RTV. Ker je bil prvi
val neuspešen, prihaja sedaj dnJ; gi in v razpravo se mora vklj"K demokratična javnost, pa aktrV' neje tudi sama RTV. RTV naj 0° javna in ne državna ustanovi last vladajočih političnih strank RTV mora imeti v svetu ustanove več zastopnikov, parlament Pa naj ima ključno vlogo pri v0''j vah (z dvetretjinsko večino' predstavnikov javnosti, Spl°" mora biti zakon tak, da ne bo °v vsakokratni zamenjavi oblasti Sloveniji pometala na RTV tuj temu ustrezna politična metla- • J. Košnjek
Črnograditeljem se obetajo slabši časi
Črnih gradenj vse več
Od 79 črnih gradenj v 43 primerih dovoljenja ne bodo mogli dati.
Kranj, 10. oktobra - Tudi v kranjski občini je črnih gradenj vse več, občinska vlada jih bo skušala preprečevati, črnograditeljem se vsekakor obetajo slabši časi, vendar pa zelo ostrih ukrepov le ni moč takoj pričakovati, saj je problematika na področju urbanizma pisana, spremeniti bo potrebno tudi zakonodajo, ki je po letu 1984 dovolila legalizacijo črnih gradenj in s tem napravila medvedjo uslugo urbanizmu.
Na področju urbanizma je bila kranjska občina do leta 1984 ena vodilnih v Sloveniji, tedaj spremenjena urbanistična zakonodaja pa je njegovo urejenost v Kranju izničila, saj je bilo potrebno vse postopke začeti znova, je izvor sedanjih problemov pojasnil vodja urbanističnega inšpektorata za Gorenjsko (irisa Nagy. Poleg tega je zakonodaja dovolila legalizacijo črnih gradenj in s tem napravila medvedjo uslugo urbanizmu, odtlej inšpektorji dejansko "pomagajo" črnograditeljem, saj jim naročajo, naj zaprosijo za dovoljenje.
Občina je nato nenehno zamujala pri sprejemanju izvedbene dokumentacije, ki poleg tega ni povsem usklajena s prostorskimi sestavinami družbenih planov, kar inšpektorjem povzroča nemalo težav. V prostoru obstajajo "bele lise", kjer ne morejo ukrepati, tam so gradnje, ki bodo zato
se dolgo sporne. Urbanizacijo v zazidalnih načrtih in urbanističnih redih pa je čas prehitel, zato je postala neživljenjska. Ljudje danes želijo graditi hiše s poslovnimi prostori ali pa jih dozidati, nadzidati in podobno, tudi novi kmetijski objekti so drugačni.
Razmere celo spodbujajo črne gradnje, saj so postopki za pridobitev dovoljenja zapleteni in dolgotrajni, prinašajo tudi visoke stroške, ki se jim graditelji skuša-
jo izogniti, je dejal Miha Perčič, predsednik komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. Crne gradnje spodbuja tudi parcelacija kmetijskih zemljišč in gozdov, ki novih lastnikom daje upanje, da bodo njihove parcele zazidljive. Na povečevanja nedovoljenih gradenj pa vpliva tudi priključevanje vodovoda in elektrike brez dovoljenj.
Na seji izvršnega sveta je bilo več čldnov kritičnih do zapuščine stare oblasti, ki je bila zelo prizanesljiva do črnograditeljev, nekateri pa so hkrati opozorili, da črne gradnje spodbuja tudi pomanjkanje zazidljivih parcel, k.it je dr. Remškar strnil v besede: večji red, vendar v urejeni drža-
črna gradnja je cenejša, zen nizka. Ko zaprosite za do-voljenje, morate imeti v i?Pu vsaj 180.000 dinarjev, saj morate plačati prispevek za sprf' membo namembnosti zemlji'' ča in za komunalne napnt™ lokacijsko dovoljenje pa vem 7.000 dinarjev. Kazen znaša 5.000 dinarjev, tolikšna pa Je šele od aprila naprej, saj je 1°' ni znašala 5 dinarjev.
/a lokacijsko dovoljenje prosi 79 črnograditeljev. ki jim je urbanistični inšpektor izdal odredbo o ustavitvi gradnje. Vse kaze. da bo-do 36 črnih gradenj lahko legalizirali. 43 pa ne, saj po zakonu za te objekte ni moč izdan dovoljenja. Gre za 14 stanovanjskih hiš na Mlaki in šest stanovanjskih hiš v Šenčurju, kjer so graditelji posegli v gozd oziroma na kmetijski' zemljice, po dolgoročnem planu pa so lam predvideni zazidalni načrti. Nadalje za dve hiši v Cirčah. kjer je v teku izdelava zazidalnega načrta, osem črnih gradenj je n<i območjih neveljavnih urbanističnih redov. 13 pa na kmetijskih in gozdnih zcnil/tičih oziroma v varovalnih pasovih cest.
vi. Število črnih gradenj kaže n neučinkovitost sistema in sta oblasti, je dejal predsednik ^r^l skega izvršnega sveta Vladi"1 Mohorič, opozoril je na c,n gradnje, ki so pogojene s st,se-skimi odnosi, saj povzročajo naj več hude krvi, ob po nedelj k''j' ko ima pisarno odprto za lju ' jih tri četrt pride prav /ara"1saj ga. Gre za poseben problem, je prav na tem področju P1"3^ praznina, kar povzroča huOG*P£ re. Pred vojno so obstajali pr pisi, kakšne morajo bili ra^a'J ' višine objektov, /daj tega n' ^ Izvršni svet je odločil, "a. ^ sklenil   pogodbo   s   podjcU ,Q Gradnje iz Kranja, ki bo i2V*JJJ i/\ i ibe. /.inje /ugotovili sredstva.  Nezakonitosti na r"
dročju urbanizma namreč - ^, ravajo vsaj pravočasno prCp Q vati. Pospešili pa bodo Prl'r„t-prostorskih dokumentov. s T^jjj membo zakonodaje pa p-p. lenostav ili in .k i a i luli P° kc • M. Volčjak
Zavod ne bo izdelal lokacijske dokumentacije
Je klavnici v mestu ura odbila?
Skorja Loka, 18. oktobra - Konec avgusta se je iztekel čas, ki so ga Inšpekcijske službe po poprejšnjem večkratnem podaljševanju dale Mcso-izdrlkom, da spravi v red klavnico na Spodnjem trgu, ker je r. odplakami pretirano obremenjevala komunalno čistilno napravo (kri, maščobi-), motila okolje s hrupom (mukanje živine pred zakolom) in smradom (shranjevanje ostankov od klanja v nehermetičmi zaprtih kontejnerjih), z neurejenimi prostori in zastarelo tehnologijo pa postavljala pod vprašaj neoporečnost mesa. Klavnica je morala zapreti vrata. Obnova, ki vsebuje tako gradbene posege kot posodobitev tehnologije, je v teku In bo po besedah direktorja Mesoizdelkov Mira Duiča stala 3.5 milijona mark.
Občinski sekretariat za družbeni razvo| |e dal dovoljenje /a ekološko-tehnološko sanacijo škofjeloške klavnice, zeleno luč ji je prižgala tudi vlada, potem ko ie dobila pristanek odbora /a prenovo mestnih in vaških jeder ter pozitivno mnenje krajevne skupnosti mesto za pridobivanje nadaljnje potrebne dokumeniaci-ie /a s,m,u ijo 1 mh n.t zadnjem zasedanju občinskega parlamenti na informacijo o obnovi klavnice v mestu, kjer naj bi ostalu začasno, do preselitve na drugo lokacijo, ni bilo ugovorov.
A bilo je le zatišje pred hm jo V krajevni skupnosti so dobili pritožbo ^6 podpisanih krajanov, ki so dejali, da je bilo soglasje dano brez njihovega sklica in privoljenja.    Pritožbo   krajanov na
sklep upravnega organa, ki je dovolil obnovo v kluvnici, rešuje republiški sekretariat za industrijo. < >glasili vi se ludi /eleui p.t še nekateri drugi.
V krajevni skupnosti so se zato odločili, da skličejo informativni pogovor s prizadetimi meščani. Pogovor je bil sinoči, njegov kon čin i/kupičck pa je bil. da je po treben zbor krajanov.
Dnekloi Mesoi/delkov Miro Duič je sicer lepo razložil, da bi klavnico radevolje preselili i/ mesta, če bi le vedeli kam Idea len prostor, komunalno že opremljen, bi bil ob hladilnici na Trati, ki pa je sporen / vidiku vurstvu kmetijskih površin nt za ščite podtalnice Sorskega polja Nova lokacija bi firmo stala IK milijonov m.nk
Predsednik občinskega sekretariata za družbeni razvoj Ione Jenko je dejal, da jc sekretariat i/dal dovol|cii|c na ohu.no kl.iv niče, čeprav je predviđenu preselitev, ker nove lokacije ni. Cilj ni bil, da se klavnici /apie ampak da se čimprej obnovi in v treh do pet t h letih najde primernejši prosim zanio bodisi \ škol|i I uki ah k|e drugjfl na (ioieniskem.
Krunci leltrin, /členi, je spomnil na dogovor ob gradnji hladilnice na 1 ran, ko |c bilo re Ceno, da bo vsaka od Irch nb< in ki 11 ti "pokrivajo" Mesoi/delki, nosila po eno breme: škofjeloška hladilnico, kranjska prcdtltVO mesa, iržiška klavnico /ahtev al je tudi, da se pravno ra/|asni vprašanje lastnine škofjeloške klavnice in v zve/i s tem grožnja, da bi bi preselitev klavnice moia lt> plačati mesto
Peter Kavčič jc namreč doku-/oval, da |e bila klavnica (od leta PXWi v lasti takratne mestne občine) 1949 leta pioglušcnu /a splošno ljudsko premoženje in da v zemljiški knjigi še vedno pripada mestu Torej o njej odloča mesto, /a meščane jc preživela, še bol j, ker je v Sloveniji kar 50 odstotkov klavniških zmogljivosti ne
izkoriščenih. Peter Kavčič J^r dejal, da noben dober g0^,,^ nc vlaga velikega denarja v vo samo za nekaj lel .uji>"
Direklorica Zavoda /a dr jc m ra/vo| Mana Veble (<{^eSp povedala, da bodo morali pfi-izdelki za obnovitvena "e*0d<T dobiti lokacijsko in giadhft ,e(4 voljenie. Zazidalni načrt 1 (Cr I9KS opredelili |c klav "IN^v0dU stor za druge namene, v ^< torej ne bodo mogli '/L^e ho0'0* cijske dokumentacije za IC -tf ško ekološko obnovo kU|sDbi' /e jneil petnaisliitii loti. ^sCgi s li dovoljeni minimalni P1^ <j> obnovo, je bilo jasno r(jfC,.,tsi11' mora klavnica drugam K«J tt ti bo treba osnovno dilc^^fjl ka| in kakšne pol tebe y 0a l oki rabijo klavnico. (,lctj \jt-dogovorjeni razdelilnik "^jp v' mi občinami prostora ' Školj. I oki ni treba žago'o ^
Upravičeno lo.e| 1»'lC ^ i s« ^ da bo debata o klavnici. ^ |P<J*J nadaljevala na /boru kr»J ,udl sc vroča Žal ob tem lu"^ „|j> spet ugotovimo, da neka iVi^' muc. k. „h že v.....le« tć
unska uprava z i/g^1'" [k'j pt* da so ljudje vedno proti " ^ }t nujeni prostorski rešitvi ' vj1i treba probleme viden m Jč"
'.....-»isko (lote, .udi       , s.rJ
govotieneg.i m iH" 111    ,,u' . k<-      piosioiske z-'*"1' '„pa"* povečuje m poglablja m ' (jUfJi • II. lelovčan
zasedanje kranjske občinske skupščine
Komisija bo raziskala povojne poboje in dvomljive procese
ItSjjj     oktobra - čeprav je bilo pričakovati, da bodo zbori kranjske k]nske skupščine na seji v sredo rešili še zadnje sporno vprašanje in sklad ili datum, kdaj naj bi ustanoviteljske pravice Radia Kranj prene-' pa občino, je predsedstvo skupščine na predlog delegatov družbenopolitičnega zbora Eda Resmana in Aleksandra Ravnikarja (ZKS-SDP) nr"),     af     radia umaknilo z dnevnega reda in jo preložilo za eno od JI '^°dnjih sej. Delegata sta predlog pisno utemeljila in med drugim na-'a;. da za obravnavo problematike radia niso izpolnjeni predpisani P°goji, saj s«;atut m poslovnik občine določata, da zbori po dveh zapo-n,h obravnavah spornega vprašanja imenujejo skupno komisijo, ki P'pravi predlog za uskladitev spornih zadev. Ugotavljata, da so zbori J*0 številu obravnav tega vprašanja v različnem položaju in tudi po datu-u< kdaj naj bi ustanoviteljsko prenesli na občino; predlagala pa sta v   : da bi z obravnavo počakali do sprememb zakona o javnem obveš-"ju, da bi skladno s sklepom o ustanovitvi Radia Kranj imenovali or-e upravljanja in programski svet in da bi sprejeli ustrezni odlok.
Na odlok o dodeljevanju poso-za pospeševanje razvoja obrti n Podjetništva, ki obrtnikom in
Jil
P djeijem v zasebni in mešani ■ • n'ni omogoča, da dobijo poso-DrtVa nalciJP' obnovo in graditev ^slovnih prostorov ter za nakup ?n,rerne> Patentov in blagovnih njza opravljanje dejavnosti, Dl'o dosti pripomb, še največ
jih je imel Jože Kristan (ZKS-SDP), ki je med drugim dejal, da bi morali s tovrstnimi posojili spodbujati vse drobno gospodarstvo in ne samo obrt in del podjetništva, in da naj bi tovrstne finančne posle za občino opravljala banka ali katera druga finančna organizacija. Kar zadeva dopolnitve odloka o davkih obča-
aJbolj se je zapletalo pri kadrovskih zadevah. Delegati so brez ^prave zavrnili predlog, da bi Aljošo Drobnica imenovali za drui-e'iega pravobranilca samoupravljanja; kasneje pa se je izkazalo, a za večino delegatov ni sporen "institut pravobranilca", ampak *Bndidat, ki formalno sicer izpolnjuje vse pogoje. Pri volitvah dodatnih članov sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito %ttoe8Qti niso strinjali, da bi bila v svetu tudi Slobodan Lončar in "*w.f Bregar. med drugim tudi zato ne, ker aktivni vojaki ne more-Jj-'bin člani civilnih skupščinskih organov (Branko Grims), ker se je (^ -e večkrat postavila proti demokraciji in slovenskemu narodu '*~*eto Bulovec) in ker izjavi dveh generalov v Delu. češ da je treba P^bitj vse strankarske veljake, vzbujata strah in ogorčenje (Jakob yr*ček). Za komisijo za medobčinsko in mednarodno sodelovanje ** "Ho devet kandidatov, vsi predlogi o glasovanju pa so bili takšni '•Manjšanje število članov komisije na sedem, tajno glasovanje), a bi iz nje izrinili Aleksandra Ravnikarja m morda še koga. Ko je "so Govekar pozval delegate, naj dajo karte na mizo in povedo.
da
he gre za proceduralne, ampak za vsebinske zagate, je delegat
^■*eto Bulovec javno priznal, da naj stranka ZKS-SDP za člana komisije predlaga drugega kandidata. Ravnikar je nato dejal, da ver-lo\)w, daje komu trn v peti. povedal pa je tudi, da dobiva anonim-''e telefonske grožnje in da vpadanje v besedo, kadar govori kot ,eJegat v skupščini, ni več samo nekultura, ampak pojav, ki skup-
«ni ne more biti v čast. Komisije niso izvolili in ker tudi zbor ; Jjr"zcncga dela ni bil več sklepčen, so zasedanje po nekaj zasta-
'Jcnih delegatskih vprašanjih prekinili. • C. Zaplotnik
nov, so zbori skupščine soglašali s tem, da se po odbitku ne plačuje davek od dohodkov, ki so ustvarjeni z mentorskim in s strokovnim delom s šolsko mladino v šolskih kulturnih društvih ter kulturnih društvih in skupinah ter z delom v volilnih organih in za te organe. Pri obravnavanju odloka o občinskih upravnih organov smo slišali, da do sprememb sistemske zakonodaje ni mogoče pričakovati večjega zmanjšanja števila delavcev v občinski upravi, sicer pa je Sašo Govekar (ZSMS-Liberalna stranka) dal pobudo, da bi vse občinske službe, ki so vsakodnevno pomembne za občane (izdajanje potnih listov, osebnih izkaznic, prometnih dovoljenj itd.), bile v pritličju občinske stavbe, Rastko Tepina (ZSMS-Liberalna stranka) pa je predlagal, da bi v občinski stavbi uvedli blagajno za plačilo raznih taks in dajatev. Kakšne bi bile za občinsko upravo finančne posledice uvedbe blagajne, naj bi izvršni svet po sklepu skupščine proučil do konca leta. V razpravi o rebalansu finančnih načrtov za družbene dejavnosti in za dejavnosti gospodarske infrastrukture ter spremembi odloka o proračunu je bilo nekaj konkretnih pa tudi povsem načelnih vprašanj, kot na primer - ali bomo več denarja vlagali v ceste in v drugo gospodarsko infrastrukturo ali v izobraževanje, zdravstvo, skrb za otroke. Edo Resman (ZKS-SDP) je menil, da je v sedanjih razmerah človek pomembnejši od cest.
Če izvzamemo nekaj žaljivk in klicev s klopi, namenjenih precej pogostemu razpravljalcu Aleksandru Ravnikarju (ZKS-SDP), lahko rečemo, da je seja potekala dokaj normalno in za kranjske razmere tudi hitro vse do obravnavanja odloka o ustanovitvi, nalogah in sestavi komisije za raziskavo povojnih pobojev in pravno dvomljivih procesov v kranj-
ski občini ter kadrovskih zadev. Čeprav smo pričakovali, da so razne spravne slovesnosti in izjave predstavnikov najvišjih državnih in cerkvenih oblasti že kaj prispevale k državljanski umiritvi oz. k narodni spravi, je razprava o ustanovitvi komisije pokazala, da nekateri delegati niso povsem razumeli glavnega namena odloka - ne ustvarjati«novih ločnic med ljudmi, ampak tudi z delom komisije, ki naj bi ugotavljala "dejstva v zvezi z množičnimi poboji v občini", kje so množična grobišča, kateri povojni procesi so bili politično in ideološko zrežirani itd., prispevati, da se 45 let po vojni ne bi več ločevali na "zmagovalce" in poražence". Vladimir Stiasnv (Demos) je dejal, da gre za naš dolg do mrtvih, ki ga moramo izpolniti, kot ga je ves civilizirani svet. Če so imena pobitih "rdečih" vklesana v marmor, naj bodo tudi imena onih z nasprotne strani. Ciril Meglic (Slovenska kmečka zveza) je menil, da ni treba kopati kosti po grobiščih, ampak naj se le objavi spisek pobitih ter tistih, ki so dali predlog za pobitje; vprašal pa se je tudi, zakaj je problem zagotoviti denar za delo komisije, ko pa je bilo v preteklosti na voljo dovolj denarja za razne spomenike in komemoracije. Sašo Govekar (ZSMS-Liberalna stranka) je dejal, da mladi ne bomo živeli od kosti, predsednik izvršnega sveta Vladimir Mohorič je povedal, da bi bilo prekopavanje kosti po 45 letih povsem nesmiselno in da strokovnjak dr. Ferenc ugotavlja, da spiski pobitih z množičnih grobišč niso tako nepopolni, za Kranj jih sicer še ni dobil, vendar upa, da jih bo. Komisija je bila izvoljena, na tajnem glasovanju pa noben od kandidatov za predsednika, Jože Kristan in Štefka Poštrak, ni dobil potrebne večine.
• C. Zaplotnik
^lub Demokratičnega foruma v Kranju
Kot vest političnemu sistemu
U *nJ - Marca letos je bil pri CK ZKS - Stranki demokratične pre-s . e ustanovljen Demokratični forum, ki naj bi ga, kot je bilo zapi-Pr k V Pr"Ur:imskih smernicah, ne zanimala visoka politika, ampak nj ''emi, ki jim ravno ta politika obrača hrbet. V fazi ustanavljanj, pa nekgksng podružnica republiškega, tudi klub Demo-?*bčnega foruma v Kranju. Poseben poudarek naj bi dali proble-ki zadevajo mlade.
^Demokratični forum deluje 0o ^V*1 avtonomno in samostojni.  prav je bil ustanovljen v
tgdi "jCK ZKS S,)P' hkrati ,u
razvoj mladinskega turizma, za boljše možnosti za socialno in politično promocijo mladih ljudi, na drugi strani pa bodo organizirali družabna srečanja mladih v okviru kluba, saj je,
kot je menil Boštjan Šefic, na neki način potrebno zapolniti "prosti čas" in politično praznino, ki je nastala z ukinitvijo ZSMS.
Klub Demokratičnega foruma v Kranju naj bi ustanovili še ta mesec, s konkretnimi projekti in predstavitvami v javnosti pa nameravajo pridobiti simpatizerje in tudi nove člane. • Igor Kavčič
0ft — pomembna strankarska {Podelitev, naprimer obvezno
Uhtstvo v Parl'i'< naš il*a i*
nk0 vsak, ki sprejema pro-usmeritve in pravila ter
Jal u*e Prls,°Pno i*i»v°iw Je de' ' Boštjan Sefic član iniciativ-Muk odoora za ustanovitev v K demokratičnega foruma tvf*nJu in hkrati dodal, da bo
kak?°kratični forum kot nc" fne     vest sedaniemu Politi-rja mu sistemu, iz tega pa sledi, Se ne bodo borili za oblast
in za mesta v parlamentu, ampak bodo opozarjali na napake, ki so tu navzoče. Zaenkrat svoje pobude predstavljajo preko kluba poslancev ZKS SDP direktno v skupščino, na bližnjem kongresu komunistične stranke pa se bodo odločili ali se bodo ločili od le-te ali bodo še delovali v njenem okviru.
Na eni strani se bodo zavzemali za razreševanje problemov, ki zadevajo mlade ljudi kot so stanovanjski problemi, nizek dijaški in študentski standard, težave z. iskanjem zaposlitve, prizadevali se bodo za
Interkulturno srečanje v Celovcu
Bled, 15. oktobra - Pod okriljem skupnosti Alpe-Jadran smo se tokrat na Pedagoški akademiji v Celovcu 9. oktobra srečali učenci, učitelji in starši otrok iz Celovca, Vidma ter iz Osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja z Bleda.
Po koroški pesmi mladinskega zbora iz Škocjana smo spoznali primer dvojezične učne ure z ljudske šole iz Bistrice v Ro-žu, pod naslovom Moja šola - tvoja šola pa so se predstavile tudi gostujoče šole. Športne in zabavne igre so pomešale nemške, slovenske, italijanske in koroške besede. Minimundus je postal tudi naš internacionalni svet.
Pohvala velja organizatorici tega srečanja. Pedagoški akade-n>iji i/ Celovca, in veselimo se že uresničitve nadaljnjih idej; povezavi in izmenjavi učiteljskih izkušenj, starševskih vzgojnih in otroških. Kol bo povezava v trikotniku Celovec - Bled - Videm predvidoma poslala tradicionalna, tako ta povezava pogojuje v trikotnik tudi učence, učitelje in starše. • M. Kri-Birk
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
0
• EUDORA
• ZANUSSI
• LIEBHER
• MIELE
pektro Plankensteiner fachmarkt
-OcHlhoptg. V T«l. 29*02
NASPROTI nKMMME * (VMHI
Odpad Jugoslavije
Na zadnjem zasedanju slovenske skupščine se je pokazalo, da poslanci tudi pri tako bistvenih stvareh, kot je nova slovenska ustava še niso sposobni premagati ozkih stankarskih interesov. Osnutek ustavnih sprememb z vsemi dodatnimi predlogi, ki je zdaj v razpravi, je namreč ravno tisti dokument, s katerim naj bi Slovenija utrdila še zadnje poti do svoje suverenosti. Z ustavo se toliko bolj mudi, ker "beograjska opcija " ne prinaša nič dobrega. Projekt federacije, kakršnega zagovarja predsednik predsedstva dr. Borisov Jovič, je namreč na moč podoben tistemu, za katerim stoji tudi Slobodan Miloševič s svojim partijskim vrhom.
Zaradi tega ni prav nič čudnega, če pred skorajšnjim zasedanjem zvezne skupščine povsod po Jugoslaviji narašča napetost.
Na jugoslovanskem političnem prizorišču pa je na vidiku še ena vroča stvar in sicer v obliki volitev v Srbiji, kjer ima Slobodan Miloševič pred opozicijo precejšnjo prednost. To je po svoje velika farsa, saj ravno on zagovarja in predstavlja danes že preživeto komunistično partijo na oblasti. Vendar je njegova prednost ravno v popolnoma razbiti srbski opoziciji, ki ni enotna niti v ekstre-mističnih četniških vrstah.
Strah preostalih delov Jugoslavije pred Veliko Srbijo je precej neupravičen, saj dogodki kažejo, da je Srbija prej napihnjena kot velika. Ko je Miloševič pred meseci začel svojo protislovensko kampanjo ravno s tem, da je odločno zavračal vse pobude, ki so prihajale iz naše republike, je stavil na napačnega konja. Ker je zavračal slovenske predloge, je moral ponujati svoje, ti pa so bili diametralno nasprotni.
Ko se je slovenska politika odločila, da enopartijski sistem nadomesti z večstrankarsko demokracijo, je Miloševič v svoji zagnanosti lahko izbral samo utrditev enopartijske diktature. Z vsem tem pa je vedno bolj zahajal v slepo ulico in danes iz nje nima izhoda. Zaradi svojih "zaslug"pri reševanju kosovskega vprašanja ima seveda določen ugled med Srbi (in ravno ta mu lahko ogromno pomaga pri volitvah), hkrati pa za ves svet predstavlja čisti anahronizem, ki mu je ob bok mogoče postaviti le še kakšno Albanijo ali Kitajsko. Zanimivo pri tem je, da se je celo Helen Delich, poslanka v ameriškem kongresu in ena najaktivnejših članov srbskega lobbyja v ZDA, pritožila nad tem, da v zadnjem času ne more veliko doseči s svojimi pobudami, ker vedno znova na-letava na srbski komunizem. Pri slednjem pa seveda Američanom še danes začnejo delovati vsi varnostni mehanizmi.
V tej jugoslovanski zmedi so posebno potezo potegnili v hrvaški politiki, saj je njihov sabor vsem republikam in zvezni skuščini predlagal naj sprejmejo "deklaracijo o prenehanju sovražnosti" v Jugoslaviji, ki naj bi vodila k enakopravnemu dogovoru. Hrvaška je s svojimi problemi, ki jih ima zaradi srbske manjšine, seveda ena najbolj poklicanih v Jugoslaviji za pozivanje k miru, vprašanje pa je, koliko je takšna pobuda v današnjih razgretih razmerah tudi realna in sploh uresničljiva.
Sovražnost lahko namreč v Jugoslaviji preneha le tedaj, ko bodo imele vse republike za pogajanja enaka izhodišča. To pa so večstrankarski sistemi.
Če se ob koncu spet povrnemo k slovenski skupščini, potem je treba dodati, da je za Slovenijo sedaj zelo pomembno, kakšno ustavo bo sprejela. Dejstvo je namreč, da se vse srbske pobude skoraj avtentične prenašajo v najvišje organe jugoslovanske federacije in s tem dobivajo nekakšno "legitimnost" (če je o njej v Jugoslaviji sploh še mogoče govoriti). Ravno to neprestano potrjevanje legitimnosti srbskih interesov pa lahko privede do tega, da se Sloveniji sploh ne bo treba odcepiti, saj bo s svojo potjo kar sama Jugoslavija odpadla od nje. Marko Jenšterle
Gospodarstvo plačuje 43 različnih' prispevkov in davkov
Z novim letom olajšanje za računovodje
Škofja Loka, 17. oktobra - Občinski sekretariat za družbeni razvoj je na zahtevo skupščine pripravil pregled davkov in prispevkov, ki jih plačuje gospodarstvo za javno porabo. Na obsežnem seznamu, ki ne upošteva davkov oziroma deležev v cenah materialov in izdelkov, je kar 43 različnih prispevkov in davkov, od tega 19 občinskih in 24 republiških.
Nova davčna zakonodaja, ki bo vpeljana predvidoma z novim letom, bo prinesla težko pričakovano olajšanje zlasti računovodjem, ki se zdaj izgubljajo v množici različnih izračunov in žiro računov. Vendar pa to ne bo edini napredek; tako imenovani integrirani davki bodo omogočili tudi racionalnejše gospodarjenje z denarjem v javni upravi in s tem nižje obremenitve gospodarstva. Če lahko verjamemo, bo davčni sistem stabilen, saj bo država za celo leto določila višino svojih dohodkov; če bo slabo računala in bodo njene potrebe višje, ne bo popravljala davkov, ampak zniževala pravice uporabnikov ali se zadolževala na trgu denarja.
Skrajni čas, je bilo enotno mnenje članov škofjeloškega izvršnega sveta, ki so se na včerajšnji seji dobesedno zgrozili zaradi pretiranih obremenitev gospodarstva in neučinkovitosti sedanjega davčnega sistema, ki dopušča, da denar po nepotrebnem ovinkan in se izgublja po različnih računih, dokler ne pride do končnih porabnikov.
Razmišljali so tudi, ali ne bi poenostavitve kazalo speljati na občinski ravni že pred novim letom, vendar je na koncu prevladalo mnenje, da nima smisla prehitevati republiške zakonodaje.
• H. Jelovčan
J^SU DELAVNICA
^' NIKOIAIGASSE S - TEL.: 0843-4242-27321
PFAFF
HOBBY LOCK 783 neto ATS
5.817.-
NUDIMO VAM VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN OVVERLOCK STROJE ZNAMKE PFAFF, BROTHER, BABY LOCK, JUKI, ELNA, BERNINA, HUSO.VARNA itd...
CELOVEC (CENTER) 10 OKTOBERSTR. 22 TEL  9943-463 513648
(MJ^KfcMEIIGLAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Petek, 19. oktobra 199°
Nagrade za likovno okrasitev hranilnikov - Ljubljanska banka-Gorenjska banka d.d. Kranj, ki vsako leto oktobra v mesecu varčevanja razpiše za šole poseben' natečaj, je letos za najmlajše razpisala natečaj z naslovom Iz malega raste veliko. Okrog štiri tisoč otrok male šole oziroma prvošolčkov z Gorenjskega se bo tako ta mesec poskusilo v okrasitvi ličnega kartonskega hranilnika. Trud malčkov pa ne bo zastonj. V banki so namreč pripravili kar 35 praktičnih nagrad. Najbolj privlačna je vsekakor prva nagrada - kolo "skatebike". Sicer pa so vse nagrade razstavljene (na sliki) v izložbi kranjske ekspoziture Ljubljanske banke-Go-renjske banke pri Globusu. - A. Ž. - Foto. G. Sinik
Praznik v krajevni skupnosti Primskovo
Na osnovi sklepa Sveta KS Železniki z dne 2. oktobra 1990 RAZPISUJEMO volitve za predsednika in člane sveta krajevne skupnosti Železniki
1. Za razpis volitev po tem skleou šteje 10. 10. 1990, kandidacijski postopek pa traja do 25. 10. 1990.
2. Svet Krajevne skupnosti, kot kolektivni izvršilni organ in delegacija za ZBOR KS občinske skupščine bo štel petnajst (15) članov.
3. Kandidate za predsednika in člane Sveta KS predlagajo: politične stranke, društva, krajani, Svet KS
Predloge za navedene kandidate oziroma podpisane izjave le-teh o kandidiranju, naj predlagatelji posredujejo krajevni volilni komisiji na sedež KS Železniki, Trnje 20.
4. Volitve predsednika in članov Sveta KS bodo na zborih krajanov v soboto in nedeljo, 10. in It. novembra 1990.
5. Za izvedbo razpisa volitev predsednika in članov Sveta KS je zadolžena krajevna volilna komisija.
Železniki, 12. 10. 1990
'TOMO   fc»«C jC11
spin
DELAVSKA LNIVLRZA TOMO BREJC KRANJ in SPIN poslovna in športna informatika, Kranj d.o.o.
organizirata TEČAJE računalniškega izobraževanja, in sicer:
UVODNI - 7 ur(l dan) MS-DOS - 14 ur (2 dni) MS-DOS ZASISTEMCE(14ure) UVODNI Z MS-DOS-om - 14 ur VVORDSTAR-21 ur (3 dni) LOTUS - 21 ur (3 dni) dBASE - 21 ur (3 dni) CLIPPER - 21 ur (3 dni) INFORMATIVNI - 7 ur (I dan)
5. XI, 3. XII. 6 - 7. XI., 4. - 5. XII.
po dogovoru 8.-9. XI.,6. - 7. XII. 14. - 16. XI., 19. - 21. XII. 21.-23. XI., 12.- 14. XII.
26.-28. XI. po dogovoru po dogovoru
Izobraževanje bo potekalo v Kranju vsak dan od 8. do 15, ure. Prijave: pisno na naslov Delavska univerza Tomo Brejc Kranj, Staneta Žagarja l, 64000 Kranj do 30. 10. 1990. Informacije tel. (064)27-481 do 7. do 14.30 ure.
cekar
BLED
DELIKATESA CEKAR
PRISTAVA -BLED
Še vedno se lahko oskrbite z ozimnico. Pri nakupu štirih ali več zabojev jabolk (ob že tako ugodnih cenah) nudimo 10 % popusta.
Prodajamo tudi pakete OZIMNICE ETA. Poleg dobro založene delikatese vam nudimo domači kruh iz pekarne VI0IC - Jesenice.
Odprto imamo vsak dan (TUDI NEDELJE)
od 7. do 11. ure. ter od 13 do 20 ure.
Ob sobotah neprekinjeno od 7. do 20 ure.
Dobrodošli!
Drugače v pričakovanju večje podpore
Krajevna skupnost naj bo ogledalo, v katerega nas ne bo sram pogledati.
Primskovo, 19. oktobra - V drugi letošnji številki glasila Stiki krajevne skupnosti Primskovo, ki je izšla pred začetkom letošnjih prazničnih prireditev tudi tokrat ob pomoči Gorenjskega tiska, je predsednik skupščine krajevne skupnosti Darko Mesec pozdravil in povabil krajane k praznovanju z mislijo in željo, naj bo krajevna skupnost ogledalo, "v katerega nas ne bo sram pogledati."
Praznovanje, ki po pestrosti prireditev (začele so se že 3. oktobra) pomeni nadaljevanje dosedanje bogate vsestranske dejavnosti na različnih področjih v tej krajevni skupnosti v kranjski občini pa s sinočnjo otvoritvijo razstave Primskovo skozi čas in nocojšnjo proslavo beleži vrh, tudi svojevrstne dru-, gačnosti. Spomladi izvoljeno novo vodstvo krajevne skupnosti se tokrat namreč ni odreklo tradicionalnemu datumu praznovanja. Vendar pa prav slednji dve prireditvi še posebno   Darko Mesec
posameznih nastopajočih in sicer zakonca Arvaj (za ansambel Marela), Mizarstvo Ovse-nik (za Heleno Blagne), Trgovina Biba (za Načeta Junkarja) in Trgovina Kaja (za plesalca). Za okrasitev pa bo poskrbela Cvetličarna Dalija - Mini tržnica Planina.
Podobnega sponzorstva bi bila v prihodnje prav gotovo vesela predsednica KUD Primskovo Milica Žagar (in tudi v vodstvu KS), ki združuje pevski zbor in folkloro. Sicer pa pohvala za delavnost oziroma živahno dejavnost v krajevni skupnosti velja tudi gasilcem, balinarjem, nogometašem, šahistom... in še posebej organizaciji Rdečega križa.
"Poleg ostalih je v krajevni skupnosti že ves čas zelo zavzeta komisija za komunalne zadeve, ki jo vodi inž. Jože Ahačič," je v pogovoru pred dnevi poudaril predsednik sveta KS Drago česnik. "Sicer pa se prav na komunalnem področju srečujemo z nekaterimi resnimi problemi. V mislih imam dokončanje Liko-
Drago Česnik
bogatita praznovanje. Po vsebini in scenariju se namreč razlikujeta od dosedanje tradicio-nalnosti. Sinočnja otvoritev razstave (odprta bo do nedelje do 19. ure) naj bi obudila nekdanje spomine na življenje in delo v tem nekdaj pretežno kmečkem predmestju Kranja. Namen nocojšnje proslave pa je ob podelitvi priznanj za delo razveseliti vse z zabavo in programom, ki so ga (izvirno) denarno omogočili pokrovitelji
Gobarska razstava v Kranju
Zanimanje za darove narave
Kranj, 16. oktobra - Dobršen del prostora na letošnjem kranjskem sejmu stanovanjske opreme mi odmerili razstavi gob. Člane Gobarske družine Kranj je presenetil množičen obisk na razstavi, kjer so predstavili okrog 380 vrst gob. Takšno spoznavanje gob je najboljša preventiva pred zastrupitvami neosveščenih nabiralcev.
Vrvež ob razstavi gob je bil v sejemskih dneh posebej živahen ob dopoldnevih, ko so si prišle ogledat gobe skupine šolarjev. Mladi so s posebnim zanimanjem prisluhnili razlagi enega od članov Gobarske družine Kranj, kakšna gobja bogastva ponujajo naši gozdovi, katere nevarnosti pretijo človeku pri uživanju gob, in kako se je treba vesti v gozdu, da bi ga ohranili vsem obiskovalcem. Pojasnila je nazorno dopolnil ogled razstavljenih gob, kjer je bilo moč posebej videti strupene in radioaktivne vrste gob. Za še bolj radovedne so razobesili plakate s slikami in podatki o posameznih gobah, manjkali pa tudi niso transparenti z vzgojnimi napisi.
»Kljub obsežnemu delu s pripravami razstave in številnim uram za spremljanje prireditve smo / doseženim rezultatom v (Gobarski družini Kranj zelo zadovoljni,« je ocenil njen predsednik Franci Žumer med dežurstvom v torek popoldne m dodal: »Pri pripravi razstave, na kateri je bilo prvi dan /branih okrog 3X0 vrst gob, so nam pomagali tudi gobarji iz Ljubljane, Škofje Loke in Tržiča. Letos so nas obiskali tudi gobarji iz italijanskega Tržiča, ki so v nedeljo prinesli 21 vrst gob s Pokljuke. Posebnost naše prireditve je, da traja ves teden, zato je precej dela z obnavljanjem eksponatov. Vse to ni zaman, saj je obisk presenetljivo dober. Upamo, da bo zanimanje za razstavo gob pripomoglo tudi k nadaljnjemu zmanjševanju nesreč zaradi zastrupitev.«
Od predsednika Žumra smo šc zvedeli, da so se med včerajšnjim obiskom s predstavniki Zelenih iz Kranja dogovarjali o sodelovanju pri pripravi zakonodaje za zaščito vsaj redkih visi naših gob. Obenem je potožil, tla obiskovalci razstave pogrešajo gobove jedi, ki jim jih letos niso mogli ponuditi zaradi zaprte ku hi nje. • S. Saje
šolarji so pokazali veliko zanimanja /a gobe - Koto: S. Saje
Najbolj kritična prometna točka je križišče pri Jaku.
zarjeve ceste, ureditev križišča pri Jaku, rekonstrukcijo Jezerske ceste, ureditev prometnega režima na Planini III, javne razsvetljave, otroškega igrišča v novem delu na Planini. Pripravljamo se tudi na telefonsko akcijo skupaj s sosednjo KS Britof in na izgradnjo sistema kabelske televizije..."
Pravzaprav gre za nadaljevanje uresničevanja že opredeljenega programa za to srednjeročno obdobje, ki bo prav gotovo imelo mesto tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Tu sta namreč še načrtovana trgovina in ureditev Zadružnega doma, za katerega pa bo seveda treba urediti predvsem lastništvo. Nenazadnje tudi nezadovoljstvo mladih družin v stanovanjih na Planini, kjer so vgrajeni kalorimetri, a še vedno plačujejo pavšal za ogrevanje, ne more biti zgolj zadeva stanovalcev samih. Ob prazniku pa velja poudariti tudi zgledno sodelovanje ob prenovi cerkve, kjer
akcijo vodi župnik Franc G°" dec.
"Pričakujemo od krajan** da nam bodo v pomoč vselej, k*' dar bomo želeli bogatiti ali urf jati krajevno skupnost. P* ', od občine si želimo in pričakuj*" mo drugačne podpore, predvs* pri razrešitvi komunalnih P/f* blemov (ceste oz. promet), saj * lep čas na tem področju v kr*F vni skupnosti ni bilo pontem nejše investicije. Sicer pa y W sarni  krajevne  skupnosti } nam vzamejo tajnika, bo d*z*\ nost v KS zamrla) že zbiranj pripombe in mnenja krajano* sestavo prihodnjega
srednjeročnega plana, katerega oS0,,,te. nameravamo obravnati v zač k u prihodnjega meseca," Je
čestitki in želji za sproščen praznovanje povedal predserf nik skupščine KS Darko M«** in poudaril, da podporo za " lo najde KS predvsem v delo -nih organizacijah I BI, GofeflT ski tisk, Surovina, Petro stno podjetje, Merkur in pn lebnikih. # A. Žalar
Z3-
PRITOŽNO KNJIGO PROSIM ^
Smrtno ogroženi potniki
V ponedeljek. 15. oktobra, ob 14. uri in 15 minut je hilo^ Alpetourovem avtobusu na relaciji Planika - Labore - V odrt precej razburljivo in ne bom pretiraval, če rečem smrtno nfva no. Voznik Blaž Milan, ki sicer ni poklicni šofer, je bil totalno P jan. Potniki so kaj kmalu opazili njegovo stanje, zato so te Pre časno izstopali, saj so se bali peljati z njim. Primerno njego^111 stanju, je bil naš "Miško vozi" tudi skrajno nevljuden, saj nttSJaf obdajal s psovkami, kot so kurbe, hinavci, pizde, kar vseka11 ^ ne sodi na avtobus. Potniki zato prosimo, da predpostavlja1 Alpetouru v njegovem primeru temu primerno ukrepajo' ..r
Ogorčeni potJ» j
(naslov v uredni
t*
Večer s starimi Tržičani
V soboto, 20, oktobra, se bodo v dvorani sv. Jožefa v Tržiču P1 t. stavili Tržičani - poznavalci kulturno prosvetnega življenj, pred 50 let in več. Spregovorili bodo o pevstvu, tržiški godp Ijjb strumenlalni glasbi, igralskih priredbah in o iržiskih posebn
in meščanih, v programu pa so tudi glasbene točke. • **
Zlata vrtnica 90
Cerklje - Turistično društvo Cerklje se je ludi letos odločij0^}, bo na območju sedmih krajevnih skupnosti pod Krvavcem & $ lo ocenjevanje gostinskih lokalov, katerega namen je Pr «fij< izboljšati gostinsko in turistično ponudbo. V letošnje tek m*** so vključili 24 gostinskih lokalov, ki so razdeljeni v dve s^Jjji
V prvo spadajo listi gostinski objekti, ki gostom nudijo Pr?J>« i* če, hrano in druge gostinske usluge, v drugo pa tista go*'1*^i lokah, ki prenočišč nimajo Najbolje ocenjeni gostinski vsaki od skupin bodo prejeli zlato, srebrno in bronasto vrtIV^* ocenjevanjem bodo končali 20. novembra, zaključna priredi podelitvijo 'Vrtnic 90" pa bo sredi decembra. • J. Kuhar
(Ne)zainteresiranost strank .
- Prihodnji teden v četrtek, 25. oktobra, bo ^„3'' Scnično v iržiški občini končan postopek /J
Se nično
vni skupnosti Semčno v li/iški občini končan po-.n.r-- (, diranje evidentiranih kandidatov za člane novega sveta *vHidr? skupnosti. Neposredne tajne volitve bodo namreč prvo ^„jrfl1 novembra Na sestanku z vsemi doslej evidentiranimi 01 flj pf' kamini.ili \ /ačetkil legi tedna (od 41 evidentiranih je P1* ^ slanek že dalo 24 kandidatov} pa so tudi ugotovili, <^ .Sj,riiiij* pisnemu pozivu v postopek evidenliranja o/uoma kam11 ni vključila nobena od strank \ ti/iški občini. • A. Z.
Loški gobarji razstavljajo
Škofja Loka, 17. oktobra - člani Gobarske družine jpi« Loki, sedaj je v njej zbranih več kot 50 aktivnih gobarjev, l .^jr vijo vsako leto gobarsko razstavo. Letošnja (radicioni1"1 ')tl^1 tev bo še nekoliko svečanejša, saj bo označila 15-letntcO ;i ne dejavnosti. Pripravili |o bodo v soboto in nedeljo, * tS\$^' oktobra 1990, v škofjeloškem hotelu Transtunst. Ogled '' na katen hudo posebej puka/ali tudi radioaktivne vrste g° fl»| ške okolice, bo brezplačen. Organi/.itorji vabijo nabiti pnnesein iicjio/uanc vrste gob, ki |ih bodo prepoznal' 1,1 ^0*' niihovi strokovniaki. Obiskovalcem bodo tudi ponudil' * juho u poltuliao. • S. Saje
r-1
Petek, 19. oktobra 1990
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
5. stran <mmm
GLAS
Se pokojninska varnost maje?
Upokojencem se ne gre slabo
Da se stabilnost pokojninskega sistema maje, upokojenci zaenkrat še niso občutili. Sredi oktobra so vendarle dobili z rastjo plač usklajene pokojnine, ali pa bo to do konca leta še mogoče, se še ne ve.
Do konca leta bo namreč pokojninski skupnosti zmanjkalo v najboljšem primeru 770 •»Hijonov dinarjev. Za primanjkljaj je krivo n> eni strani kritično stanje v slovenskem gospodarstvu, po drugi pa obseg pokojninskih pravic. Tudi delež upokojencev v primerjavi z aktivnim prebivalstvom se vse bolj veča.
Suše v pokojninski vreči prejemniki teh sredstev še niso občutili. Tako so nam pritrdili tudi tržiški upokojenci, ki smo jih ondan povprašali, ali tudi za naprej pričakujejo enako gladko izplačevanje pokojnin kot doslej. Nekateri čutijo tudi nekakšnega moralnega mačka, ker se jim kriza ne pozna, medtem ko veliko zaposlenih Životari z bornimi plačami, čeravno so upokojenci zadnji, ki bi bili krivi za to.
Slavko Primožič, predsednik Društva upokojencev Tržič: »Upokojenci se večidel ne pritožujemo nad svojim materialnem položajem: prejemke imamo kar v redu, prihajajo tudi stalno, stanovanjsko vprašanje imamo rešeno, otroci fo odrasli... V primerjavi z zaposlenimi v Tržiču nimamo razlogov za tožbe, saj je najnižja pokojnina višja od najnižjih plač, za te pa vemo, da jih dobiva vse več delavcev. Zadnjič sem bil na sindikalnem sestanku, kjer sem bil priča Številnim očitkom, da gre upokojencem
veliko bolje kot zaposlenim. Sicer pa upokojenci upamo, da bo šlo z izplačevanjem pokojnin vselej tako gladko kot doslej, čeprav že slišimo o tovrstnih težavah.«
Alojz Trstenjak:
»Upokojil sem se pred 13 leti, za časa aktivne dobe pa sem delal v milici. Pokojnino imam dobro, v tem pogledu je naša generacija na boljšem kot tista, ki prihaja. Upokojencev je vsak dan več, zaposlenih pa manj, zato tudi denarja za pokojnine ne bo vedno dovolj. Nekoč je šest zaposlenih delalo za enega upokojenca, zdaj pa berem, da le še dva in pol.«
Francka   Dobrin:
»Pokojnino imam nizko, saj sem delala v tekstilni stroki, ki je imela ves čas tudi nizke plače. V pokoju sem šest let. Ker še živim skupaj z mladimi, imam enake stroške kot poprej. Res pa sem bolj skromna, kupim manj oblačil in tistih stvari, ki niso nujno potrebne. Sicer pa tudi v pokoju ne mirujem. Varujem vnučko, gobarim, kegljam, tudi na prireditve grem rada.«
Jože Ahačič:
»Doslej smo pokojnine v redu prejemali in kot optimisti upamo, da bo tudi v prihodnje tako. V pokoju sem deset let, s prejemki sem zadovoljen, v primerjavi z nekaterimi zaposlenimi so kar v redu, pa tudi stroškov upokojenci nimamo toliko kot še zaposleni, saj so otroci že pri kruhu. Tudi sicer znamo poskrbeti, da nam je prijetno: jaz denimo sodelujem v društvu upokojencev in pevskem zboru, pa tudi upokojenski čas hitro mine.«
V reviji Otrok in družina izšla Konvencija o pravicah otrok
Konvencija je šele prva črka v abecedi
otrokovih pravic
Ljubljana, 15. oktobra - Skoraj leto dni je že tega, kar je generalna skupščina Združenih narodov sprejela konvencijo o otrokovih pra-v'c*h, katere besedilo je nastajalo desetletje. Ratificiralo jo je 40 držav, Jugoslavije še ni med njimi. Celo uradnega prevoda konvencije pri nas še ni, revija Otrok in družina je v oktobrski številki obavila »neuradnega«.
Slednjič so tudi otroci, ki so v Množičnih človeških stiskah naJbolj izpostavljeni, a brez pravice, da povzdignejo glas v Sv°Jo zaščito, postali posebni P^dmet mednarodnega prava. Konvencija jamči otrokom, od r°jstva pa do osemnajstih let starosti, splošne državljanske Pravice, države podpisnice mo-raJo v otrokovo korist ravnati udi na drugih področjih, deni-■* v družinskih razmerjih, gle-
de ekonomsko-socialnih pravic, pravic do zdravstvenega varstva, izobraževanja in podobno. Posebnih pravic so deležni tudi prizadeti otroci, ki jim morajo države zagotavljati ustrezno pravico do izobraževanja in usposabljanja za primerno zaposlitev. Tudi pravno varstvo otrok je med zajamčenimi pravicami.
Države podpisnice se zadolžujejo, da bodo besedilo kon-
vencije tudi razširjale med otroki in odraslimi. Nekatere države, kot je na časnikarski konferenci povedal pravnik Marjan Cinč, so v tem pogledu sila domiselne. Finci, denimo, so konvencijo dramatizirali, v Italiji jo bodo otroci sami napisali, prevedli v otroški jezik in ilustrirali, na Švedskem naj bi družine njeno besedilo dobivale vsako jutro (po členih) na steklenici mleka, pri Unicefu snujejo ilustrirano izvedbo. Na Slovenskem jo zdaj po zaslugi prijateljev otrok iz revije Otrok in družina imamo (tudi v lani dopolnjeni slovenski ustavi se eno od določil nanaša na pravice otrok), treba jo je predstaviti otrokom in odraslim. Odrasle pa čaka naporna naloga uveljaviti načela konvencije na vseh področjih našega življe-
nja. Kot je povedala Maja Voj-novič iz komisije za otrokove pravice pri Zvezi društev prijateljev mladine Slovenije, otroci že uživajo deklarirane pravice, denimo, z nekaterih družbenih področij, med njimi pa je še najbolj vprašljivo področje vzgoje in izobraževanja, ki si mora v prihodnje zaslužiti več pozornosti.
V tujini se kopica nevladnih organizacij ukvarja s pravicami otrok, so na tiskovni konferenci povedali ljudje, ki so sodelovali pri prevodu konvencije za revijo Otrok in družina. Naše nevladne organizacije, ki se ubadajo z otroki, tako imenovana civilna družba, bi svoj večji vpliv na vladne organizacije lahko uveljavile prek komiteja za otrokove pravice. • D. Z. Žlebir
V Kranju zasedal otroški parlament
Zrele pobude otrok, ne žepna izdaja odraslih
te
16 ok(nDra ~ Otroški parlament, ki je v kranjski skupščini bra • ' na pobudo Zveze društev prijateljev mladine iz Kranja, je z
J1'"1 spisov na temo letošnjega gesla iz tedna otroka sprva mor-ta,-s k*"11' pomanjšano sliko odraslih. Ko pa so se mali poslanci 'ud' I j ' *° "proščeno nanizali kopico težav iz otroškega sveta, pa
»draslega, ki jih ml veliki pogosto niti ne vidimo.
°trc2 0neNnaifne,n okolju, ki v: Kom in odraslim krati zdra-Poti° ncvarnostin. ki prežijo na vCc   , °'°.> o prijaznejši šoli z
0dra'r ln st'KI z naravo> 0 VJBvlJ i ' *' sc premalo zavzeto Posl ° v °,m*ki '•vet. so mah sltrb^C" sPrcgovorili / veliki* ke|j ' 111 resnosti NoI.it ,i i/ ( ei *Hrij S° Pripravili kopico vpra-sno " ru/v<>|u Krvavca, ki je le blem^>Vc™no z ekološko pro-na. nač ° tC8a °kolj«. In iicer Vaj n 'n- ki se ga ne bi sramo-Trboj tn, »drasel poslanec l/ Uredi,Je "HltM P°r>ude za !rgOvin °d,aK«'lišč smeti, nove 'JjrišČHe> otroškega vrtca in otrok 7 *e cc'u 8eneracija 2arnan prosi za postavi
tev dveh košev. S Planine, kjer se mladi izgubljajo v betonski džungli, odrasli pa |im kratijo radoživost na igriščih, zemelni-cah in dvoriščih, prihaja /di.i po več sproščenosti v odnosih z odraslimi, zlasti učitelji, o tem, da jih ne bi toliko obremenjevali s šolo, o bolj demokrati čnem ocenjevanju, o proMoru, kamor bi lahko hodih spiosč.it svojo Otroško cueigiio I / neka terih podeželskih šol je bilo slišati, da otroci celo tamkaj <>sta jajo vse dni zaprti med šolske stene Otroci bi radi bolj sproščeno, manj napeto šolo z več praktičnega pouka (in ne le pri tehniki in gospodinjstvu), več ■ -iov (slišali smo o gmotnih
težavah, zaradi katerih si jih šole ne morejo privoščiti več, mnogi starši pa zaradi nizkih dohodkov prav tako ne), da bi učitelji prisluhnili tudi njihovim predlogom. Parlament ni obšel niti ponižujočega in izko-riščevalskega zbiranja starega papirja, ki ga odkupne organizacije kupujejo po sila nizkih cenah, učenci pa si s prigara-nim denarjem ne morejo privoščiti niti lutkovne predstave, kaj šele izleta.
Tokrat se šolarji ne morejo pritožiti, da jih odrasli niso vzeli resno. Otroškemu parlamentu sta zavzeto prisluhnila podpredsednik kranjske -k 11 n ščinc Sašo Govekar in predsednik izvršnega sveta Vladimir Mohorič, pa tudi drugi zastopniki odraslega sveta, ki imajo pri svojem delu opraviti z otroki. Predloge tega skupščinsko ga zasedanja bodo slišali tudi
poslanci vseh treh zborov občinske skupščine, konec tedna pa tudi ojroški parlament na »višji ravni«, namreč v slovenski skupščini, kjer bo iz Kranja sodelovala dvojica šolarjev, otroke pa bo sprejel predsednik dr. France Bučar. • D. Z. /lebir
podne plošče
OGUD IN PRODAJA GRADBINEC. SPODNJI PlAVŽ 4. ItStNICt
Olga Meglic:
»Desetletje sem v pokoju, in sicer invalidsko. Z višino pokojnine sem kar zadovoljna. Resda bi mi kak dinar več prav prišel, toda pri-merjaje s plačami nekaterih zaposlenih se nam upokojencem ni pritoževati. Dvomim, da bo izplačevanje pokojnin vselej teklo tako gladko: preveč tovarn slabo stoji in dotoka v pokojninsko skupnost ni dovolj.« # D. Z. Žlebir
NADA JELOVČAN
GRENC 2, 64220 ŠKOFJA LOKA, tel. 064-632 094
NUDIMO:
• TRAVARICA 1 I 58,20
• GORENJSKI SADJEVEC        66,10
• VELIKA IZBIRA VIN
• MEHČALEC ZA PERILO 4 I 60,90
• CET - za pomivanje posode 162,70
• KVALITETNA MOKA V VREĆAH
po 25 kg     od TIP 400 do TIP 850
ZELO UGODNO!
NA ZALOGI IMAMO SVEČE RAZLIČNIH OBLIK IN VELIKOSTI - PO IZREDNO UGODNIH CENAH
PV>q| GORENJSKA 'f^^ KMETIJSKA .....ZADRUGA
™ TZ0 SLOGA Kranj
Vse naše varčevalce vabimo v nove prostore
HRANILNO KREDITNE SLUŽBE
v Zadružnem domu na Primskovem.
Hranilne vloge na vpogled obrestujemo
s 15 % obrestmi.
Za vloge jamči republika.
Odprto od 7. do 15. ure.
Pokličite nas po tel. 23-866 ali 26-171.
PRI NAS NALOŽEN DENAR JE DOBRO NALOŽEN DENAR!
Hkrati obveščamo vse naše poslovne partnerje, da smo tudi UPRAVNE PROSTORE PRESELILI v Zadružni dom na Primskovem (Jezerska cesta 41). Telefon (064)23-866,26-171.
70
PREJELI SMO
V Evropo kot suverena slovenska država in ne kot
reisinški
odložniki!
V Gorenjskem glasu, 5. tm.. in Delu, 9. tm., je objavil gospod fojmir Tozon pobudo za spre-nembo občinskega praznika Škofje Loke. Po njegovem naj se ne bi več praznovala obletnica dražgoške bitke, temveč 30. junij iz leta 973, ko je nemški cesar OTTON II. dodelil loško ozemlje, s podložnih vred, freisinškim škofom.
V popolnem nasprotju s programom Slovenske demokratične zveze (v nadaljevanju SDZ) in stališči predsednika SDZ dr. Dimitrija Rupla, ki je pred kratkim ponovno dal izjavo o pozitivni zgodovinski vlogi NOB na Slovenskem. G. M. Tozon negira NOB in s tem tudi pomen dražgoške bitke in predlaga ukinitev praznovanja obletnice 9. januarja 1942 kot škofjeloškega občinskega praznika. G. M. Tozon je še zapisal, da je dal omenjeno pobudo v imenu SDZ, odbora Skofja Loka.
Glede ustanovitve področnega odbora SDZ v Škofji Loki naj dam naslednje pojasnilo:
Programska izjava SDZ je bila sprejeta na ustanovnem zboru 15. decembra 1988 v Ljubljani in je bila objavljena v Delu. Strinjal sem se z njeno vsebino, zato sem se 11. januarja 1989 udeležil ustanovnega kongresa SDZ v Ljubljani in se ob tej priložnosti vpisal med članstvo. Na prošnjo vodstva SDZ iz Ljubljane in naknadno še na prošnjo dr. Huberta Pozornika sem pristopil k ustanavljanju iniciativnega odbora SDZ v Škofii Loki. Iniciativni odbor, ki sem mu predsedoval je organiziral ustanovni občni zbor področnega odbora SDZ v Škofji Loki 21. junija 1989. Kot začasni predsednik novega odbora in podpisnik Majniške deklaracije sem v Gorenjskem glasu dne 30. junija 1989 (Odprte strani) objavil svoje načelno stališče glede 45-letne partijske vladavine in glede političnega pluralizma na Slovenskem.
Na 2. seji področnega odbora SDZ Škofja Loka. kije bila 19. septembra 1989, pa so nekateri člani odbora izrazili do NOB negativno stališče, zato sem iz odbora izstopil in o tem podat pismeno izjavo.
Medvojna, še manj pa povojna generacija Slovencev ne upošteva dovolj zgodovinskega poli-
tičnega opredeljevanja Slovencev med dvema svetovnima vojnama. Z nastopom fašizma v Italiji leta 1922 se začenja, zaradi preganjanja naših rojakov onstran meje. antifašistično razpoloženje. Z nastopom Hitlerja na oblast v Nemčiji v letu 1933 se začenja na Slovenskem antihit-lerjevsko razpoloženje, ki narašča vse do II. svetovne vojne.
Kolikor več držav si je Hitler podjarmil, toliko bolj je naraščal naš odpor do njegovega nasilja.
Zato ni težko razumeti, da smo po okupaciji naše domovine vsi svobodoljubni ljudje na Slovenskem sprejeli program Osvobodilne fronte kot edino pot, ki nas bo pripeljala do svobode, pot organiziranega oboroženega boja.
Kdo od nas, večinoma mladih udeležencev v partizanskih enotah pa bo mogel v tistih usodnih vojnih časih razmišljati o tem, da ima Partija, poleg osvobodilnega boja, še čisto svoj program, da si bo namreč v vojnem času pridobila oblast "za večne čase". Več kot 90 odstotkov partizanskih borcev ni vedelo, čeprav smo borci med vojno sprejemali članstvo v SKOJ in Partijo, da se hkrati za nacionalno osvoboditev in boljšo socialno ureditev, bori tudi za program Partije in Kominteme.
Sedaj pa še o dražgoški bitki
in njenem pomenu za slovenski narod. Zaradi boljšega razumevanja moje občutljivosti in prizadetosti pri tem vprašanju moram navesti nekaj podatkov o sebi. Sem namreč eden redkih preživelih borcev Cankarjevega bataljona, udeležencev dražgoške bitke in že več let predsednik do-micilnega odbora Cankarjevega bataljona. V meni je še vedno živa partizanska prisega, ki smo jo škofjeloški borci dali 25. decembra 1941 pri Koširju na Val-tarskem vrhu, in ki govori o našem prostovoljnem vstopu v osvobodilno vojsko slovenskega naroda.
Kaj je v zimi 1941/42 pomenila dražgoška bitka sredi Evrope, kije bila vsa pod Hitlerjevim škornjem? Kje od La Mancha pa do Leningrada in Moskve se je Hitlerjevemu vojaškemu stroju zoperstavila organizirana 200 članska na rodnoos vobodilna borbena enota v tridnevnem frontalnem boju? To je pravzaprav izziv zgodovinarjem, da navedejo podoben primer iz prve vojne zime.
V našem bataljonu smo bili tedaj borci pestrega socialnega in piditičnega sestava od delav-cev-kovinarjev, gozdarskih in drugih delavcev, kmečkih mož in sinov, obrtnikov vseh poklicev, uslužbencev, študentov in dija-
kov. Tudi politična opredelitev borcev je bila različna od komunistov, simpatizerjev Partije, Sokolov, krščanskih socialistov, kulturnikov pa tudi čisto apolitičnih posameznikov. V različnih partizanskih akcijah ter na borbenih položajih so bile takrat med nami stkane take plemenite človeške in žlahtne vrednote, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagale premagovati vse stiske.
Kraj spopada našega bataljona z nemškimi enotami so določile takratne strateško-taktične vojne razmere. Ne poveljstvo ne borci Cankarjevega bataljona in ne vaščani Dražgoš nismo mogli na to vplivati. Bil je surov čas vojne. Bili so spopadi, boji z do zob oboroženimi nemškimi policisti in drugimi enotami. Bile so žrte tako med borci kot med domačini. Vsi bodo z mladimi generacijami živeli naprej.
O padlih nemških policistih v Rovtu. o poljanski vstaji, o bojih na Poljanskem in o tridnevni dražgoški bitki so tedaj delali načrte za protiukrepe v Berlinu pri Hitlerju, Himlerju in poveljstvu VVehrmachta. Naši boji in žrtve niso bile zastonj, saj je bila posledica tega definitivni propad okupatorjevega uničevalnega načrta: pregona in izselitve Slovencev z Gorenjskega.
Posledice za naše zimske podvige smo plačevali vse leto 1942 tako borci kot naši sodelavci. Naš krvni davek na Gorenjskem je bil velik, zato se pa tudi zavedamo cene, ki smo jo plačali za našo svobodo in ne bomo nikomur pustili, da bi se z njo poigraval.
Lahko bi rekel, da je bila zima 1941/42, vsaj za Gorenjsko to drži, rojstvo slovenske vojske. Preko člana Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet Staneta Žagarja, kije bil tedaj skupaj z nami na dražgoških položajih, je bil naš bataljon zgodovinsko povezan z vojsko generala Maistra, osvoboditelja Maribora po prvi svetovni vojni, saj je bil tudi Stane Žagar leta 1918 borec za Koroško mejo. torej tudi Maistrov borec.
Oktobra 1990 pa se pojavi v slovenski javnosti g. M. Tozon. izobraženec iz povojne generacije, ki pod "ščitom " SDZ - škofjeloške frakcije objavi "fenomenalni" predlog za spremembo škofjeloškega občinskega praznika. Tu naj zapišem, da sem še vedno član SDZ. pa za tak predlog v okviru SDZ Škofja Loka doslej nisem slišal. Rad bi videl zapisnik seje področnega odbora SDZ, na katerem je bila ta problematika rapravljana in stališča posameznih članov odbora o tem vprašanju. Če bo predlog g. M. Tozona res prišel na dnevni red škofjeloške občinske skupščine, predlagam, naj dajo na zapisnik poimensko vse tiste odbornike oz. delegate,  ki bodo
glasovali za freisinško podložni-štvo. Zaradi zgodovinske dokumentacije. Pravzaprav pa moram vprašati g. M. Tozona, ali je pri vsem tem kaj pomislil, da imajo pri datumu škofjeloškega občinskega praznika kaj besede tudi prebivalci Škofje Loke in obeh dolin, ki so vojne strahote doživljali in svojci tistih, katerih krije napojila loško ozemlje.
Danes, ko Heimatdienstovci na Koroškem norijo v povorkah zaradi prigoljufane slovenske zemlje, danes, ko Miloševičeve in Draškovičeve organizirane skupine divjajo po Jugoslaviji g. M. Tozon hujska prebivalstvo Škofje Loke in vse Slovenije proti borcem NOB in omalovažuje pomen ene od najplemenitejših bitk v zgodovini slovenskega naroda.
Kot je bil za usodo našega naroda usoden oktober leta 1918. je usoden tudi oktober 1990. Če Deželna vlada iz subjektivnih in objektivnih razlogov ni našla tedaj boljšega izhoda kot priključitev h kraljevini Srbiji, potem danes, med drugim, prav zaradi pozitivnih izkušenj NOB na Slovenskem, zaradi naše kadrovske in moralne moči in že uveljavljenega političnega pluralizma po aprilskih volitvah, lahko zremo z večjim optimizmom v prihodnost. Vsakodnevno lahko spremljamo delo slovenske skupščine, ki pod vodstvom predsednika dr. Franceta Bučarja, tudi partizanskega borca, na podlagi najnovejših znanstvenih dosežkov iz ustavnega področja z neuklonljivo vztrajnostjo in voljo ustvarja novo slovensko ustavo za prvo slovensko državo in domovino vseh Slovencev.
Kot je bila doslej, bo tudi v prihodnje Teritorialna obramba Slovenije, sedaj pod poveljstvom novih, mladih slovenskih oficirjev, vzgojenih v duhu slovenske vojne partizanske tradicije, s svojimi enotami med glavnimi organizatorji obletnice dražgoške bitke.
Le pridite Gorenjci in Slovenci, kot ste prihajali v vseh zadnjih letih v vse večjem številu tudi v prihodnje na obletnico dražgoške bitke v organiziranih pohodih, skupinah in posamično, kajti to je naš zgodovinski dan in praznik, kar ste s svojo udeležbo že neštetokrat dokazali!
France Kavčič Skofja Loka
Samopostrežbe menedžerskih plač
V Gorenjskem glasu 12. oktobra 1990 ste pod naslovom »Samopostrežbe menedžerskih plač« objavili tudi novico, da je DS minuli ponedeljek (8. 10.) preprečil znižanje plač za 10 odstotkov, osnova direktorjevi plači na se je
povečala z 32 na 45 tisočakov din...
Delavski svet TERMO je obravnaval na seji 8. 10. pod 3. točko »OD za mesec september s problematiko gospodarjenja in izplačevanja OD«. To problematiko običajno obravnava vsak mesec, saj hočemo zaposleni vedeti, kako smo gospodarili v preteklem mesecu in kakšne ukrepe je zato treba izvajati v tekočem in v naslednjih mesecih. Upamo, da nam tak način dela ni šteti v zlo.
O 10 odstotnem znižanju OD ni bilo nobenega govora, pač pa strokovno predstavljena odločila zakonov, ki urejajo to področje in njihov vpliv na izplačevanje OD.
Na predlog poslovnega kolegija so bile DS predstavljene tri variante možnosti izplačila OD za september in sicer: • izplačilo OD po zakonu o zajamčenem OD
- izplačilo OD v obveznicah
- izplačilo OD v internih delnicah.
DS je odložil izplačilo OD v internih delnicah na čas, ko bo sprejet slovenski lastninski zakon. Za izplačilo OD v obveznicah pa se DS prav tako ni odločil, saj izračuni kažejo, da bi pri 100 din večjem gotovinskem izplačilu, morali izplačati 200 din v obveznicah in 300 din prispevkov družbi. Enako kot poslovni kolegij se je tudi DS odločil za izplačilo OD po Zakonu o zajamčenem OD, ki omogoča izplačilo enakih OD kot avgusta.
Direktor podjetja je na IS RS
- Sekretariat za delo naslovil vlogo za pisno tolmačenje sprememb zakona o zajamčenem OD. ki so bile sprejete avgusta in objavljene v uradnem listu RS št. 30/90, saj menimo, da ustna tolmačenja, ki smo jih prejeli na tem sekretariatu niso usklajena z zakonom. Po teh tolmačenjih izplačil OD po Zakonu o zajamčenem OD ni možno povečati, s čimer pa se v vodstvu podjetja ne moremo strinjati.
Nezadovoljstvo delavcev, ki je bilo izkazano že pri izplačilu OD za avgust, je delno upravičeno, saj smo racionalizirali poslovanje, zmanjšali število zaposlenih za 5 odstotkov, delovne obveznosti pa razporedili na ostale zaposlene, ki pa jim zaradi prej navedenih razlogov ne moremo ugoditi povečanje OD. Maso OD za podjetje kot celoto smo morali za enak odstotek kot število zaposlenih zmanjšati. Septembra smo presegli plan konvertibilnega izvoza za 7 odstotkov, v prvih 9 mesecih letošnjega leta pa smo v primerjavi z lanskim enakim časom povečali izvoz za 37 odstotkov. Zaradi zagotavljanja pogojev za povečanje konvertibilnega izvoza smo uvedli posebno stimulacijo v komercialnih tn tehničnih službah, ki pa je ne
fasadne obloge
OGLED IN PRODAJA GHAOBINEC. SPODNJI PLAVŽ 4 JESENICE
moremo izplačati, saj bi bilo izplačilo na škodo zmanjšanja OD vseh zaposlenih.
Menimo, da smo z gornjimi primeri dovolj jasno ponazorili, do česa nas je pripeljalo striktno vztrajanje pri »zamrznjenem« zajamčenem OD. Spremembo tolmačenja zakona o zajamčenem OD bi v nameš podjetju rešila številne probleme, ki so se nakopičili na področju izplačil OD v zadnjih mesecih, hkrati pO doprinesla k povečani produktivnosti in kvaliteti poslovanja.
Direktor podjetja je prejel za avgust 22.950,50 din. za september pa 23.799.70 din OD. Pomočnik direktorja - vodja izvoza po avgusta 19.180,00 din in septembra 19.830.70 din OD Ti podatki so vzeti s plačilnih list. ki sO uradni dokumenti in zanje odgovarjamo. Vsak drugačen podatek je izmišljotina.
Novinarka pravi, da je do točnih podatkov težko priti. Morda ponekod res. Mi bi jih ji brez zadržkov dali. če bi jih le iskalo-Modro bi ravnala, če bi tako informacijo poiskala na pristojnem mestu, drugače pridobljeno pa vsaj preverila. Navedeni 01* so za vodenje 530 članskega podjetja, ki izvaža več kot polovico svoje proizvodnje na zahodno tržišče.
Vodja izvoza je delovno razmerje odpovedal, odpoved pa Je zadržal zaradi navezanosti nO podjetje. Novi delodajalec bi mu dal 5000 DEM plače. Presodite sami, po naši sodbi je ravnal v korist podjetja ne sebe.
Direktor splošnega sektorja Jože Stanonik
( ^^Srp*) iTORIT! UPI \EKAj V§
MIHA NAGLIC
Življenje In delo ljudskega poslanca Antona Peternela - Igorja
Za kmeta In za komunizem
Zatem sem obiskal politična vodstva občin Ziri, Gorenja vas in Železniki, da so me se/nanili s stanjem in svojo aktualno problematiko. Dogovorili smo se tudi glede sklicevanja /borov volivcev in pripravili njihov razpored Zatem so me i/ ra/nih krajev klicali in vabili na zbore. V obeh dolinah so me prebivalci kar
precej poznali, nekaj iz časov NOB, nekaj pa iz mnogih srečanj kot svojega dotedanjega poslanca (v Poljanski dolini), v SeKki dolini pa iz številnih sestankov, ki so jih sklicevale kmetijske zadruge in katerih sem se udeleževal kot član upravnega odbora
Glavne zadružne zveze Slovenije in član upravnega odbora Zadružne poslovne zveze Slovenije ali pa kot predstavnik Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo l.R Slovenije. Na zborih volivcev sem ljudem razložil svoja načelna programska izhodišča ter tudi to, da se bom kot družbeno politični delavec zavzemal za napredek in nadaljnji razvoj socialistične družbe Povedal sem um tu
di, da se bom odločno zavzemal za ustrezno reševanje tistih odprtih vprašanj in problemov kot tudi upravičenih zahtev, za katere bom zvedel na zborih volivcev in drugih priložnostnih zborovanjih. Obenem pa sem na zborih tudi povedal, da se za take predloge in zahteve, s katerimi se ne bom strinjal, pač tudi ne bom brezpogojno zavzemal, seveda pa bom v morebitnih takih primerih podrobneje obrazložil in pojasnil, zakaj zahteve zavračam Ce pa se bo v razpravi pokazalo, da nisem imel prav, se bom pač za zadevo zavzel. Povsod sem pojasnil, da je bil stil mojega dela tak tudi do sedaj.
Rezultati volitev 23. marca IS»5H so razvidni iz spodnje tabe-
Občina	Število opisanih volilcev	glasovalo	% udeležbe	(ilasovalo /a Prc/lja Pelerncl|j	Slev. nevel. glasov
Železniki (iorenja vas Ori	4.163 4.001 2.433	3.492 3.167 2.147	Kl,XX 79,18 KH.24	1.693 I.49S 52*? 2.366 ni podatkov	306 272 101
Skupa)		S Hlk>	83.07		679
Mandat sem vrnil iz dveh razlogov, v prvi vrsti zato, ker mi je ob mojih razpravah v skupščini o problemih in napakah v kmeti|ski politiki, predsednik I pulske skupščine I K Slovenec tovariš Miha Marinko kar štirikrat vzel besedo, češ da sem pre dolg, v resnici pa zato, ker se z mojo razpravo ni strinjal Ko mi je tovariš Marinko četrtič v/el besedo, sem mu potem v pogovoru dejal, da mi je ne bo treba več jemati, ker bom vrnil mandat, če mi m dano. da bi povedal vse tisto, kar mislim, da |e prav, in če mi ni dana možnost, da bi svoja stališča in predloge lahko tudi pojasnil, bodisi v razpravi, bodisi v polemiki. Mene so imeli za »oboljšljivega desno usmerienega komunista oportunista, ki ne more iz svoje kmečke kože ter zato ne razume smeri razvoja socializma v kmetijstvu, imeli so me za kmečkega advokata in kul.iškega podrepnika, kot mi je bilo večkrat v »šali« rečeno
Svojo odločitev, da vrnem mandat, sem sporočil tajniku skup* ne dr Mihu Potočniku. Kmalu zatem sem dobil obvestilo. pridem na razgovor k predsedniku skupščine tovarišu Marink*': V razgovoru mi je med drugim dejal, naj ne počenjam neumno* m delam težav oziroma »škandala«, ker bodo ljudje mislili- o sem »suspendiran" zaradi nekaterih mojih stališč in pogledov kmetijski politiki. Dejal mi jc, naj potrpim še nekaj mesecev. P1'.
tem bodo pa tako nove volitve in mi bo mandat potekel Zftft
Ji
[i|'.i tedaj mandata nisem vrnil
Drugi manj pomemben razlog pa jc bil v tem, kei sem J1"
išd
\ n.i\/kii/|c s tedanjim predsednikom Zbornice /.i kmetijstvo
go/daistvo l.R Slovenije, kjer sem bil kot član upravnega odbO in kot predsednik več zborničnih komisij redno zaposlen ZJ
sem bil pravzaprav hre/ službe in na razpoloženju Ponujena
m'
ic bila možnost zaposlitve v državni upravi, kar pa ni bih- ■-žljivo s poslansko 1'unkcijo  Mandata kljub vsemu nisem vr«1 ■ K.. <■ kmalu zatem (1962) I judska skupščina l.R Slovenije ? svop seji sprejela sklep, da se mandat podaljša se /.i eno k'° 1 da bodo volitve sele potetll, sem se takoj odločil, da mendel I ■ nem      spet na veliko nejevoljo tovariša Mihe Marinka. Te« J Mjm prijel pOAUJeilO mesto in bil imenovan /a glavnega '^l'"^, škega kmetijskega inšpektorja, kar sem ostal do upokojitve- £ tem položaju sem bil dokaj samostojen v svojem delu in odlOj^j vi»h ,>rcd vo|,,vamj |cta 1963 |c pa prišlo k meni več deleg^1* jj, Poljanske m Selške doline m ludi nek.ii piedst.iv mko\ delo* ^ oigam/.Kij na razgovor s predlogom in želio, naj na voli
kandidirani /a mesto predsednika občinske skupščine SkotJJ
ka. K»ol sem \ pogovorih z njimi ugotovil, so me želeli na ta n ^ »rehabilitirati-, ker so bili prepričani, da sem bil poslanske ,u j. ci|c razrešen na zahtevo republiških vrhov. Delegacijam P*j2 ■tavtiikom podjetij sem pojasnil, da ponudbe ne moreni spr* pred Vtem zato, ker vem, da mi na okraju niso naklonienj ' ^ meni|«>, da za to mesto nisem primeien Zahvalil sem se I"11 ju preko njih tudi volivcem za njihovo naklonjenost in /aup-" ^ (Jlli |im zagotovil, da bomo tudi v prihodn|e sodelovali jvovsoo {
kjer bodo mislih, da inu lahko pomagam Pri tej od\oi itvi *■
držal st.ue modiosti' »Ne ščij proti vetru, če hočes. da n<jt>vtv
mokei Ijen
S to svojo odločitvijo sem bil vsesko/i povsem
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
Svečanost v Loškem muzeju
PRIZNANJE MUZEJSKIM PRIZADEVANJEM
škofja Loka - Podelitev državnega odlikovanja Loškemu muzeju je vsekakor priložnost za predstavitev muzejske dejavnosti, ki je v dosedanjih več kot petih desetletjih delovanja tega muzeja pač ni malo. Toda slovesnost, kot je bila ta v sredo popoldne v okroglem stolpu Loškega muzeja, ko so se na skupni seji zbrali delavci Loškega muzeja, svet Loškega muzeja in člani izvršnega odbora Muzejskega društva Škofja Loka ob navzočnosti predstavnikov občine, je vsekakor treba izkoristiti tudi za predstavitev načrtovanega razvoja.
Pri muzejski dejavnosti kot Pn vsaki drugi ni mogoče natančno razmejiti - to je bilo do v^eraj, zdaj pa se lotevamo sPet nečesa novega. Tudi pri
Loškem muzeju, katerega pregled je na prireditvi predstavil njegov ravnatelj, Andrej Pavlo-vec, tega seveda ni mogoče raz-mejiti, saj nekatere dejavnosti ravnokar potekajo, druge pa se Prav zdaj začenjajo, kar velja vsekakor najbolj za strokovno delo; ne gre pa tudi mimo vzdrževalnih del, ki so pri tako "npozantni stavbi še kako pomembna, potrebna - in kot ka-nikoli dokončna. Pri vsakem delu pa je danes seveda nekaj Povsem razumljivega, da brez sodobnih tehničnih pomagal, kot je na primer računalnik, ne gre več. No, tega pomagala, ki °i zelo veliko odvrnil pri inventarizaciji predmetov in se še, "luzej še nima. Ce je taka oprema merilo dohitevanja muzejske dejavnosti na določeni recimo evropski ravni, se ji muzej Seveda na ta način bliža zelo Počasi. Ce pa k temu dodamo Se ostale pogoje, na primer sposobnost, da v enem letu J^uzej kupi lahko le deset strokovnih knjig, je tako prizadevanje h kakovostnejši ravni ■ahko le še počasnejše.
Vendar pa se v Loškem muzeju dogaja tudi kaj novega. Prav zdaj urejajo prostore za arheološko zbirko, saj je doslej ni bilo mogoče predstaviti. Tu v novih vitrinah, za katere pa bo seveda prej treba odmeriti kar veliko denarja, bo našla svoje mesto tudi pravkar pridobljena novost arheološke zbirke - kamnita sekira iz Sovod-nja. To pa ni edina novost muzeja, ki je ob svoji petdesetletnici uredil v okroglem stolpu muzejsko pedagoško delavnico: izbor videopredstavitev muzejskih zbirk nenehno dopolnjujejo, čeprav že dosedanje predvajanje presega 400 minut programa. Prav ta prostor bo še dodatno dobil na pomembnosti, ko bodo napolnili že postavljene nove vitrine z gradivom za manjše občasne razstave. Žal pa ni mogoče tudi danes govoriti o kakšni posebno cvetoči galerijski dejavnosti, ki je sicer že dolga leta ena od muzejskih dejavnosti, toda avantgardnosti, ki ji je bila lastna v prvih letih, ji zdaj vsekakor ni več mogoče pripisati; še ena posledica pičlo odmerjenega deleža za kulturo pač.
Ko je govoril še o drugih oddelkih Loškega muzeja, je Andrej Pavlovec omenil raziska-
SREČANJE SLOVENSKIH __PESNIKOV_
Kranj - V kadilnici Prešernovega gledališča bo v ponede-'jek, 22. oktobra, z začetkom ob 9.30 uri Srečanje slovenskih Pesnikov. Za temo letošnjega simpozija so si izbrali Poezijo !n tišino. Žirija, ki jo imenuje Društvo slovenskih pisateljev, Jc tudi tokrat med vrsto predloženih pesniških zbirk i/brala *no vredno Jenkove nagrade. V dvorani Prešernovega gleda-išča bo ob I o.30 tudi literarni večer, na katerem bodo tako letošnji Jenkov nagrajenec kot tudi drugi pesniki brali svoje pesmi.
Premiera v Prešernovem gledališču
kdo se boji virginije vvoolf
Kranj — Drevi ob 19.30 bo Prešernovo gledališče upiizoiilo ^"nenito delo Rdvvarda Albeeja. Vsakokratno srečanje razli eni idedaliških generacij s pomembno Albeejevo igro pomeni .  raten ustvarjalen i/ziv, saj je njegov vpliv čutiti tudi v pisanju ^■'"skih dr.......t,kov
ta/ lri"""> v Prešernovem gledališču pripr.iv igralci Judi M.iv' ' l>'"1 Viniohoi Bernarda < >inan in Pavel Rakov ev Pred grai?Je režijsko vodila Barbari Hieng-Samobor. ki jc tudi sceno-iVlk/'-diam.ituig pu-dslave |c Malij.i I ogar, prevod je pripravi etku Zobce, ki sodeluje tudi kot dramalurginja.
_ (ar)
jKOKJELOSKl EX - TEMP0RE
Ulit..1.^l">lj« loku - l.i knnct teiln.i bodo n.i škol |cloških inesliiili
i, nj." Pa ludi i/ven mena slikarji z vseh koncev Sloveniji postavI
IlOjL      ' 1  1 |L| 111 lovili ni platno ali papir na|/.mmnve|še škol
ttita! j r**glede Od petka, i<> ji danes, pa do nedelje bodo udelc-
'u i I
lempor.i <><i n,i loškem giadu l.rhko žigosali platn.i m
te
slikcC p<H,lilKc V nedeljo, 21 oktobra, popoldne bodo dokončane AvDU|Prc,Cmi»li * galeti|i I oškega mu/c|.i Ž*ui|a v sestavi tli < ene dc|„ "«rman (.vardiunčič, in dr Milček Komclj bo najboUla Oktobra .aV|lil n'» prodajni ra/slavi. ki |o hodu odprli v petek. 2b Rfiidc     '    lK 1111 /u najboljše slike so pripravljene denarne na-
ve, s katerimi se ukvarja etnološki oddelek, pa oddelek novejše zgodovine, ki se namerava ukvarjati z raziskovanjem sindikalnega gibanja v loškem območju; nikakor tudi ni mogoče mimo konzervatorske delavnice, ki je povsem sodobno opremljena, zato je tudi število predmetov, ki jih je restavra-torka rešila pred zobom časa, temu primerno veliko, pa tudi po kakovosti izstopa. Loški muzej je vse od 1960 leta skupaj z Muzejskim društvom ustanavljal podružnične muzejske zbirke, med prvimi Groharjevo spominsko zbirko v Sorici, Železnikih, Zireh, v Dražgošah in tudi po nekaterih manjših šolah.
Vzdrževanje stavbe, kot je Loški grad, je seveda poglavje zase. Že številke o vsoti potrebni za obnovo grajske strehe, o kateri se govori že kar nekaj časa, so podobne avstronom-skim. predračun se giblje nekje okoli 34 milijonov din. Popra-
vljena streha bo seveda tudi omogočila drugačno uporabo podstrešja in sicer za depoje, kamor bodo prenesli nekaj muzejskih predmetov, ki se zdaj gnetejo v dvoranah in onemogočajo postavitev novih zbirk. To, kar pa je že vidno in bo kot kaže kaj kmalu tudi dokončano, je tlakovanje grajskega dvorišča, s katerega bo končno izginil pesek.
"Želimo biti odprti v svet, odprti za kritiko in nanjo tudi odgovarjati z delom," je ob koncu predstavitve poudaril ravnatelj muzeja Andrej Pavlovec. "Vsega tihega dela, ki ga muzejski  delavci opravljamo,
pač ni mogoče videti v kratko predstavljenem programu, niti naporov kustosov pri vodstvih, pedagoškem delu, vpisovanju v kartoteke, spremljanju muzeo-loškega napredka in drugo, kar vse je potrebno pri nastajanju novih zbirk." • L. M., Foto: Jure Cigler
SLIKE IZ TABORIŠČ
Kranj - V galeriji Prešernove hiše so včeraj odprli razstavo slik akadem skifi slikarjev Marija Preglja, Doreta Klemen-čiča, Slavka Pengova in vrto slik neznanih francoskih in angleških umetnikov. Slike so nastale v oficirskih jetniških taboriščih v obdobju 1941
ln4V Ohranile so se po zaslugi Jelka Ranta, takratnega re zervnega kapetana, ki je slike rešil iz nemškega taborišča. Tako slike kot tudi obsežno zbirko barvnih diapozitivov z raznih krajev vsega sveta, kamor je po vojni Jelka Ranta v službi Organizacije združenih narodov vodila pot, je podaril Gorenjskemu muzeju Kranj.
BOGASTVO OBLIK
Jesenice — V Kosovi graščini je na ogled razstava likovnih del slikarja Zmaga Puharja.
Prvi vtis ob gledanju razstavljenih slik ni preveč obetaven: slike se zdijo /golj nekakšni dekorativni predmeti, ponavljanje ene m iste variacije v neskončnost - skratka, zdi se, da bi si lahko v eni minuti ogledal vse slike in odšel prazen. Pa ni tako! Ob na-daljiiiem gledanju slike kar strašljivo zaživijo, izbruhnejo i/ sebe vso čudovito paleto barv in postanejo polne moči in divje neu gnaiiosti. lo so slike vitoglave hitrosti, so vrtinci, ki te potegnejo vase. da si prisiljen gledati jih še naprej in sedaj odkriješ spot nekaj novega V teh vrtin, ih se skriva bogastvo oblik: prikažejo se cvetovi, očesa, falusi, črke, Številke, čevlji... Vse to se lušči iz navidez konfuzne površine in slika postaja vse bolj gledalčeva osebna lastnina, saj v ri|C| odkriva vedno nove oblike, in ker jih jc odkril prvi, so pač njegove. Naslednji, ki bo gledal »mojo« sliko, bo namesto očesa videl cvet in slika bo sedaj »njegova«. In tako naprej in naprej. Slikarja očitno res zasleduje neka neskon-čnosi. pa naj bo to V dobrem ali slabem smislu. Ali pa on zasledil |e njo?
Gospa Slavica Kcržan je v slikah odkrila erotiko (popolnoma se striniam i njo). Pa leta ni doma samo »v najbolj oddaljenih vateh«. impak povsod. To ni prikrita, zatajevana erotika, temveč divja, nebrzdana sila, ki z neposrednostjo in brez sramu plane nad gledalca
Na koncu poudarjam, da je to zgolj moje osebno »videnje« slik Ost.ii. 11 ti verjetno vidijo drugače, saj ob tako mogočni eksploziji barv in oblik, ka| drugega tudi ni mogoče. 1 E. Gradnik
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava slik nastalih v oficirskih jetniških taboriščih 1941 - 1945. V galeriji Mestne hiše je še do konca oktobra odprta razstava Kranj, kakršnega ni več.
V Prešernovem gledališču bodo da nes, v petek, ob 19. 30 premierno uprizorili E. Albee Kdo se boji Virginije Woolf - za izven. Jutri, v soboto, ob 19.30 bodo predstavo ponovili za abonma sobota lin izven.
V galeriji Bevisa razstavlja slikar Kiar Meško.
JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja Zmaga Puharja. Jutri, v soboto, ob 19.30 bo v Gledališču Tone Čufarv okviru koncertnega abonmaja nastopila estradna pevka Simona Vodopivec. RADOVLJICA - V Sivčevi hiši razstavlja ilustracije akad. slikar Zvonko Čoh.
V galeriji Kamen je odprta prodajna razstava vitražev Lene Šajn. ŠKOFJA LOKA - Na Loškem odru bodo danes, v petek, ob 19.30 ponovili Slavvomira Mrožka Tango - za izven. Jutri, v soboto, ob 19.30 bo predstava za abonma rdeči.
V Groharjevi galeriji bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo akvarelov akad. slikarja Milana Rijavca.
TRŽIČ - V Fotogaleriji Slovenija, Partizanska 6, Je na ogled razstava razstavo fotografij Tihožitja avtorja Matije Pavlovca.
JESENSKE LOŠKE PRIREDITVE
Škofja Loka - ZKO Škofja Loka tudi v jesenskem času nadaljuje s prirejanjem glasbenih dogodkov, le da so jih z odprtega prostora preselili v znane loške gostilne. Jutri, v petek, ob 20. uri bo v gostilni Mihol nastopil kvartet Spev, obenem pa se bo z akvareli predstavil slikar Štefan Bertoncelj.
OBLETNICA SAMA VREMŠAKA"
Kamnik - Danes, v petek, ob 20. uri bodo v veliki dvorani Kina Dom priredili koncert v počastitev 60-letnice skladatelja, pevca, zborovodje in visokošolskega profesorja Sama Vremšaka. Na prireditvi, ki jo organizira ZKO Kamnik, bodo izvedli vrsto Vremšako-vih skladb, ki jih bodo izvajali godalna zasedba Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik pod vodstvom dirigenta Tomaža Habe-ta, mezzosopranistka Eva Novšak - Houška, Marjan Treček, tenor, Vlado Mlinaric, klavir. Mile Kosi, viola, dekliški zbor KD Domžale pod vodstvom Karla Leskovca, vokalna skupina Ave pod vodstvom Ardraža Hauptmana in Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik pod vodstvom Sama Vremšaka.
Film
ČEDNO DEKLE (Prettv Woman)
Režija: Garry Marshall V gl. vi.: Richard Gere, Julia Roberts
Richard Gere je uspešen poslovnež, Julia Roberts je povprečna prostitutka. Spoznata se prek sklopke in Gere jo po začetnem cincanju odpelje v svoj luksuzni apartma. Ko se zmenita za tarifo, ji pove. da bi se z njo rad le pogovarjal. To je začetek njune enotedenske igrice biznisa in emocij.
Skozi vrsto različnih posrečenih situacij se začne njun odnos počasi spreminjati. Richard Gere ostaja ves čas filma v svoji strogi črno-beli vvallstreetovski uniformi, spreminja se zgolj notranje. Od hladnega in preračunljivega mešetarja, ki v popolnosti obvlada sebe in svoje okolje, se ob nepričakovanem vdoru emocij zlagoma prelevi v moškega, ki v brezkompromisnem svetu biznisa uganja razne neumnosti. Privošči si brezglavo trošenje denarja, ljubosumen izpad, pretep in celo humano gesto do svojega poslovnega »nasprotnika«, ki ga je imel že za premaganega na kolenih. Gereo-va osebna zgodba je torej relativno klišejska, toda znosna.
Čisto nekaj drugega je Julia Roberts. Po prvem Šoku po srečanju / bliščem njej do tedaj neznanega sveta, se začne v njej prebujati nekaj novega, nekaj, kar ima mnogo večjo in bolj prepričljivo težo od Gereove transformacije. To »nekaj« je lepo razvidno iz njenega oblačenja in frizure, še lepše pa iz njene igre. Na začetku filma nosi blond lasuljo s kričeče neokusno ulično opravo, ki naj bi privabljala poglede strank. Ko seji odpro vrata najekskluzivnej-ših modnih trgovin, postane prava ekstravagantna dama, samoza-vesina m visoka, uživajoč v predstavi drugih o njej. Lasuljo zavrže, nosi košato valovilo frizuro. V zadnji fazi, po ločitvi z Gereom je najlepša: oblečena je skromno in enostavno, lasje se ji nekako razrahljajo in poenostavijo, z obraza pa ji sije tisto »nekaj«, kar znajo izraziti samo najboljši igralci.
Zakaj torej toliko besed o oblekah, zunanji formi? Zato, ker jc tisto, kar se nahaja za tem, z. druge strani zrcalne slike, pač nekaj, kar ni lastno časopisnim skrpucalom, ampak le filmskemu izrazu, ki je v tem primeru zadel v polno. Julia Roberts bo enkrat v naslednjih letih nedvomno dobila Oscarja.
L. S.
PRAZNIK ZA OČI
V elitni beljaški galeriji »Oh mestnem zidu« sta do 17. novembra postavila na ogled slikarska dela škofjeloška akademska slikarja, pora Plestenjak in njen sin Domen Slana.
Dorini portreti, akvareli in pasteli in Domnova olja pričajo, «l.i obema narava, ki jo slikata, ogromno pomeni. Na otvoritev so prilli številni ugledni predstavniki kulturnega in političnega življenja Beljaka, italijanski, nemški in konzul SFR Jugoslavije Franc MikŠa.
Dogodek v Beljaku so popestrili tudi Dorin drugi sin Jan Plestenjak in njegov prijatelj Uroš Rakovec z igranjem na kitari. Spremljala pa sta tudi pevko Marjano Zuranič.
Besedilo in slika: M. Kunšič
TV SPORED
PETEK
19 oktobra
9.00 TV mozaik
9.00 Delfin   Flipper, ameriška
nanizanka 9.25 Slovenija, dokumentarna
oddaja
9.45 Pogum za tveganje: Pionir ji sodobne kirurgije, angleška poljudnoznanstvena serija "* 10.45 O. Osetinski - L. Nehoro-šev: Mihajlo Lomonosov, sovjetska nadaljevanka 14.30 Video strani 14.40 Žarišče, ponovitev 15.10 Slovenija: Zima, dokumentarna oddaja 1530 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 TV mozaik 1810 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nebu   naproti, ameriška
dokumentarna serija 21.20 Zakon  v   Los Angelesu,
ameriška nanizanka 22.10 TV dnevnik 22.30 Sova
Družinske vezi, ameriška nadaljevanka
Ciklus filmov Johna Fran-kenheimerja: Izziv, ameriški film 0 50 Video strani
_2. program TV Slovenija
17.30 Regionalni   programi TV
Slovenija 19.00 Domači ansambli: Ansambel Slovenija, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.00 Koncert  simfonikov RTV
Slovenija 20.50 Oči kritike 21.30 Skupščinska kronika 23.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
_1. program HTV
9.15 Poročila 9 20 TV koledar
9.30 Kapetan Grom in vojaki prihodnosti, ameriška znanstvenofantastična nanizanka
10.00 Šolski program »Edukon«,
kontaktna oddaja 11.40 Hrana kot energija za rast
in razvoj 12.00 Poročila 12.10 Video strani
13 55 Kapetan Grom in vojaki
prihodnosti, ameriška znanstvenofantastična nanizanka
14 30 Poročila
14 35 Program plus, ponovitev 16.45 Poročila
16 55 Družinski magazin, izobraževalna oddaja
17.25 Hrvaška danes, regionalni program
18 25 Številke in črke
18.45 Taksi, ameriška humoristi
čna nanizanka 19.15 Risanka
19 30 TV dnevnik
20.00 Popolni  vohun, angleška
nadaljevanka 21.05 Zabavnoglasbena oddaja 21.50 TV dnevnik 2210 Oddaja o kulturi 23.10 Poročila v angleščini 23.15 Program plus 1 25 Poročila
1.30 Ekstra program plus - Para^ Nevarne igre, igrani film
SOBOTA
20. oktobra
8 20 Video strani
8 30 Izbor tedenske program
ske tvornosti 8.30 Nemščina
9 00 Muzzy,    angleščina za
najmlajše 9.10 Radovedni Taček 9.30 Lonček,  kuhaj: Jabolčna
pena 940 Pestema
10.05 čebelica Maja: Maja in deževnik Maks 10.30 Čudežna leta, ameriška na
nizanka 11.55 Zgodbe iz škol|ke 11.25 Popotovanje ob reki Zali 1210 Večerni  gost:  Dr Miloš Kroft
12 50 Oči kritike
14 55 Video strani
14.05 Karavana zapravljivčkov Novigrad
15 35 Pesem je   Andrej Sifrer 16.20 Sova, ponovitev
16.55 Poslovne informacije
17.00 TV dnevnik
17.05 Ciklus filmov VValta Dis nevja Veliki rdeči, ameriški mladinski film
18 30 EP video strani
1835 Zdravila, izobraževalna oddaja
19.05 Risanka
19.15 TVokno
19.30 TV dnevnik
19 59 Utrip
20.20 Žrebanje 3x3
20.35 Titanic, kontaktna oddaja v živo
22.10 TV dnevnik
22.30 Sova
Zlata dekleta, ameriška nanizanka
Studio 5 b, ameriška nadaljevanka
Ko se veja zlomi, ameriški film
1.30 Video strani _2. program TV Slovenija
14.30 Videonoč, ponovitev
18.30 Danes skupaj, oddaja HTV
19.00 'Alo, 'alor angleška nanizanka
19.30 TV dnevnik
20.15 Filmske uspešnice
Tom Horn, ameriški film
22.05 DP v košarki: Smelt Olim-pija - Šibenka, posnetek iz Ljubljane
22.50 Svetovni pokal v ritmični gimnastiki, posnetek iz Bruslja
23.50 Satelitski programi - poskusni prenosi
_1. program HTV
9.25 TV koledar
9.35 čebelica Maja, risana seri-
10.00 Šolski program
10 30 Ura violine v Grožnjanu 11.00 Nemščina - Alles gute
11 35 Poročila
11.40 Lov za srečo, kanadska nadaljevanka 12.30 Prezrli ste, poglejte 14.30 Čudež, ameriški film 15.55 Operne zgodbe, angleška
serija 16.50 Poročila 17 00 Narodna glasba
17 30 Ulica strahopetcev, angle-
ška nanizanka
18 20 Sedmi čut, oddaja o pro-
metu
18 30 Prisrčno vaši, dokumentar
na oddaja 19.15 Risanka
19 30 TV dnevnik 20.15 Igrani film 22 00 TV dnevnik 22.20 Športna sobota
22 40 Poročila v angleščini 22 45 Program plus
0 55 Poročila
1 00 Ekstra program plus. Mora
v ulici Brestov I, ameriški film
NEDELJA
21. oktobra
8 10 Video strani 8.20 Živžav
9.10 Hov!, ponovitev angleške nanizanke
9 40 Gradovi: Kako so rasti i, po-
novitev
10 10 Zgodba o Hollvvvoodu, po-
novitev
11 00 Alo, alo, ponovitev angle-
ške nanizanke 11.30 Videomeh
12 00 Kmetijska oddaja 13.00 Video strani
13.10 Snov/ Rudija Carrella, ponovitev
14.45 M   Braubgam Rosovvski,
nemška nadaljevanka 15.35 Sova, ponovitev 16 55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Jetniški ročk, ameriški film
18 50 Risanka 19.00 TV mernik
19 30 TV Dnevnik 2 19 55 Vreme
20.05 Strategija srake, nadaljevanka TV Saraievo
21.10 Zdravo
22.30 TV dnevnik
22.50 Sova Doktor Doogie How ser,  ameriška nanizanka, Studio 5 B, ameriška nadaljevanka 0.05 Video strani
_2. program TV Slovenije
10 00 Danes za jutri, oddaja za JLA in igrani film
1300 športno popoldne
19.30 TV dnevnik
20 00 čudežne čutila, angleška poljudnoznanstvena serija
20 30 Beseda na strehi sveta, pogovor z Reinholdom Mess-nerjem in Tomom Česnom
2150 Športni pregled
22 35 DP v nogometu Olimpija Budućnost,   reportaža iz Ljubljane
1. program HTV
9 30 Poročila
9.35 Smrkci, risana serija
10.00 Nedeljski zabavnik, program za otroke
11.00 Kmetijska oddaja
12.00 Resna glasba
13.00 Daktari, serijski film za otroke
13.50 Poročila
13.55 Nedeljsko popoldne
16.00 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija
16.50 EPP
16.55 Pojmo v dežju, ameriški film
18.45 Smrkci, risana serija
19.10 TV Sreča
19.30 TV dnevnik
20.00 Igrana serija
21.00 Ročk    teatron, zabavna
glasba 21.30 TV dnevnik 21.50 Športni pregled 22.20 Poročila v angleščini 22.25 Program plus 0.35 Poročila
PONEDELJEK
_22. oktobra
8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade 9.00 Miti in legende islamskih ljudstev
9.15 Mačkon in njegov trop, risana serija
9.40 Mozaik, ponovitve slovenski ljudski plesi, Dolenjska 10.10 Utrip 10 25 Zrcalo tedna 10.40 TV mernik 1525 Video strani 15.35 Sova, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.05 Zdravo, ponovitev 18.25 Spored za otroke in mlade 18 30 Radovedni Taček 18.45 Čebelica Maja 19.10 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme
20.05 Novica Savič: Beg, drama
HTV 20.55 Osmi dan 21.45 TV dnevnik 22.05 Veliki koreografi. Alvin Ai-
ley
23.05 Sova.
Alfred Hitchcock vam predstavlja
Studio 5 B, ameriška nanizanka 0.20 Video strani
2. program TV Slovenija
17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana
19.00 BiH Oddie v raju, angleška poljudnoznanstvena serija
19.30 TV dnevnik
2000 Žarišče
20 30 Po sledeh napredka
20 55 Sedma steza, oddaja o športu
21.15 Camel Trophv
21.50 Omizje Javna RTV v Evropi in pri nas
1. program H TV
9.15 Poročila
9.20 TV koledar
9.45 Otroška oddaja 10 00 šolski program 12 05 Poročila 12 10 Video strani 12 20 Satelitski program 14.30 Poročila
14.35 Program plus, ponovitev
16 45 Poročila
16.55 Šolski program
17.24 Hrvaška danes
18.25 številke in črka
18 45 Dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20 00 TV drama
21.05 Argumenti, zunanja politi ka
21.35 TV dnevnik
21.55 Poročila v angleščini
22 00 Program plus
TOREK
23. oktobru
8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Zgodbe iz školjke 9.30 Človekovo telo 10.00 Boj za obstanek
10 30 Nemščina
11 05 Sedma steza 11 25 Osmi dan
14 20 Video strani 14 30 TV mozaik: Šolska TV, ponovitev 15.05 Žarišče, ponovitev 15.35 Sova. ponovitev 16 50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.05 Šolska TV
18 00 Spored za otroke in mlade
19 00 Risanke 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19 55 Vreme
20.05 Nespodobno vedenje, an gleška nadaljevanka
21.00 Mestne zgodbe: Karlovac, zabavnoglasbena oddaja
22.05 TV dnevnik
22.25 Sova
Dekameron, slovenska nanizanka
Studio 5 B, ameriška nadaljevanka 23.45 Video strani
_2. program TV Slovenija
16.40 Svet športa, oddaja HTV
17.30 Regionalni programi TV Slovenija  Studio 2 Koper
19.00 Naša pesem
19.30 TV dnevnik
20.00 Žarišče
20.30 Žrebanje lota
20.35 Gradovi: Kako so živeli na gradovih
21.05 Borštnikovo srečanje, kronika
21.25 Umetniški večer, BBC -Shakespeare — Cymbaline
1. program HTV
9.15 9.20 9.30 10.00 12.05 12.10 12.20 14.30 14.35 16.45 16.55 17.25
18.25 18.45 19.15 19.30 20.00 20.05 21.30 21.35
Poročila TV koledar Oddaja za otroke Šolski program Poročila Video strani Satelitski program Poročila Program plus TV dnevnik Šolski program Hrvaška danes program Številke in črke Znanost in mi Risanka TV Dnevnik Žrebanje lota Igrani film EPP
Kontaktni magazin
regionalni
23.05 TV dnevnik
23.25 Poročila v angleščini
23 30 Program plus
SREDA
24. oktobra
8.50 Video strani 9.00 TV mozaik
9.00 Spored za otroke in mlade: Živ žav
9.50 Novica Savič: Beg, drama TV HTV
10.35 Nespodobno vedenje, angelska nadaljevanka 14.55 Video strani 15.05 Žarišče, ponovitev 15 35 Sova, ponovitev 17.00 TV Dnevnik 1 17.05 TV Mozaik 18.15 Spored za otroke in mlade 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19 30 TV Dnevnik 2 19 55 Vreme
20.05 Film tedna: Želja po nesmrtnosti, kanadski film 21.40 EPP
21.45 TV dnevnik 3, Vreme
22 05 Sova
Alf, ameriška nanizanka Max Headroom, ameriška nanizanka,
Zgodba o Hollvvvoodu, an gleška dokumentarna serija
0.05 Video strani
_2. program TV Slovenija
17.00 Satelitski programi 18 30 Alpe Jadran 19.00 Zdravila, izobraževalna od daja
19.13 Kriza, dokumentarna oddaja
19.30 TV dnevnik 20.00 Danes v skupščini 20.45 Športna sreda 22.00 Operne zgodbe: Tosca 22.55 Svet poroča
_1. program HTV
9.15 Poročila
9.20 TV Koledar
9.30 Otroška oddaja za otroke 10.00 Šolski program 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 14.30 Poročila
14.35 Program plus, ponovitev 16.45 Poročila
17.25 Hrvaška danes, regionalni
program 18.25 Številke in črke, kviz 18 45 Potopis 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Filmski večer in igrani film 22.45 TV dnevnik 23.05 Poročila v angleščini 23.10 Program plus
ČETRTEK
25. oktobre
8.50 Video strani
9.00 TV mozaik
9.00 Grizli Adams
9.25 Oddaja za učitelje
9.40 Pustolovščina slikarstvo:
Nevidni svet 10.10 Muzzy,    angleščina za
najmlajše 10.20 Alpe Jadran 10.50 Zakon v Los Angelesu 15 05 Video strani 15.15 TV mozaik: Muzzy, angle
ščina za najmlajše 15.30 Alpe Jadran 16.00 Sova, ponovitev 17.00 TV Dnevnik 1 17 05 TV mozaik
18.00 Teleski '90, Pripravimo se
na smučanje 18.30 Spored za otroke in mlade,
Alf, ameriška nanizanka 18.55 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme
20.05 Podmornica, nemška nadaljevanka 21.05 Tednik 22.10 TV dnevnik
AVT0SERVIS IN VLEČNA
ESLUŽBAj
ANTON B1ZILJ
Cesta Andreja Bitenca 108
L|uDi|ana ■ Šentvid Tel. 061/50-9031
22.30 Sova
Vse razen ljubezni, amef1"
ška nanizanka
Max Headroom, ameriška
nanizanka 23.50 Video strani
2. program TV Slovenija
Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana
TV dnevnik
Kako je nastajala oddaja Musikantenstadel Musikantenstadel, posnetek zabavne oddaje Danes v skupščini Borštnikovo srečanje, kronika
Goli z evropskih nogometnih igrišč Svet na zaslonu
17.30
19.30 20.00
20.15
21.45 22.30
22.50
23.20
1. program HjV
9.15 Poročila
9.20 TV koledar
9 30 Oddaja za otroke 10.00 Šolski program 12.05 Poročila 12 10 Video strani 12.20 Satelitski program 14 30 Poročila
14 35 Program plus, ponovitev 16.45 Poročila
16,55 Otroška oddaja
17 25 Hrvaška danes, regional"1
program 18.25 Številke in črke 18.45 Dokumentarni program 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin
21 05 Zabavna glasba
22 05 TV dnevnik
22 25 Poročila v angleščini 22.30 Program plus
Osnovna šola Staneta Žagarja l.ipnica
Osnovna šola Stanei a Žagarja, Zunanja enota Ovsiše razpisuje prosto delovno mesto
TEHNIČNIH DEL (kuharica, hišnica, snažilka)
s skrajšanim delovnim časom (6 ur na dan) za nedoločen čas, od 3. 1. 1991 dalje.
Za kandidata se zahteva poklicna izobrazba gostinske smeri, rok prijave je 15 dni.
Astrologinja META MALUS -KOZMETIKA AFRODITA
Rogaška Slatina
Za vse dame iz Kranja in okolice, ki se želite znebiti odvečnih kilogramov, pričenjamo 24.10. v Preddvoru enomesečni shujševalni tečaj po astro-psihološki metodi. Pokličite št. 061/485-170, kjer boste dobile vse informacije o vpisu.
AKCIJSKA PRODAJA <®  IZREDNA PRILOŽNOST © AKCIJSKA
Vaš denar bo ohranil isto vrednost z nakupom TV - VIDEO - HIFI aparatov v našem centru na 3 obroke brez obresti
8.990 (8.450)
6.290 (5.970)
6.590 (6.260)
BVT Samsung
raven ekran 55 cm leletekst stereo 2 x 10 VV
6.190(5.880)
Videorekorder Samsung
daljinsko upravljale 30 programov 99 kanalov
BVT Samsung
ekran 51 cm 30 programov 99 kanalov
3.190(3.790)
Videoplayer Samsung
daljinsko upravljanje
12 mesecev garancije - DOBAVA TAKOJ
Ob lako|šn|em plačilu vam odobrimo 5 % POPUST Pohitite, morda bo že jutri prepozno!
Glasbeni stolp Samsung
CD gramofon dvoini kasetofon digitalni tuner daljinsko upravljanje *
mednarodno
podjetje
Liubliana
CENTER KRANJ C. Talcev 3
(pri gostilni Blažunj -
tei 064/22-367
del. čas od ponedeljka do petka 9. do 12 ure 15 30 do 19 30
Vljudno vabljeni'
SPOREDI, KRIŽANKA
9. STRAN
GLAS
PETEK. 19. oktobra:
Prvi program
*-30-8.00 Jutranji program - glasba - 9.05 Z glasbo v dober dan -11 05 Petkovo srečanje + glasba
■ 12.00 Poročila - na današnji dan
■ tsi.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Od melodije do melodije + EP -1?.00 Studio ob 17.00 in glasba -
SOBOTA, ai. oktobra:_
Prvi program
4-30-8.00 Jutranji program, glas-ba - 8.05 Počitniško popotovanje °d strani do strani + pionirski tednik - 905 Z glasbo v dober dfln - 1005 Kulturna panorama -•1-05 Radijski kabaret - 12.10 Na-81 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP -15.30 Dogodki in odmevi -
15- 55 Zabavna glasba - 16.00 Od Melodije do melodije + EP NEDELJA, 21. oktobra: Prvi program
^•00-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Radijska igra za otroke -s°5 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska "jatineja - 11 03 16.00 Naši po s'ušalci čestitajo in pozdravljajo -
16- 00 Lojtrca domačih - 17.30 Hu freska tega tedna - 18.00 Prilju-0ll*ne operne melodije
?°NEDEUEK, 22. oktobra: Prvi
ČEK ob 16., 18. in 20. uri 23. oktobre amer. srhlj. MORILSKI MEHURČEK ob 16.. 18. in 20. uri 24. oktobra amer. srhlj. MORILSKI MEHURČEK ob 16., 18. in 20 uri 25. oktobra prem. amer. pust. filma OTOK Z ZAKLADOM ob 16. in 18. uri, amer. kom. ČEDNO DEKLE ob 20. uri
KRANJ STORŽIĆ__
program
?-30-8.O0 Jutranj
program, glas
8nč ^ Druga jutranja kronika °05 Počitniško popotovanje od •trani do strani - 10.00 Dopoldan-J*' dnevnik: Informacije, gospo aarstvo, glasba - 11.05 Izbral' !jo- 12.30 Kmetijski nasveti P*0 Mladi na glasbenih revijah I tekmovanjih 1|^JRadio da-^es. radio jutri - 15^5 Zabavna flasba 17.00 Studio ob 17 Ptba
!5?EK. 23. oktobra:
b r*---_------
U program
^•30-8.00 Jutranji program, glas °a - 8.05 Počitniško popotovanje j*1 strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, go •Podarstvo, glasba - 11.05 Človek J* zdravje - 12 10 Pojemo in go-?err>o   12.30 Kmetijski nasveti ]*-05 Znanje za prihodnost '00 Studio ob 17. in glasba '8-05 Za ljubitelje lahke glasbe !?EDA.
19. oktobra amer trda erot. LAHKO NA VSAK NAČIN ob 18. in 20. uri 20. oktobra amer. vestem film SILVERADO ob 16. uri, amer. trda erot. LAHKO NA VSAK NAČIN ob 18. in 20. uri 21. oktobra amer west. film SILVERADO ob 16. uri, amer. trda erot. LAHKO NA VSAK NAČIN ob 18. in 20. uri 22. oktobra Danes zaprto! 23. oktobra amer akcij, film NEVARNA VROČICA ob 18. in 20. uri 24. oktobra amer. ljub. drama SENATOR IN STRIPTIZETA ob
18. in 20. uri 25. oktobra amer. ljub. drama SENATOR IN STRIPTIZETA ob 18. in 20. uri
ŽELEZAR_
19. oktobra amer. karate film PET POGUMNIH ob 18. uri, amer. trda erot. SUŽNJI SLASTI ob 20. uri 20. oktobra prem. amer. th rt 11 filma ODPOREN ZA KROGLE ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. SUŽNJI SLASTI ob 21 uri 21. oktobra amer. thrill. ODPOREN ZA KROGLE bo 17. in 19. uri, prem. amer. ljub. drame SENATOR IN STRIPTIZETA ob 21. uri 22. oktobra amer. ljub. drama SENATOR IN STRIPTIZETA ob 18. in 20 uri 23. oktobra Danes zaprto! 24. oktobre amer. west. SILVERADO ob 18. uri, amer. kom. ČEDNO DEKLE ob 20. uri 25. oktobra amer. kom. LJUBEZEN, SEKS IN TISTO DRUGO ob 18. uri, amer. trda erot. RAZBURUIVE PRIGODE NICOLE ob 20. uri
DUPLICA
Prvj
24. oktobra:
-■ program *-30-8.00 Jutranji program, glas rj - 8 05 Počitniško popotovanje 7* «rani do strani - 9.05 Z glasbo •dober dan - 10.00 Dopoldanski ^•vnik informacije, gospodar Z<*>. glasba - 12.10 Pojemo in 8°demo - 14 05 Mehurčki - 15.55 fabavna glasba 1700 Studio ob '■ >n glasba
5fTjVrEK. 25. oktobre: Prvj
program
K/** 2 glasbo v dober dan ^etijski nasveti
12.30 12.40 Domača r-»wa   14 05 Oddaja o jeziku B*Jj Iz glasbene tradicije jugo Ovanskih narodov in narodnosti ,.5-55 Zabavna glasba - 18.05 !nute z Big bandom RTV Lju lana
19. oktobra amer. barv. kom GREMLINI II. ob 18. in 20. uri 20. oktobra amer. kom GREMLINI ... ob 17. in 19 uri, prem. amer. trda erot. RAZBURUIVE PRIGO DE NICOLE ob 21. uri 21. oktobra prem. amer. pust filma OTOK Z ZAKLADOM ob 17. in 19 uri, amer. trda erot. RAZBURLJIVE PRIGODE NICOLE ob 21 uri 22. oktobra Danes zaprto! 23. oktobra amer kom. ČEDNO DEKLE ob 18 in 20. uri 24. oktobra amer akcij film NEVARNA VROČICA ob 20. uri 25. oktobra amer. trda erot LAHKO NA VSAK NAČIN ob 20. uri
_TRŽIČ
19. oktobra amer. kom. ČEDNO DEKLE ob 19 uri 20. oktobra amer. kom ČEDNO DEKLE ob 17. in 19. uri 21. oktobra amer. kom. GREMLINI II. ob 17. in 19.
KOMENDA
19. oktobra amer srhlj. MORIL SKI MEHURČEK ob 19. uri
ČEŠNJICA
NUDIMO ZELO KVALITETNE OPTIČNE USLUGE, EKSPRESNA POPRAVILA
SMO NAJCENEJŠI V KRANJU
DELOVNI ČAS
od 9. -12. ure od 14. -16. ure SOBOTA od 9.-12. ure
amer. trda erot. RAZOSAJENA DAMA ob 20. uri 21. oktobra amer. kom. SESTANEK Z NEZNANCEM ob 19. uri 24. oktobra amer. film GREMLINI II. ob 20. uri
RADOVLJICA _
19. oktobra amer barv. film BILO JE NEKOČ V AMERIKI ob 20. uri
20. oktobra amer. barv. film BILO JE NEKOČ V AMERIKI ob 18. uri
21. oktobra amer zab. film DVA PARA SESTER ob 18. uri, amer. grozlj. TEOUILA SUNRISE ob 20. uri 22. oktobra amer grozlj. TEOUILA SUNRISE ob 20. uri 23. oktobra amer. zab. film DVA PARA SESTER ob 20. uri 24. oktobra amer. zab. film DVA PARA SESTER ob 20. uri 25. oktobra amer. barv. film SALSA ob 20. uri
BLED
19. oktobra amer vojni film CESARSTVO SONCA ob 20. uri 20. oktobra amer. akcij, film SMRTONOSNI PLEN ob 18. in 20 uri 21. oktobra amer. vojni film CESARSTVO SONCA ob 18. uri. amer barv film OBTOŽENI ob
20. uri 22. oktobra amer. zab. film DVA PARA SESTER ob 20. uri 23. oktobra amer. grozlj TE OUILA SUNRISE ob 20. uri 24. oktobra amer. grozlj. TEOUILA SUNRISE ob 20. uri 25. oktobra amer. zab. film DVA PARA SESTER ob 20. uri
_BOHINJ_
20. oktobra amer. barv. film OBTOŽENI ob 20 uri 21. oktobra amer. akcij.film SMRTONOSNI PLEN ob 18. in 20. uri 25. oktobra amer grozlj. TEOUILA SUNRISE ob 20. uri
kovinOtehna
blagovnica FUŽINAR Jesenice
99 kanalov daljinsko upravljanje video vhod
POSEBNA UGODNOST
nakup na 6-mesečno potrošniško posojilo vam odobrimo takoj v blagovnici
CENE:
ekran 37 cm 4.815 din ekran 51 cm 6.948 din
zatemnjen
ekran 51 cm 6.571 din
NEMOGOČE JE MOGOČE - NEMOGOČE JE MOGOČE
„_KRANJ CENTER
oktobra amer. akcij
m LOV NA RDEČI OKTOBER m. 1 '45 uri amer melodrama BPKUUČNI POPOTNIK ob 18 in
.Ur" 20. oktobra amer. pust
«t»'",ilm L0V NA rdeCi okto Sy °b 16 45 in 19. uri. prem. Cc5r srhlj. MORILSKI MEHUR ^ ob 21 15 uri 21. oktobra RdTa 8kc'i Pust fi,m L0V NA
Uri Cl OKTOBER ob 16.45 in 19.
19. oktobra amer. vojna drama ŽRTVE VOJNE ob 20. ur.
KRANJSKA GORA 19.  oktobra  amer   pust. film OTOK Z ZAKLADOM ob 18. uri
_DOVJE_
21. oktobra amer srhlj MORILSKI MEHURČEK ob 19. uri
ŠKOFJA LOKA_
19. oktobra amer. trda erot. RAZPOSAJENA DAMA ob 20 uri 20. oktobra amer glasb film LAM BADA ob 18. in 20. uri 21. oktobra amer glasb film LAMBADA ob 18. in 20. uri 22. oktobra amer. kom ČEDNO DEKLE ob 20. uri 23. oktobra amer film STAR-FIGHTER ob 20. uri 24. oktobra amer film STARFIGHTER ob 18 in 20. uri 25. oktobra avstr. film CROCODILE DUNDEE ob 20. uri
_POUANE_
19. oktobra amer. kom. SESTANEK Z NEZNANCEM ob 20. uri 21. oktobra avstr. avant. film CROCODILE DUNDEE ob 18. uri
_ŽELEZNIKI_
19. oktobra amer. glasb, film LAMBADA ob 19 uri 20 oktobra
°Eki t6m  8mer  kom ČEDNO ■ita,   ob 21.15 ur. 22. oktobra r 8rhlj. MORILSKI MEHUR
Nagradna križanka
9arj'teV prel*nle križanke: vodoravno: Milančan, trombon, Avo-&.kt r°' rek'ama.. Raman, Ernani, red, snet, osnova, Zeta, EC, ka. t ,entaL lak, Aka, AN, Askar, JNA, nart, Antara, ekipa, teren-n^' ^p- zarod, uran, vena, Aro, čar, kapelnik, panoga, orjak, stri-A.c'j rve> akov, klarinet, AT, LHy, lasi, arest, letak, kan, sorta,
2^kali tmo: -| nagrada: Janez Tiringar, škofjeloška 43, Kranj. MtrtSrada ^Pela KirbiS. L Hrovata 9, Kranj in tri tretje nagrade: 5 ^'a Martinjak, Češnjevek 2, Cerklje. Julka Fabjan, Ješetova a  rar>j in Igor Rakovec, Jezerska 4a, Kranj.
1 r>Bar,a^rijo križanko razpisujemo naslednje nagrade: l n!9rada 300 din Tri !9rada: 250 din
Q0r',Ve Pošljite do srede, 24. oktobra, na naslov: Uredništvo krjja^^ega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno
©©milKMlESGLAS 10. STRAN
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Petek, 19. oktobra Ifg
Sodelovanje med Triglavom in dunajsko zavarovalnico
"Kupec" bo lahko izbiral
Do 1. januarja prihodnje leto naj bi bila podpisana pogodba med Zavarovalnico Triglav in dunajsko zavarovalnico WVP (VViener Stadtische Vorsorgeplan) in tako bodo legalizirana dosedanja "na črno" sklenjena zavarovanja.
Pred nekako dvema letoma so se po Jugoslaviji začela širiti življenjska zavarovanja dunajske zavarovalnice, ki jo zastopa firma iz Graza. Po nekaterih podatkih je dunajska zavarovalnica v tem času zbrala okrog 50 tisoč zavarovancev, od tega približno eno tretjino v Sloveniji in na Hrvaškem. Seveda našim zavarovalnicam to ni bilo pogodu, razen tega pa so zastopniki graške firme dunajske zavarovalnice delali pri nas nekako "v senci". Nazadnje se je zapletlo zaradi naših veljavnih predpisov.
Zaplet, ki je postajal vedno večji, saj so naši "kupci" radi sklepali zavarovanja (prek graške firme) z dunajsko zavarovalnico, pa seje začel reševati v drugi polovici aprila letos. Od takrat naprej so imeli predstavniki Zavarovalnice Triglav v Sloveniji s predstavniki dunajske zavarovalnice že več uradnih pogovorov. Zdaj kaže, da so glavna vprašanja za bodoče sodelovanje med obema zavarovalnima hišama rešena in da bo še pred I. januarjem prihodnjega leta podpisana takšna pogodba, po kateri bodo tudi legalizirana doslej "na črno" sklenjena življenjska zavarovanja z dunajsko zavarovalnico. Zavarovalnica Triglav bo (tako kaže) prevzela vse listnice oziroma vredno-tnice (portfel) na novo sklenjenih življenjskih zavarovanj od dunajske zavarovalnice. Ta bo pri nas ustanovila tudi zastopniško firmo, ki bo prek svoje mreže ponujala našim zavarovancem njihovo zavarovanje, ki pa ga bo posredovala Triglavu. Drugih Triglavovih zavarovanj (razen življenjskih) zastopniki dunajske zavarovalnice pri nas ne bi ponujali, zastopniki Triglava pa pe dunajskih. Triglav bi tako izstavil le police, skrbel za inkaso premij in izplačilo odškodnin. Skratka, "naš kupec" naj bi v prihodnje pri življenjskem zavarovanju lahko (legalno) izbiral. • A. 2.
RTC odložili prispevke
Kranj, 17. oktobra - Kranjski izvršni svet je Razvojno tehnološkemu centru Iskre Kibernetike Kranj je /a mesec odložil plačilo prispevkov za avgustovske place v višini 120 tisoč dinarjev. To je ze drugi odlog za podjetje, za katerega na kranjskem sodišču poteka postopek prisilne poravnave. V ozadju pa je seveda uradna prijava za stečajni postopek, če prisilna poravnava ne bi uspela. Podobno potekata tudi postopka še za dve" podjetji bivše Kibernetike: Vzdrževanje in Sestavne dele. # M. V.
BRAZDA KALAN Poljšica 6. Podnart Tel 064/70-225
PO UGODNIH CEN
imamo na zalogi
ITALIJANSKA GORSKA KOLESA,
KOSILNICE BCS
in TRAKTORJE ZET0R.
Se priporočamo!
Lfch
LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV 64220 ŠKOFJA LOKA Kidričeva 66 tel. (064) 632-451
IZJEMNA PRILOŽNOST
V SOBOTO, 20.10.1990, BO POSEBNA P0SEZ0NSKA RAZPRODAJA IZDELKOV LTH:
HLADILNE OMARE HLADILNE VITRINE HLADILNI PULTI HLADILNA OPREMA TEHNOLOŠKI PRESEŽKI REPROMATERIALA
V MALOPRODAJI LTH VAS PRIČAKUJEMO OD 8. DO 14. URE.
IZKORISTITE PRILOŽNOST NIZKIH CEN IN VELIKE IZBIRE.
Z zakonom o privatizaciji bomo družbeni lastnini našli boljšega gospodarja
Nočemo kapitalizma tridesetih let
Družbene lastnine ne bomo brezplačno razdeljevali, tudi podr/avili je ne bomo, saj je bila država vedno slab gospodar. Gre za temeljito lastninsko reformo, vendar ne za kapitalizem tridesetih let, ampak za takšnega, k ga pozna sedanja Evropa. Slovencu ne odgovarjata niti državni kapitalizem niti državni socializem, pravi s0' avtor osnutka zakona dr. Jože Mencinger, podpredsednik republiške vlade.
Ljubljana, 16. oktobra - V začasno podržavljanje ne gremo, razen tam, kjer bo morala država izpeljati privatizacijo, saj pri začasnosti nikoli ne veš, koliko časa bo trajala. Običajno pa traja zelo dolgo, dodaja podpredsednik slovenske vlade, ki je skupaj z dr. Urošem Korzetom in dr. Markom Simonettijem avtor zasnove osnutka slovenskega zakona o privatizaciji. Osnutek je pretekli teden že obravnavala vlada, vendar razprave še ni konec. Pričakovati je, da bo zakon sprejet do konca leta.
Tak zakon že nekaj časa čakamo. Privatizacija naj bi doletela nad 3300 slovenskih podjetij, seveda ne v enem zamahu, ampak postopno, maksimalno v petih desetih letih, ki so vredna 31 milijard dolarjev ali nad 45 odstotkov vrednosti vseh družbenih podjetij v republiki. Ta zakon bo obšel infrastrukturo, komunalne dejavnosti, bančništvo, kmetijska zemljišča, zadruge in gozdove. Za ta področja bo sprejeta druga zakonodaja, na primer zakon o zadrugah, še prej pa bo treba speljati denacionalizacije, reprivati-zacije, prav tako pa je doma za privatizacijo teh področij premalo kapitala. Tudi tujci bodo lahko sodelovali v teh procesih. Omejitev za zdaj še ni, lahko pa pred tujim kapitalom in vplivom zaščitimo nekatere dele narodnega gospodarstva, vendar je to stvar prihodnosti. Nastajajoči zakon o privatizaciji, če bo sprejet v sedanji zasnovi, bo segel do naciona-
lizacij do leta 1948, ne pa kasneje. Bivši lastniki morajo biti enakopravni. Njihov vložek bo preračunan v delnice. Odškodnin v gotovini, razen v izjemnih primerih, ne bo. prav tako pa tudi ne fizičnega vračanja. Denarja za to Slovenija enostavno nima.
Slovenija zastavlja koncept decentralizirane privatizacije, ki omogoča devet različnih načinov. Prožnost je zato, ker so tudi podjetja različno nastajala, ker so različno kapitalsko močna. Odločitev je v podjetjih, republiška agencija za privatizacijo pa naj bi imela nadzorno vlogo, v vlogo prodajalca ali skrbnika pa bi se postav ila le, če je podjetje v brezizhodnem položaju in samo želi državno skrbništvo. Zato so predlagane tri glavne skupine privatizacije: avtonomna v podjetjih, privatizacija s sodelovanjem agencije in privatizacija v izvedbi agencije. Zakon bo natančno določil vrednotenje pre-
Kako to počno drugi
Decentralizirani model privatizacije ustreza našim pogojem in stopnji razvitosti. Madžari so se odločili za prodajo posameznih podjetij, za model prodaje enega za drugim. To je po vzoru Britancev. Vendar v enem letu lahko prodajo le majhno število podjetij. Večina še naprej ostaja državna, kar pa po izkušnjah ni dobra rešitev V Vzhodni Evropi je vodilna teorija brezplačne razdelitve. Podjetja pa s tem ne dobe aktivnega lastnika, ki bi vanje kaj prispeval in to ne prinaša nove kvalitete v poslovanje. Pravijo, da je brezplačno razdeljevanje pravično, vendar popolne pra vičnosti ni.
nu Republike Slovenije in v kojninskem skladu, z njimi pa . razpolagala vlada oziroma sk|a za razvoj. Sestav ljalci osnutka t di poudarjajo, da ne bi radi ruš1^ uspešnih podjetij, ki bi skupaj ozdravljenimi povečala darsko učinkovitost. Privatizacij je logična. Ljudje gospodarijo svojo lastnino vedno boljše ko družbeno. Ce bo podjetje pr0° no. bo šel denar v sklad, če pa šlo za dokapitalizacijo. pa °sl3|f. v podjetju. Privatizacija bi P0^ kala letno, pri nakupu delnic j popust, upoštevana pa mora -tudi delitev dobička iz prete*1 let. _ Pojavlja se vprašanje P0^-^ sti. Dr. Mencinger pravi, d* P£ olnoma pravične razdelitve "e bi dali vsakemu Slovencu P"
eno delnico, ni povsem P°'^bi Se manj pošteno pa bi bilo. c podjetja podržavili in jih P° j|0
§tefl°:
moženja in pogoje, kje se upošteva knjigovodska vrednost, kje korigirana vrednost, kje bo treba oceniti posamezne dele podjetja. Sredstva se bodo zbirala na raču-
poceni prodali. Bore malo ^] % pravičnosti, če bi jih k^lfj. ljudje, ki so 30 let davke p"* vali in imajo tudi zato clenarttt-sedanji nakup. Zanima nas p
klost, vendar veliko bolj P"^ nosi. GofpRlarstvo se zaradi f> teklosti ne sme zrušiti. • njek .
V naših smučarskih središčih z negotovostjo čakajo zimo
Nova zima brez snega bi bila katastrofa
Medtem ko v gorenjskih turističnih krajih in smučarskih središčih še ni gotovo ali bo sneg iz topov lahko nado^ stil morebitno novo pomanjkanje snega, je med našimi ljubitelji belega športa že veliko zanimanje za smučanje v jlni.
Kranj, 18. oktobra - Ko smo te dni brskali po katalogih in cenikih naših turističnih agencij, so nam povedali, da je moč dobiti ponudbo in cene tujih smučišč (od F.vrope do Amerike in Kanade), da pa še ni mano, koliko bo treba odšteti /a teden dni počitnic v naših zimsko športnih centrih. Tudi žičničarji pravijo, da še nimajo povsem izoblikovanih cen smučarskih vozovnic (cene /a smučarske vozovnice v tujini so že > katalogih), vendar pa naj bi se cene gibale nekako med 20 in 30 DKM.
Tri zime, ko praktično skoraj po vseh naših smučiščih ni bilo snega in so naprave obratovale le nekaj dni (dve zimi pa se na nekaterih nižje ležečih smučiščih sploh niso zavrtele), so tudi naše žičničarje prisilile, da ne le razmišljajo, ampak tudi kaj več storijo, da tudi letos ne bi ponovno prišlo do tako imenovane "naravne katastrofe". Čeprav so direktorji žičnic in vodilni turistični delavci gorenjskih smučarskih središč spomladi prisegali, da bodo takoj /ačeli s pripravami na novo zimsko sezono, p.i sc danes, ko je le-ta pred vrati, zdi, da ni bilo narejeno v>e, kar bi bilo lahko Seseda z.i vse niso krivi žični-
če pogledamo nov Kompasov katalog SMUČANJE W ■ °/ (priložene so tudi cene v tujih smučarskih središčih) vidimo, da so cene zelo različne, največ možnosti za ceneno bivanje pa je v številnih apartmajih, kjer je tedenski najem za štiri osebe od .1000 šilingov naprej (ene tedenskih smučarskih vozovnic se večina gibljejo med l (HM m 1500 šilingov. V agencijah pravilo, da je za počitnice v tujini že precej zanimanja.
Kot je povedal Dušan Gori-šek, direktor smučarskega cenntra Kobla. so žičničarji cene že usklajevali in se bodo gibale od 20 DEM naprej, možnost pa je tudi, da bodo še višje, saj so močno narasli stroški za elektriko. Kliub smelim načrtom o zasneže-vanju Koble to letos še ne bo mogoče, potrudili pa se bodo, da bo i ob pomanikan/u snega) zasneženo vsaj del smui išča
carji, ki so jim "suhe zime" izpraznile blagajne, in so (vsaj nekateri) ostali ob skromni pomoči republiških sicdsiov nameniemh narav min katastrotam
1 .iko |c prsi krivec gotovo do nar, drugi pa še vedno dejstvo, da v večini krajev še vedno ni pra-
■ ni
vega sodelovanja med tlstirV'ž> jim turizem pomeni zasluže*-^ pa se najde denar, če skupaj ^ pijo vsi, ki sc zasedah' f^fi* umetnega zasneževanja - Ij^j pa (kot je tO primer Kra^ ■ (»orc) nastanejo težave ^rJ**(j|ji-na primer ob vprašanjih ij* jn vosi i >kol ju ledni pa ie^eLe$ le dober mesec dni jc do P $ zimskega meseca, ko so tc,1'i ^ ture že primerno za um«111 neževanje ali dosneževanj^ „), mejo. na avsiniskem ^■or0u <fif so takrat topovi že na svOj''^ stih (tudi ob budnih očeh Jja^. varstvenikov) in "delajo p K.i|ti pomaii)k.in|c snega-IjL^f v na k i' isti •! i z;i zim .ka ^ x& ska središča le eno leto, na>" pu se jc že treba (hočeš znajti Nckai pripomore ^ sneg. nekaj, pa tudi vsa ponudba od pokritih t1'11 j^f squash igrišč do drsali*^ yf nov, s,n n. diskotek • novnik
j**
Drama se nadaljuje
BPT drugič iz blokade
Tržič, oktobra - Pretekli teden se je izteklo že drugih šestdeset dni blokade Bombažne predilnice In tkalnice Tržič, vendar jim je tudi tokrat uspelo izognili sr najhujšemu. I okra) ji niso priskočile na pomoč ban ke, temveč so si ponovno pomagali / odlogom plačil obveznosti republiki in občini ter / dogovorom o zadržanju akceptnih nalogo* nekaterih dobaviteljev. - Novembra naj bi tovarna začela s pretransformacijo.
Izvršni svet skupščine občine družbenega v.nsiv.i v tovarni la Iržič je problematiko UP I po drobno obravnaval na svoji veji 16 oktobra Načelnica oddelka za gospodarstvo in družhne de-javnosti Jana Primožič jc pripravila kronololki pregled dogodkov, ki so UPI spravili v i.iko težaven položaj /ačelo se |c /c leta I"^K5, ko so se poslovni rezultati močno poslabšali in je bil IMK6 narejen prvi pmgram za odpravo motenj Leta \WH je bil na predlog vseh treh zborov iržiške skupščine sprejet sklep o ukrepu
KOZMETIČNI SALON I IN SAVNA
'    KERN MARTA KOROŠKA S
(14000 KRA.SJI »ITL (OM i ii USO i MOTEL i RUN AI
krat |c bila ugotovljena že prva izguba za S, I milijona DI M, ali 22,5 odstol k.i \ seli pi ihodkov lo varne, lš>Kl) sc |e stanje izboljšalo m je izguba znašala le še 1,1 mili-lou.i DI M ah 2.H odstoik.i vseh prihodkov, v I. polletju pa 1,5 milijona Dl VI ali lit."' odstol ka vseh prihodkov.
Pozitivnega rezultata v HPT tudi ob koncu letošnjega leta ne moreio pričakovati, vendar de lava m vodstvo pa ludi občinski organi bodo storili vse. da bodo tovarno obdržuli pri živl|eniu.
Kajti predobro se vsi skupai z.ivc dajo. da čim pride tovarna \ sle čaj, ji ni več pomoči in bolje jc. da ima zaposlitev vsaj 300 do 41 M) delavcev, kol noben
Drama v BP1 se torej nadalju-|c, vodstvo se krčevito upira hlo-
Marija Lončar, v.d. direktor liFT:
Zdržali bomo
Tokrat imo n it blokade rtiili sami, brez pomoči ni,,t..yjtf blokiram smo. vendar pa nam manjka 12 miltjonov dtnarj ^ pitala, da bi se v miru borili naprej za preiransformaoi0 ^tfi venijt lega denarja ne bomo našli, zato vse kaže. da J* ip morali naslonili na tujega partnerja l.den zelo resnih lu>^JtP kov prihaja iz Italije ki načrtuje popolno preureditev       . It avtomatizacijo predilnice, tkalnice in oplemenitilnice ■ JllJHr dokončno Preko agencije iščemo se druge, ugodnejše F1 ^(it* ke ki bi ne zahtevali soudeležbe 5/ odstotkov, ki bi <'f,rl'.nprotlt' vii delovnih mest in .ugotovili čim boljše trženje /<>r,u '^afi je \e ne moremo pritoževati, nase blago \e doma lahko (' ^|<H'/l'J le domači trg slabo plačuje />ri izvozu, na katerega (rf«j w .11111, pa zaradi nizkega kurza dinarja vsak meso i.'g" ' Jr neto osebni dohodek lovaine  \ endai do konca leltl '"''^„^ žali. do takrat se bodo pa stvari uredile /a /uisc ksii'1 delke je zunaj veliko zanimanja, tudi med amenskinu >n ^> skom kupci, kjer se bo dalo. vsaj tako kaže. iztržili obč*1 cene trenutno smo res najbolj zaposleni s finančnimi It' a nam je uspelo postaviti team. ki se bo posebej :tiv:* nje. za zaposlovanje delavcev na domu m drugod, da bo pa/ kar mijmanj boleče J
kadi in išče najugodnejših rešitev 12 milijonov dinarjev. ki jim jih |c republiška vlada posodila do konca leta. so ji sicer v pomoč, vendar brez tujega kapitala ne bollo. Prihodnp teden pride v ližič zainteresiram  l.islmk lek
...../ Mfft
ik,.v k.ipii.il.i   I"     \\ v*V
I i JlčU- ti*
lev. sc zavedajo v '1' . tfPj i'e ic edin,,   k, bo icsM
stilnega korut-pa zahteva la (kov kapitala
pied sle. i|i ii I
so jO [ |). pol«*
^JeM9. oktobra 1990
11. STRAN @®IS®S»IESGLAS
VSEBINA
18
Lado Kralj: PREVAJALEC - IZDAJALEC Franc Križnar: PETER LIPAR - 2. del Dr. Denis Poniž: BESEDA O POEZIJI NEŽE
MAURER
Marko Jenšterle: POGOVOR S TINETOM DEBELJAKOM ML. Tomaž Kukovica: NOREC IN NUNA Lea Mencinger: NA ODRU JE DOMA RESNICA Mija Mravlja: NA ZAHODU NIČ NOVEGA
^ZE PETROVIČ: LISEC
lo ,?*0,KlPrti SkofjeloSki galeriji Foro jo t* dol na ogled prvo meddrustvenu razstava fotografij na temo KONJ, ki so »JoTrv yi" kino zveza Slovenije, ZKO Škofja Loka, Foto kino klnb Anton Aibe in družba Peter . Jan iz Krajih 1 * .razstnvi, ki bo odprta do konca oktobra, sodeluje s fotografijami triintrideset avtorjev iz osemnajstih sloven-n jugoslovanskih foto klubov. Vse fotografije v tokratni prilogi Snovanj so a te razstave.
Urednikova beseda
Zaradi gledališkega praznika - petindvajsetih Borštnikovih srečanj v Mariboru - je v Snovanjih nekoliko več pozornosti namenjeno prav gledališču. Na to se deloma nanaša tudi uvodnik Lada Kralja, prispevek Matije Logarja, analiza drame Norec in Nuna izpod peresa Tomaža Kukavice in pogovor z dramskim igralcem Poldetom Bibičem, ki to sezono v predstavi Hišnik nastopa v kranjskem Prešernovem gledališču. Srednje strani v Snovanjih pa so namenjene predstavitvi dela dr. Tineta Debeljaka, kakor ga je skušal osvetliti simpozij, kije bil minuli teden v Škojji Loki. O tem dogodku piše v intervjuju z Debeljakovim sinom in v povzetkih z razprave Marko Jenšterle.
Lea Mencinger
hsdo Kralj
Prevajalec - izdajalec
t0rcVaJalee - izdajalec. Tradut-itn * traditore. Italijanska sen-VJH.3, ki jo jc prof. Anton Oc-pre(jZe'° rad citiral, kadar je v hjc ^yanjih omenjal prevaja-
*Mled !Scl rck;i i° približno de|a nJi: prevod literarnega siti f mora. £e hoče biti estet-%k Cr,omen, zmeraj na neki
lo<ošk d;i 1,111 od izvirnika. Fi-Po&iej' akribija ima lahko /a
'^Utv'«0, <i;' Prev°d povsem lorc:1 ""ha, ritem, strukturo in
strai; m 1/vm,lk:l Po druSi v|jtnj Pil Povelika vnema \ lo 'itvifiH tv posebne atmosfere K\ n a >;ihko pripelje do gre-bije 1,1 Podr,,r,u filološke akri 04 ^ Prevod se preveč oddalji
Htlbif a in Ti,ko sPet "teg"« l^erm ,sta,Us estetskega k-no n Nl> znane reči, preva
Scit^ !0rc.i Vozi slalom med tO
0*l° "1 Karibdo"
Sn^'1 I1;M1,CI st' honi OSrC" >0fl. s*mo na gledališki prest j' PrcPričan sem namreč, da ^Sn U|v>k'' narava prevajanja
^iiŠc°SChn° moiJ° v *lc~ <liSCu ,l'šli to so, vsa) v izho-Wcd "lane stvari: vemo, da Uo ''*ki prevod zastara mno Vori n,,Ko hiiu-ie kot npr. pre
tiledališke hiše
Jobi,cni,vado, ko so si jo pn-V *<* v bridkimi izkušnjami, J^orjc^" '»ovo uprizoritev
teksta naročijo pu celo takrat bo-'gi.iln na bralne
n0V K
VSi*1'*
n."1 lV('(u'"'llu P"tu-sli slovai
^ekai„ ■.   ''Kali lastne picvodc
Sre ^ V, rVphk Največkrat ne
S nio,;^1^ -
ri da; d, , korektnosti pre-ijev T'hl' «lo priznajo, ^v,J s'".slu replika po
CJjitu sKch povedali lako
PNl0g'S|^l' tipičen ,zd..Mlsk.
Na tem mestu je treba poudariti, da igralec ali tudi režiser s svojim izdajalskim predlogom v zelo majhni meri zasledujeta cilj, ki smo ga zastavili zgoraj, namreč duha, ritem, strukturo, šarm izvirnika. To skrb prepuščata dramaturgu. Gre jima za neko drugo substanco, ki se s konjunkturnim in dostikrat zlorabljenim izrazom imenuje »gledališkost«; skratka, gre za neko odrsko specifičnost, kakršne prevođena literatura, ki jc namenjena samo branju, ne pozna. In moj današnji namen jc nekoliko natančneje definirati to gledališko specifičnost prevoda.
Vrnimo se na zgoraj postavljeno vprašanje: zak.i| gledališki prevod zastara toliko prej od proznega'.' Običajni odgovor jc znan, vendar sc mi nc zdi dovolj prepričljiv. Običajni odgovor se namreč glasi: gledališka uprizoritev se dogaja tukaj in zdaj, namenjena je današnjemu občinstvu, govoriti mu jc torej treba z njegovim današ-njim jezikom. Šibak argument, poruši ga že npr. misel na upri zoritev katerekoli Cankarjeve drame v povsem nespremenjenem Cankarjevem jeziku. Ta jezik je sicer v primerjavi z današnjim zastarel, pa vendar učinkuje popolnoma prepričljivo in koherentno: je namreč nerazdružno povezan s Can-karjevim dramskim dejanjem. Poglejmo si zda 1 primer, v ka-teiein so premise samo nekoli ko premaknjene, rezultat pa je povsem drugačen: primerjajmo Zupančičevo Veroniko Dcscni-ško z ii|cgovim prevodom Mol mannsihalovega Slehernika. Jezik v Veroniki Deseniški sc nam bo zdel primeren, v prevodu Slehernika zastarel. Poseb-
na jezikovna substanca, »gledališkost«, kot smo jo začasno imenovali, torej ni odvisna od usklajenosti s tako imenovanim »današnjim občinstvom«. Kar je prepričljivo v izvirnem historičnem tekstu, ni prepričljivo v prevodu, čeprav je bil prevod narejen v približno istem času.
Poskušajmo se temeljni razliki med dramskim in drugimi literarnimi prevodi približati z druge strani, s pomočjo doktri ne o razliki med dramskim in drugimi literarnimi teksti, kot jo uveljavlja komunikacijska teorija Na poljuden način pravi Kuthe Hamburger o tem takole: »V sistemu literature jc govorno-logični položaj drame definiran predvsem in samo z odsotnostjo funkcije pripovedovalca.« Gre torej za neko temeljno razliko med narativnim in dramskim tekstom, razliko, ki se kaže v vsej zgodovinilite-rature. Definirana je na ravni govornega položaja ali, z drugo besedo, na ravni komunikacijskega razmerja med avtorjem in sprejemnikom. Takšno tipologijo najdemo že v Platonovi Državi, tam Platon ločuje med poročanjem in predstavljanjem, namreč glede na to, ali govori pesnik (poročanje) ali pa dovoljuje, da njegove osebe same dobijo besedo (predati vijanje). Dramska besedila se torej od narativnih ločujejo po tem, da sc zmeraj nahajajo v modusu predstavljanja, tj., da iz njih nikjer ne govori avtor. Sprejemnik dramskega besedila, tj. občinstvo, je neposredno soočeno s predstavljenimi osebami. Te iste osebe pa so v narativnih besedilih posredovane
iprejomniku s pomočjo bolj ali
manj močno konkretizirane osebe pripovedovalca. Ne bo odveč, če si ogledamo podrobnejšo razslojenost te komunikacijske sheme. Položaje oddajnika in sprejemnika vzpostavlja po logiki zaporednih semiotičnih ravni, od katerih je vsaka naslednja podrejena prejšnji in obenem bolj notranja, podobno, kot je narejena čebula. Ce si stojita nasproti oddajnik in sprejemnik, je na strani oddajnika najbolj zunanja (ali: nadrejena) raven proizvajalec literarnega dela, tj. empirični avtor. Podrejena ali bolj notranja raven je idealni avtor, impliciran v besedilu kot subjekt celote literarnega dela. Tej podrejena in še bolj notranja raven je fiktivni pripovedovalec, formuliran v literarnem delu; ima posredniško pripovedno funkcijo, In prav to je raven, ki je dramski tekst preprosto nima. In najbolj notranja raven sta fiktivni figuri, oddajnik in sprejemnik, ki komunicirata s pomočjo dialoga. - Na strani sprejemnika imamo potem zrcalno podobo: fiktivnemu pripovedovalcu (ki ga v drami ni) ustreza fiktivni poslušalec, idealnemu avtorju idealni sprejemnik celote literarnega dela in empiričnemu avtorju empirični bralci oz. poslušalci.
Ker v drami ni posredniškega komunikacijskega sistema, ima to za posledico tako imenova no absolutnost dramskega besedila. Absolutnost se pojavlja tako v razmerju do avtorja kot tudi do občinstva. O tem pravi Peter Szondi takole: »Drama pripada svojemu avtorju samo kot celota in še to ni njena bi stvena značilnost. Sicer pa kaže
drama svojo absolutnost in sicer prav tako v razmerju do avtorja kot tudi do gledalca. Dramski dialog ni niti avtorjeva izpoved niti nagovor, namenjen občinstvu.« Podobno izjavo je o tej zadevi dal Ibsen, čeprav še ni uporabljal izraza »absolutnost«, in sicer v zvezi s svojo dramo Strahovi: »Skušajo mi naprtiti odgovornost za nazore posamičnih dramskih oseb v Strahovih. Pa vendar ne boste našli v vsej drami niti enega nazora in niti ene izjave, ki bi ju lahko pripisali avtorju.«
Dramski tekst je »absoluten«, odvija se samo po železni logiki dramskega dejanja, kakor je to zastavljeno, in karakterji s svojim dialogom poleg drugega definirajo same sebe - o njih ne pripoveduje kdo drug. In prav v tej absolutnosti dramskega teksta bi se mogoče dalo iskati razloge, zakaj dramski prevod hitreje zastari od proznega in odgovor na vprašanje, kje je specifičnost prevajalskega izdajalstva, kadar gre za gledališke prevode. Poglejmo: če je za prozni tekst značilna posredniška funkcija pripovedovalca, potem je tudi razumljivo, da nas zastarela ali celo arhaična dikcija pripovedovalca v prevodu nemškega romana, ki sta opravila npr. F. Albreht ali VI. Levstik v tridesetih letih, ne bo bistveno motila; razumeli jo bomo kot dodaten nivo »Zeitgeista«. Pri prevodu drame je to drugače - prevajalec drame mora predvsem zagotoviti »absolutnost« dramskega dogajanja. To pa pomeni, da mora biti gledalec povsem prepričan o železni logiki dramskega dogajanja in da ga pri tem nobena stvar ne sme motiti. In ta železna logika seveda predpostavlja današnjo percepcijo, čeprav gledalčev tako imenovani »horizont pričakovanja« jemlje na znanje eventualno historičnost teksta - ampak spet z današnje perspektive. Tu zdaj naenkrat ne govorimo več
samo o zastarelosti ali nezasta-relosti dramskega prevoda, temveč kdaj pa kdaj tudi o povsem direktnih posegih v tekst, pogosto eksplanatorične narave: o drobnih opuščanjih na nekem mestu in nadomestitvah na drugem, ustreznejšem; o morebitni spremembi metra, kadar gre za dramo v verzu ali za verzne vložke; o iskanju adekvatov za manirizme ali časovne modne reference (česar v proznem prevodu sploh ne bi počeli); o potrebi, da ima dialog na kritičnih točkah dejanja neki zaostren ritem in da replike padajo ena na drugo - zaradi česar je treba včasih nekoliko prirediti njihov smisel itd. itd. Skratka, gledališki prevajalec mora poleg drugega tudi zagotavljati, da gledališka mašina teče.
Izdajalstvo gledališkega prevajalca je torej znotraj fenomena literarnega prevajanja še posebej daljnosežno in tudi neizogibno. Narekuje ga žanr. Francoski dramski prevodi se običajno imenujejo kar »adaptati-on«, tudi takrat, ko so tiskani v knjigi. V gledališčih angleškega govornega področja pa je do druge svetovne vojne veljal za prevajanje neki poseben postopek: najprej je dramo prevedel lingvist in od njega se je zahtevala Čim večja zvestoba izvirniku, filološka korektnost. Potem pa je gledališče zaupalo ta prevod človeku, ki so mu rekli »the man of the theatre« - in ta je bil bodisi uspešen dramatik ali pa profesionalen adaptator. šele ta je besedilu vdihnil življenje, mu dal teatrsko vitalnost, napravil je, čemur se je potem reklo »professional pla-vseript«. Ker izvirnika sploh ni imel v rokah, je seveda žrtvoval večji ali manjši delež filološke akribije v prid »teatrski vitalnosti«. Sele po 2. svet. vojni so Eric Bentlev in nekateri drugi ugledni teatrski prevajalci počasi izbojevali spremembo, da se namreč prevajalec in adaptator pojavljata v eni in isti osebi.
TOIMiSMI^GLAS 12. STRAN
Franc Križnar
SNOVANJA
Petek, 19. oktobra 19#
Peter Lipar (1912-1980)
Deset let po smrti II.
(nadaljevanje in konec)
Lipar - dirigent
Kljub temu da se je Lipar po zaključku šolanja kompozicije (1937) pri Slavku Ostercu po devetmesečnem služenju vojaškega roka leta 1938 v Kranju pričel ukvarjati najprej s pedagoškim delom (poučevanje in vodenje glasbene šole), je bil njegov stik z dirigentskim poslom opazen že veliko prej. Od leta 1932 dalje je v Mengšu vodil ženski, moški in mešani pevski zbor, v Kranju pa med leti 1938-42 že tudi gimnazijski moški zbor in mladinski godalni kvartet; seveda, če odmislimo še predvojno (občasno) vodenje mengeške godbe. Tudi po zadnji - drugi svetovni vojni (po 1945) so se Liparjeva naprezanja v tej smeri nadaljevala, kajti najprej je v Kranju prevzel   gimnazijski dekliški pevski zbor (Mladinski zbor Zveze  slovenske  mladine; z njim je med drugim gostoval tudi v Bosni in Hercegovini -na mladinski delovni progi Samac Sarajevo in na avtocesti Bratstva in enotnosti). Poelg tega pa je Lipar vodil še Učiteljski pevski zbor "Stane Žagar", bil je ustanovitelj in prvi umetniški vodja današnjega (vokalnega moškega) Okteta "Sava" ter šolskega (ustanovljen 1955; gostovanja po Franciji in Italiji) in simfoničnega orkestra glasbene šole Kranj (in še dodatno: Mestni orkester Kranj), Vmes in zraven pa je bil Lipar še dirigent najrazličnejših mno-žičnejših   množičnih pevskih zborov na proslavah, srečanjih, akademijah, festivalih in tekmovanjih. Hkrati ob zborovskem in orkestralnem dirigiranju pa je Lipar svoje znanje nenehno in sproti prenašal na druge - mlajše generacije. Bil je mentor številnih pevskih zborov v Kranju in okolici, hkrati pa tudi vodja ter sodelavec najrazličnejših glasbenih in še posebej zborovskih prireditev, festivalov, revij in tekmovanj v ožji in širši domovini. Največji dirigentski uspeh pa je v letih 1945-75 dosegel kot zborovodja Mešanega pevskega zbora "France Prešeren" v Kranju. Maja 1945 je bil zbor ustanovljen kot sindikalni moški zbor in imel v Kranju že prvi koncert 25. julija istega leta (1945). Moškemu zboru pa se je leta 1949 pridružil še ženski in odtlej pravzaprav beležimo največje  Liparjeve zborovod-ske dosežke z mešanim zborom "France Prešeren." Lipar je ta zbor vodil celih 30 let (maj 1945 - sept. 1975) na številnih koncertih, akademijah, prosla vah, radijskh snemanjih, tekmovanjih, turnejah in množičnih nastopih. Zbor je ves čas doma in v tujini veljal za sam vrh zborovske poustvarjalnosti. Vse odlike tako kvalitetnega ansambla so ga vodile tudi na številne turneje v tujino: Italijo, Francijo, Nizozemsko, Veliko Britanijo, Avstrijo in Češkoslovaško. Glede na takratne idejne razmere v naši družbi in gospodarstvu ter politiki, so se lete odražale tudi v umetnosti Umetnostni socrealizem je Li-parjevim Prešernovccm najprej narekoval oblikovanje programov zbora z borbenimi, partizanskimi in delavskimi (pevski mi) zbori, ves čas pa je bila programsko navzoča tudi izvirna in umetna ljudska zborov-k.i pesem slovenskega naroda m narodov Jugoslavije. Kasneje, v dolgih 30 letih delovanja pa se je tem programskim po manjkljivostim pridružila tudi svetovna zborovska produkcija, kamor moremo prišteti tudi vinske duhovne pesmi, madrigale in motete, pa tudi prene kateri   Liparjev   in Osterčcv
(pevski) zbor. Lipar - zborovodja je bil znan kot studiozni zborovodja, analitično in muzikalno delaven ter ustvarjalni vodja. Tako je z moškim zborom Prešeren že leta 1948 dosegel prvo domače najvišje (slovensko) priznanje - nagrado v Mariboru in kar se je nato s celotnim - mešanim sestavom ponovilo še sedemkrat. Lipar - dirigent je tako obvladoval slovensko glasbeno reprodukcijo kot zborovodja tega zbora in še kje drugje celih 30 let. Ta del njegove uspešne glasbeniške kariere se je žal moral umakniti iz njegovega opusa septembra 1975, žal zaradi prezgodaj načetega zdravja. Kljub temu da je bil za tovrstna glasbena naprezanja star 63 let.
Lipar -
učitelj in ravnatelj
Lipar se je v Kranju pojavil v najbolj kriznem času, ko je Glasbena šola v šolskem letu 1938/39 vpisala vsega skupaj le 35 učencev z malim zborom in orkestrom. Službo je nastopil 15. septembra 1938 hkrati kot učitelj na (kranjski) Državni gimnaziji in Glasbeni šoli, kjer je bil tudi vodja. Konkurenca za to delovno mesto je bila res velika, saj so Liparja izbrali izmed 36 prijavljenih kandidatov. V Glasbeni šoli je Lipar poučeval violino, teorijo glasbe, vodil gimnazijski orkester in godalni kvartet. S svojim notranjim ustvarjalnim in poustvarjalnim nabojem, ki je Še vedno pulziral iz Osterčeve, moderno usmerjene kompozicijske šole v Ljubljani, pa je s svojim delom zelo kmalu pre rastel ozke šolske okvire. Tudi v učiteljevanju se je zelo kmalu razvil v okrajnega (gorenjskega, kranjskega) glasbenega referenta, svetnika-svetovalca in predavatelja izven šolskih zidov gimnazije in glasbene šole. Tako je postal tudi duhovni in strokovni vodja mnogih množičnih prireditev, festivalov, revij, tekmovanj in podobno. Ze kmalu po Liparjevem prihodu v Kranj pa se je razbesnel drugi  svetovni  vihar.  V deželo kranjsko je tudi prišla druga svetovna vojna. Kljub temu da so Nemci v kranjski glasbeni šoli organizirali podružnico celovškega glasbenega Konserva-torija z domačimi (slovenskimi!) učiteli glasbe in z Nemci, se je Lipar umaknil. Med vojno je učil zasebno, postal pa jc tudi    simpatizer Osvobodilne fronte (1942-45). Poskril je precej šolskega arhiva (knjižnice z nototeko). Prav paradoksalno pa je ob tem dejstvu še to, da je Kranj prišel v najtežjih narodovih časih druge svetovne vojne do    konservatorijske oblike glasbenega izobraževanja (niž-ja-srednja-višja/visoka stopnja) in česar Kranj niti formalno niti vsebinsko nikoli prej in nikoki kasneje ni več dosegel; zal seveda tokrat pod Nemci. O, ja! Z Liparjevim povojnim glasbenošolskim naprezanjem, ko je bil z državnim dekretom ponovno nastavljen za učitelja in  ravnatelja  Glasbene šole K ran), se je vsaj vsebinsko približal tem medvojnim in taki.ii nemškim okupacijskim časom. Lipar je bil tako (ponovno) imenovan za vodjo kranjske glasbene šole in učitelja glasbe na Državni gimnaziji v Kranju, ravnatelj glasbene šole pa je bil od 1947 dalje. Poučeval je tudi solfeggio z diktatom in vodil šolski mešani I mladinski) pevski zbor, ki je bil leta 1955 ukinjen in odtlej je Lipar nadaljeval z orkestrom, liparjev pedagoški in ravnateljski čredo seje vzpenjal z neslutenim crescen-dom in tako dosegel še en vse-
binski konservatonjski preblisk, ko je prav z Liparjevo upokojitvijo poučevalo na glasbeni šoli 30 učiteljev (nedosegljivi sen kranjske Glasbene šole še v letu 1989, prim. Kranjski zbornik, Kranj 1990) in poučevali tako rekoč poleg temeljnih stranskih premetov z zborom in orkestrom ter komorno igro še klavir, kitaro, harmoniko in skoraj vse orkestrske instrumente: godala (violina, viola, violončelo in kontrabas), pihala (flavta, oboa, klarinet s saksofonom in fagot), trobila (trobenta, rog in pozavna) ter tolkala. Ce pa pogledamo na zemljevid naše širše domovine - Jugoslavije, je Lipar z učenci GS prepotoval skoraj vso domovino, preko Beograda tja do Skopja. Že leta 1959, ob 50-letnici GS Kranj (ustanovljena je bila leta 1909 kot šola Glasbene matice Ljubljana) pa so že bili napravljeni idejni načrti preureditve festivalskega trga (današnji Trubarjev trg v Kranju - prostor pred sedanjo dotrajano zgradbo kranjske GS) z dozidavo komorne koncertne dvorane kot prizidek k dotedanjemu poslopju. V kasnejših napovedih oziroma poročilih (nazadnje v že citiranem Kranjskem zbor-
Pri Liparju je bilo ravno narobe. Bil je aktiven v številnih strokovnih glasbenih društvih od Kranja, preko Ljubljane do Beograda in še čez. Deloval je v najrazličnejših društvenih, družbenih in kulturno-prosve-tnih organizacijah. Pričel in končal je s tovrstno "kariero" v Kranju: po vojni je bil zadolžen kot predsednik glasbenega odbora ljudske prosvete okraja Kranj za glasbeno-kulturni napredek. Bil je član in predsedujoči v številnih strokovnih glasbenih društvih: Društvo glasbenih   pedagogov Slovenije
(predsednik: 1961-75), član Društva slovenskih skladateljev (1946-80 in podpredsednik upravnega odbora DSS; 1975), aktiven je bil v SOKOJ-u (Savezu organizacija kompozitora Jugoslavije), član Društva glasbenih umetnikov Slovenije. Aktiven pa je bil v Zvezi kulturnih (prosvetnih) organizacij
od Kranja dO Ljubljane kot nepogrešljivi mentor, svetovalec, pisec, član uredniških odborov in urednik v Naših zborih. Liparjeva aktivnost je* na področju glasbenega Ijubiteljstva se gla tudi onkraj Karavank - na avstrijsko Koroško. Bil je tajnik Glasbene mladine Sloveni-
-m
niku, 1990, ob minuli 80-letnici OS Kranj) pa nič več o tem. In tako kranjska Glasbena šola tudi ob ponovnem spominu na Petra Liparja še vedno ostaja mestni (kranjski) status quo. Peter Lipar je ostal zdaj že "na delih in nalogah" ravnatelja GŠ Kranj do <l 12 1972, ko je bil upokojen z več kot polno delovno dobo (40 let). Na kraniski (slovenski) glasbeni sceni pa je tako ali drugače še ostal.
Lipar - organizator
Ze doslej omenjeno prepletajoče se Liparjevo kompozicijsko dirigentsko (zborovodsko) - pedagoško (ravnateljsko) delo kale na dokaj fleksibilno in spo sobno ter delovno Liparjevo osebnost. Malo je glasbenikov, ki jim vsi življenjski posli ne
ovirajo  ustvarjalne [intuicije
je f 1973-76) in glavni urednik revije Glasbena mladina (danes revija GM, 1976-77). V Kranju je Lipar leta 1946 usta novil Koncertno poslovalnico in bil njen vodja več kot 30 let (1946*79). Prav z njo je kranjsko glasbeno sceno še dodatno obogatil in preko članov DGUS povezal takratno pou-stvarjalno srenjo doma in na tujem s Kranjem. V kranjski renesančni (sedanji poročni) dvorani Mestne hiše se je prav na ta način odvilo več kot 100 solističnih recitalov in komor nih koncertov. Ob otvoritvah likovnih razstav )e tako z uvod nimi koncerti povezal kar dvoje (in Sc več v sami likovni umetnosti!) umetniških disciplin. V deveti sezoni kranjskih koncertov (1977 78) so lako 24 aprila 1978 uprizorili 100. tak koncert. Ti koncerti so bili
brez vstopnine, občinstva pa je bilo vedno nabito polno. Nekaj novega so bile v Kranju tudi nedeljske dopoldanske glasbene matineje v kranjskem Delavskem domu in so trajale celi dve leti, koje tudi le-te pregnal nedeljski dopoldanski kino. Lipar je dopisoval v Grlico in druge glasbene strokovne revije. Specializiral se je za področje glasbenega šolstva, zboro-vodstva, vzgoje in izobraževanja nasploh, glasbene metodike in didaktike. Iz dostopne dokumentacije   lahko ugotovim, da je bil Lipar posredno preko DGPS tudi član ISME ( =  International Societv for Music Edikation, od 1974 dalje, prim. Liparjevo člansko izkaznico s potrdilom o plačani članarini v skladateljevem arhivu, op. pisc.!). Liparjevo povezovanje vokalne in instrumentalne glasbene poustvarjalnosti je bilo v Kranju nenehno soočeno z ostalimi domačimi in tujimi dosežki prav zaradi njegove osebne odprtosti, nesebičnosti, organizacijskih sposobnosti in osebnih človeških vrlin. Tudi vezi med glasbeno šolo, kot edino poklicno in strokovno profesionalno glasbeno institucijo v Kranju, kvalitetnim glasbenim Ijubiteljstvom in številnim občinstvom, so bile Liparjeve osebne kvalitete in organizacijske sposobnosti, ki jih po njegovi smrti Kranj niti ni več dosegel, kaj šele presegel. Vendarle pa je Lipar že deset let mrtev. Kljub temu je tudi  Liparju ostal neuresničen sen - kranjska koncertna dvorana. Pomanjkanje le-te je že čutil, vendar v tej smeri izgleda, da ni nič več mogel tudi on sam. Vendar načrti in želje so že bili, saj se današnja GS Kranj še sedaj ponaša s klavirjem, kvalitetnim manjšim instrumentom, ki ga je Lipar uspel kupiti še na stroške takratne koncertne poslovalnice.
Liparjeve nagrade in priznanja
Medalja dela (1951), diploma Mladinskega pevskega festivala v Celju in Drabosnjakovo priznanje Slovenske prosvetne zveze v Celovcu (Avstrija, 1952), red dela III. stopnje in srebrno odličje Svobod (1955), Prešernova nagrada mesta Kranj (1957), zlato odličje Svobod (1961), diploma Muzičkih društava Hrvatske (1962), diploma republiškega odbora Srbije za proslavo 50-letnicc smrti Stevana St. Mokranjca v Beogradu (1964), diploma ob 25-letnici J LA-Komande Vojnega področja Ljubljana (1966), Gallusova plaketa /K(P)OS in zlata plaketa Zveze skladateljev Jugoslavije ob 20-letnici SOKOJ-a (1970), red dela z zlatim vencem in spominska plaketa Zveze glasbenih pedagogov Jugoslavije (1971), Prešernova nagrada Gorenjske (1972), zlata značka mednarodnega tekmovanja pevskih zborov C. A. Segizzi (Italija, 1974), nagrada festivala "Kurirček" v Mariboru, zla-t.i pluki-i.i in diploma ob Iti let nem jubileju jugoslovanskega festival.i "Abraševič" in priznanje republiške konference < ilasbene mladine Slovenije (vse 1976), zlata značka Mu/ič ke omladine Jugoslavije (1977) in red zaslug za narod s srebrnimi žarki (1978). Poleg naštetih pa je Lipar prejel skupaj z Mešanim pevskim zborom France Prešeren še Titovo odlikovanje - red zaslug za narod s srebrnimi žarki, in prav tako z istim ansamblom še Gallusovo plaketo / KOS (oboje 1975) Ze omenjeni seznani je tako obilen ter |iis.iu in raznolik, da verjetno ne potrebuje posebnega komentarja kes pa je, da se je celoten Liparjev nagradni opus skoucentriral v njegovih pozmh-zrelih poustvarjalnih letih (1951-78) in da je večinoma namenjena Liparjevim diri gentskim (zborovodskim), pedagoškim in organizacijskim rezultatom
Izgleda, da je Lipar kljub izkazanemu glasbenemu opusu 275
del žal tukaj ostal neuslišan i" tudi nenagrajen. Skoda. Celotna bera vsega navedenega skupaj z več kot 20 nagradami 'f1 priznanji ter najrazličnejše listne pa je ostala v okvirih kranjskih in širših gorenjskih dosežkov - tudi nedosežena.
Sklep
Skladatelj in glasbenik Lipar Je prav gotovo tehtno zarezal v slovensko glasbeno zgodovino, še poseben pečat na poustarja'-nem in pedagoškem ter organizacijskem glasbenem področju pa je zapustil "svojemu" Kr* nju. Z občečloveškimi vrlinami, ki so: iskreno tovarištvo n1 nesebičnost, marljivost in P0' žrtvovalnost, optimizem, ve' drost, spoštovanje in priznavanje dela drugih, močan mora'' ni karakter: nadalje jasno |Z' klesan napredni svetovni n£ zor, ki je urejal Liparjevo ose^ no življenje v smislu progr^1*' nosti, konstruktivnosti in Pj? močrtnosti ter samokritično51 in povrhu vsega še velika Ij^' zen do glasbe in rodne grU<{V je bil Lipar enako uspešen v°"
na 0du.
disi kot vzgojitelj učencev glasbo ali kot predstojnik
kranjskem glasbenem zaV' t bodisi kot pedagoški sve.t0ljt, lec in predavatelj na nestCa)j zborovodskih seminarjih kot zborovodja mnogih zh°Le! posebej še zbora "France «7 šeren" in Učiteljskega peVS ga zbora "Stane Žagar" iz ^ nja in simfoničnega orkeS ter še kaj.
Seveda pa Liparjevo ime m . lo tudi zadolžujeta. Dandart nje generacije se mu več ^ deset let po njegovi smrti še . so oddolžile tako rekoč mer. Razen dveh pričujočih' \ žal še vedno neobjavljenih plomskih nalog (neobjavIj^V prim. v Viri in literatura)-parjevo življenje in delo t še vedno ostajata neizmerj^ ' neovrednotena, skrhi za s* ^ dateljevo arhivsko gradivo-, ■ še vedno ostaja v zasebni ^ Liparjeve družine, se ni $c ^ premaknilo. Potrebna bi t (sofinancirana) raziskova naloga, ki bi .
ustreznim' * sledki in rezultati kasneje oi" gočila v tisku izdano s'ntet' vo besedilo o Liparju - njeg ,u monografijo. V Kranju bl ^ nujno poimenovati po L'P [rg, vsaj eno ulico - uličico a'1 ^ prav tako pa stoji še vc0"n°flj* strani ideja poimeno^pj. kranjske Glasbene šole P0.^ tru Liparju. Prav tako P0^-svoje izzive skladateljeve r-^t pozicije in za katere Kranj j„ tako soliste kot ansambl* ^ zbor (ne pa orkestra!). *! j. lahko vsaj enkrat letno vili tematski-spominski ,f cert. To pa zopet potem P^j gne za seboj R IV - snefl>**W kasnješimi možnostmi lt plošč, kaset itd. . ^
Liparjeva bogata skladat«^ bera in še bogatejše s'cej-|c-glasbeno življenje in yf predvsem pa rezultati. I1'']!' kličejo k vsemu naveden«-1*^ naravnost izzivajo take i" gačne priložnosti
Viri in literatura
Mengeian. Mengei. maj 193**
Kompozitori i muzu ki /'M<' t? It. Savrz kompozitora /m,'1*'''' ' md IVM, 353; P (Gorenjski) dlan. 4. t-1972. :< n. C Pomniki o W. ngiu "> VSi l/udeh - Glasbenik. ikladaUV' * . m ptdagag); Z**
O1
'. Zagreb 1974. 460
F. Peter I ,,.,„ Iti-' V* -lik« m   Dnevnik.      ^' \
A..*ierUP,i.:h<'»>$tf iska naloga j#
Ibidem. II 4-1972. tr> ' Ibidem - sY nekaj poglavij/' x Muzička emiklopediia. 2. 'xti Op , iLZ, /agreb 1^74. 460 I   ( iv/A Kn 'mu t krolog \ sliko (,
*>i l-l r
UtomA., Pet " ■
iltllel/, dtplOMmnn
\kademija a flasba i LJublPTfrP Katalog I .tu i, l)ru\t\a daven*' dalellev, I iubljana 1984, t* 'j,lf Glasbeniki  /<\Ai-a<"i CZ. ' 1998,326; ..,/
teleznik 4. "Pvtvt I <r>" iliplom.ska naloga t upkapUk fr. tka akademija v Ljubljani.Jr^ir Skladateljeva apuičina v kril „ .'t/ta lipar. .letno). tl^J Arhivi in dokumeniaciia ',rt'i ,n venskih ikladatelj,-\ v.,""'"'.
\ft.-ih-tiiv knn'nn, <././»'"'"! .JjT, Kil Sloinuia m S/,.,,-/«*'' ffil *
\nanosii m umetnosti S** itrahki leksikon
Dr. Denis Poniž
Beseda o poeziji Neže Maurer
Literarni kritiki veljamo po splošnem prepričanju za nekakšne anatome, in če smo malce hudobni na lasten rovaš, za mrhovinarje, ki vse raztelesijo, vse zmrcvarijo, potem pa z dvignjeno glavo in zavihanim nosom zapustijo prizorišče svojca literarnega zločina. Na ra-Cun literarne kritike so avtorji spletli strašne zgodbice; tega Wri pravzaprav ne moremo za-menti, saj so avtorji. Pesnica, k> ji je posvečen ta večer, Neža Maurer, ne sodi med te hudobce. Kolikor sem pregledoval te dni njen opus, ni nikdar skušala drugim vsiliti svojega prav ln do kritikov se je v pogovorih vedia ljubeznivo in zadržano.
Ni
Pa si dala odvzeti svoje ele-
mentarne pravice, da pove o Svoji literaturi in svetu, v katerem nastaja, tisto, kar misli, da Je zanjo in njeno ustvarjanje Pomembno in v prvem planu. Kadar ljubimo, njena šesta Pesniška zbirka in hkrati prvi Pregledni izbor dosedanjega snovanja, je tudi poseben in svojevrsten odgovor na vpraša-nJa, ki si jih zastavlja vsak pes-2,'k in ki mu jih zastavljajo, trenutek torej, ko si kritik vzame čas za premislek in poskuša Pesmj videti tako, kot se razgri-nJ.ajo pred njim. Brez slabe vesti jih jemlje v pretres, nič se ne °oji, da bo s svojo anatomijo g Poezijo kaj poškodoval. Re-1 v poeziji namreč tečejo drugače kot v vsakdanji govorici: razlika tolikokrat opisana in navidez ujeta v formule, živi naPrej svoje življenje. In lok teli življenja, ujet v mavrico pe-tlr> zbirk ter izbora, ki je, to nt°ramo takoj podčrtati, nova, samostojna, somerna in vznemirljiva knjiga, ima kaj pokarati in zna marsikaj zarisati v Ufobni pesek minevanja. Če je 0|la na začetku res Beseda, kot Prjča judovsko-krščanska tradi-c,ja, ob njej pa vsaj še dvajset
htatija Logar
drugih civilizacij, potem je vsaka vrnitev besede k Besedi tudi pesniško dejanje brez preostanka in kot tako samo po sebi znamenje elementarne človečnosti. V tej pristni človečnosti pa ima vsaka beseda poleg pomena tudi svojo zgodovino, svoj odtenek in svojo trdoto in še stotine drugih lastnosti, s katerimi stopa pred pesnico. Da je Neža Maurer trdno zasi-darna v snovnost besed, priča že njena prva zbirka Skorja dlani in skorja kruha (1969). A v tej zbirki ne gre samo za snovnost kot tako, za določanje nečesa, kar je v besedah, ki zaznamujejo čustva, pripeto na tostranske pokrajine, marveč za odločno, samosvoje stališče, ki ga je izpovedala v pogovoru z Brankom Hofmanom za knjigo Iskani in najdeni svet (1988). Tako je odgovorila na vprašanje "Čustvo je torej odločujoč element za nastanek pesmi?" "Absolutno. Čustvu podrejam vse: besede, ritem, metaforiko. In zato boste našli v mojih pesmih tudi trde besede, take, ki bi jih lahko zamenjala z "lepšimi" in estetsko ustreznejšimi, vendar nočem, ker mi je ljubša formalno nedodelana pesem, ki adekvatno ponazarja moje doživetje, kot še tako formalno popoln izdelek jezikovnega velemojstrstva, ki nima v sebi pristnega doživetja." Tem mislim smemo dodati še misli o jeziku, ki so prav tako zapisane v omenjenem pogovoru: "Jezik je v službi moje izpovedi, kot sta kiparju kamen in glina. In kot kipar, kadar oblikuje, ne raziskuje geoloških sestavin kamna, tako tudi jaz ne raziskujem jezikovnih plasti in ne eksperimentiram z jezikom; zadostuje mi tak, kakršen je." A vendar se že v drugi zbirki, Ogenj do zadnjega diha (1973) kažejo nekatere novosti, ki jih
ne narekuje samo spremenjen odnos do sveta kot posledica osebne tragedije, marveč tudi poglabljanje intimnega razmerja med "jaz" in "ti", kakor ga zaznamujejo nekatere od najbolj ekspresivnih pesmi v zbirki, recimo Vonj tvoje kože, Pa vendar igrava ali Vijoličasta roža. Jedra teh pesmi segajo preko čutno-čustvenega k tistim globinskim razmerjem med moškim in žensko, ki se jih pesem sicer lahko dotakne, a se v tej dotakljivosti vendarle skriva tudi nedotakljiva plast, gre za tisto človekovo razmerje do ljubezni, ki jo je pesnica, če se še enkrat vrnemo k pogovoru s Hofmanom, označila z besedami: "Ljubezen je sama na sebi vrednota."
Ta Ljubezen (pisana z veliko začetnico) bo pesnico spremljala tudi skozi naslednje zbirke. Značilna je zbirka Čas, ko je vse prav (1978) z mottom: Ljubezen je strašna, (njena mavrica je rdeča. Tu ljubezen ni samo vpeta v nenehno se obnavljajoči snovni spomin, marveč se prvič prikradejo tudi resi-gnativni toni, skozi katere ne seva samo žalost, marveč tudi na novo utrjeno razmerje do pesniškega jezika: Vse je mimo. /Na vse sem pozabila, /Stojim v središču sveta./ V praznino obračam njegovo os./ (To so verzi zaključne pesmi Sama sem, ki na novo postavlja pred nas vodilni motiv zbirke, ujet v verze: Bolj ko žari moja ljubezen, /temnejši postajaš. /In manjši./)
Naslednja zbirka, Tej poti se reče želja (1984), znova vrača pesničino zanimanje k triadi ži-vljenje-vztrajanje-svetloba, ki jo kontrastira s triado prejšnjih zbirk želja-strast-bolečina, kar je še posebej opazno v ciklu Dvoglasja, kjer teče pred nami dvainpetdeset pesmi (torej za vsak teden v letu po ena), raz-
deljenih v šestindvajset dvojic, vsaka od teh dvojic pa skuša kontrastno odgovoriti na kakšno od pesniških vprašanj. To je že svet, ki ga Neža Maurer vidi skozi izkušnjo mnogih jezikovnih popotovanj. V pesmi Svet je tak, kot je bil so verzi; in vendar je čisto drugačen. Na tej strani sem jaz -na oni je človek, ki mije drag. Hrbtne strani življenja ni. Kamor se ozrem, gledam svetu v obraz.
Trpkost te lirike pa se vedno bolj staplja z novimi toni, med katerimi prevladuje začudenje nad pesnjenjem samim, nad besedno čarovnijo, v kateri ostaja več kot samo sled, jezik postaja dom in hiša, v katerem so skriti marsikateri odgovori, ki so se zdeli pesnici v prejšnjih zbirkah zgolj varljiva sled. Z novo vsebino se pojavlja tudi prevrednotenje tega, kar sama pesnica imenuje arhaično: morda najbolj oblikovano v zadnji zbirki, Drevo spoznanja (1987). Tu najdemo vrsto pesmi, v katerih so zaznamovana elementarna čustva, recimo Slast, Sreča, v kateri se eroti-zem Neže Maurer znova dotika svojih korenin. Te korenine vežejo zbirko Drevo spoznanja z zgodnjimi pesmimi, a jih tudi nadgrajujejo. Če se še enkrat vrnem k pogovoru s Hofmanom, najdem v njem tudi definicijo za ta elementarni, a vendar kultivirani, človeško pretresljivi erotizem: "Ljubezen je temelj človekove eksistence: iz ljubezni živimo, v ljubezni živimo in z njo odhajamo. (...) Po mojem bi morali najti za ljubezen novo, izvirno, nezamenljivo besedo ali pa jo vsaj pisati z veliko začetnico, kot pišemo imena kontinentov." Po vsem povedanem ni presenetljivo, da je izbor njene dosedanje lirike naslovljen Kadar ljubimo. V pesmih so strnjena
Ponovno na začetku
l^attnjih tednih naša gledališča z vso silovitostjo opozarjajo, da piš vsakršnih ^l^memh ni utišal ustvarjalnega živca gledaliških ustvarjalcev. Predstave so ■J^ralistične". med njimi je največ uprizoritev slovenskih dramskih besedil in HJ^tTvsemi uprizorjenimi teksti je kar dve uprizoritvi doživela "ponarodela"
ig{fljC a nk a rje vi h  H lapce
pfo se bojL.
j.irevi bo kranjsko Prešernovo .e'JaliSce uprizorilo že svojo , JJgo letošnjo premiero. To-t at ho premiero doživela igra V^arda Albeeja Kdo se boji finije Woolf. Ko so v lest-.QSetih letih pri nas uprizarjali
Va|Znamcn'to '8ro. je prevlado-odl° spoznanje, da jc to sicer 'l^no delo, ki kritično vred-0d" svet, ki pa je daleč stran rj^asc čiste in nepokvarjene l£ c- Razmišljanje ni izhajalo 5V|PrePričaiija s klenost našega rja|(>l,skega in predvsem po-ojJ^kega življa, izhajalo je iz it) 'mi'nia, da so naši duhovni vno a,Cr,a'ni interieri dekorati-t>U Povsem drugačni in naše-Človeku tuji. Amerikanizem c'ovl °i bil značilen za našega la*. ,a Duhovni interieri na-dtu ,V;,rija so bili verjetno bisJ*fni, materialni so bili Ita -dvorna skromnejši. Ameri-Urr,J bllil daleč. Vera. da naj Ce|(, n°s' plemeniti in morda VerjJ °dvrača od negativnega, "kort.t'a 'c s""SL'mi) igrati take 'akih),t'1 'at.uli preprečitve ria$j| ln P°dobnih situacij na ba|n. "e'1- je bila še dovolj cen-Dreqd 1,1 "'kjer ne piše, da smo Urne, tak" ah podobno vero v vjini U)sl v prihodnje obvaro-Harf,' .'"da dejstvo je, da so •Odj andaiK-s situacija m dia-" 'Brc Kdo se hoji Virgini
je NVoolf bistveno bližji kot pred tremi desetletji. Takrat smo se tudi na odru igrali Amerikance v svetem prepričanju, da smo v rezervatu, danes je jasno, da so travme včerajšnjih štiridesetletnikov travme današnjih tridesetletnikov. Pomikanje intimnih travm in problemov v leta pozne mladosti so neusmiljen davek brzenju. Tako je tudi dekadentnost politike postala za dramatiko vse manj razburljiva. Zanimiva postaja "dekadentnost" naše intime. Znašli smo se pred brezobzirno sliko naše dejanske (ne)svobode.
*'Hlapcin kot atrakcija in kot intima
Slovenska gledališča med vsemi avtorji največkrat uprizarjajo Shakespearea. Moliera in med domačimi Cankarja. Ta trojica rešuje čast in slavo našega gledališča že desetletja. Med njimi smo na Cankarja še prav posebno občutljivi. V tej občutljivosti smo seveda predvsem smešni. Trditev: To ni Cankar! ali To je Cankar! je za gledališke ustvarjalce povsem neprimerna, oziroma neuporabna. Za gledališčnike je Cankar še vedno atraktiven, za občinstvo in vsevedno kritiko pa je ob vsaki dobri predstavi Iva-
na Cankarja obilo priložnosti za vreščeče ali tiho zgražanje. Menda smo le nekako napredovali: gledališčniki so si pridobili pravico do vedno "novega" prebiranja njegove dramatike, bitke za "pravovernega" Cankarja ni nihče dobil. In tako je Cankar tudi blagajniški avtor...
Ob otvoritvi letošnje gledališke se/one sta "Hlapce" uprizorili celjsko in tržaško gledališče. Režijsko dramaturški rokopis je pri obeh predstavah svojski. V Celju je Korun uprizoril svoje variacije na "Hlapce". Njegov rokopis je prepoznaven zato praktično "ne pomeni" nikakršne inovacije. V ospredju je najprej vzpostavitev oblasti (župnik se pojavi kot pravi mafijaš?), ki želi pridobiti tudi poražence (bosonogost župnika in Jermana), ki so v svoji politični naivnosti smešni. Skozi celjsko predstavo prihaja v ospredje predvsem jalovost Jer-manove pozicije, ki se najprej pojavi v pumparicah in končuje s kristusovsko bodečo krono. Vseskozi pa je nedolžen in izgleda tudi nedonošen. Pač Slovenec, ki bi moral počakati v inkubatorju, da bi bilo mogoče njegovo idejo vsaj začeti. Po domovini se sliši glas, da je ta trenutek Cankar nadvse aktualen. Za K>runa je bil vedno aktualen.
Diametralno nasprotni so "Hlapci" Borisa Kobala v tržaškem gledališču. To je predvsem predstava zraka in osvobojenega prostora, kjer je lahko v ospredju samo individualna drama in tragedija. Predstava velikega zamaha, predstava, ki pretrese. Cankarjanske karikature iz njegovih "Hlapcev" so potisnjene v ozadje, v ospredje se zato lahko prebija moč posameznika, modernega človeka, ki propade (ali sploh propade) zaradi svoje veličine in ne zaradi svoje majhnosti in naivnosti. Jerman v Kobalovi predstavi ni podoben revšetu, ki se mu skozi njegovo impo-tentnost sfiži praktično vse. Jerman in ob njem župnik sta človeka evropske civilizacije in Cankar zazveni skozi Kobalo-vo režijo kot svetovljanski avtor, ki ga na žalost pretežno igrajo le v Sloveniji. To je Ko-balov in moj Cankar, Cankar, s katerega so otresli jokavost "našega" človeka, ki se pač pred mednarodno priznano institucijo "mora" tako ali drugače sesesti. Usoda Jermana je usoda potnika, na koncu svoje poti je utrujen. Vse je naravno, čustva in razum si razumno razdelita posameznika. Nič ni bolnega. Element moškosti v predstavi odlično dopolnjuje element nežne ženskosti. Na odru, kljub različnim likom ni videti človeških pomot. Vsi imajo pravico do življenja. V iskanju pravice do življenja pa je daleč najradikalnejši Jerman. Znameniti Cankarjevi stavki (Narod si bo pisal sodbo sam... Ta roka bo kovala svet...) so v predstavi normalni in se odmikajo od parol. Vri-
spoznanja, ki konkretne izkušnje, pa najsi bodo grenke ali radostne, prevajajo v pesniško govorico, kjer prihajata v ospredje dve značilni razsežnosti erotizma, zelo pomembni za li-riko Neže Maurer: na eni strani je to njena kozmična razsežnost, vseobsežnost in hkratna strnjenost v poezijo, ki je dom jezika (značilna je npr. pesem Na šahovnici sveta in zbirke Drevo spoznanja), na drugi ujetost erotike v mreže boga Kai-rosa, boga srečnega trenutka. Kairos in Kozmos sta dve stalnici njene lirike, ki skuša najti odgovor na brezštevilna vprašanja o smislu bivanja zase in za drugega, v sebi in iz sebe (iz drugega). V izboru Kadar ljubimo tako zgodnja pesem Kakor rž in pšenica korespondira z eno iz zadnjih časov, Zorna kota, ko malce zagonetno in resi-gnativno sklepa svoje spoznanje:
Oglušela sem, slabo vidim, še teže hodim. Spoznavam, kaj so čustva.
In prav spoznanje je naslednja od stalnic v liriki Neže Maurer. Skozi spoznanje ne stopa samo v svet, k bližnjim, skozi spoznanje se ji ne razkriva samo tisoč obrazov zemlje, ki je hkrati snovna in pesniška kategorija, prag in postelja obenem, spoznanje je tudi tisti agens, ki ji dovoluje, da se vedno znova loteva tega opravila. Značilna je pesem Igra za življenje. Ne le zaradi spoznanja o Ijubezni-preizkušnji, marveč tudi zaradi radoživosti, ki je podlaga sleherne produktivne, osrečujoče in osvobajajoče ljubezni, še eno pomembno prvino zaznavam v izboru Kadar ljubimo. Ponavlja se opozicijska dvojica, ki jo izreče v pesmi Danost iz zbirke Drevo spoznanja in ki glasi: kaj je življenje,
njena Kosovelova pesem o bri-njevki je eden od čustvenih in razumskih vrhuncev v resnici srhljive predstave.
Butalski hlapčki
V Slovenskem mladinskem gledališču se na enoumje o lastni zadostnosti in o lastni nacionalni pomembnosti, ki se na eno stran odpira na drugo pa zapira (Turkom vstop najstrožje prepovedan), odzivajo z gledališko upodobitvijo "Bu-talcev" Frana Milčinskega. Ta predstava je nekakšen mehki ludizem. Zabava, kolikor pač more, Milčinski ostaja morda prvi slovenski ludist in hkrati prvi slovenski humorist in satirik, ki nas je zadel direktno v našo tarčo - glavo. In tarča se je za trenutek zamajala in nič veČ,^kajti "naš" človek je klen in se ne pusti presenetiti. Seveda je bilo na premieri dovolj odobravajočega smeha, toda tudi premierski navijači niso mogli prekriti resnice, da gre bolj ali manj za posrečeno obdelane skeče. Izdaten gledališki list se trudi dokazati, da bi morda šlo lahko še za kaj več, toda ostala je predstava, ki prikazuje zahojene hlapčke in postavno nabite butce. V izrazu, ki naj bi poudarjal naravo naše ljudske igre, pa je bilo možno opazovati predvsem elementarna gledališka sredstva. Butce je z rafiniranimi gledališkimi sredstvi do danes uspelo uprizoriti le Miranu Herzogu v neponovljivi predstavi Kozlovska sodba v Višnji gori. Če že govorimo o ljudskem gledališču, potem nikjer ne piše, da mora biti na odru obvezno nekaj gnoja in osušene slame. Kljub vsemu
je to svoboda ali morebiti ječa ali oboje v enem, do nespo-znavnosti prepleteno, nikdar odgoneteno stanje človekovega duha. Zdi se, da pesnica vztrajno išče odgovore, jih odlaga, zamenjuje z drugimi, zato pa svojo pesem vedno organizira kot nadgrajevanje večnih tem in znanih obrazcev z izvirnimi, čeprav včasih ne do kraja izpiljenimi različicami. Na kategoriji svobode in ječe se vezeta še kategoriji svet in hiša, kot komplementarni kvaliteti, ki pa določata pesničino samospoznavanje v obeh območjih, v območju erotizma in intime ter v območju aktivnega poseganja v svet. Hiša, ki jo je zgradila v svoji poeziji ali bolje: s svojo poezijo v teh letih Neža Maurer, ni samo trdna in polna detajlov, ki presenečajo z izvirnostjo, nežnostjo, a tudi silovitostjo skic, marveč tudi govori o svojih naseljencih. Z drugimi besedami, malo slovenskih erotičnih poezij je, ki bi tako silovito dodajale k "jaz" tudi "ti", ki bi znale tako enkratno izrabiti v govorici nasprotij tisto prvino slovenščine, ki pride do polnega izraza prav v liriki, torej dvojine. A to ni preprosta slovnična dvojina, to je tisti način govorjenja mene o drugem, mene za drugega, mene iz drugega, ki ga zmore samo pesnje-nje, za katerim stoji trdna, globoka in mnogoobrazna življenjska skušnja. In če se vrnem k sumljivemu anatomu, ali raje kar mrhovinarju z začetka tega uvoda, potem je skrajni čas, da prepustim besedo pesmim. Je namreč tak čuden in zagaten čas, da bomo potrebovali oboje, pesem in ljubezen. Neža Maurer ve, kako je, kadar ljubimo. In ve tudi, kako je, kadar pesnimo. Naj bo njena pesem še naprej ljubezen in Ljubezen.
pa je predstava namenjena gledalcem. Prvenstveno njim in videli bomo, koliko časa se bodo identificirali z znamenitimi liki "Butalcev".
V slovensko klasiko so segli tudi v Novi Gorici. Uprizoritev Vide Grantove Ferda Kozaka. Režiserka Katarina Pegam je delo aktualizirala do občutljivosti, ki je danes blizu sodobnikom. V iskanju izraznih sredstev za ilustracijo vseh tonov in podtonov je šla gotovo nekoliko predaleč, brez dvoma pa je našla ogromno stičnih točk med včerajšnjo in današnjo de-kadentnostjo in usodnimi odnosi med posamezniki in posebej med moškim in žensko.
Politika se umika intimi
Nedolgo tega smo se gledališčniki počutili kot v nekakšnem vakuumu. Politične teme so se izpele, kam se torej obrniti? Letošnje predstave že napovedujejo tisto smiselno smer, ki bo lahko polnila ustvarjalce in avditorij. In verjetno se ne bo zgodilo nič nenavadnega: brez težav bomo potrdili staro in veljavno resnico, da se k popolnosti nagiba tisto gledališko dejanje, ki te lahko v vsej polnosti pretrese. Zdi se, da v polju tako začrtanega gledališča ni mesta za komedijo. Zmota jV popolna: skozi komedijo imamo tudi pravico do olajšanj;! do smeha. Na žalost komedije in komedijantov, ki se zaveda jo, da je "komedija" za marši koga pogrošno gledališko bla go, je komedijskih piscev bi stveno manj od tistih, ki se lo tevajo resne dramatike. Mirn« bi lahko ugotovil, da je kome dijo težje napisati od tragedije
Marko Jenšterle
Doslej med nami ni bilo živega stika, upam, da bo zdaj drugače
Pogovor s Tinelom Debeljakom
Tine Debeljak, sin istoimenskega slovenskega pisatelja, je po 36 letih zdomstva spet prišel v domovino. Debeljak je sicer urednik časopisa Svobodna Slovenija, vendar tudi pesnik in neutrudni kulturni ustvarjalec med Slovenci v Argentini. O vsem tem smo se z njim tudi pogovarjali za Gorenjski glas.
- Poznamo Vas predvsem kot urednika Svobodne Slovenije, manj pa kot pesnika, ki ima za seboj izdani ie dve pesniški zbirki. Ali lahko torej najin pogovor za kulturno prilogo Gorenjskega glasa začneva kar z Vašo kulturno dejavnostjo? Kdaj ste začeli pesniti?
Po stari navadi slovenskih študentov sem začel pesniti že v gimnaziji. V nekdanji peti gimnaziji sem z dvema prijateljema izdajal svoj literarni list Vaje, v katerega sem pisal pesmi. V Argentini sem pisal pesmi v Mladinsko vez. Iz vsega tega sem izbral najboljše pesmi in jih izdal leta 1966 pod naslovom Homo Viator skupaj z Vinkom Rodetom v knjigi Pesmi iz pampe. Leta 1987 pa sem izdal lastno zbirko Prsti časa.
- Kako je na Vaše pesništvo vplivalo argentinsko okolje?
Zame je bil velik šok milijonsko cementno velemesto, po drugi strani pa široka brezbrižna pampa. A počasi sem se na oboje navadil in pozneje tudi vzljubil predvsem neomejeno pampo.
- Ko prebiram Vaše verze ugotavljam, da v poeziji niste obremenjeni s konkretnimi vzroki odhoda v emigracijo (na primer povojni poboji ipd.). Te teme so sicer med vašo skupnostjo neprestano navzoče. Kako Vam jih je uspelo preseči?
Revolucijo sem doživljal kot mlad otrok, zato so ti problemi zame bolj zgodovinsko in politično važni, ne pa čustveno. V mojih pesmih me bolj zanima problem prostora in časa ter lastna notranjost.
- Slovenija še ni spoznala vse kulturne ustvarjalnosti v zdomstvu. Katere so glavne kulturne organizacije Slovencev v Argentini in kakšno je njihovo delo?
Danes opravlja glavno delo Slovenska kulturna akcija, ki zajema s svojim vplivom ves slovenski svet. Izdaja knjige precejšnje literarne vrednosti, prireja razstave, koncerte, kulturne večere s predavanji, izdaja kulturno revijo Meddobje in mesečnik Glas SKA. Vseh knjig in posameznih zvezkov Meddobja je do danes izšlo v Buenos Airesu že 144. Posebej naj omenim Balantiča, Majcna, Jurčeca, Truhlarja, Mauserja (Ljudje pod bičem), Kosa, Kremžarja, Debeljaka; zadnja knjiga, ki je izšla, je Ladijski dnevnik pisateljice Dolores Terseglav iz Reke. Zdaj se pa tiskajo izbrani članki pokojnega Franceta Dolinarja.
- Kako se namerava slovenska kultura iz Argentine zdaj po vrnitvi demokracije predstaviti slovenskemu občinstvu?
Zaenkrat naše knjige še ne morejo neovirano v Slovenijo, pač pa imamo interes, da jih ponu-
VINKO SKALE: »BALET«
dimo tukajšnjim bralcem takoj, ko bo to mogoče.
- Kateri pa so vzroki za to, da knjig iz Argentine ne moremo uvažati, čeprav jih tukaj lahko ponatiskujemo ?
Za prestop meje še vedno veljajo zvezni jugoslovanski zakoni, po katerih je potrebno iz Beograda dobiti dovoljenje za uvoz. Ko pa so enkrat knjige v Sloveniji, ni nobenega problema več. Sicer pa želimo, da bi z založbami in - institucijami v Sloveniji organizirali kakšne skupne projekte. Idej je veliko; upajmo, da se uresničijo.
- Na simpoziju v Škofji Loki ste nastopili z zanimivim referatom o očetu in Škofji Loku Kako je oče v zdomstvu doživljal svoj rodni kraj?
Pri nas doma je bila Škofja Loka vedno navzoča. Knjige, slike, Loški razgledi, pogovori, spomini... Oče je imel predavanja pri Slovenski kulturni akciji o Škofji Loki, ob 1000-letnici je izdal knjigo Moja rast, ki jo je napisal ravnatelj Ivan Dolenc iz Sopotnice. Sicer je v prejšnjih letih Loka uradno molčala o njem, a prijatelji (dr. Blaznik, prof. Planina, dr. Sav-nik in drugi) so ga omenjali in o njem pisali, čeprav so včasih zato imeli probleme. Njegova pesem o Loki je navzoča v slavnostnem zborniku Loških razgledov ob 1000-letnici, čeprav pod psevdonimom. A zadnja leta mu je mesto dalo zadoščenje, ga imenovalo med soustanovitelji Muzejskega društva in mu podelilo častno medaljo. To mu jc odtehtalo prejšnja razočaranja. Bil je vesel, da se ga je rodno mest spet spomnilo.
- I lisa vaše družine v Buenos Airesu je prava kjiinica, saj imate zbrano skoraj vse, kar je v dolgih letih emigracije izhajalo onkraj oceana. Predvsem po zaslugi očeta, zdaj pa tudi Vi neumorno nadaljujete s tem delom. Kaka je vsa ta literatura prihajala do Debel jakov.'
Španske knjige je oče kupoval skoraj vsak dan, večinoma v antikvariatih. Slovenske knjige pa so tudi deževale z vseh strani: iz Slovenije je naročil, kar je mogel. Druge so mu pošiljali prijatelji, enako tudi vse, kar je izhajalo med Slovenci po svetu. Pri knjigah iz Argentine pa je tako ali tako on sam sodeloval, ali jih ocenjevalo. Posebej pa je zbiral iz zgodovinskega vidika vse, kar je izhajalo v taboriščih, oziroma pozneje. Zavedal se je, da je to izredne zgodovinske literarne pomembnosti, obenem pa mu je služilo za njegovo delo.
- Na razstavi, ki je posvečena delu in življenju Vašega očeta v knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki je na ogled nekaj izredno dragocenih dokumentov. Posebej za to priložnost ste jih iz Argentine prinesli v Slovenijo. Ali lahko opozorite na kakšne posebne dragocenosti?
Iz očetovega arhiva sem prinesel precej dokumentov in slikovnega materiala, kakor tudi nekaj njegovih knjig. Seveda je to samo majhen del njegove zapuščine. Ravno sedaj moja mama ureja kakih 20 zabojev rokopisov, izrezkov in podobnega. Posebej bi omenil le rokopise raznih verzij Trne maše, ki sem jih prinesel s seboj, začen-
ši iz leta 1946 do danes. Gre za razvojni prikaz nastanka te pesnitve. Veliko literarno vrednost ima tudi osnutek številke Domačih vaj, dijaškega lista iz Škofovskih zavodov, ki jim je bil oče urednik. Original namreč ne obstaja več. Iz tega osnutka pa danes lahko izvemo, kakšna je bila njegova vsebina.
- Kaj pa je z zapuščino očeta, ki je po njegovem odhodu ostala v Sloveniji?
Potem ko smo morali v eni uri zapustiti hišo, je OZNA zažigala papirje na dvorišču. Zato smo mislili, da so vsi izredno važni literarni dokumenti uničeni. Sedaj pa smo izvedeli, da je profesor Pibernik odkril pomemben del očetove zapuščine v Arhivu Slovenije. V času svojega obiska imam namen vse to pregledati. Njegova knjižnica, največja slovenska knjižnica v Ljubljani, pa je končala neznano kje.
- Slovenska politična emigracija je ohranila slovenski jezik. Imate kar osemnajst nečakov, od katerih jih osem živi v isti hiši kot Vi. Vsi po vrsti odlično govorijo slovensko, čeprav so bili rojeni v Argentini. Povejte malo o tem, na kakšen način ste doma ohranjali slovenstvo?
Prva star, ki jo je naša skupnost organizirala po prihodu v Argentino, so bile šole. Zavedali smo sc, da je to najvažnejše za obstoj slovenstva. Otroci doma govorijo slovensko in se španščine naučijo šele v osnovni šoli. Imamo dopolnilno slovensko osnovno šolo in gimnazijo, pa tudi tečaje za univerzitetne študente. Med profesorji na slovenskem srednješolskem tečaju je polovica že rojenih v Argentini, Seveda je vse to delo brezplačno. V naši družini se vedno govori slovensko, otroci radi poslušajo slovenske kasete in gledajo tudi slovenske video posnetke. Vsi radi nastopajo v slovenskih igrah, kar jim utrdi slovenščino, starejši pa tudi sodelujejo pri Mladinski vezi in v raznih mladinskih organizacijah Najstarejši pa so tudi že obiskali Slovenijo in s tem doživeli to, kar so prej poznali le po pripovedovanju.
- Kaj slovenskim otrokom v Argentini pomeni Slovenija? In kaj jim pomeni Argentina, kjer so bili rojeni?
Na lo ni enostavnega odgovora. Njihova domovina jc Argentina, njihov izvor in materin jezik jc slovenski. Počutijo sc deloma Slovenci, deloma Ar gentinci. Poznajo obe kulturi in v njih se nekako integrirata obe duši. Nekateri literarno ustvarjajo \ slovenščini, neka
teri v obeh jezikih. Uživajo Pa enako lepoto obeh dežel.
- Kaj bo sedaj, po vrnitvi detnO" kracije, držalo pokonci emig^1' jo? Ali obstaja nevarnost, da " prišlo do pospešene asimilacij* 1 argentinsko družbo? Zavedamo se, da so se razmere spremenile in zato se bo spre-menil tudi odnos naše skupnosti do Slovenije. Naš glavni dosedanji cilj, to je demokrattza' cija Slovenije, se uresničuje-Ostane še dolžnost pričevanja-Večji poudarek pa bomo morali odslej dajati kulturni povezavi; a to je v sedanjih razmeran lažje. Ravno v teh mesecih išče; mo načine, kako to uresničit' in kam usmeriti bodoče delovanje. Na vsak način pa ima kultura tu največjo važnost. Le l** ko se bomo lahko upirali as'" milaciji v argentinsko okolje m ohranili slovensko narodno zavest še v prihodnje rodove.
- Koliko pa je Argentina toler**1 ^ na do ohranjanja slovenske
t i tete?
Argentinci so še tako mlad na^ rod, da skoraj nimajo lastfl identitete, zato tudi Slovenj lahko v njej razvijamo svobo no lastno kulturo. Država se t nas ne zanima, kot tujci P imamo celo prednost.
- In kakšna je ta?
To je prevsem socialna Pre(! nost. Zaradi pridnosti in ves nosli   dobimo   boljše   ^ 1 bolj iskani pa smo celo kot konski partnerji. Argentina J. kulturno sploh usmerjena Pf0. j Evropi, ne pa k Južni Amen (kar ji tam zamerijo). .
- Po dolgih .16 letih ste sp"ffji v Slovenijo. Kakšni so bili r** občutki  ob  vrnitvi.   Kako * sploh vidite?
Moram priznali, da se m' Jj zdelo, kot da sem šele p£ kratkim zapustil Slovenijo. je zraslo veliko novih hiš, a . sem v teh .16 letih intenzivno ^ vel v stalnem stiku z domovin ' sem se lukai takoj počutil ma. Dejansko bi enako lan živel tukaj ali v Argentini. pra\ sem večino svojega iiVL nja preživel onstran oce* ^ Opazil pa sem, da smo nf»t Argentine zelo zanimivi /;l kajšnje Slovence. Seveda,1 daj so o nas vedeli bolj ma,t j jih zanima, kako živimo in ^ delamo ter so presenečeni, jim odgovarjam, da imam0 . tenzivno   slovensko z'v'-^|i' Opazim pa tudi nekatere i- {] ke, ki so posledica preteki0 Lna med njimi je, da čutim zliko v načinu govorjenja. y vsebinsko,  kakor  zvočno-^ tem se vidi, da dosedaj me^ ^ mi ni bilo živega slika; "Pa da bo zdaj drugače.
Simpozij o dr. Tinetu Debeljaku
2 simpozij o dr. Tinetu Debeljaku je v Škofjo Loko prišla vrsta poznavalcev eta pokojnega slovenskega pisatelja, prevajalca, mentorja in sploh aktivnega uiturnega delavca. Tine Debeljak se je na ta način simbolično vrnil v Škojjo j °ko, pa tudi v Slovenijo. Po odhodu iz domovine je namreč svoje kulturno de-0 nadaljeval v Argentini. Onkraj oceana je literarno kritično vrednotil vrsto 0venskih pisateljev, ki so bili doma zamolčani. Zamolčano pa je bilo tudi nje-j0 ime. Simpozij v Škojji Loki je tako tudi začetek sestavljanja slovenske li-rQrne zgodovine, ko bodo morali strokovnjaki v Sloveniji vanjo uvrstiti ime-ki prav tako sodijo v slovenski kulturni prostor. Z Debeljakom so se torej aPna vrata v čisto nov svet slovenske literature. Povzetke razprav na simpoziji^ pripravil Marko Jenšterle.
Loka
J"e Debeljak mL -
Woj oče in Škofja
oče je bil ves navezan na ,v°Jo rojstno Loko. Ni je poza-•I. čeprav je že kot mlad fant ^%t\ iz nje v šole, dalje v služ-d0, še dalje kot begunec na jjrug kontinent. Petdeset let je 'gledal s telesnimi očmi, a vi-jasno z duhovnimi, s ^etJirn očesom spomina in Iju-e*ni. Vedno mu je bila navzo-*ruJstna Škofja Loka v pogo-{°nh» v delih, kot center sre-djnJ loških rojakov, čeprav sre-Parnpe ali velemestnega ce-
s0e<>n.0 'n povsod se je s pono-JJ1 .imel za loškega rojaka, ki
RarfJC roJstno mesto Pri srcu-Iti .Sc Je obdajal z ožjimi roja-cVki jih je v Argentini kar pre-J' večkrat so se srečevali na nj,niri prireditvah in sejiome-JJ? ° zadnjih novicah od do-
iat i- ni ostal samo v takih pri" Kov    h odnosih' tudi v nJe" 5jL?Jn kulturnem delu je Loka ^ "a mesto, ki ji gre. p* eni svojih prvih objavljenih
lQsmi v Domu in svetu leta y«4 i«. Hoi i -i-
V prostorih škofjeloške knjižnice Ivana Tavčarja je še danes na ogled razstava knjig, fotografij in drugih dokumentov o delu in življenju dr. Tineta Debeljaka. - Foto: Gorazd Šinik
rj   Je dal naslov Loka. Govo-
Pfedvsem o nunskem samo-
mu l;
Saj: \y ga je dobro poznal, We.jJ'' r°jen ravno pod njim, ti4pjn'kov s Podnun. Pozneje je dfckl .Vrsto pesmi, ki so jih tljij j^iralj ali recitirali ob raz-
^"tv-h'1 s'ovesnostin a'i P°"
venec, kjer je bil urednik za kulturo. V tem času je Debeljak pogosto opredeljeval svoja estetska izhodišča, med katerimi je zanimiva misel, da umetnostni zakoni niso odvisni od ideološke presoje. Ob dejstvu, da je v drugi polovici njegovega življenja literar-nozgodovinsko delo nastajalo v izrednih okoliščinah, vzbuja še večje spoštovanje.
Ladislav Lenček —
Debeljak kot kulturni delavec v zdomstvu
Čeprav je bil dr. Tine Debeljak eden urednikov kolikor toliko političnega tednika v izseljen-
kot literarni
Vlnsit0Jak_°vo literarnozgodo-V>na ,e|° jc raslo v času flt*\* , OVc"skega eksprcsio-Si\\-\     se mu je odzival s
rH|m M " Prob,em*k'mi ana" hltrarn   ed prvimi njegovimi
Nji!?' ocenami je bila Joieta l,BV Potika Vojeslava
...v . zidu pesniškega i u'n-.t stia ox Siberia, kasne-
N V  ! Pesniškega dela An
^Uj^ka, mladega Ivana
ve|a in vrstnika Srečka Ko-' 'eda
h Je v k aanJe literarno doga 7lcrega središče i De Postavi|   prozo Ivana
"l,i e'kJe Poimenoval ..doma
if^u,sPresivni realizem«, ki
>ka |fS.rO, »ki kot naravna j;i l,,,,1<l'"'a nje »JU, ^rdvJc in etos«.
Jl.lite^'Jak je svoje kritike
b> tudi v "i11 D> ^°ri' P°" jSe Ocp      1)omi) >o svetu, cne Pa v časopisu Slo-
stvu Svobodna Slovenija, se on sam domala ni spuščal V razpravljanj« o vsakdanjih političnih problemih, dasi je vedno ohranjal odločno protirežim-sko stališče. Kot vseskozi praktičen katoličan je bil protiko-munist že iz verskega stališča, si ni mogel predstavljati slovenskega človeka v brezboštvu. Njegova življenjska potreba je bila sodelovati pri ohranjanju in razvijanju stoletnih, tudi verskih vrednot slovenskega naroda, in ta skrb je bila gonilna sila vsemu njegovemu kulturnemu delu v slovenskem izseljen-stvu. On se ji je do kraja v polnosti predajal.
Dr. line Debeljak je večji del svojega življenja, nad 40 let, preživel v Argentini. Ne le v tej deželi živečim rojakom, ampak v vsej slovenski izseljenski skupnosti je bil duša kulturne zavzetosti, zvesti sodelavec, mentor literarnim Ustvarjaj cem, kulturni zgodovinar in literarni kritik. Vzdrževal je stike s pomembnimi izseljenskimi kulturniki drugih narodov, zlasti slovanskih. Ce kdaj kdo go-
vori o »slovenskem čudežu v Argentini«, je ta resnični lepi dosežek slovenske politične emigracije v Argentini predvsem zasluga kulturne dejavnosti dr. Tineta Debeljaka v argentinski slovenski skupnosti.
Alojz Rebula —
Debeljak prevajalec Danteja
Debeljak pristopa k Danteju v popolni zavesti, da mora biti prevajanje Božanske komedije predvsem poetično opravilo. Tukaj je treba reči, da je Debe-Ijakova pesniška produkcija zbujala glede tega nekaj bojazni, in to zaradi nekega njegovega neumerjenega ekspresionizma, kontaminiranega z neiz-branim, kaotičnim in baročnim jezikom. Ne, da ta jezik ni tu pa tam preniknil tudi v njegov prevod Pekla: toda v celoti je treba priznati, da je ta Debelja-kov Pekel ne samo nad Debev-čevim, ampak tudi nad Gradni-kovim.
V primeri z drugimi prevajalci je pri Debeljaku mogoče najprej ugotoviti večjo avtonomijo v odnosu do izvirnika. Zdi se celo, da je Debeljak, ki je bil po formaciji slavist, bolj od drugih zaznal razloček, ki je med italijanščino Trecenta v Komediji in med nekim slovanskim jezikom, ki se je vrhu tega v glavnem izoblikoval v zadnjih sto letih, kakor je primer slovenščine. Pri tem pa moramo takoj poudariti, da se tudi Debeljak, nadaljujoč v tem tradicijo zvestobe slovenskih prevajalcev, spoštljivo, kakor sc prevajalcu tudi spodobi, drži vsebine Dantejevega verza.
France Pibernik —
Retrospektiva Debeljakovega zgodnjega pesništva
Ko danes v domovini prvič širše predstavljamo poezijo dr. Tineta Debeljaka, se zavedamo, zakaj je tako, vemo, zakaj Debeljakova poezija za nas tukaj ni mogla obstajati. To v posebnem smislu drži za štiri De-beljakove pesniške knjige, ki so izšle po vojni v Buenos Airesu, in sicer Velika črna maša za pobite Slovence (1949), Poljub j 1951), Mariji (1954) in Kyrie eleison - slovenski Veliki teden (1955). Buenosaireška literatura je bila v celoti težje dostopna, predvsem pa postavljena pod strogo režimsko cenzuro.
Kar zadeva začetke Debeljako-vega pisanja, bi lahko rekli, da so bili nenavadno zgodnji. Sam je zapisal, da je že od prve gimnazije, to je od svojega 12. leta naprej, pisal, in sicer najprej prozo. Ta usmeritev je ostala nespremenjena najmanj do pete šole, kot je mogoče ugotavljati na osnovi ohranjenega letnika Domačih vaj 1918-19. V tem letniku je namreč ob dveh pesmih objavil kar deset črtic. Ker nam naslednji letnik Domačih vaj ni ohranjen, ne vemo, kdaj je Debeljak opustil prozo, pač pa lahko konstatiramo, daje v letniku 1920-21 kot sedmošolec objavil čez dvajset pesmi ob eni sami noveli.
Dr. Taras Kermauner —
Debeljakova Črna maša
Črna maša odpira vrsto vprašanj. Med njimi mnogo takšnih, ki doslej sploh še niso bila postavljena; ali pa vsaj z nedo-voljšno nujnostjo. Najprej mislim na vprašanja med vero in kulturo. Kot prva jih načenjam tudi zato, ker me vse bolj obse-dajo; ker sem prepričan, da so - ali postajajo - bistvena. Čisto kulturo imam ali za stvar visoko estetskega, prefinjenega užitka - območje (s)lasti - ali za larpulartistični, samozadostni, v relativno avtonomni sekciji družbenega delovanja obračajoči se institucionalni pogon; oboje skupaj da le tehnologijo kulture, tehnopoetiko, tehno-kulturo.
Zdi pa se, da je tudi vera zunaj kulture roben primer; morda niti ne najbolj posrečen. Takšna vera teži v a(nti)kulture, celo v verski barbarizem - čeprav se sebi predstavlja in prakticira kot moralni in religiozni asketi-zem. Teži v pretirano zanikanje tega sveta. Ta svet je brez božje Besede prazen, izgubljen. Vendar je svet od Boga; Bog ga je ustvaril. Čeprav je človek od Boga odpadel - ne dokončno -in z njim do neke mere tudi svet, ne nehata biti božje delo.
Dr. Irena Mislej — .
Likovna oprema Debeljakovih del
V knjižnem opusu dr. Tineta Debeljaka najde umetnostna zgodovinska stroka zelo redek primer dolgoletnega sodelovanja besednega in likovnega ustvarjalca, ki sta v številnih delih dosegla visokokvalitetno stopnjo simbioze obeh ustvarjalnih jezikov. Razlogov za tako izjemno soustvarjanje je več, gredo pa dlje od priložnostnega dogovora založb, temeljijo na globokem medsebojnem poznavanju značajev, ne nazadnje je treba opozoriti na sorodstvene vezi med obema, namreč Tine Debeljak in Bara Remec sta svak in svakinja. Pri Debeljaku pa opažamo prav posebno skrb za likovno opremo knjig in drugih knjižnih izdaj. Prav on je privabil takratno mlado umetnico - diplomantko zagrebške akademije, k ilustriranju knjižnih izdaj Doma in sveta.
Po odhodu iz domovine maja 1945, jc Bara Remec v svojem bivanju po raznih taboriščih v Avstriji in Italiji, kot sama pravi »hodila okrog vedno s ski-cirko in svinčnikom v roki«. Motivi iz tega taboriščnega življenja se zrcalijo tudi v delih, ki so nastala veliko pozneje. Nekateri spomini - tako likovni kot vsebinski - se še danes pojavljajo v umetniških delih Bare Rcmčeve.
Marko Jenšterle —
Odnosi med Debeljakom in Kocbekom
Vzrokov za oddaljitev med Edvardom Kocbekom in dr. Tinelom Debeljakom je bilo več, eden najpomembnejših pa je bil ta, da jc Debeljak menil, da
gre Kocbek s svojimi potezami proti cerkvi po krizi v Domu in svetu (zaradi objave njegovega Premišljevanja o Španiji) predaleč. Še posebej se ni strinjal s Kocbekom tedaj, ko je le-ta na nekem sestanku dejal, da je treba spremeniti sistem. Debeljak je uredništvo Doma in sveta prevzel po smrti dr. Jožeta De-btvca, s katerim je bil v sorodu. Ze umirajoč je Debevec prosil Debeljaka naj prevzame uredništvo, saj bo lažje delal z založnico KTD, ker je bil predsednik Odar njegov sošolec.
Debeljak je torej rešil revijo pred propadom in se s tem nekako tudi postavil v opozicijsko vlogo do Dejanja, vendar je pri tem treba povedati, da v reviji ni več obnavljal spora, niti polemiziral z Dejanjem. Kocbek pa je Debeljakovo odločitev štel za oportuno dejanje. Še posebej zato, ker sta bila nekaj časa nazaj oba v istem taboru. Kocbek je namreč menil, da se je Debeljak s tem uklonil tistim katolikom, ki so na silo hoteli zatreti spor za svobodo kulturnega ustvarjalca.
Dr. Vilko Novak —
Moje sodelovanje s Tinetom Debeljakom
Na Tineta Debeljaka me je navezalo predvsem najino skupno delo, prevod Imreja Madac-ha Tragedije človeka iz madžarščine. Zaslugo za nastanek prevoda ima Niko Kuret, v tridesetih letih glavni ideolog novega gledališča pri nas, izdajatelj časopisa Ljudski oder, sam prevajalec in prireditelj sodobnih in starejših del za Založbo ljudskih iger. Prosil me je, da prevedem besedilo Tragedije človeka, toda oba sva videla, da je potrebno prevesti celo delo. Odločila sva se tudi za pomoč Tineta Debeljaka, ki je bil s svojim dotedanjim delom najprimernejši, da prelije prevod v pesniško obliko. V pozni jeseni 1940 je prevod prišel na svetlo kot izredna izdaja Založbe ljudskih iger, opremljen z lesorezi Dezsoja Fagvja. V Budimpešti je bil ocenjen kot najlepša knjiga med vsemi prevodi Ma-dacha. Toda jeseni 1946 (ali kvečjemu v letu 1947) so vso zalogo najinega prevoda odpeljali v papirni mlin v Vevče. Nobena druga Debeljakova knjiga ni doživela tako barbarskega uničenja in najbrž nobena tako temeljitih in ugodnih ocen. Naj bo to povedano po toliko desetletjih v počastitev njegovega spomina, ki bo v njegovem delu preživel vse nekulturno sovraštvo!
Dr. Stanko Janežič —
Moja srečanja z Domom in svetom in s Tinetom Debeljakom
Za sodelovanje v reviji Dom in svet, ki sem jo že dalj časa z velikim spoštovanjem ogledoval, jo prelistaval in prebiral, sva se v poletnih počitnicah 1939 dogovorila z visokošolcem Tonetom Čokanom, ki je bil takrat že sodelavec revije. Kmalu sem poslal na uredništvo nekaj pesmi in črtic in te so bile v decembrski številki tega leta že objavljene. Sprejel jih je ured-nil Tine Debeljak in me tako vpeljal med sodelavce Doma in sveta. Seveda sem bil tega zelo vesel, uredniku Tinetu Debeljaku pa hvaležen za podano roko. Tine Debeljak je bil dlje časa tudi kulturni urednik Slovenca in včasih sem kaj napisal za kulturni obzornik tega dnevnika, zlasti o literarnem delu svojega nekoliko starejšega bližnjega rojaka Staneta Kocipra, ki je takrat vstopal v slovenski literarni svet s svojo domačijsko igro in pripovedjo. Slovenci bi potrebovali nove Tinete Debeljake, ki bi v požrtvovalni ljubezni zbirali ob sebi nadarjene in zveste sodelavce ter tako, po vseh težkih in žalostnih preizkušnjah, skupno sooblikovali svetlejšo podobo slovenske družbe.
France Planina —
Pismo zborovalcem in simpoziju
Tineta sem poznal že takrat, ko je obiskoval otroški vrtec. Spominjam se, da je Tinko kasneje izredno rad prebiral knjige in v njih zlasti življenjepise pisateljev, tako kot učenec tedanje ljudske šole in kot gimnazijec. Spominov na prijatelja Tineta imam toliko, da o njih premišljujem ure in ure. Rad bi se udeležil zborovanja, a žal mi zdravstveno stanje tega ne dopušča. Zadnjega septembra sem stopil že v 90. leto življenja. Vendar imam to srečo, da sem dočakal Tinetovo vrnitev v slovensko kulturo in vrnitev osnovnih človekovih pravic. Moralna dolžnost slovenske javnosti je sedaj, da se primerno oddolži za desetletja pisateljevega trpljenja in ponižanja. Kot edini še živeči član »pod-nunskega ceha« kljub starostnim tegobam uživam radost ob zavesti, da je iz te mladeniške trojke v Škofji Loki zrastel profesorski ceh in Muzejsko društvo. Žal pa Tinetu kasneje ni bilo mogoče več sodelovati in je sam s svojim pisanjem v tujini budil Evropo in svet za uveljavitev osnovnih človeških pravic.
Foto: Gorazd Šinik
DRAGAN PROLE: »K - l«
Tomaž Kukovica
Kritika - gledališče - kultura - ideologija - psihoanaliza:
Norec in nuna —
spodleteli poskus alternative
Predgovor
Kritika je področje, za katero je že zadnji čas, da se stopi na prste vsem stupidnostim, ki prihajajo iz občinstva. Vzrok stupidnosti je neznanje. Malo ljudi ve, da je kritika neke vrste kultura. A žal je to vrsta kulture, ki je ne poznamo dobro, oziroma se je zavedamo kot področje, ki vse pred sabo ruši. Rušilnost kritike je absurd, saj kritika ne more biti negativna. O tem priča paradoks kritike. Zakaj kritika ne more biti ne^ gativna?
1. Ker predstava brez ocene kritika nima statusa predstave. (Kritikova ocena že s tem, da je, pomeni pozitiven element, ki eliminira negativnega).
2. Ker temeljni principi kritike kritiku naročajo, da se mora držati Aristotelovega pravilnika o nujnem in skupnem podajanju pozitivnih in negativnih faktorjev predstave.
A kako stopiti na prste neznanju, nevednosti? Pričujoča študija - kritika ima vse atribute prave, celostne ocene in je kot taka sama sebi namen. To ne pomeni, da je absolutna, temveč da je svobodna znanost, ki naj bi razbila enostranskost gledanja na problem kritike, ergo, ali gledanje s pozicije gledalca, ali s pozicije igralca, ali s pozicije kritika in ga celostno izoblikovala.
Študija je nastala decembra 1989, neposredno po premieri »Norca in nune« v izvedbi Gledališča ante portas, z namenom, da bi bila objavljena v »Telexu«. Ker usoda »Telexu« ni bila naklonjena in do objave ni prišlo, sem menil, da je tematika zastarela in kot stvaritev post-festum neprimerna za objavo.
Po uspehih »Ante portasa« in ponovni uprizoritvi dotičnega dela v mesecu septembru, sem se za objavo končno odločil. Čeprav mineva skoraj dobro leto od nastanka kritike do objave, pa je prišlo med tem časom tako s strani občinstva, igralcev kot tudi z moje strani do zdrave distance, ki pomeni apriorno določilo za vpogled v »področje«.
Razčlenitev
»Psihoanaliza ni nikakršno ne-tendenciozno znanstveno raziskovanje, marveč terapevtski poseg; sama na sebi ne skuša ničesar dokazati, temveč le nekaj spremeniti.«1 Terapevtski poseg v kulturo igranja in gledanja teatrskih predstav je nujen in neizbežen. Neizbežen zato, ker je v predstavi Teatra ante portas - Norec in nuna, prišlo zaradi »odsotnosti komunikacije«2 med gledalci in igralci do lapsusa; le-ta pa je nujnost, da se na stvar gleda psihoanalitično.
Že sama fabula skuša skozi glavni objekt predstave - pesnika VValpurga - razrešiti spor med psihoanalizo in klinično psihiatrijo, kar ji ne uspe - zaradi pomanjkljivega, neuvidne-ga gledanja na problematiko:
- zgodbe,
življenjske usode pisatelja VVitkievvicza v povezavi z zgodbo.
Metoda reševanja pravega pogleda iz interpretacijskega kaosa je ena - psihoanalitična. Legitimnost psihoanalitične metode se izkazuje na lapsusu me-arleau - pontvjskega izvora3 -torej neuvidenju ključne točke predstave, ki se postavlja zaradi napačne metode - na norega pesnika VValpurga iz njegove diagnoze: dementia preacox. Car lapsusa se kaže v:
- vidni nevidnosti oz. nerazumljivosti.
Na delu gledalčevega cogita je dvojna kulturna cenzura, ki prepove oz. je, že skozi vzgojni proces gledalca, le-temu onemogočila seznanjanje s tujkami in mu jih ostudila, da razum reagira nanje z nezavednim av-tomatizmom preskočitve; torej, da neznane tujke raje preskoči, kot da bi jih proučil in spoznal. Tako se zopet potrjuje ugotovitev dr. Močnika, da jc od Cankarja naprej samo domorodec4 lahko tujec .
Napačna metoda kot učinek, kateremu vzrokuje, ideologija je napačno prenesla glavni objekt obravnave (predstave iz »diagnoze na postelji« na »pesnika na postelji«. Pomembna distinkcija za razume-
vanje je - kdo je na postelji -ker, če Walpurg ne bi zbolel za nevrozo (če nevroza genetske ne bi bivala v njem), potem ne bi bila oba »na postelji«. Glavni objekt in center predstave je diagnoza: dementia preacox. »Če je (...) bistvo nev-zroze v odvrnitvi od »drugega«, kar je videti značilno za stanja, ki jih zajemamo z oznako demantia preacox, so prav zaradi tega ta stanja za naša prizadevanja neozdravljiva.«* Tako Freud o dementii pre-acox, ki je zanj - očeta psihoanalize kot za klinično psihiatrijo neozdravljiva. Dementia preacox je ničelna točka, s tem je tudi centralna in izhodiščna pozicija ničelna. Spor med klinično psihiatrijo in psihoanalizo oz. pristaši njunih metod je navidezen, že iz pozicije verovanja, saj o psihoanalizi kot metodi lahko - v predstavi - govorimo le pogojno - v trenutku, ko dr. Griin, zdravnik, ki zagovarja metodo psihoanalize, ve, da Freud ve. Dr. Grun se oprime metode psihoanalize (čeprav vanjo ne verjame) zgolj zaradi kljubovanja antipatičnemu tekmecu dr. Burdvgielu, pristašu metod klinične psihiatrije. Njegova poteza je fanatična; v psihoanalizo ne verjame, ker pa v primeru, če z njo ozdravi VValpurga, dobi mesto nadrejenega nad dr. Burdvgielom. poskuša verjeti, da Freud vć.
Analitik in analizam
Značilnost vsakega psihoanalitičnega zdravljenja je konfrontacija analitika (zdravnika in analizama) pacienta. Lacan analitika označi kot subjekta, za katerega se predpostavlja, da ve, analizanta, pa kot subjekta, katerega želja je želja drugega. Analizam hoče, da mu analitik pove, kaj je njegova želja, sc pravi, da je »vero-vanjski moment (...) vštet v sam vednostni proces psihoanalize.«7 Analitik sam lahko le pokrene proces psihoanalize, ne more ga razrešiti, ker je razrešitev delo analizanta, saj ko ana-lizant reče analitiku, da mu pove, kaj je njegova želja in ko analizant »najde« material analitikove vednosti, bo vero-
vanjski moment odvečen. Tedaj se konstituira postavka pacientove ozdravitve. V trenutku, ko v predstavi dr. Griin ve, da Freud ve, (da je psihoanaliza prav metoda zdravljenja), se vzpostavi postavka pacientove ozdravitve, vendar ne za pesnika VValpurga, marveč za dr. Griina. VValpurga ne more dobiti statusa psihoanalitičnega pacienta, ker med njim in dr. Grunom ne pride do koncentracije vero-vanjskega in vednostnega momenta med analitikom in anali-zantom. Dr. Griin bi v psihoanalitični situaciji nastopil kot pacient (Izključitev možnosti, da bi Griin nastopil kot analitik psihoanalize, temelji na naslednjih dejstvih: Griin ne pozna psihoanalize - ne zadostuje predpostavki analitika kot subjekta, za katerega se predpostavlja, da ve, da je dementia pre-acox ničelna točka pri zdravljenju.), ker ves čas veruje oz. želi, da bi Freud psihoanaliza uganila njegovo željo. Freud, ki se skriva za psihoanalizo, v predstaVi ni realna oseba, zato izpade analitik iz psihoanalitske pozicije, ki je dejansko ni. Dr. Grun je lahko sebi analitik in analizant; situacija nastopanja analitika in 'analizanta v eni osebi oz. avto-psihoanalizo Freud označi kot sredstvo reševanja lažjih motenj, nikakor pa ne nevroz.8
Freud, Lacan,
Witkiewicz -Avtoerotika in Ojdipov kompleks
Skratka, spor med psihoanalizo in klinično psihiatrijo je navidezen oz. ga ni na polju predstave.
Aspekt zaostritve spora psihoa-nalize in klinične psihiatrije je mogoče pokazati z vpotegom pisatclicvcga osebno izpovednega elementa v igri. Podobno sli usod pesnika VValpurga in pisatelja VVitkievvicza so očitne;
- umetniška naravnanost smrt.''
Povsem legitimna, čeprav v tem trenutku majava, analogija
g i
i
je označitev VVitkievvicza kot nevrotika z diagnozo: dementia preacox. Legitimiteto dane izjave lahko iščemo v času in prostoru pisateljevega ustvarjanja in smrti, komparativno z usodo psihoanalize. V letu 1924 datira nastanek VVitkievviczeve drame, hkrati se tedaj tudi psihoanaliza (Freudova šola) uveljavi in skristali-zirajo se t. i. odpadniki psihoanalize. Omenjeno podatkovje avtor uporabi v delu »Norec in nuna«, kar se da umno, tako da so točke poljubljanja s psihoanalizo očitne:
- sestra Anna. Anna O10 je Freudovo diskretno poimenovanje pacientke - analizantke.
- dementia preacox
- avtoerotika in biološka raven ljubezni.
Slednji točki poljubljanja s psihoanalizo sta ideološko determinizma, ki ju je režija nezavedno prezentirala kot premestitev. Skratka, če je bil VVitkie-vvicz genetsko nagnjen k dementii preacox, potem je upal, da bo v psihoanalizi našel svoje ozdravljenje. Ob spoznanju, da je dementia preacox ničelna točka psihoanalize, (da je av-toanaliza neučinkovita), je bil že dober poznavalec psihoanalize, ki v svoji razočaranosti do nje v delu ne izpostavi Ojdipov kompleks kot temeljni; Ojdipov kompleks se v igri skriva v nezavednem, torej nam ni prezentiran in je nezavedno in prezentirano, ker se nezavedno skriva - za avtoerotiko in biološko ravnijo ljubezni. VValpurg ves čas leži na postelji
- zvezan v prisilnem jopiču. Obdaja ga prazen prostor, pul-zija in misel - na Anno. Ni ide-alnejšega prostora za masturbacijo od zaprtega oddelka sanatorija1-, a prisilni jopič onemogoča zadovoljitev. Želja po zadovoljitvi se veča in organon le-te sc prenese iz rok na Anno. Anna avtoerotični del izpolni na podoben način kot VValpurg, le da je označevalec drugi. VValpurgov označevalec je prisilni jopič, Annin - križ (simbolični penis). Misel - bolje rečeno - prisilne predstave sestre Anne. da je križ penis, so ne-mišljivc za nuno. Ker se Anna zaveda svoje dvojne" pregrehe ob prisilnih predstavah pri pogledu na križ, je paranoična, ker ne ve. kaj storiti (Anna ve. na čigav penis misli, a skuša misel potlačiti.) Rešitev nakaže VValpurg sam, ko predlaga An-ni, naj mu križ da v spomin. A to je že dejanje post festum ali VVitkievviczcv posmeh ameriški psihoanalizi
Anna namreč že prej koitira z VValpurgom, kar dokazuje:
- da Anna ni potlačila \ nezavedno prisilnih predstav.
- da se je spustila v a priori jalov projekt ameriške psihoanalize; predstavljanje analitika namesto objekta analizantovc
zelje
VValpurg je bil priljubljen pesnik Anne v času, ko sta se z zaročencem podajala  na dolge sprehode in pesmi so bile povezava obeh. Sledila jc zaročencev, i suni m Annin odhod v s.in.komi, k|ei |e postala nuna, pnliuhl|cni pesnik pa pacient Tako je prišlo do premestitve ljubezenskega objekta z zaro-čcik .i n.i \v alpuiga m brezup nega poskusa odprave Inisti.i i ije ob zaiočenčevi smrti s koi nranjem z VValpurgom.
Seveda hi teoielizit.tli šc na drugih simbolih, toda potrebno je povedati bistveno, spor med psihoanalizo in klinično psihiatrijo je navidezen tam, kjer je napačno predpostavljen in pri čakovan pri VValpurgu, a vse eno ol>st,i|,i laholka spora je Anna, niene premestitve, deja nja, govor, kažcio na skriti Oj dipov kompleks v nezavednem, ki bi bil potreben psihoanaliti čne obravnave, a je izpadi.i I u se skriva paradoks; dr. Grfln -fanatični privržence psihonna lize, po uboju di Burdvgielu
(ubije ga VValpurg), ob zasedbi tako pričakovanega mesta pn' marija, na primeru Anne, (k> JJ trenutno legitimen primer & analizo), zaradi moralnega pn' tiska odpove. Skratka dr. Gru" je v trenutku, ko naj bi se An* nin primer bolezni reševal p5)' hoanalitsko, ravnal morali*!1' čno; opustil je psihoanalizo."1 se oprijel klinične psihiatrije Tu je spojni dokaz diagnoz kot glavnega objekta predstavC in VVitkievvicza kot dobrega P* znavalca psihoanalize; točk* sovpadanja psihoanalize ld morale.
Morala ima v psihoanalizi ■j* sto predsodka14, ki mora P** da zdravljenje steče. Odvečno«1 morale v psihoanalizi oz. P°j goj, da se o psihoanalizi go.v0 brez prizvoka morale, je očite"' saj  je  analiza nezavedne? sredstvo za ozdravitev an«' zanta. Paradoks morale je 1 očitno na delu; če nasproti' mo ozdravljenju analizanta »sredstvom«   analize,  P°x Q zaradi svoje morale deluje"1 ne-humano, ne-moralno. VVitkievvicz problem morale psihoanalizi in družbi s faD*J prav šolsko eksemplarično d jame. Postavi pa se vprašani" ali je režiser dojel smisel ft^' ali ne. Predstava na zastayUen vprašanje očitno odgovarja " gativno, kar spravlja Pod.vpL šaj samozvano alternativno
gledališča".
Gledališka predstava pred*1?' vlja v celoti - telo, z vso dia|ekj tiko avtoerotičnega gledanja-se razmeji na naslednji PoZI
ji:
- t. i. poziciji »gledati« in
- t. i. poziciji »biti gledan«-Omenjena razdelitev hkrati p£ meni  ločnico alternative normative.  Alternativa nio meti poleg predpostavljaj0' (
ga   »gledati«   tudi zrno*"1 gled
" Altff'
zin«--- c
»biti gledan«. »Biti gledao pozicija alternative, ki^ '* f, uvidi svojo budalnost."- ^Jjjj
nativa se razmerji od no ve na njenem manjku. Paradoks Gledališča ante P? tas je v patoloških poskusi" stopanja iz normativnih 0 vov (npr. klasična breehto** postavitev), pri čemer P° g Vitalno v transterih kulturejz. ideologije padejo nazaj -hodišče. Gledališče ante P0' , :----ji—i: „..,..... ..itern*
je spodleteli poskus a ve.
/ Freud. Mah Hans - Voltf Sli L/uM/ana /Wv. sir ^ ^id-
2 UnŠtrvuss. Oddalieni ~ ,S7/. Ljubljana        >" - ltrf>t
< Mearleaul'onit govart '' i^g. pogleda kot o dvo/nosli f"'*, AjU vidno i vnleit \ 2 "i
■I < . tujtt napačno ur""'1" W mam poitm mu domoro*"utf tekmah t odpu v te, ket ne
J       tlel   Hoćnik  B***LT I SKUC.     I/ubl,ana /*"" loH-172 dote
d breud. Mali Ihms »"''V ,S7/. Ljubljana 1989 >" v- JŠL
7 Mo,',uk. Psihoanaliza ' in vtdnostl, SH. I ii'*1'"" sir 251 $o*
V Ka/ ,'lotek lahko ra ><<>
-V moinjt ntkakoi i<n '"' jj( i' ki st /. pmii Jazu >-'P'"IJ„( neka, tu,rga :a obvladat ,„>, M takega /«■ potreben dn*S ■ (d'' k ode i drug, lahko po'"''*"^
da'.. ......,. ./mi//'"!.,'/'
Mu.,
hliana Wv. ,ir <>: 93 Mf*
V Hiikietsu. „ napravdlttO
momo, /vr
III ha i o tm,  i,,,,, l > K H' heim
II I a, ano\a le. a ne..
tur liano kol govorna     . , ^ grM
i: t m
dom
j,nednaj*^ rano kot ^.nori, a t ^ krga /etnika /"< ■/ ,r„i>"
i i lenim, o o/io-orf. d«
hm na flaht ul, uto moi đ/fT
mati <u!>t,„ tudi k •""'"/*'tfttf :a,, i, l gla\i hi nam da ^ til  . mishh htstdah i*** Anna grtit
■ k,i ntnli Hog peni* . ker primer/a Hoga > /''"'",,,/<>* . U Samo\olinoMi i /mliK"'"' iV? ne:anedp\o\l i i./auih ''"'„ić.. i "a t /o,nt.; i tl/lhavt I m kakoi t i ,n/ m am "tj* J n odradih t ,n, m, h 'i "/'*". M i.*/A,.i 11,,,.! Mah t'"''' • lo,,k s H l/uhhana '* ll>riK'j
/1 / i.t,li„lt„ mom, ni klJl'fl W tU i »liho\o alh"ioii>'"' ' j o na. , talno obih , It) t
/"•-. ' 'i k   akltu, n.ea I*g
i, M   M.....,ka KntinngfA*
leinatitiia  l k,an  </ -bliana /4W5
Lea Mencinger: Pogovor z igralcem Poldetom Bibičem
Na odru je doma resnica
Kninj - Kranjsko gledališko občinstvo ima to sezono redko priložnost uživati v odrski igri enega najvidnejših slovenskih dramskih igralcev Poldeta Bibiča in Sl£er kot potepuha Daviesav Hišniku Harolda Pinterja - in to v seriji abonmaj-žEjh predstav.
V svojem dolgem in uspešnem nastopanju na odru, če ostaneva le pri gledališču, ste upodobili celo vrsto imenitnih vlog, sijajnih likov. Je ostalo med načrti tudi kaj takega, kar ste si vedno želeli delati, pa doslej še niste prišli do, recimo, življenjske vloge? 1
"Nikdar nisem imel želje po kakšni posebno vlogi. Sodim
začetek gledališče sezone v Prešernovem gledališču je. v znamenju Pinterjevega Hišni-*a. katerega prvi abonmajski
del
se je že odigral, medtem ko
bo druga polovica abonmajskih predstav na sporedu nekaj kasneje. Prav gotovo je bila pri leh predstavah dvorana vedno Polna ne le zaradi izredno dobrih obeh domačih igralcev -Omana in Višnarja, pač pa Predvsem zaradi Poldeta Bibiči- Ne zgodi se ravno vsako sezono, da tako markkanten igra-'ec ljubljanske Drame uvede sezono v najmlajšem poklicnem slovenskem gledališču, kot zadnje čase pravijo kranjskemu Rledališču.
katerimi so se ukvarjali moji študentje na Akademiji, ko sem tam še delal kot pedagog. Pinter je vsekakor avtor, s katerim ima človek veselje. Tudi delo v gledališču je zelo dobro potekalo, majhna ekipa treh igralcev, režiser, dramaturgi-nja, scenograf se je izredno dobro ujela. Igra je sploh imenitna, vloge krasne, tudi moja kolega sta zadovoljna z delom, to že vem - sploh je vse tako imenitno izpadlo, da se kaj takega le redko dogaja."
Za gledališče nenehno govorijo, da kaže in mora kazati zrcalo življenju. Kaj pa je naloga igralca?
1
J* M kakšen poseben razlog, da *j* izbrali abonmajsko vezanost ■I na začetku gledališke sezone? 'zpadlo je tako, da na začetku ^Zone nisem zaseden, kot pragmo v gledališču. Saj veste, v tem poklicu delo ni razporeje-?° enakomerno, zgosti se v ne-
obdobju, drugič je spet na P/etek časa. Prav zdaj imam 7*&> pa sodelujem s Prešemo-
gledališčem - resda prvič "a tak način Ce seveda odmi-,''m monodramo Življenje Lu-na kranjskem odru, pa še P°ko)m |);irc Ulaga je zraven |£ra| Partljičevo šolsko nalogo. 0 drugi strani pa me je zani-
Pinter Avtorja Hišnika si ,*r *e nisem igral, poznam ga pa Po nekaterih drugih delih, s
"Jaz bi rekel, da je igralec teater. Res je danes že marsikaj drugače, ko je teater pravzaprav prišel v roke režiserja. Na ta način, vsaj mislim tako, teater ne more biti ogledalo družbe. Morda sem malo starokopi-ten, kar zadeva pogled na teater. Všeč mi je teater, ki ga skorajda ne poznamo več. 'šmi-rantski' teater mu rečemo, poznamo ga pa tudi kot potujoče gledališče. Skratka pri srcu mi je glumaški, komedi jantski teater, malo ciganski, tak je res držal zrcalo družbi - ker je bil družbeno nekako izobčen, pa si je marsikai lahko privoščil."
Takrat so igralci ustvarjali teater, danes ga pa režiserji?
"Danes je pač tako. Ne avtor, ne igralec, režiser s svojimi domislicami je 'glavni'. S tako imenovanim novim branjem, kar pa po moje ni nobeno branje, pač pa nekakšno izmišljanje ob avtorju, nastane pa nekaj površnega, raztresenega -pravijo pa, da učinkovitega. Zato ta novi teater tudi doživlja uspeh. Moderni režiserji nekaj dodajo, eni več drugi manj, pa nastane uspešna predstava. Nič ne očitam temu novemu branju v teatru, le ugotavljam, da se je pač zdaj delo v gledališču spremenilo, nov slog, ali kaj, bi temu rekel. Samo jaz nisem za tak novi slog, enostavno ni mi všeč. Sem za to, da se avtorja spoštuje, tako kot je to bilo nekdaj in najbrž bo spet vse prišlo znova nazaj. Zdaj režiserji delajo proti besedilu in ne z besedilom. Jamnik je že take vrste režiser, ki še ostaja veren avtorju besedila, zato sem se tudi dobro počutil v kranjski ekipi. Enostavno je bral Pinterja, ni pa bral sebe proti Pintcrju, kot je sicer danes v modi in to mi je zelo všeč. Dosti bolj kot pa sodobna gledališka improvizacija, pri kateri se režiserji požvižgajo na avtorja, razbijejo delo in se na ta način 'avtorsko' uveljavljajo. Ker pač niso dovolj ustvarjalni, da bi sami ustvarili svoje delo, gredo in pokvarijo drugo igro."
pač v vrsto igralcev, ki niso vezani na nekatere zveneče vloge. Ni me na primer nikoli zanimal Hamlet do te mere, da bi ga hotel igrati. Vloge pač ne izbiram po tem, kako imenitna je, pač pa po tem, če je zame zanimiva. Morda to res ni tako slavno, kot pa igrati Hamleta, s tem se pač pride v gledališko zgodovino. Toda tudi Polonij je zanimiva vloga in to sem igral. Je pa tako, da mora tudi igralec nenehno sklepati kompromise - kot tudi sicer v življenju vedno delamo - in se prilagajati igralski skupini, s katero
pač delaš. Sicer pa se mi zdi, da morda res nisem še naredil vsega, kar bi lahko, pa ne mi-
lJQ Mravlja ^
ffA ZAHODU NIC NOVEGA?
Al
pJZ* /'?,v*' prvski zbor France Prešeren Kranj v Zvezni Uf>ltkt Semčiji in na Švedskem.
*bor('c't lc,°šnje sezone je bil zares v švedskem slogu. Najprej dirj >VlH'ski seminar in odmevni koncerti s priznanim švedskim Pub|jLni?Jn Ericom 1 riesonom, nato pa gostovanje v Zvezni re-U j '   cmc^J' 'n na Švedskem.
Pa sam a 5010 zajemali sapo po Ericsonovem odhodu, nato Avs|r;1(> sc veselo zbasali \ avtobus m odfrleli. Nočni skok preko '^trii C ncra/l""'l'N° zadrževanje »vzhodnjakov« tudi n.is na t>0 y »črnski mc|i: MUnchen zviška ignoriramo in se ustavila. (j|V,i,.n^CM1 srednjeveškem mestu Kotenburg blizu NUrnber-amo "n°. kako morajo biti urejana stara mestna jedra, ogle-*Cin0 S,' muzcj tudi srednjeveških mučilnih naprav m si prive 'Unintt ' Brucknerjevo Avc Mariti v rotenburški cerkvi in P0(Cni    ' "a mestnem tigu
[kinj ^aPrej do VVittna, kjer se srečamo s starimi prijatelji, mo-0|>ttn m GlUck auf! VVittcn Bomerholz in zapojemo na V^ihu'? V lncs,m koncertni dvorani, po kakršni v Kianiu zaman Kr'iitiM|'' '"'' '' 'sto let VVitlcnčanom smo se predstavili s pTO "»ttž ' ^' K 1 |r ' ,li,mi izpilil I ne I neson. le da tokrat z našim r°du  C|,). n.i klavupi pa nas |c spreinl|.ila domačinka kitajskega
^•slcd
K?Pnent'' ('a" niU'alju|emo pot preko Danske na Švedsko po i     ko" P° morlu- P° kopnem, po morju in spet po kopnem.
uJe cerk P°slaJa Jc Nybro ■ mesto na iiigu Švedske I am de vKr;,n. Vc,n mešani zbor. ki |c pred dvema letoma gostoval tudi ^r°,cMan (L,0sll,el|' *o nam pripravili dva celovečerna koncerta v
j©j) 1 Ctrk^ ih v Nvbni in Mdnstciusu ter opoldanski HI
5Prcm|..| nicl v Kalmaipi  Povsod so poslušalci z zanimanjem Pesmi s   Kilic koncertiranje in tudi slovenske umetne in ljudske ^ti Sm° h||e deležne zadostne pozornosti  Švedskim poslušal a,|Usl°|SC Podstavili z deli ( laudia Monteverdiia. lacobusa ' J'>kuh.i  K-,.,   I o|/(-ia  I ebiča. Uroša Kreka. Angleža
Kalpha Vaughana VVilliamsa, Šveda Oscarja Lindberga, Finca l.inojuhanija Rautavvaara in slovenskimi ljudskimi pesmimi. Kot pravi gostje smo vedno dodali tudi dve švedski ljudski pesmi. Seveda smo se šli tudi turizem. Mesto Nvbro ima 14.000 prebivalcev in jc zagotovo tipično malo švedsko mesto. Povsod je dovolj zraka in prostora, v mestu jc raje manj kot preveč prometa, mestno središče je namenjeno le pešcem - nakupovalcem. Hiše so majhne, lesene, saj Švedi svojega visokega življenjskega standarda ne kažejo v zidovih. A imajo vse: cerkev, mladinski hotel, kamp, kitajsko restavracijo... življenje teče lepo in brez naglice, ljudje so prijazni in Kranjca srečaš povsod - tudi v Nybru jih je kar nekaj. Tem so se ob slovenskih ljudskih pesmih še posebej zarosile oči.
Nybro z okolico je center švedske steklarske industrije Obiskali smo eno izmed steklarskih tovarn v Orreforsu in posebej ženske smo se dodobra navzdihovale nad bogastvom oblik švedskega kristala I udi marsikatero kranjsko gospodinjstvo bo obogateno z njihovimi čudovitimi izdelki.*
Poleg Nybra smo si ogledali še zgodovinsko mesto Kalmar z mogočnim renesančnim gradom in se po najdaljšem evropskem molu (> kilomeiiov popeljali na drugi največji švedski otok Oland, prebogat z različnimi živalskimi in rastlinskimi posebnostmi. Pravijo, da jc otok gotovo »priplaval*- i/ Sredozemlja Vračanje domov je trajalo dva dni in dve noči vse v avtobusu. A pestrosti je hil<> tudi tu dovoli. Velikanski trajekti, ki prevažajo avtobuse, vlake, tovornjake, osebne avtomobile in ljudi med Švedsko in Dansko, so ena sama \rlik.i brezcarinska prodajalna in prav nič težko se ni izgubili v njih Dansko glavno mesto Ko-benhaven nas je ob mraku k sreči pričakalo z že zaprtimi trgovinami tako da smo lahko tudi le v treh urah začutili njegov utrip, sc navdušili nad njim in sklenili, da se bomo z njim še srečali. Ko zapu ivedamo, da se |c  (ni I v ropa med
tem Ipremenilt l'n-.l tremi dnevi smo potovali skozi eno NemČi-|o, zd.i| smo \ združeni Na Zahodu jc le nekaj novega
slim ravno na vloge, pač pa na vse, kar zadeva teater."
Kakšna se vam zdi sedanja podoba slovenskega teatra? Ob vrsti novitet še vedno ne pozabljamo na klasika, na Cankarja?
"Slovenska dramatika je bila v zadnjih letih zelo uspešna, ni dvoma. Cankarja še vedno igramo, najboljše, kar se danes lahko naredi, so seveda Hlapci - zaradi aktualnosti. Za gledališče je vedno dobro, da se takoj odziva na dogajanja v družbi. Kako se bodo sodobni pisatelji in dramatiki odzivali na stvari, ki se zdaj dogajajo, ne vem. Občutek imam, da so vsi še majčkeno zbegani. Vsi smo pač hoteli imeti novo družbo, demokracijo, zdaj pa spet nismo čisto zadovoljni. Smo še navajeni, da smo v časih socrealizma, kakor ga že imenujemo, stvari pripovedovali v metaforah, _ko naravnost nismo smeli reči. Ne vem, če je to, kar se zdaj dogaja v družbi, kaj posebno zanimivo za gledališče. Za Partljiča in njegove ostre komedije je materiala vsekakor dovolj."
Se vam zdi, da se bo gledališče bolj obrnilo h klasiki kot doslej?
"Mislim, da ne, klasika je bila vedno del teatra in bo tako tudi naprej. Gledališče in mi vsi bomo zajeli sapo in vse bo šlo lepo naprej. Se bodo nastajale dobre igre; ta čas jih pač ni, toda nastale bodo, zagotovo."
Kar nekaj časa ste ob igranju še predavali na Akademiji za gledališče, radio, film in TV. Ali je učenje drugih o igralstvu bogatitev samega igralca?
Vame je bilo to delo zanimiva izkušnja, pri kateri pa sem spoznal, da dveh stvari naenkrat ne morem dobro opravljati. Za vso univerzo velja, da profesorji veliko bolj hodijo okoli, kot pa predavajo študentom, sai se morajo kot univerzitetni profesorji potrjevati. Pri igralskem poklicu jc to vse še toliko težje. Dobro sem čutil, da me študentje potrebujejo, po drugi strani pa nisem mogel biti kaj dosti na akademiji. Včasih je bilo drugače, ko so bili znameniti igralci lahko tudi profesorji na akademiji, saj so se lahko potr-
pravljanje. Vzgajati je pač treba z ljubeznijo, z odnosom do ljudi, ki te poslušajo, ne pa z odnosom oblastnika, ki se izživlja nad tistimi pod sabo -učenci, študenti. Idealno je, če si učenec izbere učitelja, pri katerem se hoče učiti in obratno. Če bi jaz imel take možnosti, bi se marsičesa lahko bolje naučil, sicer pa nas je večina imela take izkušnje s šolo."
Bi imeli zasebno igralsko šolo? "To bi bilo sicer idealno, to so imeli nekdaj in še imajo drugod po svetu. V šolo bi prišli tisti, ki bi izbrali mene za učitelja in sam bi izbral svoje učence. Sicer pa - to je le predpostavka. Mislim, da sem že prestar za kaj takega, naj to delajo mlajši. Danes tako ali tako ne bi imel za svoje študente niti minute časa, oddan sem na vse strani. Glejte zdaj igram v Prešernovem gledališču, hkrati snemam nadaljevanko za hrvaško televizijo Dirigenti in muži-kaši... Morda kdaj kasneje še kaj takega pride na vrsto. Toda kdaj kasneje?"
Imate še kaj časa za politiko? Pred volitvami ste se angažirali pri tem oziroma je politika angažirala vas.
"No, res je politika izbrala mene, sicer pa smo bili bolj ali manj vsi z bolj znanimi imeni vaba za volilce in to pri vseh strankah na enak način. Pa nič hudega. Mislim pa, naj se s politiko ukvarjajo tisti, ki se na to spoznajo."
So politiki tudi igralci?
"Ne, igrati v življenju ali na odru - to je velika razlika."
Je igra na odru resnica?
"Kar je na odru, je resnica. Tu ni pretvarjanja, vse, kar naredim, moram narediti z največjim poštenjem, kar ga premorem. Tudi če igraš nekaj, kar je v nasprotju s tvojim siceršnjim prepričanjem v življenju, je to treba zares in pošteno zaigrati, kot da je vse to res in tvoje, tvoja resnica. Težko z besedami povem vse to, nisem noben teoretik. Oni znajo lepo povedati, pa jih tudi večkrat ne razumemo - tako kot mene ne. V vsaki vlogi je pač treba poiskati
jevali le z eno vlogo na leto. Današni igralec pa ima še televizijo, film, vse to nas priklepa in posrka ves čas in tudi ena gledališka vloga sploh ni dovolj.
Nasploh pa šole ne maram. Vzgoja je tako pomembna stvar v življenju, da ne sodi v tako birokratske okvire kot šola je. To me je tudi ves čas mojega pedagoškega dela* tudi molilo, pa predpisi, pa samou-
resnico, ki je seveda dobra ali slaba resnica. Toda do vsake je v pravem igralcu neka velika toleranca, močno razumevanje do vsega sveta, do ljudi, do vseh resnic. Ce nekaj igram, potem moram tisto verjeti, da potem gledalci verjamejo meni, v bistvu pa verjamejo resnici. Morda sc sliši zamotano, pa ni. Zato tudi gledalci hodijo v gledališče. In mi igralci tudi."
Foto: dorazd Simik
(M)IM§5WIEIIGLAS 18. STR A N
OBVESTILA, OGLASI
Petek, 19. oktobra 1990
MI SMO Z VAMI!
Zato smo tu.
Da bi vam olajšali iskanje prt gradnji ali obnovi doma.
Tu smo.
S celovito ponudbo gradbenih materialov, stavbnega pohištva, keramičnih Izdelkov. Z resnično veliko Izbiro blaga.
MI SMO Z VAMI V VAŠEM MESTU!
l g ivi sds
Krar\j - Primskovo tel.: 26-076 ali 23-949
Odprto vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
VSAK DOBER GOSPODAR NIMA SVOJE IMOVINE SAMO ZAVAROVANE, AMPAK TUDI VAROVANE!
Prvi korak vsake zaščite premoženja temelji na spoznanju potrebnosti po zaščiti in po pravilni izbiri različnih metod, kombinacij ukrepov, storitev in sredstev.
2
V podjetju Varnost Kranj imamo sposobno ekipo sodelavcev -strokovnjakov za prepoznavo in odpravo nevarnosti, ki grozijo vaši imovini. Na voljo smo vam^vsemi nasveti in uslugami.
Z dolgoletnimi izkušnjami in s pomočjo najmodernejših tehničnih pripomočkov opravljamo:
tpreventivno fizično - tehnuno varovanje premoženja pred uničenjem, poškodovanjem in drugimi nevarnostmi
sodobno in varno prevažamo in spremljamo denar v gotovini, zaupne dokumente, vrednostne papirje, dragocenosti ipd. / JL    lastnimi sodobnimi namenskimi vozili
►
♦
nudimo vse vrste tehnično - elektronskega varovanja industrijskih objektov, prodajnih in skladiščnih objektov, stanovanjskih hiš, stanovanj, i možnostjo povezave na računalniško operativni center »INFRANET« sistema z intervencijskim ukrepanjem.
■ Pokličite nas po tel. 28-684,22-762, telefax 22-726 Nudimo vam usluge evropske kvalitete!
V sodelovanju z zavarovalnico TRIGLAV
VARNOST Kranj, p. o. Podjetje za varovanje premoženja C. JLA 16, Kranj
Žkv, — Volna — Qdk > —Volna izredna ponudba - vse uvoz
3500 različnih gumbov 3500 različnih mans sukancev
500 različnih nians zadrg od 12 do 70 cm
oktobra še dodatna presenečenja!
MLAD
VOZNIK \P-
»VIC « - MLADI VOZNIK d. o. o., Podjetje - Center za izobraževanje voznikov vozil na motorni pogon Zlato Polje I, 64000 Kranj
Obvešča kandidate, da vpisuje v tečaj CPP s tehniko vožnje za A in B kategorijo. Kandidati z že opravljenim tečajem lahko takoj začnejo s praktično vožnjo na novih vozilih Ci-troen AX. POZOR!
V mesecu oktobru 1990 boste odšteli za eno uro praktične vožnje samo 130,00 din, dijaki in študentje pa 120,00 din. To pa še ni vse!!!
Za vse dodatne informacije pokličite po Lil.: 23-619 vsak dan med 8. in 16. uro, ob sobotah med 8. in 12. uro. Pokličite, pričakujemo vas!!! Čakata vas strokovnost in prijaznost!
KMETIJSKA TRGOVINA Cegnar
Franc Cegnar
Virmaše 80 64220 Skof)a Loka Tri: 064/633-881
Spoštovani,
odprli smo novo trgovino z namenom, da vam prihranimo čas in denar. Naša ponudba je sedaj šc skromna, vendar pa jo bomo z vašimi željami obogatili.
Trgovina je odprta:
vsak dan od 8. do 17. ure
ob sobotah pa od 8. do 12. ure
Za obisk se priporočamo!
gozdno gospodarstvo bled
Mehanična delavnica Spodnje Gorje 1 Telefon 064/77-313
Lastnike traktorjev, kamionov, gozdarske in kmetijske mehanizacije
OBVEŠČAMO,
da v naši delavnici popravljamo in servisiramo vso našteto mehanizacijo. Popravilo vam bomo naredili hitro in po konkurenčnih cenah.
NA VAŠO ŽEUO PRIDE NAŠ MEHANIK TUDI NA TEREN.
Pokličite nas po telefonu 77-313 vsak dan od 6. do 14. ure (tudi ob sobotah).
Prepričajte se o kvaliteti naših uslugi
Ženska oblačila, ki polepšajo jesen in naredijo zimo toplej^J
Gorenjska oblačila a Podjetje sa proizvodnjo tenske konje ^ 64000 Kranj, Cesta JLJ $ Telefon: (064) 26 261; TeJex: 34628; Telefa*
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Gozdarstvo v primežu starih zakonov in pričakovanih sprememb
Gozdarji zavračajo očitke, da so
osiromašili gozdove
* Gozdnem gospodarstvu Kranj zatrjujejo: "Čeprav se zdaj seka več, kot se je pred tridesetimi leti, so lesne zaloge višje za 70 odstotkov."
Kranj, 16. oktobra - Da je gozdarstvo v Pohodnem obdobju in v nekakšnem prime-Zu starih zakonov in pričakovanih sprememb, se kaže na različne načine, v Gozdnem gospodarstvu Kranj med drugim tudi v fem, da se je precej zmanjšala oddaja lesa 12 zasebnih gozdov, da je zakon o začasni prepovedi sečnje lesa zajel polovico družbe-™,n gozdov, da stari zakon velja samo še formalno, novega pa ni... O teh in drugih gozdarskih vprašanjih in problemih smo se Pogovarjali z Milošem Martinovičem, direktorjem Gozdnega gospodarstva Kranj, in J«»ezom Ponikvarjem, direktorjem TOK-a preddvor.
Kaj sta povedala o... ...o oddaji lesa
. Tn četrtine slovenskih gozdnih gospodarstev nima problemov z odkupom lesa ^zasebnih gozdov, v kranjskem je ta problem precejšen. Ponavadi smo do sredine °*tobra že 85-odstotno izpolnili letni n«|črt odkupa lesa pri kmetih, letos smo za šele pri 60 odstotkih. Gre za izpad *°-000 kubičnih metrov lesa. Čeprav za-*°n formalno še velja, so nekateri razpra-
c 0 prostem trgu z lesom razumeli, kot da |e ,lr8 že prost, drugi ne sekajo in čakajo, *aJ bo prinesel novi zakon. Da oddaja za-
staja za načrtom, smo precej krivi tudi
arn>, ker smo maja in junija zaradi likvidnostnih težav lesne industrije plačevali les
ele v 70 do 90 dneh. Junija so se razmere ■^Miko izboljšale pa tudi v gozdnem go-
Podarstvu smo spoznali, da dolgi plačilni
°ki odbijajo kmeta od oddaje lesa.
^vgusta in septembra nam je že uspelo. ,a Slho roke nekoliko skrajšali, zdaj pa
J* tako, da kmetje dobijo denar za odda-
?' fel te po 20 do 25 dneh. L 'pumo. da 0 tako tudi v prihodnje, vendar lahko
f°^io upamo, ker smo odvisni od tega. v <>hki> dneh dobimo denar od lesne indije in ludt sicer od tržnih razmer.
...o oskrbi z lesom
Lesa, še zlasti kakovostnega manjka, in je po njem precejšnje povpraševanje. Tudi tako opevani uvoz lesa od vetrolomov v Švici, Nemčiji in v Franciji ne more nadomestiti domače surovine pa tudi finančno ni tako zelo zanimiv. Kličejo nas kupci iz Italije, sprašujejo po goleh, ponujajo tudi za 20 odstotkov višje cene, kot so bile doslej, vendar jim ne moremo ustreči.
...o cenah
Cene hlodovine smo v zadnjem času dvakrat povišali. Avgusta smo jih povečali tako, da smo v svojo škodo in škodo gozda zmanjšali prispevek za biološka vlaganja, za gozdne prometnice in za gozdarsko službo s 33 na 25 odstotkov, oktobra pa smo jih dvignili še za deset odstotkov, razen za celulozo, za katero nam v predelovalnih obratih zatrjujejo, da je že zdaj predraga.
...o moratoriju
Zakon o začasni prepovedi sečnje v lastniško spornih družbenih gozdovih, ki ga je slovenska skupščina sprejela julija letos, je v Gozdnem gospodarstvu Kranj zajel približno polovico vseh družbenih gozdov: v tozdu Škofja Loka 70 odstotkov, v tozd Preddvor 50 odstotkov in v tozdu Tržič 30 do 35 odstotkov. Samo letos bo izpad dohodka 10 milijonov dinarjev, za milijon dinarjev smo na republiko že postali zahtevo za povračilo izdatkov, ki smo jih imeli zaradi moratorija. Letos bomo še nekako preživeli, tudi na račun manjše skrbi za gozd, vprašanje pa je, kaj bo v prihodnjih letih.
Ker je moratorij sprejela skupščina, smo ga gozdarji sprejeli kot ukrep, ki ga je treba spoštovati, vendar smo pričakovali, da bo vlada hkrati sprejela tudi nekatere druge ukrepe in predvsem odgovorila na vprašanje, kako naj gozdarstvo dela in se organizira v prehodnem obdobju, kako bo država na korekten način reševala problem odvečne delovne sile...
...o spremembah gozdarske zakonodaje
Zavzemamo se za ločitev strokovnega gozdarskega dela od podjetništva in za ustanovitev javne gozdarske službe, ki bi skrbela za strokovno gospodarjenje z zasebnimi in družbenimi gozdovi in za uveljavljanje družbenih interesov. Kot kažejo razprave, je za zdaj najbolj problematično, kako zagotoviti denar za vlaganja v gozdove, ki so zaradi naravnih ujm in umiranja potrebni še večje nege in varstva kot doslej. Na kmetijah, ki so življenjsko odvisne od gozda, bržkone ne bo težav pri strokovnosti gospodarjenja, težje bo tam, kjer jim je gozd samo lastnina. Na območju temeljne organizacije kooperantov Preddvor je šest tisoč lastnikov gozda, med katerimi je samo pet odstotkov takih, ki imajo več kot deset hektarov gozda. Razdrobljenost je velika, povprečna gozdarska posest obsega 2,4 hektara, podobno pa je tudi na drugih območjih gozdnega gospodarstva.
...o prosti prodaji lesa
Gozdarji ji ne nasprotujemo, že pred leti smo jo zagovarjali in jo še zdaj. Bojazni, kaj bo prinesla prosta prodaja, ni med nami, več jo je med kmeti, ki vedo, da s prodajo kakovostnega lesa ne bo problemov, sprašujejo pa se, kdo bo odkupil tudi slabši, manjvredni les. Za zdaj še nismo slišali za trgovca, ki bi se ukvarjal s preprodajo celuloze, goli, tanina, v Gozdnem gospodarstvu Kranj pa je približno polovica lesa slabše kakovosti.
...o očitkih
Gozdarji ne moremo sprejeti očitkov, da smo z gozdovi slabo gospodarili in da smo jih osiromašili. Kako smo gospodarili, dovolj pove podatek, da zdaj sekamo več, kot smo pred tridesetimi leti, zaloge lesa pa so 70 odstotkov višje kot nekdaj. ...o denacionalizaciji Procesa ne zaviramo in ga ne bomo, želimo pa, da bi bilo vračanje razumno in postopno in da bi gozdove najprej dobili tisti, ki so od njih življenjsko odvisni. Prednost bi morali imeti kmetje, kazalo pa bi razmisliti tudi o tem, da bi z gozdom gospodarsko okrepili manjše kmetije in "polkmetom" omogočili, da ostanejo doma in sprostijo delovna mesta v tovarnah. • C. Zaplotnik
^trajk v kranjski Mlekarni
Nezaupnica vodstvu
Kr
lEJjJ oktobra - Nezadovoljstvo z vodstvom, ki se je med delavei Pr(rC"'°r Mlekarne zadnja dva meseca samo stopnjevalo, je v torek *J*i»i H * (opozorilno) itavko, med katero M delavei s tajnim glasovali ud .1*1' ne/*uPn'«.'"» celotnemu vodstvu. Od 85 delavcev, kolikor se jih Mvj l'*"o glasovanja, jih je bilo 77 za odstop vseh pelih članov vodji di ^r,<r'v;l V* f* odstop Minil Ko so bili znani rezultati glasovanja, <te|„v. ur Miro Križnar skupaj z ostalimi člani vodstva pod pritiskom || D odstopu. Delavski svet je na seji v sredo imenoval dva nova čla-^*U»\l. "ikupščlne Mlekarne in za v.d. direktorja predlagal Ivano
«i> |,V5C' K* J" J«' skupščina, v kateri so štirje predstavniki Mlekarne in *toje>>Dn'k Mercatorja, tudi izvolila. "Mlečni udar" ni povzročil za-v Predelavi in motenj v oskrbi.
v<Hij lckarn'*ki siiulik.ii. ki ,m "Polj,'."'1 S"<-<^. K v lo.ek sta\ko or8an'/iral opozorilno tevalj ' t1il k-iK-n s«' delavci /.ili i|ll>(1, "" vodstva i/holjš anjc od> in obveščanja in mu tudi
Krn/,]
raln0    ' "a hudo začeli / gene
'CJ *«SUk Vr° ,)oK°llkl v. sc pot PrjJi, „K,<li po s\o|c. delavcem so
50 s tr^t™^'' 11,1,1 k"K,|K. kl ',k'ot|i |n prikolicami za-
hlokirali dostope do Mlekarne Kasncic se |e i/kazalo, da pomoć kmetov, ki že nekai časa /uhteva-|i< v Mlekarni enako pomemben delež, kot ga ima Mercator, ah še vcč|cga, niti ni bila potrebna, ker so delavci na tajnem glasovanju i/iekli nezaupnico vodstvu, v imenu katerega jc kasneje direktor podpisal odstop Delavcem jc pri organiziranu! stavke in pri se-
stavljanju pisnih zahtev pomagal tudi kranjski občinski sindikat, ki ga vodi Jože Antolm.
Sindikalni zaupnik Joža Mudit je povedal, da so se delavti Mlekarne odločili za štrajk in za nezaupnico vodstvu zaradi slabih medsebojnih odnosov, vodstvene samovolje, "strategije", ki predvidevat, da bi se mlekarna več ukvarjala s prodajo kot s predelavo odkupljenega mleka, last ni-n jenja, ki naj bi se v podjetju že začelo, čeprav še ni zakonskih rešitev (vodilni bi po statutu postali družbeniki, če bi v enem letu vplačali 50 000 dinarjev). Veliko očitkov jc bilo tudi na račun nizkih plač nekaterih in visokih drugih pa na to, da del statuta ni bil sprejet po legalni poti...
Miro Križnar jc torkov "udar" V Mickami komentiral takole: "Dogodki so posledica spremenjene "strategije", po kateri naj bi klasično industrijsko mlekar no. ki ima z.i glavni cilj predelavo mleka, preoblikovali v tržno ekonomsko organizacijo, ki bi dala poudarek ekonomiki in prodan  Iakšno usmeritev je potrdi
la tudi skupščina Mlekarne, ki je najvišji organ upravljanja; niso pa jc sprejeli nekateri sodelavci, predvsem v tehnično-tehnološki službi ne, ker bi to zahtevalo prilagajanje tržišču, opuščanje nekaterih dejavnosti in spremembo določenih proizvodnih programov. Spremenjena strategija je bila očitno za nekatere prevelik izziv, kar se je med drugim močno odražalo tudi v velikem odporu do privatizacije dejavnosti, ki za mlekarno dohodkovno niso zanimive. Delavskemu svetu sem že pred desetimi dnevi ponudil odstop, če se ne strinja s "strategijo", vendar se ne ta organ ne sindikat nista opredelila in sta počakala na zunanjo podporo, ki je v torek odigrala najpomembnejšo vlogo; treba pa je tudi reči, da je osnutek zakona 0 privatizaciji spodbudil možne družabnike Mlekarne k takojšnjemu ukrepanju. Čas bo tudi pokazal, ali so bili očitki kmetov in zadrug o tem, zakaj se jc Mlekarna najtesneje povezala z Mercaiorjem, upiavičeni ali ne" • C. Zaplotnik
v si0.
8i zavt;K\t|c) ustanovitev mlekarskega centra
**° mleko "teklo" mimo domače mlekarne?
vljeni prisluhniti zahtevam kmetov oz. zadrug, se v Slogi že dogovarjajo o (dolgoročnem) odkupu mleka z nekaterimi mlekarnami
V
n*"'^]«! r"*' °k'",,IU V ^ranijski Slogi, ki je za zdaj še zadružna nr L*'"Kotu ,.'"r,,njskc kmetijske zadruge, po novem letu pa bo sainostoj-
r'v" to i I" '■' '»plete »*ed zadrugami in M-Mlekarno najbolj
*^ruK»h š ^ '''' /rtll,m ° P»djctjih sprejet že lani, medlem ko zakona o t v a *t<,,,,) ni. Kranjska Mlekarna je to i/koristila, se rtorgani-h **'e* T"l**K * k>,crl in,u N,«r*»«"f P«» finančni transakciji 25 odstoji 'n ki »O pomagali posodabljali nekdaj zadružno mlekarjih 2J**Ji*)0 več kol tri četrtine odkupa, pa nič. V Slogi (in ludi v d***11" rt r * "i1*" *' * %" """'"j*. J* n* "v Mlekarna morala organizirali v
'0de|ej(j      v kateri bi kmetje oz. zadruge imeli najmanj rnakovre-^      'n vpliv) kot predelava in trgovina, če že ne nekoliko večjega.
fc^tSSlSS Pred,M« zadru-
Dr "Mo      " kMI,,"m   kl - " gH*   ^.vn, od pnieje
da bi ustanovili V*S*L mlck'"vk. ccnici. i^Mlere,,. tJ.eno«Hlgo\t>rnost|o
Mvkl delež, /udruga in
inlek.ii na pa pieostalega Mai ian Roblck, direktni ( .oicniskc kine 111 s k c zadruge - T/.O Sloga. ie v torek, 4e pred štrajkom v Mlek.n ni, povedal, da bi bilo ustumivlju-nič takšnega centra povsem nesmiselno, saj kmetom ne bi zago-tovil vpliva na poslovno politiko
Kar zadeva reorganizacijo zadruge. Marjan Roblck pravi, da so o tem sicer ie razpravljali na zborih kmetov, da pa zdaj čakajo predvsem na republiški zakon o zadrugah. Prve razprave o višini zadružnega deleža so pokazale, da je večina za dinarsko vrednost 100 mark, nekaten km, t/e m tudi direktor pa zagovarjajo slalis<Ke, da bi le vtš/i dele: naredil selekcijo in zaostril odgovornost .' 11 dobro poslovanje. Marjan Roblck ocenjuje, da se bo v tđdrUfO včlanila mani kot polovna kmetov, steer pa razmišljajo, da bi zaradi kmetov s Kokre, Jezerskega in besntškega območja organizirali v okviru zadruge tudi gozdarsko enoto, ki bi se ukvarjala s prodajo in delni/ tudi v predelavo lesa.
Mlekarne, ob lem pa sc jim tudi zdi nepošteno, da bi Mlekarna v družbo pritegnila le večje kmete, medtem ko bi manjše pustili« za-d i ugani
Kci v  Mlekarni niso pnpia
v Sloveniji in v drugih republikah. Marian Roblck pravi, du je v Slovcni 11 lictt trideset odstotkov mleka preveč, da pa ga drugod v Jugoslaviji še manjka. • C. Zaplotnik
Med starim in novim
Gozdarski sistem s kardeljansko-samoupravljalsko organiziranostjo, kakršna je veljala vrsto let, in s katero niso bili zadovoljni niti gozdarji, se podira; na "ruševinah" pa nastajajo zametki novega, s katerim naj bi se v Sloveniji približali dobrim evropskim zgledom. Za gozdna gospodarstva zdaj ni lahko, so v nekakšnem prehodnem obdobju, ko vsaj formalno še vedno velja zakon o gozdovih (gozdarji pa naj bi bili pni, ki bi ga spoštovali), praksa pa na podlagi najavljenih sprememb ter novih rešitev in spoznanj že ubira svoja pota. Da bi bilo prehodno obdobje še težavnejše, sta prispevala zakon o začasni prepovedi sečnje v lastniško spornih družbenih gozdovih, ki je v kranjskem gozdnem gospodarstvu zajel polovico družbenih gozdov, v blejskem pa še precej več, ter napovedi o vračanju nacionaliziranih, zaplenjenih ali kako drugače krivično odvzetih gozdov prejšnjim lastnikom. Vrelišče dviguje tudi spoznanje, da se bodo gozdna gospodarstva po vseh lastninskih, organizacijskih in drugih pretresih znašla pred težko rešljivim problemom,, kam z odvečno delo silo. Nekatere ocene kažejo, da jih bo polovico preveč, najbolj "črne variante" pa napovedujejo, da bo presežek še večji.
Čeprav je pogosto slišali očitke, da gozdna gospodarstva nasprotujejo gozdarskim spremembam, pa je vendarle treba reči, da so nekatere spremembe, za katere je dala pobuda kmečka zveza, sprejeli "odprtih rok", tudi zato, ker so jih poskušali že uveljaviti v preteklosti, a jim politika tega ni omogočila in dovolila. Samo en primer: čeprav so gozdarji po tihem podpirali ustavno opredelitev, češ da je les edini "pridelek", ki ga mora kmet obvezno oddati gozdnemu gospodarstvu, pa sicer niso bili zadovoljni z zakonsko rešitvijo, da so strokovno gozdarsko delo. trgovina z lesom it< nadzor pod isto streho in da se gozdarji (naenkrat) pojavljajo v treh različnih vlogah - kot strokovnjaki, trgovci in policaji. Seveda pa iz enotnih stališč ob nekaterih vprašanjih še ni mogoče sklepati, da se gozdarske spremembe uveljavljajo brez odporov in da ni več razlik v mišljenju. Nasprotno: razlike so, tudi med člani komisije, ki naj bi pripravila osnutek novega gozdarskega zakona. Kdaj bo ta zakon ugledal luč sveta, je težko napovedati, še posebej zato, ker je sedanji zakon nastajal kar sedem let. Hiteti tudi zdaj ne kaže, bolje bi bilo, če bi za prehodno obdobje sprejeli začasne rešitve, potem pa v miru napisali nov zakon. Slabo bo, če ga bo pisala politika, in dobro, če bo imela glavno besedo stroka. • C. Zaplotnik
Gospodarjenje z divjadjo
Uskladiti medsebojne interese
Ljubljana, 16. oktobra - V Sloveniji je približno 23 tisoč lovcev, ki v 411 lovskih družinah upravljajo z več kot poldrugim milijonom hektarjev lovnih površin. Člani slovenske lovske organizacije, ki deluje že 83 let, so v preteklosti uspešno opravljali svoje poslanstvo, so med drugim ugotovili na skupščini Lovske zveze Slovenije konec minulega tedna v Ljubljani.
Na letošnjem zboru so tudi ocenili, da je lovska organiza :ija sposobna skrbeti za živalske vrste in izpolnjevati vse zakonsko predpisane naloge v zvezi s tem. Oceno so podkrepili z ugotovitvijo, da je našim lovcem uspelo ohraniti nekatere živalske vrste, ki so drugod večinoma izumrle; to gotovo ne bi bilo mogoče brez strokovnega in načrtnega dela. Zato so odločno zavrnili očitke iz vrst gozdarjev in kmetov o čezmernem naraščanju divjadi zaradi nesposobnosti lovcev. Za takšne razmere so med drugim krivili tudi večletne mile zime, zaradi cesarje bila okrnjena naravna selekcija divjadi.
Obenem so na skupščini sklenili, da bo Lovska zveza Slovenije predlagala republiškima sekretariatoma za kmetijstvo in gozdarstvo sodelovanje pri oblikovanju nove zakonodaje. Le tako bo namreč moč /gladiti dosedanje nesporazume okrog števila divjadi in uskladiti medsebojne interese pri gospodarjenju z živalskimi vrstami. • S. Saje
REALIZACIJA INVESTICIJ OD IDEJNEGA PROJEKTA DO KUUĆA V ROKE INFORMACIJE 064/77-278
VIDEOTEKA
P AL M A
Pujerjeva 3, 64208 Šenčur
KMEČKI 8TR0J
TRGOVINA Z NOVO IN RABLJENO KMETIJSKO MEHANIZACIJO
PO ZELO UGODNIH CENAH NUDIMO NOVO KMETIJSKO MEHANIZACIJO TRAKTORJE ZET0R, IMT, URSUS, DEUTZ, CISTERNE CREINA, TR0SILCE KI-PER PRIKOLICE, GOZDARSKO MEHANIZACIJO, VSE VRSTE RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE (Na žel|0 stranke prevoz organiziramo sami) OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O PESTRI PONUDBI IN KONKURENČNIH CENAH
INFORMACIJE:
FRANC GUZEU
SV. BARBARA 23, SKOPJA LOKA tel.: 064 622-575
IN/I
Kmetijstvo Kranj
Drevesnica
Slražišce. Knžnaneva pot 4, tel. 21-600
• SADIKE OKRASNIH RASTLIN
primerne za vrtove, grobove in korita
• STROKOVNI NASVETI
vsak petek in soboto, pri urejaniu vrta in izbiri sadik Obiščite nas!
SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO
UREJA: VILMA STANOVNIK
jat AVTO
MOBIL ~SKI TRG
(Pre)visoke cene
Kranj, 14. oktobra - Tudi za jesenske avtomobilske sejme rabljenih avtomobilov na Gorenjskem sejmu v Kranju je značilno vse, česar smo že vajeni. Brezbrižnost organizatorjev, skromna ponudba in visoke cene so se pokazale tudi minulo sončno nedeljo. Prodajalci so zaradi sejma stanovanjske opreme imeli to korist, da so jo tokrat odnesli brez parkirnine, vendar se jih je kljub temu nabralo le okoli trideset. Kot ponavadi je bilo naprodaj največ polizdelkov kragujevške Zastave, ponašali pa so se z nenormalno visokimi cenami. Tako je neka p-odajalka za svojo "bolho" hotela kar 15.000 dinarjev, deset metrov naprej pa je bilo podobno čudo iste starosti naprodaj za borih 9.800 dinarjev. Takšnih primerov je bilo še nekaj, tako, da ni čudno, da ni bilo prodano skoraj nobeno vozilo. Med boljšimi avtomobili je bil naprodaj Alfa Romeo 33 1.3 S, letnik 1986. Cena: 96.600 dinarjev.
Cene rabljenih avtomobilov na kranjskem sejmu
Tip vozila	letnik	cena (v din)	cena (v DEM)
Renault 4 TL	19 78	9.800,00	1.400
Renault 4 TL	1978	14.000,00	2.000
Fiat 126 P	1980	9.800,00	1.400
Fiat 126 P	1980	15.000,00	2.143
Fiat 125 P	1981	22.400,00	3.200
Zastava 101 55 GTL	1986	42.000,00	6.000
Yugo 45	1984	20.200,00	4.600
Alfa Romeo	1986	96.600,00	13.800
B A
Abanka d d Ljubljana
Z DENARJEM POSLUJEMO PODJETNO!
Letne obrestne mere za vezane dinarske vloge občanov
nadJ mesece	25%
nad 6 mese/ev	26%
nad 12 mesecev	27%
nad 24 mesecev	28%
nad J6 mesecev	29%
Dinarske hranilne vloge na vpogled	10%
Tekoči in iiro računi občanov	9%
VPLAČILO DELNIC
Denar lahko naloiite v nakup delnic. Prednostna delnica A BANKE vam prinaša dobiček ki je 4% večji od obrestne mere za nenamenske vloge, vezane nad I leto. Redna delnica vam daje pravico do dela dobička banke in možnost upravljanja vaše banke.
Plačilna kartica abanka visa
Sodoben način življenja zahteva sodobno poslovanje. Kartica ABANKA VISA vam omogoča brezgotovinsko plačevanje blaga in storitev na številnih prodajnih mestih doma in v tujini.
Dežurni telefon
Naša bančna ponudba je tako obširna, da je ne moremo predstaviti v enem oglasu. Obiščite nas, ali pa pokličite dežurni telefon 061 JI l V2 6 m 062 27 174 kjer vam bomo od ponedeljka do petka od 7. JO do 18.00 in v soboto od 7. JO do 12.00 odgovorili na vsa vprašanja o našem poslovanju.
BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH LJUDI
Koliko je vreden dinar
Tečajna lista z dne 10. oktobra
država Avstrija
Nemčija
Italija
Švica
ZDA
Japonska
devize 100 ATS
100 DEM
100 LIT
100 CHF
I USD 100 JEN
velja za srednji tečaj 99,5579
700,0000 0,9339
826,9539 10,6925 8,3437
Dinar ČeZ mejO - Na avstrijskem Koroškem je kljub vestem, da njihove banke ne menjajo dinarja, dinar še vedno moč zamenjati. Seveda ne po takšni menjavi kot v naših bankah (kadar šilinge imajo). Za sto dinarjev namreč banke plačajo 82 šilingov. Najugodneje še vedno menjajo enote Zveze bank - zveze slovenskih zadrug, kjer za sto dinarjev plačajo 85 šilingov. Menjava v trgovinah je različna, vendar se povsod giblje od 80 do 90 šilingov za 100 dinarjev. Sicer pa so v začetku tedna vodilne avstrijske banke sprejele priporočilo, po katerem za stodinarski bankovec izplačujejo 80 šilingov, za dvesto in petsto dinarske bankovce pa 150 oz. 375 šilinogov. Ocenjujejo namreč, da je prišlo do stabilizacije pri ponudbi dinarjev.
Bolj zanimiva je menjava V Italiji, kjer nove bankovce (brez dodanih štirih ničel) menjajo še vedno podobno kot prej - to je dinar za sto lir. Stari bankovci pa imajo vrednost le 90 lir za dinar.
Crna borza - Po večmesečnem zatišju na črni borzi zadnje čase spet postaja živahno. Preplačila so zelo različna • največkrat okrog dva odstotka, odvisno, za kako veliko vsoto gre in kakšna je ponudba. Vendar pa se črnoborzijanci že pripravljajo na nove čase in menda bo ponudba kmalu še večja.
CARINIK ODGOVARJA
trenutno vehavnih stopnjah osnove"
Rubrika ie nameniena vašim vprašajem s področja carine - od možnosti uvoza, do carinskih daiatev in dokumentov, ki so potrebni za uvoz posameznih artiklov Na vaša vprašanja odgovarja ief carinske izpostave v Kranju Mladen Mo-kotar. pošiliajte pa |ih na naslov Uredništvo Gorenjskega glasa, Mose Pijadeja 1, 04 000 Krsnj, s pripisom Carinik odgovarja.
Klavdija  iz  Kranja sprašuje
Zanima me, kakšne so carinske dajatve za jvoz radiatoriev iz ltali|e? ODGOVOR:
"Domača fizična oseba ima pravico uvoziti radiatorie za centralno ogre van|e za potrebe svojega gospodinjstva ob plačilu daiatev, ki po znašajo 57,2 odstotka od carinske
KOZMETICNI SALON IN SAVNA
KERN MARTA      KOROŠKA b     64000 KRANI TEL (064)23 650  (HOTEL CREINA)
©J*
NAROČILNICA - BON ZA 10°
Po pov/et|u nepreklicno naročam
kom POVRATNA VZMET cena 50 dm
lm« priimek .....................
Ulca krai
Datum .............
Naročilnico po4i|rt» n« nakiv HftA.nl TAVČAR. Izdctovanp vzmeti Doriaii* 6 64209 2ABMCA. tal 064/44510
1 I I I
iNTREST
IhT Partner fur optimale Geldanlage
DELNICE SO NALOŽBA ZA VSAKOGAR
Dandanes delnice niso več privilegij samo premožnih Več kot U milijona Nemcev je namreč delničarjev. To pomeni, da vsa^4?g najsli državljan vlaga svoje prihranke v nemške in tuje delnic družbe.
Delnica daje vlagateljem več možnosti zaslužka; ^
— pri dolgoročnih naložbah je zaslužek mogoč prek dividend » renditov, . ,
— zaslužek s pozitivno razliko med nakupno in prodajno ceno de niče.
Pri tej vrsti naložbe moramo opozoriti na riziko, kajti včasih vreo nost delnice tudi pade. To pa povzroči izgubo pri prodaji delnic6-
Delnice se kupujejo in prodajajo na borzi vrednostnih papirje* Nemčiji je osem borz, ki so skupaj - takoj za ZDA in japonske ». tja največja borza na svetu, Na nemških borzah lahko kupite defl^ ce nemških, prav tako pa tudi tujih firm. Delničarji dobijo vse informacije preko dnevnega časopisja in L vi j, ki se ukvarjajo z gospodarstvom, ali pa preko BTX-a, na vo»J pa je še dosti drugih elektronskih sredstev za prenos podatk°v-Delničarjev je vedno več. Delnice so naložba za vsakocjai otrok, gospodinj, delavcev do premožnih ljudi. Veliko ljudi p* celo preživlja z delnicami.
Pise Aljofta Jeroviek v sodelovanju z Intrest Gt<&&
Izšla je knjiga
INVESTICIJSKO VARČEVANJE
Varčevanie v bankah je v pnmeriavi z investicijskim varčevaniem manj.pj no m večinoma nedonosno V industnisko razvitih državah ie več ko *3 odstotkov vsega denaria vloženega v inveslici|Skih fondih Zato smo fljl knjigo INVESTICIJSKO VARČEVANJE, kjer naiđete vse napotke. "»"1
varno in donosno naložiti denar
Nudimo domačo m kijO strokovno literaturo Za začetnike m izkušena «j ganiziramo semmarie o vrednostnih papirph Inf   Borzna svetovalnica FIRST, Cankaneva 3. Ljubil*0 Tel  (061)219-975 m 571-949 med 9 30 in 13 30
kranjski tržnic,
11 kg          cena din|	
paradižnik	15
paprika	20 -15
Česen	50
čebula	9
solata	20
radič	25
korenje	20
zelje	15
zelje - za ozimnico 10	
krompir	8
krompir - za ozimnico *
cvetača
kumare
grapefruit
limone
mandarine
gio/dje
jabolka
orehi
jajci
VI NAM
Naročila za objavo v tej rubriki sprejemamo vtak d* lavnik od 7. do 13. ure osebno v oglasni službi na JLA 16, po tel.: 28-463 In non stop po telslaxu ». 25-366. Nsjvečja motna velikost objave je 10 tipk"11 vrstic. 'j
MI VAM
DOMO je tudi stanovanjska zadruga, ie veliko več
Nudimo vam popolno storitev od ideje d° jJJS za ceno, za katero vam drugje napišeio le n Jjjjj nico. če pa želite samo to, smo za vas pol c J*| Dovolj ie. da pokličete ali nam pišete - °s i naša skrb Naslov: DOMO, 61215 MedvoO^i stni predal 47 - tel 061/612-590, vsak torek v*jM tek od 9. do 12. ure, lahko tudi 061/484-8W-tega časa
Pravočasno si priskrbite zimsko opremo:
ANTIFRIZ (Megol) ZIMSKE
AVTOPLAŠČE (MS) VERIGE
Titov trg 1, Kranj
Vse to dobite pn SLOVENIJA AVTO1 Nakup možen na obroke z ugodno obrestno mero!
Vs_^STREŠNIK
Mojster streško vam prinaša srečo
od 15. 10. do 15. 11. 1990 nagradna igra Ostrešnik
2 vsakim nakupom strešnikovih izdelkov kjerkoli v Sloveniji ali nakupom gradbenega materiala v trgovini Strešnik v Dobruški vasi pri No-v*em mestu nad vrednostjo 4.000,— din, boste bližje:
betonski garaži Strešnik S strehi Strešnik dimniku kip
in še mnogim drugim praktičnim nagradam za graditelje
Javno žrebanje srečnih dobitnikov bo 22. no-vembra 1990 v podjetju Strešnik
J     '*'d žrebanja bo objavljen v dnevnikih Delo, Večer
MOJSTER   REŠKO VAM PRINAŠA REĆ0
OC 15 K> DO 15 11 **<0 NAGRADNA IGRA
KUPre 1/DfLKr ,, KJERKOLI
V SLOVENUl ALI O.HAD VArERIAl V TRGOVINI
V OOBftUSKI VASI V VREDNOSTI 4000 WN IN SOOEL0VALI BOSTE V NAGRAD JOTBAMHJ 22.11.90
1 NAGRADA »TONSKA •' . n»
t NAGRADA STREM* STRISNK
I NAGRADA UtMNft KIP
IN SE VI' ► DRUGIH VHtDMH NAGRAD ZA GRACfltLJE
KUPON  S KOPIJO RAČUNA POŠLJITE 00 ».tltO NA NASLOV STRESNU« DOBRUSKA V«. t»2H SKOCJAN
?J Posebna ugodnost: brezplačen prevoz barvnih bonskih strešnikov
0r^acije na telefon: 068 76-230, 76-502, 76-102
KUPON ZA NAGRADNO ŽREBANJE
IME
PRIIMEK NASLOV
KUPON S KOPIJO FAKTURE POŠLJITE NA NASLOV
WSTRESNIK
Dobruska vas, 68275 Škocjan
, V\\\\\\\\\N\\V\\\VWW\\V\V%\\V\\%V\.\\M
454^72
GLAS 22. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: JOŽE KOŠNJEK
Petek, 19. oktobra
19«
Kegljanje
Triglavovi ekipi igrata doma
Kegljači Triglava iz Kranja upajo, da bodo dotrajane naprave na kegljišču vzdržale do konca sezone.
Kranj, 19. oktobra - V soboto, 20. oktobra (jutri), se začenja tekmovanje v I. ženski in moški slovenski kegljaški ligi. Kranjski Triglav ima zastopnika tako v ženski kot moški konkurenci. Po napovedih vodstva in kegljačev obstanek v ligi ne bi smel biti problem. Moška ekipa je pomlajena z nekaterimi mladimi odličnimi kegljači, ženska, ki je bila lani republiški prvak, bo nastopala brez Zoretove, vendar realno računa na uvrstitev v zgornji del lestvice.
Jutri popoldne bosta v Kranju dve tekmi. Ob 13.30 bodo dekleta igrala s Konstruktorjem iz Maribora, fantje pa ob 16. uri s Proletarcem iz Zagorja.
Tekmovanje bo za Kranjčane negotovo po drugi plati. Kegljišče je staro 30 let, avtomatika pa 22 let in je pravi čudež, da je vzdržala toliko let. Največ zaslug ima seveda vzdrževalec, ki zna streči napravi, na rezervne dele pa ni mogoče več računati, ker tovarne, ki je izdelala avtomatiko, že nekaj let več ni. Ker bi bilo novo napravo nesmiselno vgrajevati v sedanje poslopje, kjer so samo štiri steze, sodobna kegljišča pa jih imajo šest, kegljači planirajo modernizacijo kegljišča. Ubili bi dve muhi na mah. Z nadzidavo stavbe pri Zlati ribi bi v nadstropju dobili dvorano tudi igralci namiznega tenisa. Z eno potezo bi rešili dva kluba, obenem pa še polepšali ta del Kranja, s čimer soglaša tudi spomeniško varstvo. • J. Košnjek
Mirtu zmaga, ekipi četrto mesto
Lesce, 19. oktobra - Po odličnem nastopu na svetovnem prvenstvu v Lescah je leska ekipa ponovno blestela na velikem tekmovanju v Luzernu v Švici, kjer je na mednarodnem tekmovanju nastopilo 22 ekip iz 10 držav. Padalci so opravili 6 serij dnevnih skokov in dve nočni. Za lesko ekipo so skakali Inti-har. Jug, Pogačar, Svetina in Mirt. Srečo Medven je bil član sodniškega kolegija trener leskih padalcev Drago Bunčič pa je bil tudi član žirije. Šteli so se rezultati vseh petih padalcev in ne le najboljših štirih, kot je veljalo doslej. Naši so bili po šestih serijah prvi s sedmimi centimetri prednosti, kar pa ni zadostovalo za zmago. S 33 centimetri so bili četrti za Sovjetsko zvezo 23, Češko 24 in Francijo 29 centimetrov. Za našimi sta bili Italija in Zvezna republika Nemčija,
Med posamezniki je spet blestel svetovni prvak v skokih na cilj Branko Mirt. Zmagal je z 1 centimetrom. Odločila je dodatna deveta serija, ko so ničlo zmanjšali na 3 centimetre. Jug je bil 14. s 5 centimetri, 26. Svetina s 7 centimetri, 37. pa sta bila Pogačar in Intihar z 10 centimetri. • B. Hrast
Odprava Alpe-Adria proti domu
Ljubljana, 16. oktobra • O uspehu članov mednarodne alpinistične odprave Alpe-Adria Sagarmatha 1990 smo že poročali po vesti iz Katmanduja, da so se Marija in Andrej Štrem-felj, Janez Jeglič in šarpa l.akpa Rita 7. oktobra 1990 povzpeli na vrh 8848 metrov visokega Mt. Everesta. Iz glavnega mesta Nepala smo pričakovali novice o nadaljnjem napredovanju odprave, vendar se je zgodilo obratno. Zadnje sporočilo navaja, da je odprava opustila poskuse novih vzponov na streho sveta, izkoristila pa tudi ne bo dovoljenja za vzpon na Lhotse. Za spremembo načrtov je po vsej verjetnosti krivo slabo vreme v Himalaji Po napovedih naj bi odprava zapustila ba/ni tabor pod Everestom 17. oktobra, že 22 oktobra pa nui bi prispela v Katmandu. Seveda jo z veseljem pričakujemo tudi doma! • S.
Saje
Karateistom pokal Alpe Jadran
Celovec, 7. oktobra — V Celovcu se je končal tretji, sklepni del turnirja v karateju za pokal Alpe Jadran (pred tem sta bila turnirja v Zgoniku pri Trstu in v Škofji Loki). Za pokal so se potegovale ekipe avstrijske Koroške, Furlanije - Julijske Krajine in združena ekipa Gorenjske in Primorske. Našo ekipo so zastopali karateisti iz Kranja, Škofje Loke in Idrije. Tekmovalci gorenjsko primorske ekipe so pokazali največ znanja in zasluženo osvojili prehodni pokal.
Uvrstitve tekmovalcev gorenjsko primorske ekipe: Kate pionirke do 13 let I Bratov/. 2. Mesaric: pionirji do 13 let: 2. Duzdanovič, 3. Zelenovič; kadetinje do 16 let. 2. Perko, 3. Ši-stek; kadeti do 16 let: 2. Sever, 3. Kostič; članice: 3. Jelene; člani: 2. Nadižar, 3. Pavšič; ekipni člani: L Gor. - Prim., 2. Kor., 3. FJK.
Končni vrstni red: 1 Gorenjsko Primorska. 2. Koroška, 3.
A dasser
Košarkarice Jesenic igrajo v slovenski košarkarski ligi
Mlada ekipa se bo borila za obstanek med najboljšimi
Čeprav ima ženska košarka na Jesenicah dolgoletno tradicijo, je zadnji dve sezoni brez pn ve članske ekipe. Klub temu mlade igralke in vodstvo ekipe računajo na čimboljšo uvrstili
Škofja Loka, 14. oktobra - Minulo soboto so košarkarice Jesenic gostovale pri škofjeloški ekipi Odeja Marmor. Domače košarkarice, ki prav gotovo sodijo med najboljše ekipe v prvi slovenski ženski košarkarski ligi, so tekmo dobile, vendar pa so tudi Jeseničanke pokazale, da se znajo boriti in dosegati koše. Po tekmi smo se pogovarjali s trenerjem ekipe Jesenic, Tonijem Čebuljem.
"Lahko rečem, daje največji problem pri nas že drugo leto ta, da smo ostali brez igralk generacije 1964 - 1970, ki so prenehale igrati in je naša ekipa zelo mlada. Člansko ekipo tako sestavlja kar šest pionirk, tri kadetinje in dve mladinki. Le dve Članici, Mateja Krznarič in Nataša Rozman, sta se odločili, da bosta še igrali. S pripravami na letošnjo sezono smo začeli 1. avgusta, trenirali smo petkrat ali šestkrat tedensko, imeli smo skupinske priprave V Novigradu, tako da glede na doslej odigrane tekme, večinoma tekme za trening, pričakujem, da bi morali ostati, kar je tudi naš glavni cilj," pravi Toni Če-bulj.
Igralke z Jesenic, predvsem boljše, navadno kmalu odidejo
Balinanje
Radovljičani zmagujejo
Radovljica, 19. oktobra - Po
zmagoslavju na kvalifikacijskem turnirju za vstop v I. zvezno balinarsko ligo so Radovljičani preteklo nedeljo sodelovali na močnem mednarodnem turnirju v Ljubljani, ki ga je organiziral Balinarski klub Šiška, na njem pa je sodelovalo
16 moštev iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Radovljičani so ponovili dobro igro in premagali vse nasprotnike, tudi bali narje Aluminija s Komna na Krasu v finalu in to kar s 13 : 1, ter na zaključku poželi zaslu-žen aplavz. Za Radovljico so igrali Rebec, Humerca, Uran, Raspet in Tonejc. • J. Rolc
drugam, h košarkarskim ekipam v Kranj ali Ljubljano. Tako je v zadnjem času k ekipi Jezice odšla Sabina Felc, k ekipi Kranja pa Anka Zrnič. Sedaj pa je ekipa mlada in računamo, da bi vsaj dve, tri sezone igrala skupaj.
"Prednost naše ekipe v prvi slovenski košarkarski ligi je gotovo višina igralk, trenutno pa dekleta še niso dobro uigrana, saj sta se Rozmanova in Krzna-ričeva priključili treningom šele pred kratkim. Mladim igralkam očitno manjka tudi nekaj samozavesti, mislim pa, da bomo sedaj formo stopnjevali iz kola v kolo," pravi trener.
Ekipa košarkaric Jesenic pa ima poleg težav z menjavo generacij tudi finančne težave.
Spominski pohod v Žireh
Ziri, 19. oktobra - Planinsko društvo Ziri prireja v nedeljo, 21. oktobra, 9. tradicionalni spominski pohod okrog Žirov
za vse državljane Jugoslavije m sicer v počastitev obletnice ustanovitve prvega narodnoos vobodilnega odbora 23. oktobra leta 1943 v Zireh. Začetek pohoda bo ob 8. uri pred Zadružnim domom v Zireh. Pohod bodo vodili planinski vodniki in sicer po trasi Ziri Ledenici - Mrzli vrh - Javorč Zi ri. Hoje bo za okrog 5 ur. Na Mrzlem vrhu in JavorCu bodo
dobili pohodltiki okrepčilo, na cilju na Javorču pa bronaste, srebrne in zlate /načke /.i dva kratni, štirikratni in šestkratni pohod in plaketo /a desetkratni pohod. Pohod bo ob vsakem vremenu! • J. K.
Smučarski skoki
Zaključna tekma na plastiki
Kranj, 19. oktobra Smučarski klub Triglav i/ Ki,iti|.i prireja v nedeljo, :\ oktobra, ob pol enajstih zaključno tekmo se/one tekmovani na plastičnih skakalnicah. Ickm.i bo na največji pla stični skakalnici na Gorenji Savi s K - 65. Tekmovali bodo člani, mladinci m starejši pionirji Uradni trening bo med i). in 10, uro. Razglasitev rezultatov bo 20 minut po končani tekmi. • J. K.
MEDICA
• ZABOJ UNION
• RADENSKA 1
• sni
• SVVING
• COCACOl A
• VINO »ČRNI TRS« § BELO VINO »UMAG«
• NAMIZNO BELO SLOVIN
• SOK RIVA C
• SADNI SIRUPI
• BREZALKOHOLNA PIJAČA V PLOČEVINKAH B,00
• PIVO V PLOČEVINKAH ( 12,00
0,501 18,00
Sprejem za Irske padalce Vodstvo radovljiške občine / županom inž. Vladimirom Černetom na čelu je v torek sprejelo vodstvo Alpskega letalske«« centra i/ l*sc, organizatorje zadnjega uspešno organiziranega svetovnega prvenstva v padalstvu in nato ekipo, ki je bila šesta, njen član Brane Mirt pa je postal svetovni prvak. - Slika: J. < igler
Ekipa košarkaric Jesenic pred sobotno tekmo v Škofji Lok*'
Ker nimajo svoje dvorane, porabijo več kot polovico denarja za plačilo najema dvorane, ostali denar pa porabijo za prevoze na treninge in tekme. "Prejšnja leta smo imeli dosti pomoči s strani Železarne in tudi drugih tovarn, glede na
trenutno stanje v našem J 0 škem gospodarstvu P3^^ velik problem. Upravni^] sicer trenutno išče pokr° sam pa upam, da b01110^ zrešili do začetka pnh%^ leta," tuc" J~j:- T"nl L -• V. Sta
tudi dodaja Ton« ^ Stanovnik.foto: J-c
Vabila, obvestila
Športno društvo Vodovodni stolp obvešča - Športno o i Vodovodni stolp obvešča člane in krajane, da bo organi*" novembra izlet po Zasavju, združen s praznovanjem I* ^ Odhod bo ob 6. uri zjutraj izpred Osnovne šole Simon« ^ vrnitev pa v poznih večernih urah, cena izleta, vključno s P no in ogledom tovarne Presad, je 250 dinarjev. InformacU 0|» jo po telefonu 23-004 in 23-718, prijave pa sprejemajo VS*L^1 deljek med 16. in 18. uro v pisarni društva. Športno dru » dovodni stolp pa obvešča vse, ki jih zanima košarka, da s začeli redni treningi v soboto, 27. oktobra, ob 16. uri. C C volj zanimanja, bo organizirana tudi rekreacija. • J- ,
v*
lige zahod so Radovljičani v gosteh premagali Jesenice ^
niči o*
šole v Radovljici z nevarno ekipo Al T i/ Tolmina. 0) ^
Košarkarji Radovljice igrajo doma - V II. kolu II 5 Zahod so Radovljičani v gosteh premagali Jesenic Jutri, 20. oktobra, ob 18.30 pa bodo igrali v telovadnici^ ^
Športno dru_Š|v^
Odbojka na Bre/jah nad Tržičem
nad 1'ržičem prireja dva odbojkarska turnirja. Jutri, 20 oh 13. uri bo ženski turnir, v nedeljo, 21. oktobra, ob j moški turnir lekniovanii bosta na odbojkarskem >8rl' Domom družbenih organizacij. • J. Kikel
JlfJ
uf
Rokomet
C*
Rokometaši Šešiija lo soboto, 20 oktobra,'" ty gostijo ekipo Drave  I oknu ho \ sporim dvorani ,>(,l,t!')10|^ ^ ih-s odhajajo rokometaši Preddvora na tekmo / ekip" ^ kometašice Alplesa gostujejo v Piranu.
košarku    Košaikarji Inglava v 11   B zvezni koša soboto, 20. oktobra, ob 20. uri v dvorani na Planini \&ri} ^ i Novim Zagrebom. Sezonske vstopnice za vse tekm* Kf^\t kupiti v turistični agenciji Odisej po ceni 400 din /;l l\0|i> UM) din za otroke. Košarkarice Ki.mi.i bodo v drug1""1 štovale pn llniii v I itihlj.ini • .1. Murinček
,00
Odbojka   Odbojkaricc m odbojkarji Bleda v tem kol" j Ženska ekipa v II zve/in odbo|karski ligi igra \ Puh." slovenski odbo|karski ligi pa gostuje pri ekipi Brezovi* ■
Vaterpolo Komisija z.i vaterpolo pri Z I KO Kranj tU« ^jt gani/ira osnovnošolsko prvenstvo občine kiaui v v** V^fH delovalo bo lest ekip. v prvem kolu, ki bo to nedelj". - J, $0-
pa bodo igrah oh 8. uri OŠ S Jenko P.ese.e.i   ( )š I   Sel|ak, ob •) in enotnost  • J, Marinček
( iS S Zagat. ot>* ytt um     ()š \i ("<>pa O.'
Nogometni spored
cy0
. 10., ob 14;3<>cjii* lesciiicc Ot T;^rti|ll
K
Slovenska nogometnu liga v nedeljo, 2
I iiil'li m l    /i    I i Viki. i SNI , Iflgl.i .
Papir : Sava OČL-Z. Svoboda Ljubljana : Britof SlvU- ^ Jesenice OML-Z, (Gorenjska nogometnu liga, člani A ' ^ 01 10., ob 14.30: l'olel I etce, libo|c Zanca, Britof : '.^l'f. Bled, t rema Primskovo Mavčiče. Alpina l'ržič; f , |Jjf4 bota. 20. I«., ob 14.30 uri: Podgorje Preddvor. Šcn* |sl,kč-„ Koknca Podbrezje. Vclcsovo Grintavce, Koiidoi ,,.,,1'^', deti-sobota, 20. 10.. ob 10 uri: Zmla Naklo < iciim ^ Triglav : Senčni. Jesenice I1/1Č, Polel Alpina. S.iy ^> '( I III Alples. mladimi nedelja, 21. 10., oh 9.30 uri: 1 ^ |D va. Mavčiče : Zanca, Alpina Mitnic, pionirji - sobo"' ^ M. uri: leseiuce Bled 11 z 1 č Lesce, Živili Naklo ■ Britof Triglav A. Creim-Primskovo Velesovo; Alp ^ let, I III Alples A, Senčni Mavčne. I rhoic J1"i'" /m, 1 tekme /a Jugoslovanski pokal sreda, 24. k* uri: Bled Triglav Bitnje Mavčiče. Šenčur : Alp"" M Mladinski pokal četrtek, 25. 10., ob 15.15 uri: Brito« I TH : Jesenice 1
\fi, 1
PRI VEČJIH NAKUPIH POSEBEN POPUSTI MOŽNA DOSTAVA NA DOM, POKLIČITE <£> 42-700
B*. 19. oktobra 1990
RAZVEDRILO
UREJA: DARINKA SEDEJ
23. STRAN
GLAS
POSTNA
HjCe'Va'c! jugozahodnih kranjskih predmestij in vse tja do Žab-nOVo'5rot' škofjeloškemu koncu so po dolgem času le dočakali No ^ons.ko centralo. Zdaj morajo telefona željni še čisto |j£ Ppčakati, saj imajo prednost pri novih številkah stari naro-io je* ze 'efa pridno plačujejo račune. Medtem ko so prvi (tisti, L Pozabili, koliko jih je ta "luksuz" stal) v veselem pričakova-!la(j0°Ve pridobitve, oni drugi (ki jim telefon pomeni v glavnem ^n»\ zaradi nemogočih zvez in seveda redno prihajanje ra-^Oc ^3 S° te ^° J'm zvončke" prevezujejo na novo straži-^jih Ltra.'0' vse PreJ kot srečni. Če je sicer telefoniranje v naših ksk • °r tonko normalno le izjemoma, je ob menjanju štedno nemo8°če- S tehničnega vidika je to seveda neizbežna dj|0, ' 0 času in trajanju brskanja po centrali bi se pa najbrž le0|j ta^.no r^či. Kranjskim poštarjem bi le toplo priporočili, da koSe m. Priložnostih pozanimajo pri ljubljanskih kolegih, ka-kajp stVari streže, da ljudje dobijo vsaj vtis, da je vmes tudi ne-viHj. slovnosti. V Ljubljani so telefoniranje ob spremenjenih štelo, Ja.namreč olajšali tako, da so na odzivnike posneli opozori-St iJC štev''ka spremenjena. Tako so ljudem prihranili precej „jj n slabe volje, sistemu zvez obremenitev, gospodarstvu pa |ltf0n^eceJ škode, ki lahko nastane tudi že zaradi spremenjene te-ibcHi ?tevilke. Koliko obrtnike in podjetnike stane, da preko %ty sv°j? stranke obvestijo o spremembi, za katero niso sami I   V|> je pa najbrž že druga zgodba.
Wkdote
I Jz zdravniške ordinacije je prišla objokana žena, ki je pelja-^odečk;
r°Čn'o,,t0-Cle<"'ta z r,arnr^Cemrn' obrvmi. Zdravnikova sodba jo je ''t(jatj .Prizadela. "Zelo neprijetno mi je, ker vam moram to pojavil J1 ^e reke' zdravnik, potem ko je pregledal malčka in mu jfetti v nekaj vprašanj, "toda vaš sin je umsko zaostal. Ne svetu-Ntova11, da ga-vpišete v šolo." Istega dne so na družinskem pokalu ^U sklenili, da malega vseeno vpišejo v šolo: saj bodo fti§|a v'deli, kaj bo. Niso dolgo čakali. Ni še minil mesec, ko je ^.staršem fantova učiteljica in dejala: "Obupno je neurje n°ga srn'sia nima, da bi še naprej hodil v šolo." Deček Plsa' Thomas Alva Edison.
l93|.Slavni ameriški iznajditelj Thomas Alva Edison (1847 do
|otC|aJcvaytor več kot 600 iznajdb. Med prepirom z ženo, ki ni
["ildi^.^rjeti, da je vso noč prebil v laboratoriju, je Edison
]e|     "Nič ni težjega, kot pripraviti žensko do tega, da bo v resnico!" "Je to tvoja nova iznajdba?" je vprašala žena.
/O  ljubljanska banka
GORENJSKA BANKA d.d., KRANJ, JE OBRESTNE MERE ZA
S^ilENSKO VEZANA DINARSKA
Višin
^JtUrJi   obrestnih mer je tako odvisna od dobe vezave in ^Ha°^ v^me vezanih sredstev. Banka pa na željo ob-depozite tudi razveže. Obrestne mere, glede na p°ne pa so naslednje:
, GORENJC ^ORMUI
Hi.
tties
do 10.000,00	nad 10.000,00 do 50.000,00	nad 50.000,00 do 100.000,00 1	nad 00.000,00
13%	15%	20%	23
14%	16%	21%	24
16%	18%	23%	26
18%	29%	24%	27
20 \	22%	25%	28
10%
11%
11%
13%
14%
17%
17%
20%
Jfreje      "» Kranj, depozite vezane tkijU 'e. če posamezni tlepozi
nad 3 — mesece pozit znaša najmanj
Pomagajmo sebi in drugim ali
Smeh je pol zdravja
Vaši predlogi za tole rubriko, dragi bralci, kar pridno prihajajo. Kot kaže, ste ji naklonjeni in radi prebirate tovrstno spodbudo za dobro voljo. Vse, ki imate še kakšen predlog ali tiste, ki bi radi dokazali, da je njihova zakladnica humorja boljša, kot te, ki smo jih odprli doslej, vabimo, da nam pošljete vse, kar bo čisto zanesljivo zabavalo najširši krog naših bralcev. Najbolj veseli bomo kakšnih osebnih doživetij ali anekdot, ki jih tudi najraje prebiramo. Objavljene prispevke seveda honoriramo! Naslov ostaja isti: Gorenjski glas, Moše Pijadeja I, Kranj (Smeh je pol zdravja).
Današnje pripomočke za dobro voljo je predlagala Petra Jeglič z Bleda. Pa na dobro voljo!
Pogum
- Ali je tale pes, ki mi ga priporočate za čuvaja, tudi kaj pogumen? - Seveda, kaj pa mislite, saj ponoči čisto sam spi v svoji hišici."
Zmota
Uslužbenec zagrenjeno razlaga svojemu kolegu: "Vedno sem bil zelo ponosen, kadar mi je šef dejal, da sem njegova desna roka. Potem sem nekega dne opazil, da je levičar!"
"Kam bi delr' se je verjetno vprašal šolar, ki mu je bila tale težka nadloga najbrž povsem odveč, ko je zapustil hram učenosti. Kam ga je v naglici tako vleklo in kaj sije za prvo "telegraf arico" vržena torba mislila o svojem nosaču, dobro obveščeni viri ne poročajo. Foto: J. Cigler
Potrpežljivost
Starejši gospod pokaže kontrolorju na vlaku svojo vozovnico. "Poslušajte, ampak to je otroška vozovnica!" pravi kontrolor. "No, zdaj si vsaj lahko predstavljate, kako dolgo sem moral čakati na vlak!" odvrne potnik.
Stopnjevanje
Pivski bratec omizju razlaga svojo gostilniško kariero: "Najprej sem pil vodo z viskijem, potem viski z vodo, nato samo viski brez vode, zdaj pa pijem viski kot vodo."
Zdravilo
Med poletom potnik ves iz sebe pride k stevardesi in reče: "Imate, prosim, stekleničko alkohola? Neka dama je padla v nezavest." Stevardesa mu da stekleničko in mož iz nje krepko potegne: "Kako to pomaga!" reče. "Veste, ne prenesem pogleda na nezavestne ženske."
Šoferka
Mlada voznica je prvikrat za volanom. Naenkrat zgrožena zavpije: "Emil, Emil, zavore ne delajo!" Mož na sosednjem sedežu takoj svetuje: "Skušaj se zaleteti v kaj takega, kar je čimbolj poceni."
BočteO
ANEKDOTA
V nekem ameriškem salonu je Edisona obdal cel roj občudo-valk. "Gospod Edison," je rekla neka lepa gospa, "katera je bila vaša prva iznajdba?" Druge gospe so radovedno prisluhnile. Edison sc je najprej upiral, ker pa je bil dobre volje, jim je povedal lepo zgodbico, ki je ustrezala vprašanju. Gospcm je bila silno všeč. "Katera pa je vaša zadnja iznajdba?" ga je spet vprašala prva radovednica. "Zadnja? Torej bi rade vedele tudi, katera je zadnja? Prav, gospe, zadnja iznajdba je pa zgodbica, ki sem vam jo pravkar povedal."
Cvek
Zaposlena ambasadorka
Sosedje so pred nekaj dnevi opazili, da je hiša April Gla-spie, še vedno uradne ambasa-dorke ZDA v Iraku, naseljena. Namreč, April je v soju baterijske svetilke obdelovala svoj vrt. Videti je, da ji vendarle ni prijetno, da bi v sedanjih razmerah sosedje videli, da je v Washingtonu in ne na delovnem mestu. Ambasadorka Apnl je dan pred invazijo Iraka na Kuvajt odšla na redni letin dopust in tako sc je v usodnem trenutku znašla na svojem domu v Ameriki. To, da šef ameriške ambasade v Bagdadu ni imel pojma, kaj se v deželi pripravlja, /veni neverjetno, toda dejstvo, da jc mirno odšla na dopust, kaže pra\ na to.
Mathias Rust spet v središču pozornosti
Nemec, ki se je pred tremi leti z letalom spustil v sam center Moskve, na Rdeči trg, in sc med preletom sovjetskega ozemlja izognil vsem kontrolam zračnega prostora, se je ponovno znašel v središču po-
zornosti. Tokrat iz čisto drugačnega razloga. Kakor je sporočilo tožilstvo v Hamburgu, je Rust obtožen za poskus umora neke medicinske sestre. Dvaindvajsetletni Rust je z nožem večkrat zabodel osemnajstletno dekle, zaposleno v bolnišnici, kjer. je on služil (alternativni) vojaški rok. Rusta je menda razjezilo, ker jc odklonila poljub.
Glasbeni duo iz Leš
Miha in Cveto
širok repertoar melodij imata na svojem seznamu harmonikar Miha Zupane in kitarist in pevec Cveto Bohinjec iz Leš pri Tržiču. Za vsak okus, za staro in mlado. Nič čudnega, da sta tako iskana. • Foto: D. D.
Ko so zadnjič na proslavi v vasici Gozd pod Kriško planino končali z uradnim delom in so otroci s kriške šole zapeli zadnjo pesmico, se je izpod lesene marele oglasila prva vesela viža. Taka "štimunga" je bila v trenutku, da ljudem še dežja, čeprav se je kar vztrajno ponujal, ni bilo mar.
Kdo sta vendar ta dva živahna muzikanta, me je zanimalo. Predstavila sta se: Miha & Cveto. Glasbeni duo iz Leš. Da je tak uradni naziv njunega malega ansambla, vidim tudi na vizitki, lepo opremljeni s kitaro...
Triindvajset let že igrata skupaj harmonikar Miha Zupane, Mihov, in kitarist Cveto Bohinjec, Tavčarjev iz Leš, s presledkom kakšnih dveh let, ko si je Cveto pred leti s sekolarko pri žaganju drv doma porezal kar štiri prste na desni roki. Le mezinec mu je ostal. A je imel srečo v nesreči. Zdravniki so mu v Ljubljani zašili nazaj ka-
zalec in sredinec, počasi se je vse skupaj zaraslo in Cveto je spet imel kitaro v roki. Naredil si je leseno držalce, nanj pritrdil drsalico, vse skupaj z elastiko trdno stisnil med kazalec in sredinec in spet brenkal na strune. Malo čudno izgleda sicer, toda ljudje so se hitro navadili nenavadnega kitarista. Moraš pa pri igri imeti občutek v roki, pravi Cveto, sicer ti strune drsijo. Da Cveto svojo drsalico in kitaro odlično obvlada, dokazuje skorajda vsak konec tedna. Prejšnjo soboto sta igrala domačinom pri Sv. Neži, pogosto ju vabi agencija Mak na zaključne družbe, oh-ceti, v hotele k turistom. Bolj na blejsko stran sta nagnjena, pravita. Igrala sta pa tudi že po Avstriji, Štajerski, Prekmurju. Za prihodnji teden sta povabljena v Kropo, potem pa upata, da bosta kmalu zaigrala doma, Lešanom, ko bo skozi vas položen asfalt. Takrat si bosta pa dala duška! • D. Dolenc
VIDEOTEKA
PALMA
Pajerjeva 3, 64208 Šenčur
Kar mislite si. da zato. ker sem tukaj pri tleh, nič ne veljam' Od tule spodaj se vse ie bolje vidi, posebej zdaj, jeseni, ko se je trava že malo polegla. Prisežem, da že voham zimo! Foto: J. Cigler
OPTIKA
Maribor
POSLOVALNICA KRANJ Cesta JLA 18 tel. 22-196
I 5
5
Odprto: 8. ■ 18. ure sobota 8. - 12. ure
PREGLEDI VIDA spec. okulist pon. 14. - 15. ure z ZD Kranj tor. 15. - 17. ure z očesne klinike Ljubljana
sre. 14. - 15. ure z ZD Kranj
ZA VSE, KI BI RADI JASNO VIDELI V SUVERENO PRIHODNOST, PRIPOROČAMO STROKOVNI PREGLED OČI V ART OPTIKI NASPROTI KRANJSKE PORODNIŠNICE
Naročamo vse vrste specialnih leč, razen kontaktnih, super stanjšane od 10,00 dsph dalje, stanjšane od 4,00 dsph dalje, fotocromatske, dvožarisčne, za računalništvo in delo pri umetni svetlobi, za monitorje, polaroidne, plastične, lahko z dodatkom za manjšo občutljivost za razne, obarvana slekla v sivi, rjavi in zeleni barvi.
NA RECEPT ŠE UGODNOST PRI CENI!
Priporočamo se!
24. STRAN
MALI OGLASI, OGLASI
Petek, 19. oktobra
MIZARJI POZOR!
RAZPRODAJA FURNIRJA - SAPELLI - II. razred -LIMBA  -III. razred
IZVOZNIH VRATNIH KRIL
in raznega repromateriala Razprodaja bo od 23.10. do 26.10.1990 od 8. do 12. ure v poslovalnici JELOVICE v Šk. Loki, Kidričeva 58
i* JELOVICA   fax.: 064/632-261
ALPETOUR
ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA KRANJ p.o.
objavlja prosto delovno mesto
TEHNIČNI KOORDINATOR AVTOBUSNEGA PARKA
Pogoji:
VIL oz. VI. stopnja strojne ali druge tehnične usmeritve in 1 oz. 2 leti delovnih izkušenj. Vozniški izpit B kategorije. Poskusno delo 3 mesece.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema 8 dni po objavi splošni sektor Potovalne agencije v Škofji Loki, Titov trg 4/b. Kandidate bomo o rezultatih objave obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
kovinOtehna
Blagovnica FUŽINAR Jesenice
Kasetofoni SAMSUNG
Cene samo 2.679.- din
nemogoče je mogoče - nemogoče je mogoče
center srednjega usmerjenega izobraŽevanja jesenice
Bratov Rupar 2, Jesenice
Razpis študija ob delu tehnologije prometa
Obveščamo vas, da ima Višja pomorska in prometna šola Piran v štud. letu 90/91 za študij tehnologije prometa ob delu (formiranje odd. v Ljubljani) še prosta mesta. Vse zainteresirane za tak Študij obveščamo, da se lahko vpijejo, če do 25. 10. 1990 predložijo originalno spričevalo o za ključem srednji šoli. Vpišejo se lahko kandidati, ki so končali popolno štiriletno srednjo šolo.
Študijski program tehnologije prometa je enoten s tem, da imajo zainteresirani možnost v drugem letniku poslušati izbirne PTT predmete.
Informativne prijave za jeseniško, radovljiško in druge občine zbira CSUI - enota za izobraževanje ob delu Jesenice po tel. 82-171, sporazumno z matično šolo Piran
lek QJyfeO|a)ODSi
Verovikova 57 61107 Ljubljana
Lek, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, p o., obja vlja
JAVNO LICITACIJO
ki bo v petek, 26 10. 1990, ob 10. uri v hotelu »Lek«, Kranjska Gora, Vršiška 27 za prodaio rabljenih osnovnih sredstev:
kuhinjska oprema gostinska oprema • sobno pohištvo
Licitacije se lahko udeležijo pravne in fizične osebe. Ogled opreme je mogoče pred licitacijo od 8. ure dalje Prodajali bomo po načelu videno kupljeno.
Varščino 10 % od izklicne cene plačajo kupci pred licitacijo. Kupec mora plačati kupnino in prevzeti blago takoj Prometni davek na izklicno ceno plača kupec
MflLIOCLflSI
<S§> 27-960 Cesta JU 16
APARATI STROJI
Poceni prodam termoakumulacij-sko PEČ Gorenje 3,5 kw. » 51 -368 15219
Prodam SEKULAR, gradbeno DVIGALO Mikolič. Zg. Brnik 142, Cerklje_15242
Zelo poceni prodam kombiniran
Štedilnik. »27-600 15244
Prodam 80 litrski BOJLER, možnost gretja vode na elektriko ali na centralno peč. Cena: 500 din ceneje od nabavne cene. » 79-713
_15247
Poceni prodam hladilno OMARO 1450 litrsko, primerno za gostinsko ali trgovinsko dejavnost. » 26-208
Ugodno prodam malo rabljen električni betonski MEŠALEC. Informacije dopoldan na ^ 81 -341 int. 22-50 15277
TERMOAKUMULACUSKO PEČT novo 3 KW (4000 din) in 2,5 KW (2500 din) prodam. Hrastje 123, Kranj
COMMODORE C64, kasetnik pro dam. «37-785
FIAT, HONDA, TOYOTA, MAZDA, MITSUBISHI
STARO ZA NOVO
Sprejemamo prednaročila za
RENAULT 5 - 1400 cem s katalizatorjem
Cena 166.000 ,00
Rok dobave 15. december.
Janka Puclja 9,64000 Kranj, tel.: 35-981 Del. čas od 8. do 12. in od 15. do 19. ure.
KERN
KOZMETIČNI SALON IN SAVNA
KERN MARTA. KOROŠKA 5, 64000 KRANJ !rEL.: (064) 23-650 (HOTEL CREINA)
DO GORENJSKA BOLNIŠNICA TOZD SPLOŠNA BOLNICA JESENICE 64270 JESENICE
Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Splošna bolnica Jesenice in v skladu z določili Statuta TOZD, razpisna komisija TOZD Splošna bolnica Jesenice razpisuje prosta dela in naloge
PREDSTOJNIK RENTGENOLOŠKEGA ODDELKA za 4-letno mandatno obdobje
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- dokončana medicinska fakulteta,
- specialistični izpit iz rentgenologije,
- 5 let delovnih izkušenj kot zdravnik specialist rentgenolog,
- sposobnost za organizacijo in vodenje dela na oddelku Kandidat mora predložiti program dela.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov; DO Gorenjska bolnišnica, TOZD Splošna bolnica Jesenice, v zaprti ovojnici z oznako "za razpisno komisijo". O izbiri bodo kandidati obveščeni takoj po opravljenem postopku imenovanja.
SEMENARNA PEHTA
Tomšičeva 30, Kran)
(v bližini gostiln St. Majer
in Šifrer)
KAJ PONUJA SEMENARNA
PEHTA ZA JESENSKO
KMETIJSKO SEZONO?
Poleg obstoiečega stalnega programa je PEHTA poskrbela za
- najcenejše holandske čebulice vseh vrst
- najcenejše holandske vrlnice (tudi modre vrtnice)
- Pehla je ekskluzivni prodajalec nove sadne vrste aronije in krone
- Konec oktobra PEHTA odpira novo mini drevesnico locirano prav tako na Tomšičevi ulici
-1. november - na razpolago bodo krizanteme vseh vrst po konkurenčnih cenah
Sprejemamo naročila za vse vrste aranžiranega cvetja!
SVEZE IN POCENI
DOBITE V NOVI DISKONTNI PRODAJALNI PRI OUARICI
obranog.
CEKIN
Trgovina ob tovarni
■odprta vsak dan
od 9.-12. ure in od 14. -17. ure
ob sobotah
od 8.-12. ure
PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE
DO IMPEKS & NORDMENDE * DO IMPEKS & NORDMENDE DO IMPEKS
DO IMPEKS & NORDMENDE
M M ,
ZA VAS V OKTOBRU
TELEVIZORJI NORDMENDE SPECTRA SL 63 IMC
- raven ekran 63 cm
- black matnx
- vgrajen matnx
- 40 programov
- 100 kanalov
- 2 x EURO priključek
KVALITETA, KI PRESEGA CENO * KVALITETA, KI PRESEGA CENuT
Možnost nakupa na 3 obroka: j *        jy% ■*
Pri vplačilu z gotovino vam nudimo 3 % popusta1 SAMO IVtVl UjUv Gll
Ponovno v naši prodajalni btv goldstar
* ikrio il cm * j«»ci1n<i »l«kl<> * vianki konlratl tlik«
* ll> |H.H|IHI1II>,    *    I   »I i,
M.iJ.m.iI >>«hu|>a na i obtok«! '.AMi i a 1 M,OO
Pn vplaOlu i gotovino vam nudimo 9 *i% popuata1 SAMO ••••0,00 01
DIDAKTA -RADOVLJICA
Z MESECEM NOVEMBROM * POTREBUJEMO^
AKVIZITERJEVZA PRODAJO KNJIG IN DIDAKTIČNIH IGR^
PISMENE PONUDBE P°° DIDAKTA -RADOVLJICA, GORENJSKA CESTA
19/a,
64240 RADOVLJICA
GALANTERIJA
KRANJ - PLANINA Jaka Platiše 11
POSEBNA UGODNOST J. 31.10.1990 NAKUPNA1" CEKE
Nudimo vam bogato izbiro, sintetičnih sukancev ter os pribor za šivanje in pletenj • Bogata izbira volne cena z že od 190,00 din dalje. ~
- otroške hlače od 150,00 dJJJ
- otroške termo hlače od 19°^ dalje l45|j|
- otroške žametne hlače od ^ din dalje j -otroške bombažne trenirk«0" 190,00 din dalje
■ otroške svilene trenirke
- otroški bombažni puloverji00
110,00 din dalje ^ -moške svilene trenirke od' 1
din dalje 7l5o0
- ženske svilene trenirke od
dindal'e
Nudimo še: nogavice vse" otroške, ženske, moške 12. InodjS^
Ugodno prodBm nam*/11 ,5! stroj do 16 mm. »41-13*
-■---ni ■
Ugodno prodam barvni '.niR njo 701 KN in PRALNI S
njo /ui mu m rn«Lin - ^ renje s programatorjem (J tura. Justin, Čopova 25, *-* ■
Odprto: od 9.
Prodam TRAKTOR um*
TT, dvojni pogon, n° ,5 105O00,00dm »049 53-1J
R0LETARSTV0 NOG MILJE 13
64208 ŠENČUR . 061/50-720
Cenieno stranke ob*' da ponovno sprejem"^ |(1 naročila za rolete. ža|uz' lamelne zavese
tlita
Poceni prodam barvni J nj^i lakra aiur in PRALNI s' BrfU nia Sorliiava 31. «tan° iS
popoldne___<^mr%
Prodam električno^ 9 ,!
Ugodno prodam dob'0«,,^ /lZSTA0|Ll^
vega in »26 437
TV
Prodom mm/oval"*0 (2000   din ,
286/12 In TISKALNIK do » 78 170 od poneda'1*
od 7 do 15 ure
mi
3n,NEcP
IV
prodR°Ecofi^R
Ugodno in VIDEO »37 279 podrugiu/j
seje*1:
Sfer. c.tt.25 J^pnl viihi v avojo feti«v' JEDI IZ DIVJAČINE, L£ MORSKE JEDI IN OS', SPECIALITETEPO^
VSAKO SOBOTO W* GLASBA!
Spr.|.m.mortrtrv^^ zaključan« druib«, P°" porok« do 120 o»tb jj
Odprto vsak dan od J soboiaodly 13/
"> Prisrčno
joaam klavirsko HARMONIKO LEVlZij8' 96 basn° 'n barvno TE"
»43-144
Gorenje v
okvari. 15396
Jjrvni TELEVIZOR Gorenje, star 6 , . prodam najboljšemu ponudni-g^STjgO 15406 ^•ETILNI STROJ
m      -• v...vu Pfaff-pasap otoriem in vsemi dodatki, p 37-244 154
prod
5410
v8n-     'U9° vebasto 65. za ogre
— J8       garaže nnHnhnn
• 25-145
podobno. 15414
ŽELEZNA KAPLA
VAS VABI V PONEDELJEK, 29. OKTOBRA, NA
JESENSKI SEJEM
Z VELIKO
TOMBOLO
1 NAGRADA: ATS 2000.
V D0BR0PISU IN ŠE DODATNIH 24 LEPIH NAGRAD
ZADRUGA
MARKET
POVEČALI SMO PRODAJNI pR0ST0R IN ZNIŽALI CENE.
NA ZALOGI 9000 SLIČNIH PRODUKTOV
PONUDBA MESECA:
MILKA ČOKOLADA 300 g SAMO
ATS 19.90
POZOR!
NAJNOVEJŠA IN NAJBOLJŠA KURJAVA ZA LES IN LESENE ODPADKE.
DREDSTAVLJA SE FIRMA
FROLING
PROIZVODE VAM V CELOTI P* ZADRUGA MARKET.
IŽSftANO V AVSTRIJI IN NEMČIJI TUV BAYERN
JESENSKO SEJEMSKA
AKCIJA
OB 30 LETNICI
OBSTOJA FIRME ELEKTRO
LUSCHNIG
V ŽELEZNI KAPLI
°D 26 io  29 10 1990 NA VSE ELEKTRIČNE PROIZVODE
1 O % POPUSTA
SfAR MARKET
SfA • Cls"LA •
$ftUKl,#vSEZA STPiIi r. • NOGAVICF • £7?' '^ELKI ANANAS U02A PONUDBA 1 KG
sJJSJo ATS 8.10
URBAS
V CENTRU
Moda z izdelki |k ZVenfčih znamk
SEfl TRIUMPH, ADIDAS HUMANIC...
Al' ECKE
Sjjf^. ŽELEZNA •A 21. VAM NUOI
PUIIINI IN
LNSTRrjjE (OVfRI.OCK)
Rvanje mniv Sloveniji
Ugodno prodam STROJ za izdela vo tlakovcev ter 100 komadov podstavkov. Cena 2 700 DEM v dinar ski protivrednosti. » 061 -731 -032 __15420
Več različnih gospodinjskih STROJE (rabljenih), zelo ugodno prodam. »21-208 15426
Zelo ugodno prodam zamrzovalno SKRINJO LTH 380 I., stara 5 let. »33-130_ 15429
Zelo ugodno prodam ŠTEDILNIK Gornje 2 plin-l-4 elektrika, 2 ter-moakumulacijski PEČI 2 KW in kupperbusch PEČ. Kališka 8, Dru-lovka - Kranj 15434
Ugodno prodam kombinirko (5 operacij), cena 18000 din. Cesta na Belo 6 _15443
Prodam PEČ kombinirano z oljnim goničem za centralno kurjavo 40 KvV rabljena. »75-802 154qi
Prodam barvni TV Panasonic » 39-661_15476
Novo 380 litrsko zamrzovalno skrinjo LTH, prodam za 15 odstotkov cenje. BeleharJFrankovo nas. 160 1/1, Žkofja Loka*_15481
Prodam KOSILNICO Reforum 158 in peč kuppersbusch. Noč Branko, Moste 4, Žirovnica 15500
Prodam peč za centralno kurjavo (novo) in molzni stroj na obroke »36 078_15505
Ugodno prodam REZKALNO GLA-VO s 7 pari profitnih nožev. Kuralt, Cerklje. »42 690_15524
Prodam nov ŠTEDILNIK kipper-busch »64-248 1 5531
Prodam 2 betonska MEŠALCA, ra-bljena, 100 I in 150 I. Ugodnol
» 70-245_15537
Prodam rabljen pralni STROJ Go renje, starejši letnik, dobro ohranjen, ter TV Iskra portabel ČB z anteno, cena po dogovoru Informacije » 23-827 po 14. uri 15542
GRADBENI MATERIAL
Kupim smrekove HLODE in PRIZME debeline 8 cm »64 103 15045
Prodam hrastove PLOHE, debeline 3 in 5 cm » 79 058 po 16. uri _15272
Prodam polna vratna  KRILA in dvokrilna garažna VRATA. Cesta na Klanec 49. Kranj, » 23 019 _15295
Prodam suhe hrastove PLOHE Boris Medarovski, Betonova 23, Kokrica» 25-551 15316
Prodam starejšo KRITINO in 1,5 ton cementa po polovični ceni »24 376 _15402
Ugodno prodam rabljeno strešno OPEKO Spičak. » 73-556 15408
Prodam rabljena okenska KRILA Aljaž, Sutna 56, Žabnica      16421
Zelo ugodno prodam 4 tone cementa.» 622-182_15439
Ugodno prodam: porolit opeka 12 cm, ploščice 20x20 beš barva, klin ker ploščice temno nave 23x23. klmkHr opeka 6 cm, Schiedel tulja va za dimnik fi 20 cm, isto <i 13 cm z odprtino za vratca, cev za centralno 1" . cev za vodo 1", silikatna opeka bela 6 cm, svinčene cevi fi 30 mm m fi 50 mm. vse 40 odsto ikov popusta na veleprodajno ce no. Markič. » BO 060 16473
Prodam garažna vrata Jelovica »832 091_16497
Ugodno prodam 70 kvad. m smrekovega opaža, širine 7 cm. III kla »a »622-606_16612
fiM.i.im suh« smmkov« DI SKE. debeline 20 mm Sr. vas 56, Sen čur 15538
IZOBRAŽEVANJE
Intenzivni tečaji nemščine, angle ščine, francoščine, italijanščine, različnih stopenj, po klasični in vi deo metodi, v manjših skupinah, z vnhko konverzacije Ugodne cene. Programi tudi za otroke od desete ga letu <lal|« » 23 983 od 13 do
18 ura_16100
Instruiram nniNimatikn in liziko ni osnovne in srednja iole » 25 861 Int. 336 dopoldne_16328
licem inštruktorja za poučevanje klavirnk« hm mimiko » 38 029
16486
IZGUBLJENO
Izgubila s«m DUM 1 )M< 1 i/iI.imm Ik ta 1971/72 na Delavski univerzi Djuro Salaj v Beogradu Mulej Žu žana ''»'><»'»
KUPIM
nama
V Nami smo pripravili posebno ponudbo za konec tedna
Vsak teden bomo za soboto pripravili nekaj izdelkov po zelo znižanih cenah
V soboto nudimo naslednje blago:
• DfrZVA07cm
• 0ŽE2VA 0 9 cm
t TEFLON GARNITURA t PRT-NAMIZNI 130x160
• ŽENSKI PULOVER
• ŽENSKE IN OTROŠKE KRATKE NOGAVICE
• OTROŠKA FLANELASTA SRAJCA
• NAMIZNO BELO VINO
• KOMPOT ANANAS V KOŠČKIH - uvoz
VELEBLAGOVNICA
nama
58,80 86,60 846,70 138,40 299,00 11,40 125,90 12,90 17,90
Škofja loka
Kupimo GARSONJERO, centralno ogrevanje, Šorlijevo naselje ali Vodovodni stolp v Kranju. »064 28-861 int. 31-11        15304
Kupim TELIČKO simentalko, staro od 10 do 14 dni. »70-273 15424 Kupim klasični BUKOV PARKET, najmanji kvad.m..»89-109
_15430
Kupim JUGO 45 do starosti dve leti. Robič Jaka Za.'Gorie 56   1 5492
ALMA nail
ESTETSKO TERAPEVTSKA KOZMETIKA NOHTOV
Oblikovanje, podaljševanje, utrjevanje in modeliranje nohtov
ALMA KOČNIK V0D0PIVČEVA 13, 64000 Kranj
tel: (064) 24 -
9
LOKALI
Oddam SKLADIŠČNI PROSTOR. 40 kvad. metrov, na Planini »78 736 15256
V ftkofji Loki ali okolici najamem prostor za delavnico. » 633 781
_15273
Več prostorov primernih za lokal, delavnico ali pisarno oddam v strogem centru Kranja Pismene ponudbe pod Šifra J b L t N 15289
V poslovnem centru na Deteljici pri Tržiču oddam lokal za trgovin sko dejavnost, (sade, boutique in podobno) v sklopu enosobnega stanovanja (lahko samo lokal) »084-52 088_15361
V centru Kranja najamem prostor za trgovino do 20 kvad. m »36 286 po 19. url 15389
OBVESTILA
Polagam, brusim, lakiram parket in polagam topli pod, tapison, iti-son in pluto. » 622-065       14430
ROLETE: žaluzije, lamelne zavese, harmonika vrata, zasteklitev balkonov, naročite na » 75-610! 14460
PLESNI STUDIO NAGELJ~teT: 37 308 vabi v ZAČETNE PLESNE TEČAJE: KRANJ- Hotel Creina četrtek 18.10. ob 19. MLADINA, ob 20.30 STAREJŠI nad 30 let. Škofja Loka - Discoteka PERLA sobota 20.10. ob 19. STAREJŠI, ob 20 30 MLADINA TOREK 2310 OB 19. MLADINA, ob 20.30 STAREJŠI! Novo odprta orodjarska delavnica Osterman nudi možnost izdelave orodij, raznih delov, usluge rezka nja, razrez kosovnega materiala, popravilo strojev na terenu in ostalih uslug. »064 45-502 15231
ROLETE, ŽALUZIJE in lamelne ZA VESE izdelujemo, montiramo in kompletno obnovimo » 26-919 Vsi ljubitelji narodnozabavnih viž ste vabljeni v nedeljo, 21 10 ob 19. uri v kulturni dom Poljane, kjer se boste po daljšem času zopet lahko zavrteli ob zvokih ansambla Ivana Ruparja, Vabljeni! 15301
Nujno potrebujem 20.000 DEM za dobo 2 leti, nudim 50 % obresti. Jamstvo lokal. Šifra: KRANJ 15380 Cenjene stranke obveščamo, da imamo spremenjeno telefonsko številko in sicer 11-688. Se pripo ročamo! Zidarstvo in fasaderstvo Plestenjak Jakob, Zg. Bitnje 177
RTV SERVIS, Sr. Bitnje 85. popra-vilo vseh vrst TV in radijskih sprejemnikov Odprto ponedeljek, to rek, četrtek, petek od 9 do 15. ure in od 17. do 19. ure., sobota od 9 do 12. ure. »35-589. od 19. do 20. ure 15459
MOTORJI KOLESA
Prodam JAMAHA MOTO CROSS 80 kubično. »24-840_15182
Najdeno je žensko kolo Kličite na «21 295 15264
Ugodno prodam MOTOR APN 4 Čeinjevek 25,» 42-392 15278
Prodam TOMOS AVTOMATIK, star 11 mesecev, prevoženih 800 km, cena 45 % nove cene. Kobe, Tomšičeva 21 A, Jesenice 16297
Prodnm ,»li M!i'ii|,im JAVO '.V>0 /.\ motor do 125 ccm možno dopla čilo »28 340_ 16307
Prodam MOPED APN 4. Ogled v nedeljo od 8 ure dalje. Zebec Mi lan, Mače 6 a, Preddvor       15327
LITERATURA ZA ZASEBNA PODJETJA
Izšli sta brošuri:
1. Osnove finančnega poslovanja
2. Vlaganje listin v carinskem postopku Namen brošur je razjasniti marsikatero vprašanje, ki se poraja lastniku zasebnega podjetja, ko začne s poslovanjem
Informacije vsak delavnik od 10. do 15. ure po tel.: 061/571-125.
OSTALO
l-io.him MUIOH APN fi
> 64 258 15366
Kupim GOZD v okolici Cerkelj, Vo dic aH Šenčurja Naslov v oglasnem oddelka_16241
Kupim staro HlSO na relaciji Zi-Radovljica šifra GOTO
VINA_ 16292
Kupim staro HIŠO ali parcalo v Kranjski gor. Šifra GOTOVINA
l!i?93
Prodnm AVTOMATIK z litimi plati iči. smerokazi, star 3 leta, nevozen in APN 8, moder malo vožen
» m 803 _ 16391
Ugodno prodam TOMOS AVTO MATIK A3 SL, star leto in pol
«23 369_ 16431
Prodam MOTOR gilara KZ 126, le inik 1987, registriran do maja 1991. motor generalno obnovljen Miran Jakopič » 77 042 16843
Gospa, ki je bil 13 101990 v rde čem JUGI kranjske registracije v Beljaku in mi je gostoljubno zame njala lire v šilinge, naj kliče na na slov: Slijepčevič Ivan, Kutina, Mar ka Oreškoviča 47, »045/22 122. Pomotoma mi je dala preveč Šil in gov in bi se ji rad oddolžili 15296
PRIDELKI
Prodam ZEUE v glavah In RDEČE KORENJE Ško1|eloška 33. Kranj
Ugodno prodam debelejši krmilni KROMPIR. Milje 24, Milje pri Visokem. »43-096 15235
Prodam drobni KROMPIR za krmo. »47-383_15276
Prodam JA80LKA neškropljena po 4 do 5 din za kg. Sodja Franc, v Dobje 1 Ribno 15283
Prodam krmilni KROMPIR. Visoko 39, Šenčur._15322
Prodam ZELJE v glavah in drobni KROMPIR. Sp. Bitnje 24. » 44-699
_15325
Prodam ZELJE v glavah. Hraše 52
»627-198_15326
Prodam drobni KROMPIR po 1,50 din, semenski desire po 4,00 din. Lahovče 32, Cerklje_15330
Ugodno prodam ZELJE v glavah in drobni KROMPIR. Srednje Bitnje 28, Žabnica 15362 Prodam REPO za kisanje ali krmo, po ugodni ceni. »43-165 15432
Ugodno prodam zimska, obrana, neškropljena JABOLKA. Platiša, Pungart 11, Škofja Loka       15442
Prodam ZELJE v glavah. Kokrica, c. na Belo 31_15454
Po zelo ugodni ceni prodam JABOLKA za predelavo. Zadraga 15, Duplje 15474
Prodam ZEUE »633-381
glavah. 15504
PIZZERIM VBB GRADOM'
TRŽIČ, Koroška 26,
tel.: 52-055 stari del mesta • 200 mod cerkve naprej 16 vrst PIZZ Iz krušne peči
Odprto od 10. - 22. ure nedelja od 17. • 22. ure PONEDELJEK ZAPRTO
Prodam KROMPIR » 79-952
za krmo. 15508
Prod am ZELJE v glavah. Strahinj 7 15521
POSESTI
Prodam novo HIŠO na Bledu, 100 kvad m., z opremo, GARAŽO in centralno za 130.000 DEM. V račun vzamemo garsonjero kjerkoli ali hišico ob morju. » 39-001    15253
Prodam tri vzidljive rolete, še zapakirane, 120 x 120. Kumer, Dru-
lovka 38, popoldne_15239
Prodam barvni TV Iskra azur, star 4 leta in POSTELJO 190 x 190 z jo-gijem. Lužan, Šolska 4, Stražišče
_____ 15240
Prodam nekaj OSTREŠJA, DRVA v hlodih. Drolec, Sidraž 1, Cerklje _15248
Prodam avtomobilsko PRIKOLICO, cena 5.000 din. »66-916
15265
MITSUBISHI
DOMEVSCEK
FURNITZ PRED BELJAKOM
KARNTNERSTRASSE 50,
TEL.: 9943-4257-2210
ODLIČNE CENE IN TAKOJŠNJA DOBAVA
3X3 LETA GARANCIJE
t NAD. DELI IN SERVIS t DODATNA OPREMA
Kupim vseljivo HIŠO v okolici Kranja ali Preddvora do 13 000 DEM. Šifra: NOVEMBER _15262
Prodam starejšo HIŠO. »46 683 v soboto od 10 - 11. ure        15387
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO, do 1000 kvad. m., na relaciji Kranj -Radovljica. Šifra: GORENJSKA _15417
V najem oddam PROSTOR v stari kmečki hiši, garažo in prostor za počitniške prikolice na Sp. Brniku. »21-208_15427
Prodam novo hišo na lepem kraju pri Kranju. Zaključna faza, parcela 670 kvadratov, sončna lega. » 78 586, popoldan_15472
PRIREDITVE
Odlično GLASBO za ohceti in praznovanja   nudita glasbenika.
»42 827, Prosenc_15138
Ansambel .IFVŠEK igra V soboto ob 20 uri v menzi Gradiš Škofja Inka_15540
RAZNO PRODAM
Avstrijski kombinirani otroški voziček z dodamo opremo prodam. »620 348 med 13 in 15. uro
_15176
Prodam dva nova usnjena NASLANJAČA, novo ZAMRZOVALNO OMARO, žensko KOLO s presta vami, barvni TV Gorenje » 38-202_15261
Prodam nov ROBKALNIK za koru ;<> in ŠROTAR »39 320 15215
Prodam 180 komadov salonit PLOŠČ, 8 valjnih, rabljenih dve le ti, 40 % ceneje, 30 komadov 8 valjnih SLEMENJAKOV, 150 komadov navadne OPEKE zidak in leva VRATA    TANGANIKA SOBNA
»46-138__15220
Prodam JABOLKA voščenke in ze-len kuhinjski KOT Kokrica Dolža
nova pot 2._15226
Ugodno prodam otroško KOLO -kekec, tribuna VOZIČEK, otroško POSTEUICO in STAJICO. »42 245 od 15. ure dalje 15228 Prodam MOPED APN 6 s čelado in REPO za krmo. Senčurska pot 25 Voglja 15234
Prodam KOMPOST za gnojenje vr-tov. » 35 833_15299
Prodam školko za R 4. » 78 642 _15302
Prodam ŠTEDILNIK, malo rabljen barvni TV Gorenje AHAT in vrtno MREŽO 40 kvad. m. » 79 571
_15303
Dvoredni pletilni STROJ Dopleta prodam ali menjam za P 126. »26 340 15308
Prodam otroško POSTELJICO. » 34 457_15323
Prodam suhe BOTARE in bukova DRVA. Zg. Bitnje 19, Žabnica _15329
Prodam avstrijski kombiniran otroški VOZIČEK. Informacije na »73-155 ali na naslovu Mali Kse nija, Hlebce 38, Lesce 15348
Prodam hrastove in jesenove PLO HE » 633 934 zvečer 15350
Nov TRIKA oljni radiator, regal za dnevno, razstavljen, in 500 komadov strešne opeke špiček, nov, ugodno prodam. Prešernova 53 a,
Bled_15351
Ugodno prodam italijanski športni VOZIČEK, otroški STOLČEK trip trap in AVTOSEDEŽ. » 35 855
_15353
Prodam rabljen ZMRZOVALNIK, vhodna vratB, gume 125 x 13, otroško športno kolo za 6 do 10 let »77-834_15354
Prodam malo rabljen kombiniran otroški VOZIČEK in TORBO za nošenje »70-507_15355
Prodam GOBELINE različnih veli kosti in motivov, med njimi tudi zadnja  večerja   113  x  50 cm.
»24 031 _15357
Prodam 50 kvad. m plastičnega jesenovega PARKETA » 68 595
__15367
Prodam novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto. »42-115 15370 Prodam kombiniran otroški VOZI ČEK chicco, HOJICO in kopalno KAD za dojenčke, vse zelo malo rabljeno. »061-614 137 15372 Izdelujem in prodajam KONTEJNERJE (smetnjake) iz pocinkane pločevine. » 34-457 15378 Prodam betonski MEŠALEC 80 li-trov. »51 346 15382
RAUSC
B0R0VUE
KLAGENFURTERSTRASSE 42 Tel.: 9943-4227-3745
• NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA (NOVI IN RABLJENI)
• DODATNA OPREMA
• GUME VSEH DIMENZIJ
• VELIKA IZBIRA VOZIL
mmmmmmGiAS 26. stran
MALI OGLASI, OGLASI
Petek, 19. oktobra m
Prodam vsakovrstna neškropljena JABOLKA. Kupim PREŠO za mošt. 3olc, Višelnica 15 Za. Gorie. Prodam CISTERNO za kurilno olje in  vlečno  KLJUKO  za  Z 101.
»631 800_15385
Ugodno prodam nova vrata, 1 komad 85 leve, 2 komada 65 desna, novo strešno okno, 65 x 93 cm, tri metre dimnika in verige 16 x 750. »631 420_15393
Prodam SADIKE ligustra za živo mejo. Vovk, Lesce, Boštjanova 4.
» 74 005_15399
Prodam dobro ohranjen AVTOSE-DEŽ in otroško STOJICO. Jeko-vec, C. na klanec 55, Kranj 15401
Prodam suha bukova in kostanjeva DRVA Bašelj 6, Preddvor »45-372 15404 Prodam JABOLKA, primerna za žganjekuho in LIKALNI STROJ, dolžina valja 90 cm, skoraj nov. Cerklje. Krvavška cesta 24. 15419
Hitachi gramofon, kavč, fotelj in tabure, zastekljena okenska in vratna krila, vse rabljeno, poceni prodam. » 28-663 15440
Prodam SPALNICO » 46-561
15386
Kotno sedežno garnituro MEBLO prenovljeno prodam za 6500 din. » 39 033 1 5448
Kuppersbusch štedilnik brez pečice prodam 50 odstotkov ceneje od novega » 28-558 15453
RAZPRODAJA rabljenih ležišč s posteljnino, omar in sten za predsobe pri Regovcu.ul. Viktorja Kej-žarja 17, Jesenice, v soboto 20 10 od 10 ure dalje_15457
Iščem garsonjero v Radovljici ali njeni okolici. Šifra: CENTER 15470
Prodam peč za etažno centralno EMO 24. »36-675_15480
Prodam rabljeno sedežno garnitu ro za 3500,00 din Skaza, Šorlijeva 4, Kranj 15488
Oddam SOBO na Krvavcu za zim-
sko sezono. »42-471_15335
Najamem garsonjero ali 1 sobno stanovanje v Kranju ali Radovljici. » 66-186, vsak dan od 20. ure dalje_15441
Zamenjam dva manjša stanovanja za eno večje in prodam sedežno g rt. »38-368_15489
Prodam trisobno STANOVANJE na Deteljici - Tržič v bloku, centralna, garaža in telefon. Informacvtje po 15. uri »061-346-681 15526 Štiričlanska družina išče STANO-VANJE v ali okolici Radovljice, Kranja, Tržiča. Ponudbe pod Šifra: NUJNO 15541
ORTNER
BELJKAK / VILLACH
® TOYOTA ^SUBARU i *** ^ O
ZEHENTH0FSTR. 26
TEL 9943 4242 41310
PICC0STRASSE 42
TU 9943-4242 28494
VOZILA
Prodam 3 KW -a
termoakumulacijsko peč 27 538 15499
Prodam termoakumulacijsko peč AEG 4 KW Papler, Zasavska 49 C,
Orehek_15501
Prodam otroško zibelko. »25-129 15510
Auto-Krainer
CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 162, TEL.: »943-4*32141 5
• SERVIS
• NADOMESTNI DELI
• KAROSBRMSKI DELI
• MEHANIČNA POPRAVILA
• KLEPARSKA POPRAVILA
• LAKIRANJE
DODATNA OPREMA
SPOJLERJI - SPREDNJI, ZADNJI STRESNI, ALUMINIJASTA PLATIŠČA, AVTORADUI + AVTOZVOCNIKI, SPREDNJA MASKA Z ŽAROMETI »GRETJE NA MESTU«, OKRASNE ČRTE MEGLEMKE  t  DOLOE LUČI AVTOPREPROOE - TUDI IZ GUMIJA SEDEŽNE PREVLEKE, SNEŽNE VERIGE, GUME VSEH VRST SONČNE STREHE ITD...
VELIKA IZBIRA NOVIH AVTOMOBILOV EKSPORTNE CENE
(Audi)
Hlevski gnoj, teleta 100 kg in TOMOS AVTOMATIK, prodam Pše nična polica 20, Cerklje 15447
SUKANEC št 40 raznih barv. 150 kom , ugodno prodam » 74-771
15456
Poceni prodam dve krzneni jakni in plašč nerc. »28-704 15462
Trajnožareč ptedilnik kuppers busch popolnoma nov in globok otroški italjanski voziček zelo primeren za zimo, ugodno prodam. »27 028_15465
Prodam novo litoželezno kad, dolžine 140 cm. » 25-124 1 5477
Prodam   novo   LONČENO PEČ 5x2x5, cena 1000 DEM »25 558 _15607
Prodam punte, VW 1200, neregi striran, vozen in plemenskega KO ZLA srnaste pasme Javornik 5, Kranj_15511
Poceni prodam FILC za tapetnike in KONTEJNER za smeti (7 kub in)  lnform,i<:i|»' » IH 249 15530
Prodam AU^780\ letnik 1976, regi striran do 31 8 1991 ter ročni RE SKAR, ročni tračni BRUSILNIK m električno lakirno PIŠTOLO (vse Iskra) » 33 023 15532
Poceni prodam malo rabljeno eta žno peč EMO central, 20 in 80 litrski kombinirani bojler. »48 107
_15513
Prodam kopalno kad Gorenje rjava, cena 3500,00 din. »40 585
15514
STANOVANJA
Starejši samski moški kupi na območju obč. Radovljica GARSONJERO ali 1 sobno stanovanje (v bloku ali hiši) » 51 -491 ali 57 848
_15181
Na Bledu najamemo opremljeno GARSONJERO ali enosobno STA NOVANJE, po možnosti s telefonom, za eno leto Kličite dopoldne »061 328-577 15245
BMW 318, I. avgust 84 z dodatno opremo, prodam ali zamenjam za zazidljivo parcelo v okolici Kranja » 38-202 __15227
Prodam ZASTAVO skala, letnik 1988. »28-646 popoldne 15164 Prodam GOLF JX diesel, letnik 1986. »25-257 po 16. ur. 15192 Prodam JUGO 45, letnik 1986. \T-formacije na »633-268 15211 OPEL kadet karavan, letnik 1972, prodam. Informacije popoldne »51-269_15224
ŠKODO 120 L, letnik 1983/84, regi-strirana do maja 1991, prodam. Cesta 1 maja 65 - Nišandžić 15225
Prodam Z 101, letnik 1973, garaži rarno Mavec, Seljakovo nase'je 26, Kranj, Stražišče 15230
Prodam ZASTAVA 101, po delih Rebolj, Grosova 35, Kokrica 15232
Prodam JETTO GLS 1,6, letnik 1982, prevoženih 92 000 km ali menjam za VISO, JUGO itd. »68 535_15246
Prodam BMVV 318, letnik 1983, novi tip, z dodatno opremo, za 18 500 DEM »79-972_15251
Prodam GOLF diesel, letnik 1985, prevoženih 36.000 km, z dodatno opremo Cena 11800 DEM »620 465, Hafner, vsak delovnik od 6. do 7.30 ure in od 13. do 14.30 ure_15252
Prodam ZASTAVO 850, letnik 1982 in ZASTAVO 850, letnik 1977 ter rezervne dele za DIANO in ZASTAVO 101 ter ZASTAVO 750 »50 826_15255
Prodam dobro ohranjeno, garaži rano ZASTAVO 101, letnik 1978 »28 227_15257
Nujno prodam R 4, letnik 1978 in Z 750, neregistrirano, vse v dobrem stanju Hafner Jože, lom 88, Tržič
Prodam ZASTAVO 750 Slak Zo-ran, Zg. Bitnje 168, Žabnica (pred gasilskim domom, v jami)    15267
BEDAK - JUG PRED KG M (C00P)
Prodam univerzalni ČEK z VREČO «n » 48 592
otroški VOZI PVC zaščito 15533
Tel.: 0943 4242-31500
KLEINBERGER
SERVIS • NADOMESTNI 0ELI • DODATNA OPREMA VELIKA IZBIRA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL TAKOJŠNJA DOBAVA!
UGODNE EKSPORTNE CENE PRI 121. 323. 626
Prodam OTROŠKO POSTEUICO z jogijem »24-805_15634
Prodam suha trda mešana DRVA »64 323_15639
Prodam otroško POSTEUICO / |o gijem. Britof 207 ali » 36 148
15545
STAN. OPREMA
Prodam »35 865
garderobno
OMARO 15209
Ugodno prodam novo usnjeno se dežno GARNITURO  Pavlic Tine, Kidričeva 26, Kranj » 41 919 _16221
Poceni prodam OMARO za dne vno sobo Šteblaj Ivanka. C Sta neta Žagarja 26, Kranj_15238
Prodam bambus POSTELJO z jo giiem m raztegljiv TROSED Sem peterska 9, Stražišče_16243
Ugodno
prodam
SPALNICO 15312
Zelo ugodno prodam rabljeno KU HINJO Kolanč, Tomšičeva 30. Kranj 15384
V Kranju na Planini II prodamo lastniško STANOVANJE 50 kvad m, ali zamenjamo za dvo in pol sobnega z doplačilom šifra STA NOVANJE_15250
Enosobno STANOVANJE. 43 kvad m , na Drulovki, zamenjam za več je kjerkoli v Kranju Informacije »28 820_16259
Mlad par najame STANOVANJE
Šifra PREDPLAČILO_15275
Prodam dvosobno STANOVANJE 60 kvad m v Frankovem naselju priŠk Loki. »621 145 16280
Oddam kabinet * souporabo kopalnice » 36 833_15298
Prodam enosobno STANOVANJE v stolpnici Podlubnik v Škof|i Loki »622 703_15306
Prodam takoj vseljivo enoinpol sobno STANOVANJE 50 kvad m , staro tri leta Planina 3. cena I800dem/kvad m »39 195
Mlad par išče HI SO ah 1 sobno STANOVANJE na relaciji Šk Loka - Ljubljana » 061 572 117   15338
Samsko dekle najame sobo, nudim tudi pomoč v gospodinjstvu Cesta kokr odr 5. Krani 15422
Prodam R 5 GTL 1300 kubičen, le tnik 1979. »70-492_15281
letnik 7/90. pre
JUGO KORAL 55 voženih 5000 » 70 770
Dobro ohranjen JUGO 45, letnik 6/89, temnordeče barve, z radiom in zvočniki, prodam. » 064/23-240 popoldne.
Prodam BMVV - 315, letnik 1982, prevoženih 73.000 km. Boris Me-darovski, Kokrica, Betonova 23.
15315
Ugodno prodam ŠKODO 105 L, le-tnik 1988 Benedičič Stanko, Bre zovica 7, Kropa 15319
Prodam R 30 in R 4 za rezervne dele. »73-852 15320
Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1989, Voglje 98._16331
Prodam JUGO 45, letnik 1987, prevoženih 32.000 km Lahovče 10 a _15332
JUGO Koral 45, star 9 mesecev, z nekaj dodatne opreme, ugodno prodam. Cena 8500 DEM »37 173_15339
Prodam Z 850, letnik 1982, prevo ženih 54 000 km, registriran do junija 1991.» 83-848 15340 Prodam AX 11 TRE, december 1987, prevoženih 34000 km, 5 prestav, 3 vrata, kovinsko sive barve kot nov. » 23-356 15343
Prodam GOLF diesel, letnik 1985, 5 prestav, nemški. Ogled možen do poldne pred trgovino Trenča v Stražišču, popoldne na Galetovi 7 na Kokrici. 15344
Prodam OPEL kadet 1,3 ELS, letnik
1986, prevoženih 58000 km, cene 140.000 din Tičar, Breg 25, Žirovnica^_15347
Prodam ZASTAVO 101, GTL 55, le-tnik 1986. Štular Milica. C 2 grupe odredov 19. Cerklie »42-608____
i rod im    ZASTAVO    10l"," letnik
1987, registriran do avgusta 1991. cena 6700 DEM. Zupančič Bojan, Planina 15» 38 079 15359
Prodam Z 128, letnik 1985. Kopač, C na Brdo 53, Kranj Kokrica Ugodno prodam Z 101, letnik 1979 m BMVV, starejši letnik, registriran do junija 1991. generalno obno vljen, prvi lastnik, ali menjam za manjši avto. Toporiš, Sr. vas 2.
Golnik_15363
Prodam  JUGO  55,~7etnik 1990
»74-585_ 15386
Prodam R 4, spredaj delno karam boliran, motor nepoškodovan, vo zen, registriran do marca 1991 za 8 000 din » 061 -614-137 15368 Prodam ZASTAVO ioT letnik 1977 Čiča. Pševska 18, Kranj 15371
Prodam GOLF diesel, letnik 1983, registriran celo leto. prva barva. odlično ohranjen. Breg 8. Križ« Prodam VOLVO 343 GL, letnik 1978, lepo ohranjen, metalne bar ve » 77 013   Mičo 15374
Prodam GOLF, letnik 1980 » 78-277 - Tomažič Roman, Gregorčičeva 28, Bled 15398
Prodam Z 750, letnik 1980. Letališka 6, Voglje_15400
Prodam GOLF JXD, model 90, star 11 mesecev, metalno moder in GOLF JXD, januar 1990, rdeče bar ve. Možna zamenjava za starejši GOLF D. »75-534_15403
Prodam Z 128, letnik 1983, registriran do konca maja 1991, za 4.200 DEM. »51-426_15409
Prodam R 4, letnik 1977. registrirana do septembra 1991. » 22-764 _15411
Prodam R 4 TL, letnik 1983. Poren-ta. Breg ob Savi 32, Mavčiče 15413
JUGO florida, star 8 mesecev, 7.000 km, kot nov, ugodno pro dam. »27-844_15415
Ugodno prodam karambolirano Z 101. »45-338 15416
Ugodno prodam Z 750, letnik 7*-zelo ohranjen, registriran. poC*fl
Podlubnik 292, škofja Loka_,
Prodam CITROEN BX 16 TRS, J tnik 1988, metalne sivo'Plav*l!,, ve z klima napravo , cena u9°rI2 » 721-687. zvečer ^
_______----77.
Ugodno prodam osebni avtO» DA 1200, letnik 1973, registri" Sedej Niko, Na Kresu 15. Zel0*"!*
» 66-692_—H
Prodam JUGO A, letnik J8* 11000 prevoženih km. » 27-16*-^ Z 101 GTL 55, l*»tnik 1986. dob.f
ohranjena, prodam za 6000 0£„ »85-231, po 15. ur
letnik 1986
MERĆsi
Prodam dobro ohranjen star 7 let »50-554
GOLF, 15423
Prodam Z 128. d^ember 1987, dodatno opremljen. » 28-528 15428
Prodam GOLF, letnik 1981 z dodat no opremo. Suhodolnik Robert, Staretova 27 (Čirče) 15088
Prodam KOMBI SOV motor diesel, letnik sedežev » 33 589 Ugodno prodam GOLF JXD, I*
1986 »77-176___W
Prodam JUGO, letnik 1984, M striran do avgusta 1991. »7/j^> Prodam Z 128, letnik 1984, reg'stn' rana do 19.10.1991. » 82-735^
Prodam VW 1200, letnik 1974
Ogled v j
striran do julija 1991 tek | Kranj
t popoldan.  Ilič, Planin^
Prodam 126 » 77-216
letnik
NOV FORD ESCORT
SEDAJ PRI VAŠEM CELOVŠKEM GLAVNEM - ZASTOPNIKU FORDA
Sintschnig
CELOVEC, SUDBAHNGURTEL (PRI GLAVNI ŽELEZNIŠKI POSTAJU: TEL: 9943-463-32144
ZAHTEVAJTE GOSPODA OTROBA IN KRUSCHITZA, KI GOVORITA SLOVENSKO
VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA
km,
prodam 15282
Prodam JUGO KORAL 45, letnik februar 1990, zelo ugodno. 9500 DEM v protivrednosti Mulalič lr fam, Štrausova 1, Jesenice 15284
Prodam VOLKSVVAGEN 1200 lo tnik 1974 »35-835 _16376
Prodam NISSAN micra. letnik 1988. Šolar, Ljubno 70, Podnart
Z 128. letnik 1988, prodam za 8000 DEM »622 133 15377
Ugodno prodam FORD escort Grašič, Pševska 10/c, Kranj »10-001_ 15433
JUGO skala 55, letnik 1989. pro dam.» 66-097_15435
Prodam OPEL KADET, letnik 1968. » 42-069_15438
Prodam JUGO KORAL 65, maj 1989 Koren Gordana, Gregorčiče va 33, Bled,» 79-640 15446 Prodam A S CONO 2000 in ZAPRA VUIVĆEK Visoko 5. Šenčur 16460 GOLF JX, letnik 10/88, ugodno prodam »46 122, int 363 dopol dan In 48-624 popoldan       15452
Z 101 GT 55, letnik 1984, prodam » 73-047_16456
Zadnje tri vrata za Z 101, prodam. Perčič Milan, Olševek 63. Preddvor
_16468
Ugodno prodam OPEL KADET, Is-tnik 1973. registriran do 14.6 1991 Kurirska pot 8, Cerklje 15460
Prodam OPEL CORA, letnik 1987 Ciporle. Dvori« 98, Cerklje. »42 257 1 5463
if»"
Prodam VUGO 45, letnik 1 gistnran, kot nov, stalno garfl*' Podlubnik 292, Škofja Lokjt^ Prodom ŠKODO 120 L.
———-——ii#
Prodam JUGO 45 A, star 45 Drobnjak Zoran, Zelenica_8JJij^ Prodam   Z   101,   letnik ^ »40-189
, : , -m,< i 45 KORAL < j 1989/7 Žun Damjan, Krožna foij
Voglje —ToSR Prodam Z 101 GTL, letnik
log 60, Cerklje___^jjž
Prodam R 4 TL, letnik ^9&■ "pjjlj ohranjen » 27 016
J' MM A     „.,,„,,   87/6, P^jflj)
» 064/622 833
KADET 1,3 LS, ohranjen, garaž
Prodi..n ItJCiO 55 sin. dv macija na »25 861 IM * gfl
poldne
Prodom Z 1"! i onfod u"''0fl» lember 1981, izredno oh"''''<*' TELEVIZOR Grund.ng suPfl Koriič, Reševn 4 o, Kram
[U)
BEUAK. KARAVVANKENVVEG 34. Tel.: 9943-4242-311000
VSI MODELI V SKLADIŠČU - EKSPORTNE Ct* ' NAJMODERNEJŠA DELAVNICA NADOMESTnl DELI IN DODATNA OPREMA
MEYER - ZIRNIG
CELOVEC, FLEOERMAUSGASSE 14 Tel.: 9943-463-22152 in 24300 (BLIŽINA  UKH - BOLNIŠNICE)
NADOMESTNI DELI IN DODATNA OPREMA SERVIS IN VSAKOVRSTNA POPRAVILA SPECIALIST ZA AVTO-IZVOZ V JUGOSLAVIJO BREZPLAČNA DOSTAVA 00 MEJE
Prodam JUGO 45, letnik oktober 1986. garažiran, rdeč Kern, Kokr ški log 2, Kranj_ 16286
Prodam Z 101, letnik 1984 Pajsrj« vs 1, Šenčur_16266
Prodam GOLF diesel, 7/1984, S pa k,,i »22 967, Mandeljčeva pol 12, Kranj_16290
Prodam Volksvvagna HROŠČA S tnik 1974. registriran do |uni|a. ugodno Filipovski, Trg nvoh 3, Kranj Ogled vsak dan 15300
Prodam RENAULT 4, letnik 1977 Cena po dogovoru Miklavčič Su zana. Trg Prešernove brigade 2. Planina (fi._16306
Prodam CiOlF, letnik 1980 dobro ohranjen, garažiran Šolar Rudi, Sp Dobrava 1 a. Kropa        15311
R  4  GTL.  lelnik   1982. prodam
Gradnikov*. /. ui.ni » 7« 285
_16379
JUGO 45, letnik 1986. prsvoisnih 30 000 km, garažiran, prodam /a 42 000 din »23 929_15381
Prodam R 4, letnik 1986, registriran do |imi|<i 1991, /« 30 000 din in LTŽ montažna stopnice po 200 din
komad » 61 032_16383
GOLF letnik 1980, poškodovan, motor dober. 8 000 km po general ni. prodam ali menjam za drug av to »4« 265 1MHM
Pmdam / 128 liilnik I 985. registri ran do juli|a 1991, prodam » 78 579, popoldan od 16 do 19 ura 1541.1
Prodam LADO 1987 Informacije
samaro. »40 143
letnik
15392
		rt um oi
E*A41		1 (VI UDI
		BRODNIK
		• phooajs
		Dfti in m Km
		Haljah VIIUi h
		■ l.,rn'M
		1*1   Wl, »1      1 l„
		
bmw :uh	1 okiol	ier 1985, kovin
•iko barve	in, ,,1(11,1	jio ugodni i:tim
Prodnm JUtJO 55 AX. I«1" Okroglo 17
Prodam FORD sseort. P° \m osni,» 48-558
l'ii-l ,,,   ,|..t.i., ■h,-M"'^;i,.l 1 <|H/
Prodom    101  leti'--- l<l/'' '"l*"'
Podljubelj 94, Trtić^^--^ig Ugodno prodam Z 760,JJJHJ voznem ««»»^0$*
charlaston. letnik
Prodam GOLF benclnar, modra barve, lelnik 19H6 » /B 974 15394
NuHtftiii Peter
ca
Ouleii|,i w.s 92 Sel
18466
Karambolirano LADO dam »50 726
1200 pro 1539/
Prodam PEUGEOT 306. star 10 let.
Hotno nhi.inien /n l)5<M) O! M Sla
par, Tončka Dežmana 2. Kranj
I54H9
Tkoj zaposlim PCKA "jA.S
l.-v    linI.....-I....."    M 1
bom (l »led
SfcK« 19. oktobra 1990
MALI OGLASI, OGLASI
27. STRAN
GLAS
—__._
GOVta" honorarno zaposlim TR XtA        za pomoč v »neživil-g!£ggvini Šifra: ŽELEZNIMA ^Prodajo ženskih svilenih RUT J*5 resno akviziterko. * 73-243 !£!?™dne__ 15233
ŠAČICO ali ŠIVIUO s prakso redno zaposlim. Šifra: 0DL1-
glOD_____15237
jm ste ostali brez zaposlitve in *te prosti čas, poizkusite kot 25 DZS. Tedensko izplačilo
p^jeje? 622-343_15254
S*« IZVAJALCA del za gradnjo y!!^33-543 zvečer 15263
Sjjj?*00 " šiviljo z veliko prakse rriii(6arno zaposlim na vašem do-s^jfra: TROFAZNI TOK 15310 aPrei|
tlu ,n?fm kakršnokoli delo na do Si, Možna
postavitev stroja.
čE KUPUJETE ALI
PRODAJATE NEPREMIČNINE, JE PRAVI NASLOV:
GLOBAL Kranj C. JLA 4, Kranj Tel. 21-320
ttT?amem vsa zidarsko fasader-^?il» 78-947_15324
stare0*t0jno GOSPODINJO išče c, el*'upokojenec iz Nove Gori-
*r* Nudi ^26-085
J 26-408
dobre
pogoje. 15345
šiviljo ali
pletiljo. 15436
rV^'^KO za bife v Škofji Loki iš-
^jg_620-Q77 _15437
rn^^oč v teksitlni trgovini išče-5Do« u • urejeno in predvsem Lok? no trQovko. Šifra: ŠKOFJA
iit^__I!«!
gaa„ °sebe za prodajo zanimive-
Ž^-^IlJ* 38-501_15490
k|6pQaslim KV klima ali stavbnega nja rJa Zaželjeno znanje varje-đeu ZP'* B kategorije in dve leti ru Jfn'n izkušenj. OD po dogovo-<g^4/34 496 _15502
^au_
«i°Jt tELICKA starega 1 teden Gori* dne J»n. Višelnica 13, Sp.
15223
15236
javite si kompost - gno|ilo iz ganskih odpadkov in prsti. 0daJamzabo|nike različnih velikosti.
j^J^ 064/23-339
WU KRAVO in TELICO. 8 me W« Drel° Hofner. Binkelj 8, Sk
15266
N«rn ^'"nko, staro 6 tednov.
JO^aiam eno leto stare KO
&*CBnJc!in K0K0Sl » "ko1 ^JHlJj^aklo 15270
S. ,er fficTv 8. mesecu bra-
S1 *m» *AV° h»»i° 5 mesecev. Slj'^talki |n 10 m DRV Sr ■^oln,k t5279
'47 057
15269
S,
Sfera m
čislan. ilipl..,t>vt|cia)
v*s 17 S *adovljica
Prodam KRAVO po izbiri, SILO-REZNICO in Z 750. » 65-445 15287
Prodam japonske PREPELICE in valilnik. Ogled zvečer. Gradnikova 87, Radovljica, Vuzem 15294
KONJA, mirnega, dobrega voznika, starega 11 let, prodam. Bodo-vlje 8, škofja Loka._15313
Prodam breje OVCE. Boris Meda-rovski, Kokrica, Betonova 23. g 25 551__15317
Prodam TELIČKO simentalko, sta ro 7 dni. »68-255_15318
Prodam TELICO v 5 mesecu brejo-sti. Podbrezje 41._15333
Prodam mlado KRAVO s teličkom. »42-471_15334
Prodam od 30 do 40 kg težke PRA-ŠIČE. Visoko 92, Šenčur 15337
Prodam PUJSKE, težke 15-20 kg. Dolenc, Sopotnica 15, Škofja Loka
_15341
Poceni prodam KOBILO, vajeno vseh kmečkih del. Smokuč 26, Žirovnica » 802-040 15349
Prodam več brejih OVC. » 620-956_15352
Prodam 7 dni starega BIKCA. Podbrezje 57 15356
ŽREBE lipicanec, star 7 mesecev, prodam. »061-612-637 15405
UŽIVAJTE V SVOJEM VRTU!
Zdaj ja pravi čas za ureditev vašega
bivalnega vrta. Ureditveni in nasaditveni načrt vam izdela podjetja NAMEN. Oglasite se po tel. 21-565 in 21490.
Oddam črnega PSA jazbečarja. »061/613-397_15407
Prodam 6 mesecev staro Trebico lipicanko. rjave barve. Ferčej, Zasip-Muže 4 15412
Prodam KOKOŠI. » 78 608 15418 10 dni sterega BIKCA simentalca, prodam Stare, Tatinec 6, Preddvor^_15425
Prodam 3 OVCE » 57 988 15444
TELICO simentalko, visoko bre|o, prodam. Poljšica 10, Podnart
_15445
Prodam jalovo KRAVO po prvem teletu. Virmaše 42 15449
Prodam KOZO, staro 7 mesecev.
»65 631 _15467
Prodam dva IREBETA norik, stara 6 mesecev Čop. Koroška Bela Je-
senice_15468
Poceni prodamo lovskega psa in psičko pasme Brak jazbečar z rodovnikom,    stara    3 mesece
»79 873_15484
Prodam visoko brejo KRAVO simentalko in krmni krompir Ster Jakob, Sp. Duplje 71 15493
30 po 160 kg težke prašiče ter rja ve jarkice, prodam. Možna dosta va na dom Stanovnik, Log 9, Škof j a Loka_15498
Nujno prodam KRAVO frizijko, ki je dvakrat telila in od iste krave le to dni staro telico. Zupan Mirjam, Savska 13 B. Bled 15509
Samčka, NEMŠKEGA OVČARJA, 10 tednov, zelo pocom prodom
»24 122 popoldne_15518
Prodam }}\\BICO norik, 16 mesecev, in ŽREBICO haflingor, 4 me sece. »B9 182 1552/
• krste, žare, žarnc mšc
• prevozi pokojnikov in žar
• urejanje dokumentov (matični urad, povrnitev pogrebnine,. )
• huin.iriilarnc akcije namesto vencev mi grob
• osmi t niče, zahvale
• prodaja žalnih sveč
• elektronske sveče
• prodaja peska /a grobo ve
OSMRTNICA
iz (j/*10 Woitno vest, tla na« je zapustil nas sodelavec ''Kovnega [Homct.i     sektorja skladiščenja in hansporla
JOŽB KALTENEKAR
Od
rojen I«Jo
sni" sr poslovili 4 torek, 16 oktobra I*>"-»<!. na I"-kopališču v Kranju.
kolrkliv Sava Kranj
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz obrata Vzdrževanje in energetika
LUDVIK TIČAR
rojen 1933
Od njega smo se poslovili v torek, 16. oktobra 1990, na pokopališču v Preddvoru.
Delovni kolektiv Sava Kranj
Nenadoma nam je cesta vzela nadvse ljubljenega sina, brata, strica
DARJANA ŠUŠTARJA
Iskrena hvala vsem, ki ste darovali cvetje, izkazali sožalja in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lep obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: ati, mami in sestra z družino
V SPOMIN
Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s solznimi očmi.
Srce v bolečini zaječi, je res, da tebe več med nami ni.
14. oktobra je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil
JANKO BERTONCELJ
Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu. Vsi njegovi
KORLUin DARCU
prijatelji Kranj, 11 rastje
ZAHVALA
Ob smrti strica
JANKA JEKOVCA
s c iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za pomoč, izrečena ustna in pisna sožalja in za cvetje. Zahvaljujemo se tudi UZRI Ljubljana, Društvu paraplegikov Gorenjske, Društvu invalidov Kranj in Društvu prijateljev Slovenije. Posebej se zahvaljujemo Francu Markiču iz. Kranja za vso pozornost, ki jo je izkazal v času dolgoletne po-komikove bolezni. Zahvaljujemo se tudi dr. Tomažu Hribcmiku za zdravljenje na domu, župniku Marjanu Zupanu za pogrebni obred, cerkvenim pevcem m govorniku Jožetu (udermanu. Hvala vsem, ki ste mu ob njegovi bolezni z obiski lajšali trpljenje.
Vsi njegovi
Sr. Bela, Preddvor, Duplje
Solze, žalost, bolečina Te zbudila ni. Tiha — nema je gomila, kjer počivaš mirno Ti.
(narodna)
V SPOMIN
BRANKU BARIČU
1952—1988
Danes 19. 10. 1990 mineva dve leti, odkar si nas mnogo prezgodaj zapustil. V naših srcih si vedno z nami. Vsem, ki ste mu kdajkoli pomagali v težkih trenutkih, ki obiskujete njegov prerani grob, mu prižigate sveče.
Iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
Kranj, Poljče, 19. oktobra 1990
		
		Hiša tiha je postala, ko vzela si od nas slovo, a v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo.
		V SPOMIN
		MARIJI
		JARC
22. oktobra mineva leto dni, odkar si se na tiho poslovila od nas draga mama in babica.		
		Vsi njeni
Naklo, 22. oktobra 1990		
V SPOMIN
Nihče ne ve, kako boli, ko Tebe, dragi Tata. več v našem domu ni.
21. 10. 1990 mineva leto dni, ko je odšel od nas naš dragi mož, oče in deda
BLAGO JE CVETKOVIĆ
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, brata in starega očeta
BORISA DRNOVŠKA
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, mu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sostanovalcem, dr. Bavdku za dolgoletno zdravljenje in govorniku za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Milica, sin Miran z družino in sestra Olga z možem
ZAHVALA
Ob prerani izgubi moža, očeta, deda, sina in brata
MARJANA BERNIKA
z Jezerske c. 134 a, Kranj
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem Iskre stikala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu kaplanu iz Kranja in gospodu Balažiču za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
NOVICE IN DOGODKI
UREDNIŠTVO tel.: 21860
Japec Jakopin o (navtični) družbi J-J Engineering
Pomoč Elanu pri razvoju
in tehnologiji
Gorje, 17. oktobra - Japec Jakopin, ki je že doslej sodeloval z begunjskim Elanom pri razvoju bark, je v Elanovem obratu Fortuna pri Gorjah predstavil načrt sodelovanja delniške družbe J-J Engineering z Elanom. Družba, katere ustanovitveni lastniki so brata Jakopin in Janez Mulej, ki so za začetek prispevali vsak po 20 tisoč mark, je že najela na Fortuni Elanove prostore, prav tako pa tudi nekaj delavcev, ki bodo prednostno opravljali za Elan razvojne naloge; če bo Elan hotel, pa bodo prevzeli tudi druge posle. Družba načrtuje, da bi Elanu na področju navtičnega programa zagotovila delo 350 delavcem in da bi njihova letna proizvodnja dosegla vrednost 60 milijonov mark. Iz tega, kako naj bi resili v Evropi in v svetu dobro uveljavljeni Elanov navtični program (navezava proizvodnje na družbe, ki bi skoncetrirale sposbne strokovnjake in podjetnike), je že mogoče domnevati, da bodo na podoben način, neodvisno od tega, ali bo šel Elan v stečaj ali ne, reševali tudi druge dele proizvodnje.
Kot je povedal Japec Jakopin, so bili glasni motivi za ustanovitev družbe J-J v tem. da bi izrabili navtično znanje in poslovne priložnosti ter prednostno pomagali Elanu na področju razvoja, tehnologije in trženja. Ker je družba povezana tudi z navti-čnim podjetjem Seawy, ki interesno pokriva območje Jadrana in držav, ki gravitirajo na Jadransko morje, bo imelo še dodatne možnosti za domačo in tujo uveljavitev. Japec Jakopin, ki velja za dobrega poznavalca navtike v Evropi in v svetu, poudarja, da gre za dejavnost, ki se bo gospodarsko lahko še razvijala in krepila. Dovolj povedo podatki, da se z navtiko ukvarja štiri odstotke Evropejcev, da se v navtiki na leto obrne okrog 21 milijard nemških mark, da se poraba denarja za navtiko v zadnjih petih letih povečuje po 10 do 15-odsto-
Predstavitve družbe J-J Engineering se je udeležil tudi Izidor Rejc, republiški sekretar za industrijo in gradbeništvo, je izrazil upanje, da bo Elan izplaval, in da bo na sodišču dosežena prisilna poravnava, sicer pa ni povedal ničesar takega, kar bi bdo pomembno za nadaljnji razplet Elanove usode.
tm letni stopnji in da bodo Evropejci tudi v prihodnje imeli za navtiko dovolj denarja in časa. Po podatkih Turistične zveze Jugoslavije in Gospodarske zbornice Jugoslavije prinese turistični turizem Jugoslaviji okrog 8 odstotkov turističnega izkupička ali povedano v denarju - 220 milijonov nemških mark Jugoslovan-
Spoštovani naročniki
Pretekli teden smo vam poslali položnice za zadn/e trimesečje. Nekateri sle nas poklicali nejevoljni zaradi podražitve. Naj poskusimo našteti razloge za to najbolj nas je prizadela podražitev poštnine, ki je od meseca junija narastla od 0.30 na 1.40 din alt za skoraj 370 odstotkov, podražil se je fotostavek za 12 odstotkov, papir za IS odstotkov in tisk za 20 odstotkov, da o podražitvah drugih stroškov (prostori, zveze, prevoz) sploh ne govorimo Od 1 maja ne pretentamo tudi nobene družbene pomoči, tako da od naročnin in prodaje pridobimo približno 45 odstotkov potrebnih sredstev, od obja-\ l/cnih oglasov pa 55 odstotkov. Tako velikih podražitev, kljub dobri vol/i in naporom, z boljšim delom in varčevan/em ne moremo nadomestiti, zato smo se morali odločiti za tako osovraženo podražitev Priznati morate, da s ceno glede na druge časopise ne pretiravamo, saj našega naročnika slane izvod časopisa 6.4 din, za to ceno pa ne dobile, razen časopisa Družina (ki pa ima veliko večjo naklado), nobenega drugega časopisa. Morda ste tudi opazili, da \as \kušamo v teh burnih časih kar najbolje obvestiti o vsem, kar se dogaja na Gorenjskem m širše, vam ponuditi kar največ zanimivega branja, seštevek pa pokaže, da se bo v tem letu nabralo skupa/ kar 2 160 strani, kar /e za 17 odstotkov več kol v preteklem letu (lani je bilo skupaj 1H4H strani). Želimo, da nam ostanete zvesti!
Uredništvo
Radovljiška občina ustanavlja javno podjetje
Agencija za kulturo in komunikacije
Radovljica, 12. oktobra - Cc bodo s predlogom, ki ga je na zadnjih dveh sejah podprl tudi izvršni svet, soglašali še delegati občinske skupščine, bo radovljiška občina kmalu ustanovila javno podjetje Agcnci|o /a razvoj kulture in komunikacije Občina želi s tem pou darili prizadevanje, da izdela svojo razpoznavno kulturno izkaznico in uveljavi simbole in vsebine radovljiške občine (npr Radovljica -Linhartovo mesto, nacionalno informacijsko središče o dediščini na Blejskem gradu, zaščitena narava v Bohinju - Triglavski narinlni park...). Agencija naj bi se ukvarjala z raznovrstno dejavnostjo, v začetku naj bi delovala kot javno podjetje, kasneje pa bi |o bilo mogoče tudi organizacijsko preoblikovati Ze /d.i|, ko |e osnutku odloka o ustanov n v i agenuie i.i/pravl|al i/vršni svet. so nekatera poil|el|a po k i/ iii • iiniM im • t i sov laganje • t". Z.
Na vprašanje, kako bo Elan "držal distanco" do družbe J-J Engineering, pač zato, ker sta Japec Jakopin in direktor Elana Peter Lampič prijatelja, je Lampič dejal, da kakršnakoli "distanca " ni potrebna in da bo sodelovanje določala pogodba, ki jo bosta morali obe strani spoštovati.
sKa navtika predstavlja le 1,7 odstotka evropske, po mnenju Jap-ca Jakopina pa bi moral bili njen delež zaradi Jadranskega morja vsaj 5 do 10-odstotni. Obeti so tudi za naprej dobri: jadranska obala je dovolj členovita. zadosti je še tudi marin in privezov, izboljšuje se količina in obseg ponudbe, dobrodošle pa so tudi spremembe v nekdaj socialističnih vzhodnoevropskih državah, ki bodo odprle "meje" tudi proti Jadranu. Strokovnjaki napovedujejo, da se bo navtični turizem v območju, ki teži k Jadranu, povečeval 15 do 20 odstotkov na leto. Družba J-J Engineering si od vsega tega obeta posel zase pa kajpak tudi za Elan. ki zdaj zaposluje v proizvodnji jadrnic okrog 200 ljudi, dolgoročno pa naj bi jih, kot smo že zapisali, okrog 350 • C. Zaplotnik
Jutri srečanje aktivistov OF
Škofja Loka, oktobra - Jutri, v soboto, 20. oktobra bo v jedilnici dijaškega doma Šolskega centra Boris Ziherl v Škofji Loki (na Podnu) 5 zbor in srečanje aktivistov OF medvojnega okrožja Škofja Loka, članov in osebja pokrajinskih političnih forumov in organov Gorenjske ter borcev zaščitnega bataljona pokrajinskih forumov. Nekdanji aktivisti škofjeloškega okrožja bodo razpravljali o delu v preteklem letu in sprejeli program /a naprej. O najaktualnejših vprašanjih organizacije zveze borcev in o političnih dogodkih bo aktivistom spregovoril Bogdan Osolnik, član K) Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Po zboru bo 10-variško srečanje Pripravljalni odbor vabi na zbor in srečanje tudi zakonske tovariše in aktiviste <)l / drugih območij Gorenj ikffl  • D. Dolenc
Žirovci praznujejo
Ziri, 17. oktobra Ob krajevnem prazniku Zirov bo v soboto, 20. oktobra, ob 20. uri v kino dvorani v Zireh proslava s slavnostnim koncertom. Uvodni nagovor ho pripadal predsedniku skupščine krajevne skupnosti Ra du Bogataju, nakai bodo podelili krajevna priznanja zaslužnim za ra/voj kraja, v koncertnem delu pa bodo nastopili moški pevski zbor Alpina / gostoma, moškim in ženskim pevskim zborom i/ Rovt. Uro pred koncertom bo v galerip nad dvorano tnlprta stalna ptodaina t.i/sia\a del žirov • 11. .1.
O LTH Vincarje bo odločala skupščina
Vlada zagovarja sanacijo
šk»l| i I oka, IK. oktobru - /. večino glasov (sedem od enajstih) \<> člani škofjeloškega i/vršnega sveta v torek sprejeli odločitev, da skupščini predlagajo v sprejem ureditveni načrt LTH-jeve On»djarne in livarne na seilaiiji (začasni) lokaciji v Viličarjih
Oh tem bodo od podjetja zahtevali še ItfbtOVilO, v kolikšnem c\isu namerava speljali tehnolo ško-ekološko sanacijo livarne ter do kdai kani ostati v Vincarjih oziroma do kdaj ji ho trebu zago-t os it i nadomestne površine (okrog tri hektare)
Nekateri v izvršnem svetu so namreč nezaupljivo dvomili, da hi se I III splačalo ptnlirati pioiz vodne hale v Vincarjih, če se bo
najkasneje do i/ieka tisočletja umaknila iz mesta Menili so, da ie  gospodarneie  graditi diugie
Kot alternativni predlog ho /ato izvršni svet ponudil skupščini še drugo varianto, da namreč I III vlaga v Vincarjih le toliko, koli kor je najnujneje za obstoi tov .o
ne, ki taka, kol je zdaj, dejansko ne more več drugam kot v propad, občina pa ji čimprej zagotovi nadomestno lokacijo. V zvezi s
tem je izvršni svet sprejel pobu do, da se ho / republiško vlado dogovarjal o možnosti preselitve tovaiue na območje opuščenega rudnika urana v Todražu Gore-njevaščani takšno rešitev podpi
l.l|o
Kot pravijo v Zavodu za družbeni razvo|, m ies. da nadome stne lokacije za l I H Orodiarna in livarna ne bi bilo, res je le to, da ni idealne Možni sla namreč lok.ici 11 v industrijski coni na I rat i ali v načrtovani novi coni Godcšič Potrebna bo le odloči lev, ki pa ni več samo stvar slro-ke, ampak tudi "politike", izbiati
manjk ilo od vti jegi • H !<■
lovčan
Se vam zdi, da živite varno?
ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE
v
Ce lahko mirnega srca obkrožite teh sedem toCm
ste na dobri poti:
Vaša n ar nos t bo ziiv arovani
\ sako leto
Z vašim partnerjem zagotavljata v arnosl
ko »e n a m dobite dodatna miren začetek
ZagOtOV ili Hte
šolanje
Starost \ as ne skrhi. (hi boste uživ ali \ aree\ alne
Tudi. <V Ih> Siti kaj narobe, prebrodili z
i
2 3
4 5 6 7
in prihranki pred inflacijo
se povečujejo.
živ Ijenskim si vzajemno skupnega ži\ ljenja
rodi otrok, sredstva za nov ega ži\ ljenja*
s red s t \ a za o t rok.
ker že danes \ est«1* sadov e razumne odločit v e,
v živ ljenju kdaj boste kri/o manjšimi teža*il,nl
/ i/|>olnil v iju KUVliTOVulll«1 IMili«'t», /i\I jrn^krpt 7.a> al< pri /av arn\: 11 • i i 4 • i TrlgltN / riiiin |MMi|)iiMi!t1 lalilvu i/polnile > —e -11 zgornjih m l(M'k.
i=zavarovalnica triglav
Ki k :t\i it mi it umiti u vahmisi
STUDIO NIT KOPE*
59