Šport in zdravje 157 Analysis of injuries in modern dance Abstract Modern dance represents a group of dance styles from ballet, jazz, tap dancing all the way to the hip-hop, disco and street dance and is most comprehensive dance competition in Slov- enia. Every year over 2,700 dancers competes and number of participants is still rising. Many times it happens that the danc- ers begin with training at an early age and, when included in the competition process the amount of training increases for a few hours per week. This can lead to excessive strain and due to improper structure of training leads to injury. Most common injury sites in modern dance are ankle, knee and low back. We have performed a cross sectional analysis of injuries in modern dance during the national championship in modern dances that was held in Nova Gorica in 2014. Personal inter- view was performed and data were collected about character- istics of training, years of training, previous injuries and current injuries. We have obtained information 55 randomly selected dancers aged 18 to 27 years with an average of 11 years of training experience. During dancing career 45.5%, 32.7% and 21.8% of the dancers suffered a knee, ankle and low back in- jury, respectively. Key words: dance, injuries, training, Slovenia Izvleček Moderni tekmovalni plesi predstavljajo skupino plesnih zvrsti od baleta, jazza, stepa pa tja vse do hip hopa, disco in street plesa ter so najbolj obsežna tekmovanja v plesu v Sloveniji. Na tekmovanjih vsako leto tekmuje preko 2700 plesalcev in to število z leti še vedno narašča. Velikokrat se zgodi, da plesalci začnejo s treningi že zelo zgodaj in ko se vključijo v tekmovalni proces, se lahko ko- ličina treningov poveča tudi za nekaj ur na teden. To lahko privede do prevelikih obremenitev in zaradi neprimerne strukture trenažnega procesa do poškodb. Največkrat so pri plesalcih prizadeti sklepi spodnjega uda, in sicer gleženj in stopalo, koleno ter hrbet. V raziskavi smo se zato osredotočili na tri mesta poškodbe: (1) hrbet, (2) koleno in (3) gleženj. Analiza poškodb je bila opravljena na državnem prvenstvu v Modernih tekmovalnih plesih (MTP) v Novi Gorici leta 2014. Z vsakim tekmovalcem je bil opravljen osebni intervju, kjer smo jih povprašali o de- mografskih podatkih, karakteristikah treniranja, letih treni- ranja, prejšnjih poškodbah in trenutnih težavah. Pridobili smo podatke 55 naključno izbranih plesalcev iz cele Slovenije, med katerimi je bilo največ tekmovalcev hip hopa in street plesa. Tekmovalci so stari med 18 in 27 let, v povprečju pa trenirajo 11 let. V svoji plesni karieri je imelo 45,5 % plesalcev poškodbo kolena, 32,7 % poškodbo gležnja ter 21,8 % poškodbo hrbtenice. Ključne besede: ples, poškodbe, trening, Slovenija Urša Horvat, Petra Zaletel, Damir Karpljuk, Vedran Hadžić Analiza poškodb pri modernem plesu Uvod Moderni tekmovalni plesi (MTP) so vedno bolj zanimivi za razisko- vanje. Mnogi avtorji navajajo največ poškodb spodnjih okončin. Po lokaciji je najbolj poškodovano področje gleženj, njemu sledi spodnji del hrbta in nato koleno (Shah, Weiss in Burchette, 2012). Po njihovih podatkih se 90 % poškodb pojavi med vadbo in ple- snimi predstavami. Plesalci modernih tekmovalnih plesov trpijo za številnimi poškod- bami, v večini zaradi preobremenitve, ki jih štejemo pod kronične poškodbe (Shah idr., 2012). V večini primerov plesalci nadaljujejo s treningu navkljub težavam in so (pre)dolgo prepuščeni samozdra- vljenju in samostojni rehabilitaciji zlasti v primerih, ko je sodelova- nje v plesnih skupinah eksistencialnega pomena za njih. Zato je iz vidika trenerjev pravočasno spoznavanje problematike in pravo- časno ukrepanje kritičnega pomena za učinkovito preventivo. Kronične poškodbe, definirane kot poškodbe brez specifičnega, enkratnega dogodka, so stalni problem v mnogih športih (Clar- sen, Myklebust in Bahr, 2012). Pojavljajo se predvsem pri ponavlja- jočih se gibih in obremenitvah, kjer se gibalni vzorci v veliki meri ponavljajo. Bolečina in zmanjšana gibljivost se pojavita postopo- ma in zato bo športnik v veliko primerih treniral in tekmoval dalje, brez posebne obravnave. Ker so slovenski podatki o poškodbah pri plesalcih precej skopi, smo so odločili za presečno študijo, s katero smo hoteli najprej opredeliti velikost problema športnih poškodb pri plesalcih ter nato preučiti morebitno povezavo med prejšnjo poškodbo in ko- ličino trenažne obremenitve ter samimi poškodbami. 158 Šport in zdravje Metode dela „ Izvedena je bila presečna študija na temo analize poškodb in de- javnikov tveganja za športne poškodbe plesalcev modernih tek- movalnih plesov. Preizkušanci V študijo so boli vključeni polnoletni plesalci, ki tekmujejo na tek- movanjih v MTP . Preizkušanci so bili stari med 18 in 27 let in vsi so aktivni tekmovalci. Plesalci so bili v povprečju visoki 169,6 cm in težki 62,8 kg. Na samem prizorišču tekmovanja so bili izbrani naključno ter prihajajo iz cele Slovenije. Študija je bila izvedena v Novi Gorici med 15. 6. in 25. 6. 2014 na državnem prvenstvu v Modernih tekmovalnih plesih. Na tekmi smo bili prisotni skupno pet dni in intervjuvali 55 tekmovalcev. Pripomočki Pri delu je bil uporabljen program spletne ankete na spletni strani www.1ka.si, v katerega so bili vpisani podatki. Izveden je bil osebni intervju, pri katerem so bili podatki vpisani iz strani izpraševalca. Pri meritvi je bila uporabljena tehtnica za merjenje sestave telesa Tanita in merilec višine. Za oceno preobremenitvenega sindro- ma in s tem nevarnosti za poškodbo je bil uporabljen vprašalnik OSTRC (Clarsen idr., 2012), ki smo ga tudi prevedli v slovenščino. Postopek Podatki so bili zbrani na državnem prvenstvu v Modernih tekmo- valnih plesih 2014 v Novi Gorici. Na samem prizorišču tekmova- nja je bila postavljena stojnica, ki je bila predhodno odobrena s strani Plesne zveze Slovenije. Pridobili smo naslednje demograf- ske podatke: spol, starost, telesna višina. Na tehtnici Tanita so bili izmerjeni in izračunani naslednji podatki: telesna teža, % telesne maščobe, pusta mišična masa, masa kosti, indeks telesne mase in dnevna poraba kalorij. Povprašali smo jih tudi po letih treniranja, plesnem klubu (v ka- terem trenirajo), tekmovalni disciplini (v katerih tekmujejo), po- gostosti treniranja in času enega treninga. Iz teh podatkov je bila naknadno izračunana tedenska in letna trenažna obremenitev plesalca. Vprašanja o prejšnjih poškodbah smo združili z OSTRC vprašalnikom o preobremenitvenem sindromu, iz katerega je bila naknadno tudi izračunana resnost poškodbe. Statistična obdelava Podatki so bili obdelani v programu Microsoft Excel in Statistical Package for the Social Sciences (IBM SPSS 21), s katerim smo dobili povezanost spremenljivk. Podatke o antropometričnih meritvah in trenažni obremenitvi smo predstavili z uporabo aritmetične sredine in standardnega odklona. Za ugotavljanje razlik v skalar- nih spremenljivkah med spoloma oz. skupinami poškodovanih in nepoškodovanih plesalcev smo uporabili dvosmerno analizo variance. Za oceno razlik v pojavnosti (frekvenčni porazdelitvi) težav z izbra- nim sklepom (prejšnjih ali sedanjih) smo uporabili hi kvadrat test ter izračunali relativno tveganje, prevalenco pa smo prikazali kot odstotno vrednost. Za vse teste smo uporabili stopnjo značilnosti 0,05. Rezultati „ Antropometrične značilnosti in podatki o obre- menitvah plesalcev V raziskavi je sodelovalo 55 plesalcev modernih plesov (18 ple- salcev in 37 plesalk). Osnovne antropometrične značilnosti vzor- ca in tudi podatki o trenažni obremenitvi so prikazani v Tabeli 1. Zadnji stolpec prikazuje rezultate dvosmerne analize variance, s katero smo preverili morebitne razlike med spoloma v teh para- metrih. Kot smo tudi pričakovali, se plesalci in plesalke statistično pomembno razlikujejo v smislu telesne sestave, vendar med spo- loma ni razlike v starosti, letih treniranja in letni trenažni obremeni- tvi. Glede na ta podatek je pričakovati, da je obremenjenost telesa v smislu nastanka poškodb primerljiva med spoloma. Tabela 1. Osnovne antropometrične značilnosti in podatki o trenažni obremenitvi PLESALCI (N = 18) PLESALKE (N = 37) Analiza variance med spoloma Aritmetična sredina Std. odklon Aritmetična sredina Std. odklon F vrednost p vrednost Starost v letih 21,22 2,46 21,59 2,18 ,325 ,571 Telesna višina 17 7, 6 7 6,58 16 6 ,17 5,59 45,070 ,000 Telesna masa 71,79 7, 0 4 58,47 5,26 61,952 ,000 Indeks telesne mase 22,69 2,23 21,24 2,21 5,208 ,027 Odstotek maščevja 10,23 3,58 18,93 4,89 36,739 ,000 Pusta mišična masa 59,72 11, 4 9 45,19 3,57 33,174 ,000 Masa kosti 3,25 0,25 2,44 0,16 145,739 ,000 Odstotek vode 65,55 3,07 61,56 3,13 13, 89 9 ,001 Priporočeni energijski vnos (kcal) 4033 352 2649 147 285,147 ,000 Leta treniranja 8,94 3,73 11,14 3,94 3,873 ,054 Tedenska obremenitev(min) 458,33 165,86 464,59 18 7, 3 0 , 015 ,904 Letna obremenitev(h) 305,56 11 0 , 5 7 309,73 124, 87 , 015 ,904 Preizkušanci so tekmovalci, ki tekmujejo v eni ali več disciplinah. Največ preizkušancev tekmuje v disciplinah Hip Hop in Street dance (30,9 %). Kar 52,8 % plesalcev tekmuje v dveh ali več disciplinah, medtem ko je hip hop najbolj zastopana samostojna plesna disciplina. Šport in zdravje 159 Prejšnje poškodbe in trenutne težave z gibali Moderni plesi velikokrat vsebujejo atraktivno sestavo plesnih gi- bov, ki vključujejo skoke, padce, dvige in kombinacije različnih gibanj, ki so iz biomehanskega vidika lokomotornega sistema lahko nevarni (Gorwa, Dworak, Michnik in Jurkojć, 2014). Iz dose- danjih raziskav je bilo ugotovljeno, da so najpogostejša področja poškodb oziroma kronične bolečine plesalcev gleženj, koleno in spodnji del hrbtenice (Tarr in Tomas; 2009). Tudi v naši raziskavi smo ugotovili težave z izbranimi sklepi. Prevalenco prejšnjih poškodb in trenutnih težav z gibali prikazuje- ta Tabeli 2 in 3. Pri obeh spolih med prejšnjimi poškodbami pre- vladujejo poškodbe kolena, ki tvorijo nekaj manj kot 50 % vseh prejšnjih poškodb. Pomemben delež pri moških predstavljajo tudi poškodbe gležnja, medtem ko težave z bolečinami v križu tvorijo nekaj več kot petino vseh težav pri obeh spolih. Presečna analiza poškodb gibal (Tabela 3) pokaže podobne tren- de. Pri obeh spolih so bile na prvem mestu težave s kolenom, na drugem bolečine v križu. Najmanj je bilo težav z gležnjem. Težave s križem je v času zajema podatkov čutilo 13 plesalcev, kljub temu da so skoraj popolnoma normalno sodelovali v trena- žno-tekmovalnem procesu. Od 13 plesalcev je količino treninga zaradi bolečin zmanjšal samo eden, čeprav je kar 8 plesalcev na- vedlo, da so zdravstvene težave vplivale na njihovo športno zmo- gljivost v manjši (5/8) oz. zmerni meri (3/8) ter navkljub dejstvu, da je 12/13 plesalcev čutilo simptome zdravstvenih težav v manjšem (6/12), zmernem (5/12) in velikem obsegu (1/12). Povprečni indeks resnosti težav s križem je bil 6.13 (0 – brez težav, 100 – zelo izrazi- te in hude težave), vendar je videti, da težave s križem niso tako hude narave, saj je najslabši indeks resnosti znašal 39, kar pomeni, da so težave prisotne, vendar stopnja prizadetosti posameznika nekoliko manjša. Težave s kolenom je v času zajema podatkov čutilo 15 plesalcev. Pri 10/15 so bile težave takšne narave, da so polno sodelovali v trenažno-tekmovalnem procesu ob prisotnosti težav, pri 4/10 je bilo sodelovanje zmanjšano pri 1/10 pa popolnoma nemogoče. Podobno je veljalo tudi za zmanjšanje obsega treninga, kjer je ko- ličino treninga zmanjšalo 6/15 plesalcev, pri čemer je največkrat šlo za majhno zmanjšanje količine treninga in samo v enem pri- meru za popolno nezmožnost sodelovanja na treningih. Športna zmogljivost je bila prizadeta pri 12/15 plesalcev, vendar večinoma (7/12) v manjši meri, čeprav so bili tudi trije primeri velikega zmanj- šanja zmogljivosti ter seveda en primer popolne nezmožnosti plesa. Vseh 15 plesalcev s težavami s kolenom je bilo simptomat- skih v času zajema podatkov, in sicer največkrat (9/15) v zmernem, nato v majhnem (4/15) ter velikem obsegu (2/15). Povprečni in- deks resnosti težav s kolenom je bil 11.27 (0 – brez težav, 100 – zelo izrazite in hude težave), vendar je potrebno opozoriti, da sta bila dva plesalca precej prizadeta in sta imela indeks 72 oz. 86. Najmanj težav je bilo z gležnjem, kjer smo zabeležili zgolj tri ple- salce s težavami, pri katerih te niso vplivale na spremembo koli- čine treninga in so omogočale praktično normalno sodelovanje v tekmovalno-trenažnem procesu ob prisotnosti težav. Športna zmogljivost je bila prizadeta samo v enem primeru, v dveh pri- merih pa so bile težave simptomatske, vendar v majhni meri. Pov- prečni indeks resnosti težav z gležnjem je bil 1.16 (0 – brez težav, 100 – zelo izrazite in hude težave), kar dodatno priča o tem, da so bile težave z gležnjem manjše narave. Ocena dejavnikov tveganja Spol: Glede na rezultate hi kvadrat testa, ki jih prikazujeta Tabeli 2 in 3, je videti, da med spoloma in poškodbami gibal (prejšnjimi ali sedanjimi) ni statistično pomembnih povezav (p > 0.05 za vse poškodbe). Prejšnja poškodba: Glede na to, da med spoloma ni bilo po- membnih razlik v prevalenci prejšnjih ali trenutnih poškodb gibal, smo analizo vpliva prejšnje poškodbe na sedanje poškodbe gibal opravili skupno brez ločevanja glede na spol. Pri poškodbah kole- na obstaja statistično značilna povezava med prejšnjo poškodbo kolena in sedanjimi težavami s kolenom (c2(1) = 13.51, p = 0.0002) (Graf 1). Relativno tveganje za trenutne težave s kolenom je bilo v skupini s prejšnjo poškodbo 5,6 krat (95 % interval zaupanja 1.81–17.31) višje kot pri plesalcih brez prejšnje poškodbe kolena. Do podobnih ugotovitev smo prišli tudi pri analizi bolečin v križu, kjer so bile prejšnje bolečine v križu statistično značilno poveza- ne s sedanjimi bolečinami v križu (c2(1) = 12.01, p = 0.001) in so imeli plesalci s prejšnjimi bolečinami v križu 4,1-krat višje relativno tveganje (95 % interval zaupanja 1.86–9.00) za vnovične bolečine v križu v primerjavi s plesalci brez prejšnjih bolečin v križu (Slika 2). Presečna analiza poškodb gležnja pokaže samo tri plesalce (1 Tabela 2. Prevalenca prejšnjih poškodb Prejšnje poškodbe PLESALCI (N = 18) PLESALKE (N = 37) Hi kvadrat test Prevalenca (%) Prevalenca (%) Pearson Sig. Koleno 44,40 45,90 ,11 0 ,916 Gleženj 44,40 2 7, 0 0 1,670 ,19 6 Križ 22,20 21,60 0,003 ,960 Tabela 3. Prevalenca sedanjih težav z gibali Sedanje težave z gibali PLESALCI (N = 18) PLESALKE (N = 37) Hi kvadrat test Prevalenca (%) Prevalenca (%) Pearson Sig. Koleno 22,20 35,10 ,945 ,331 Gleženj 5,60 5,40 0,001 ,982 Križ 22,20 29,70 0,344 ,557 160 Šport in zdravje plesalca in 2 plesalki) s težavami z gležnjem. Med temi tremi so vsi trije imeli prejšnjo poškodbo gležnja, zato ocena tveganja ni bila mogoča. Slika 1. Primerjava prejšnje poškodbe in sedanjih težav kolena (zgoraj) ter prejšnjih bolečin in sedanjih težav v križu (spodaj). Razlike med poškodovanimi in nepoškodovanimi plesalci: glede na podatek o trenutnih težavah z gibali smo opravili dvo- smerno analizo variance, s katero smo ugotavljali, v katerih an- tropometričnih parametrih in parametrih trenažne obremenitve se med seboj razlikujejo poškodovani in nepoškodovani plesalci. Pri poškodbah kolena nismo ugotovili nobenih razlik v izbranih parametrih med poškodovanimi in nepoškodovanimi plesalci (p > 0.05 v vseh primerih). Pri poškodbah gležnja sta bila dva para- metra statistično značilno različna med poškodovanimi in nepo- škodovanimi plesalci, in sicer indeks telesne mase in odstotek ma- ščevja. Ker se ta dva parametra statistično značilno razlikujeta tudi med spoloma (Tabela 4), smo analizo variance ponovili ločeno za vsak spol posebej ter prišli do ugotovitve, da ta trditev velja samo pri plesalkah. Plesalke, ki so imele težave z gležnjem, so imele višji indeks telesne mase (F = 10.08, p = 0.003) in višji odstotek telesne- ga maščevja (F = 10.79, p = 0.0003) kot pa plesalke brez težav z gležnjem. Vendar je v danem primeru vsekakor pomembno opo- zoriti, da gre za značilnost le dveh plesalk. Pri bolečinah v križu so bile prisotne razlike v parametrih, ki se nanašajo na trenažno obremenitev in starost posameznika. Plesalci z bolečinami v križu so bili statistično značilno starejši (F = 4.87, p = 0.032) ter so imeli v povprečju več kot dve uri dodatnega treninga na teden (F = 5.59, p = 0.022) kot pa plesalci brez bolečin v križu. Razprava „ V naš vzorec so bili zajeti plesalci s povprečno starostjo 21 let z indeksom telesne teže 22,69 za moške in 21,24 za ženske. Ženske v povprečju trenirajo dlje (11,14 let) kot moški (8,94 let). Plesalci in plesalke se statistično razlikujejo v smislu telesne sestave. Teden- ska obremenitev se glede na spol ne razlikuje in znaša povprečno 460 min na teden ter 308 ur na leto. V času tekmovanj in nastopov se to število lahko poveča. Prevalenca (razširjenost) prejšnjih poškodb plesalcev, zajetih v vzorec, predstavlja za koleno 45 % in je enaka za plesalce in ple- salke. Velik odstotek poškodb kolena je bil ugotovljen tudi v drugi raziskavi (Grego Muniz de Araújo, Luiz Monteiro in Marcelo Pastre, 2013), kjer je imelo bolečine v kolenu 31,1 % plesalcev. Velik delež pri plesalcih predstavlja tudi delež poškodb gležnja, ki znaša 44,4 %, medtem ko pri plesalkah znaša 27 %. Prejšnje bolečine v križu predstavljajo petino vseh težav in imajo enako prevalenco pri ple- salkah in plesalcih (22 %). Prevalenca (pojavnost) prejšnjih poškodb in trenutnih težav sta nam prikazala število vseh z določeno težavo v vzorcu v času opa- zovanja. Prevalenca kolena znaša 22,2 % pri plesalcih ter 35,1 % pri plesalkah. Od 15 plesalcev s težavami v kolenu je 6 plesalcev zmanjšalo obseg treninga in 12 plesalcev je imelo prizadeto špor- tno zmogljivost. Prevalenca gležnja je enaka za oba spola in znaša 5 % ter predstavlja v zajetem vzorcu najmanj težav. Tu je potrebno poudariti, da so bile težave z gležnjem prisotne samo pri treh ple- salcih. Težave s križem je imelo 13 plesalcev in njegova prevalenca Tabela 4. Statistično značilne razlike nepoškodovanih in poškodovanih plesalcev Plesalci s težavami Plesalci brez težav p vrednost Gleženj (plesalke) Indeks telesne mase Odstotek maščevja 25.55 (1.06) 28.30 (5.37) 20.99 (2.00) 18.20 (4.13) 0.0003 0.0003 Bolečine v križu (oba spola) Starost v letih Tedenska obremenitev v minutah 22.5 (2.1) 552 (183) 21.1 (2.2) 429 (168) 0.032 0.022 Šport in zdravje 161 znaša za plesalce 22,2 % in plesalke 29,7 %. Rezultati so pokazali, da predstavljajo manjše težave, saj so plesalci navedli manjše in zmerne simptome. Težave so prisotne, vendar je stopnja prizade- tosti posameznika nekoliko manjša. Ker obremenitveni sindrom občutimo postopoma, se včasih ne zavedamo resnosti težav, saj se te lahko s časom povečujejo in njihovo zdravljenje je lahko dol- gotrajno (Motta-Valencia, 2006). Plesalec mora takrat prenehati s treningi in se vključiti v rehabilitacijski proces, saj drugače lahko težave postanejo trajne in ireverzibilne. Prejšnja poškodba pričakovano predstavlja velik dejavnik tveganja za nastanek nove športne poškodbe tudi pri plesalcih MTP . Re- lativno tveganje za trenutne težave s kolenom je bilo v skupini s prejšnjo poškodbo 5,6-krat višje kot pri plesalcih brez prejšnje po- škodbe. Plesalci s prejšnjimi bolečinami v križu imajo 4,1-krat višji dejavnik tveganja za vnovične poškodbe. Poškodbo gležnja so imeli samo trije plesalci in vsi od njih imajo trenutne težave, zato izračuna ni bilo mogoče izvesti. Med spoloma in poškodbami gi- bal ni bilo statističnih pomembnih povezav. Za plesalce predsta- vlja prejšnja poškodba enak dejavnik tveganja kot pri plesalkah. Večja obremenitev na tedenski oziroma letni ravni poveča tvega- nje za nastanek bolečin v križu. Plesalci s težavami s križem so sta- tistično značilno starejši (F = 4.87, p = 0.032) ter imajo v povprečju več kot dve uri dodatnega treninga na teden (F = 5.59, p = 0.022) kot plesalci brez bolečin v križu. Tudi drugi avtorji (Soares Cam- poy idr., 2011) (Steinberg idr., 2011) navajajo, da je starost dejavnik tveganja za nastanek težav v križu. Razlog predstavlja povečana obremenitev na letni ravni (Steinberg idr., 2011), zahtevne in vodil- ne vloge pri predstavah in nastopih (Soares Campoy idr., 2011) ali pogostejša udeležba na tekmovanjih. V teh raziskavah sta podana dejavnika tveganja tudi večja telesna teža in višina (Steinberg idr., 2011). Pri poškodbah gležnja smo pri plesalkah ugotovili, da sta višji indeks telesne mase ter odstotek maščevja tudi lahko vzrok za težave. Vendar, ker sta v vzorcu zajeti samo dve plesalki, nas po- dani rezultat lahko zavede, saj bi bilo potrebno imeti večji vzorec plesalk in plesalcev za analizo. Niso se pokazale statistične razlike med zvrstmi plesa, vendar so po raziskavi, v kateri so primerjali klasični balet, jazz plese, step in street plese, ugotovili statistično povezanost tedenske obremenitve in poškodbo (Soares Campoy idr., 2011). Za plesalci klasičnega baleta in jazz plesov predstavlja večja obremenitev na tedenski ravni večji dejavnik tveganja za na- stanek športne poškodbe. Viri „ Clarsen, B., Myklebust, G. in Bahr, R. (2012). Development and validati- 1. on of a new method for the registration of overuse injuries in sports injury epidemiology. British Journal of Sports Medicine. doi:10.1136/bj- sports-2012-091524 Gorwa, J., Dworak, L. B., Michnik, R. in Jurkojć, J. (2014). Kinematic 2. analysis of modern dance movement “stag jump” within the context of impact loads, injury to the locomotor system and its prevention. Medical Science Monitor : International Medical Journal of Experimental and Clinical Research, 20, 1082–9. doi:10.12659/MSM.890126 Grego Muniz de Araújo, L., Luiz Monteiro, H. in Marcelo Pastre, C. (2013). 3. Musculoskeletal disorders (MSDs) in dancers and former dancers par- ticipating in the largest dance festival in the world. Science and Sports, 28(3), 146–154. doi:10.1016/j.scispo.2012.04.011 Motta-Valencia, K. (2006). Dance-Related Injury. 4. Physical Medicine and Rehabilitation Clinics of North America, 17(3), 697–723. doi:10.1016/j. pmr.2006.06.001 Shah, S., Weiss, D. S. in Burchette, R. J. (2012). Injuries in professional 5. modern dancers: incidence, risk factors, and management. Journal of Dance Medicine & Science : Official Publication of the International Associ- ation for Dance Medicine & Science, 16(1), 17–25. Soares Campoy, F. A., Raquel de Oliveira Coelho, L., Bastos, F. N., 6. Júnior, J. N., Marques Vanderlei, L. C., Luiz Monteiro, H., … Pastre, C. M. (2011). Investigation of Risk Factors and Characteristics of Dance Injuries. Clinical Journal of Sport Medicine, 21(6), 493–498. doi:10.1097/ JSM.0b013e318230f858 Steinberg, N., Siev-Ner, I., Peleg, S., Dar, G., Masharawi, Y., Zeev, A. in 7. Hershkovitz, I. (2011). Injury patterns in young, non-professional dan- cers. Journal of Sports Sciences, 29(1), 47–54. doi:10.1080/02640414.201 0.521167 Urša Horvat, magistrica kineziologije, Fakulteta za šport, urshorvat15@gmail.comt