Današuj* iUfllka obsega
»JVfovi 6as“
i ;hajja v^ak petek ob •*. uri dopoldne. Uredništvo in upravniStvo je V gosposki ulici St. 6. drugo dvoriSde.
8 »irui
Iiist stane
za celo leto ....&$ za manj premožne 3 „ v Jvfemeijo .... 5 , posamezne Številke 8 v Oglasi po dogovoru.
štev. 82.	V	Gorici,	9.	avgusta	1912.	Leto	III.
Velike misli.
Pred 24 leti je sedanji presvitli biskup dr. Anton Mahnič začel izdajati »Rimskega Katolika«, list s katerim je sejal po Slovenskem seme katoliške samozavesti, katoliške odločnosti. Kdor hoče biti resnično skozi in skozi katoliški mož. ta mora hiti prežet Mahničevega duha. Ob priliki 'Velikega sestanka katoliškega jugoslovanskega dijaštva v Ljubljani, je Mahnič iz-Pregovoril dvakrat in povedal dijaštvu Velike in lepe misli, ki jih hočemo tu podati ker naj postanejo vodilne misli naše kr-ščansko-soeialnc organizacije.
Vera podlaga našega napredka.
Na zborovanju je biskup dr. Mahnič dejal: »Iskreno sem vesel, da morem zopet hovdariti, da javno in glasno izpovedujete ona Kristusova načela, ki tvorijo zmeraj bodlago prave ljudske blaginje in temelj . vaše organizacije in dela. Stara Evropa se sramuje in ne veruje v Kristusa.'ne zaupa v Kristusa, ne ljubi Kristusa. Vi pa ste Uied tem nastopili proti tej Evropi in Kristusove besede so zapisane na vaši zastavi. Vi se ne sramujete Kristusovih besedi, Uc skrivate jih v temo, ampak iznesli ste iili na luč! Ljubi moji sinovi! Ostanite na tem potu zvesti tem načelom toliko časa, da bodo razširjeni preko slovenske in tudi hrvaške domovine.
Blagemu biskupu so tu solze orosile oko in globoko ganjen je nadaljeval: Veseli me. da vi mladi poudarjate katoliška načela javno pred vsem svetom, in to naj Vedo vaši politiki, umetniki, vsi, vsi! Slovenska domovina je že prerojena v teli načelih, a hrvatska biskupu je stopila zopet solza v oko - je žalostna. Vendar vztrajajte, kajti vaši principi morajo zmagati, saj jih je postavil Kristus. Trdno upam, da bomo kmalu z notranjo upravičenostjo lahko zapeli »Lepa naša hratska domovina« in »Liepa naša slovenska domovina«. 'To bo tedaj, ko bo naša domovina z vašim delom prenovljena v katoliških načelih.«
Kaj nam daje stanovitnost v našem delovanju.
O	tem je naš vzornik dr. Mahnič na ko-inerzu katoliškega jugoslovanskega dijaštva izjavil naslednje: »Zahvalim Boga za
veselje, ki sem ga užil te dni. Že dvajset let nisem bil tako vesel. Ob I. katoliškem shodu niti sanjal nisem, da bo obrodil tak sad, a najmanj današnji dan, ki ga ni še videla niti Ljubljana, niti Slovenija, ko je zbranih več stotin slovenskih in hrvaških dijakov, ki predstavljajo do 5 tisoč organiziranih hrvaških in slovenskih dijakov.
Nekaj pa me vznemirja, bodo li vsi vstrajali na tem potu? Ta misel me vznemirja, misel, da jc že šel ta ali oni proč. Vi morate vztrajati, biti stanovitni; to Vam pa more dati edino On, ki je zmagal svet. In le v kolikor boste črpali iz te živi^ vere in ljubezni do Njega, boste vstrajali in obstali. Posebno me v tem oziru vesele tri resolucije, ki s^ .jih sklenili Hrvatje. Prva izraža željo, da se vsak katoliški dijak vpiše v eno nabožno društvo. Druga resolucija zahteva, da ob gotovih praznikih skupno pristopate k svetemu obhajilu. To priča, da razumete, da sedanja Hrvatska zato nima mož značajev, ker nimamo ne vere ne ljubezni do Jezusa Kristusa. Sedanji padajo iz ekstrema v ekstrem. Ne morejo nič. ker manjka prvega: sovražnika. ki leži v njihovih srcih, niso premagali. Zato ima Hrvaška toliko izdajalcev! 'Tega sovražnika ni mogoče drugače zmagati kakor z imenom Kristusovim.
V	Vaših vrstah vladaj tudi .stroga disciplina na zunaj. Vi ste kot člani kat. organizacije tudi člani svete Cerkve, Kristu sove vojske. A kaj ie vojska brez discipline? Visoko spoštujte avtoriteto Cerkve! To vodi do zmage. Vaš Odrešitelj Vam ie zapustil vzgled, bil je pokoren do smrti. Tako hodite tudi Vi! Naprei. mlada vot-ska! Pod zaščito Zmagovalca naorei do popolne zmage! Poživi naj Vas Bog, ki bodi s svoiim blagoslovom z Vami do vaše zmage nad sovražniki slovenske in še boli nad sovražniki hrvaške domovine.«
Po teh prekrasnih navodilih naj se ravnajo naše krščansko socialne organizacije, naša dništva in mi vsi. če hočemo pri svojem delu vspehov.
Sestanek kat. narodnega, dijaštva v Gorici.
Lep je naš napredek! Pred par leti. ko je bila goriška dežela vzgojevališče libe-
ralne akademične mladine, ni si še upal nihče misliti, da bodo vrste goriških kat. narodnih dijakov v kratki dobi tako nara-stle. Bilo je res veliko dela in truda, a vse to stotero poplačano. S ponosom gledajo lahko oni možje, ki so položili na goriška tla kal kat. narod, dijaške organizacije, na one vrste katoliških dijakov, ki nosijo na svojem čelu prapor z napisom: Z Bogom za narod. In da nas je res veliko, to hočemo pokazati ob priliki naše prireditve, ki sc vrši v dneh 17. in 18. t. m. v Gorici. Na tem našem goriškem sestanku hočemo svoje vrste pregledati, utrditi se za nadalj-no delo v dosego svojih visokih ciljev. A ne vabimo na ta sestanek samo dijakov, iskreno so povabljeni vsi sloji našega ljudstva: od najimenitnejšega gospoda pa dol do zadnjega reveža. Vabimo vse posebno k veselični prireditvi in k večernemu ko-merzu, kjer se bo poskrbelo, da se bo vsak prijetno počutil med svojega naroda katoliškimi sinovi. — Preblagorodni gospod dr. Fr. Pavletič je blagovolil dijaštvu zagotoviti. da mu pride pri tej prireditvi rade vo-lie na pomoč in obljubil, da bo tekom cele slavnosti stal dijaštvu s svojim svetom na strani, kar bo celo prireditev gotovo dvignilo. Hrvaško dijaštvo zastopa tov. Ivo Palčič iz Dalmacije.
Natančen program slovesnosti je naslednji:
V soboto, dne 17. avgusta: Ob 4. uri
popoldne: Občni zbor podružnice »Slov. dii. zveze« za Primorsko v prostorih Slov. kršč. soc. zveze.
V nedeljo, dne 18. avgusta: Dopoldne: Ob 8. uri: Sv. maša v semeniški kapeli. Ob 9. uri: Zborovanje goriških kat. nar. abiturjentov v dvorani »Central«. 1.) Jos. Bitežnik: Dijak in socialno delo. 2.) Jos. Koruza: Dijak-organizator. — Popoldne: Slavnostna predstava v Centralu ob 4 in pol. L) Oton Zupančič: »Pesem mladine«
Ivo Palčič. 2.) Marij Kogoj: »Sen« -Proizvaja M. Kogoj. 3.) St. Premrl: »Zapel bi pesem žalostno«. Solospev s klavirjem. M. Koeoi in I. Palčič. 4.) F. S. Finžgar: »NASA KRI«. lerokaz v 4 dejanjih. Režiser abit. Alojzij Res. Ob 8 in pol kotnerz na vrtu restavracije Central.
Na veselo svidenje v Gorici!
Slovenci na evharističnem kongresu.
V' ponedeljek so imeli združeni slovenski odbori za evharistični kongres skupno sejo v Ljubljani v deželnem dvorcu. Štajersko je zastopal č. g. dr. Medved, Koroško prelat dr. Ehrlich. Goriško č. g. dr. S r e b r n i č. Trst pa č. g. U k m a r in T u 1. Seja je trajala pet ur in se je raprav-Ijalo o vsem. kar zadeva naše udeležence kongresa. Število vseh udeležencev slo' venskih znaša približno 3500. Stanovanja se bodo skušala oskrbeti kolikor mogoče blizu določene cerkve. Udeleženci se bodo razdelili v skupine po 50 ljudi. V teh skupinah bodo ogledovali mesto. V četrtek, petek in soboto. 12., 13., 14. septembra, bo vsak dan zjutraj in zvečer ob šestih skupna božja služba: govor, pontifikalna sveta maša. popoldne litanije. Za pontifikalno opravilo se naprosijo slovenski škofje. Za Orle se je dosegla znižana pristopnina, kakor za dijake (3 K). Zeli se, da bi prišlo kolikor mogoče veliko naših udeležencev v narodni noši. Posedaj sc jih ie še malo priglasilo. Petje bo vodil č. g. Stanko Premi.
Zelja se je izrekla, da bi Orli tvorili posebno skupino, in da bi imeli Slovenci svojo godbo.
Povdarilo se ie tudi, da bi dospeli kolikor možno vsi že sredo do večera, 11. septembra, na Dunai. To store gotovo, oni ki so vozijo v posebnih vlakih na Duna;. Goričani poidejo na Dunaj v gručah, nekateri z južno, drugi z državno železnico, nekateri z brzovlakom. drugi s osebnim vlakom.
Vsak priglašenec naj se torej takoj posvetuje z drugimi, kedaj bi šel. da nride še po dnevu tekom srede na Dunai: potem nai javi čas odhoda ter brzovlak aU osebni vlak č. c. dušnemu oastiriu v vasi. Čč. gg. dušni oastirjl pa so nanrošeni. da to čim nreie dalie naznanijo nrinravliav-nemu odboru v Gorici, da opozori postaje-načelstvo, koliko potnikov se hoče s tem ali drugim vlakom voziti na Dunaj. Kdor hi tega ne storil, temu se lahko zgodi, da
Listek.
Junaštvo in zvestoba.
Nemški spisal: JOŽEF SPILLMANN D. J.
(Dalje.)
Poskusiti rešiti kralja in pri teni umreti — to je vsaj imelo kak pomen ! V Tilerijah bi bila naša smrt čisto brez koristi. Tudi marša! Hervilly nam je zaklical: „Pojdite, hrabri Švicarji, in rešite kralja! Vaši pradedi so to storili več kot enkrat!“
Polkovnik Salis je tedaj ukazal bobnarjem sklicati vojake skupaj. Brata Jost sta stala neustrašeno in vrtela palčice. Kdoi je slišal boben, je prihitel in se postavil sredi dežju krogelj, kakor pri paradi. Kakih 200 m6ž se je zbralo v stopnišču. Polkovniki Salis, Durler, Reding, Pfifer in več častnikov je uredilo vrsto ki je potem z zaplenjenimi topovi med ropotanjem bobnov zapustila grad.
Jaz sem dobil povelje brzo zbrati može, ki so bili v gorenjih nadstropjih in so pri grmenju topov preslišali bobnanje. Ž njimi naj bi odšel za Salisovim oddelkom za zadnjo stražo. Malega Jošta so mi dali za bobnarja. Eden nabitih topov in nekaj dobrih strelcev naj
tjo vasi Konsko in Milančič, kjer so pomorili in sežgali vse Bulgare, ki že niso pred Turki pobegnili. V Sermenini so oblegali turški vojaki županski urad. Turški poveljnik je ukazal aretirati župana Hihajla Kamčeva in ga na cesti javno ustreliti, ko so zaplenili turški vojaki občinstvo blagajno. Bulgari, ki so bežali pred Turki, so o grozodejstvih obvestili vojvodi Ičkova in Dancova. ki sta hitela rojakom na pomoč. Bulgarski četaši so nato pred Serminino napadli turške vojake. Po boju. ki je trajaj pet ur. so bili Bulgari prisiljeni umaknili se turški premoči in pobegniti v gore. Turški poveljnik je nato dovolil svojim vojakom pleniti. Vojaki so nato vdrli v hiše, kjer so brez usmiljenja klali žene. otroke in starce. Pobegnilo je le 150 oseb. Ko ie napočil mrak. je ukazal turški povelinik Sermenino zažgati. Gorelo je celo noč. Več oseb. ki so jih ranili turški vojaki, je zgorelo v gorečih hišah. — Bolgarska vlada hoče Turčiji napovedati vojno radi teh dogodkov. Bolgari hočejo samoupravo Ma-cedonije. kjer Bolgari ječe pod turškim jarmom. — Ob črnogorski meii so bili veliki boji. Turški vojaki so prešli na črnogorsko ozemlje. Pri Kolašimu so Črnogorci 5. t. m. zažgali turško stražnico, v kateri je zgorelo 70 turških vojakov.
Med Avstrijo in Italiio so razmere zopet napete. Listi zopet oišejo o utrdbah na meii. Poročajo, da so Lahi na voino z nami že tako pripravljeni da bi morali naši vo-iaki takoj zapustiti južne Tirole, ker so nc bi mogli ustavljati Lahom. Naše velike boi-ne ladje bodo odslci vedno stražile našo obal. Tudi ob švicarski meii bo ltaliia zgradila nove trdnjave. — Na Kitajskem preganjajo katoličane. V eni sami provinci so rooali oplenili v 30 vaših 5000 katoliških Kitajcev. ■ V Maroku ima Francoska dosti no«1:>. Zonet ic bil bnd boi med Francozi in Maročani. Maroški sultan ie odstopil. Na Francoskem sc vlada res veno bolj približuje Cerkvi. Postav, s katerimi nai bo država zadavila cerkev, sedanja francoska vlada noče uporabliati. Bog. daj francoskim katoličanom boljših časov!
bi krilo naš odhod. Ukazal sem jim top šele takrat prižgati, če bi Vesterman- poskusil napasti stopnišče, in hitel sem z Jožkom v gornjo nadstropja. Od vseh strani so pridrli naši ljudje na bobnov glas, ki je zamolklo brnel po dvoranah in hodnikih. Kar §em jih dobil, sem poslal doli, da pomnožim oddelek v stopnišču.
Stopila sva v dvorano Oj de Bof. Tu in tam so ležali ob oknih mrtvi in ranjeni, ki so jih podrle sovražnikove kroglje. Tudi marsi-kakega plemiča sem zagledal poleg naših mSž. Moj pogled je iskal mesto, kjer sem bil pred eno uro pustil starega inarkisa Valdulerja. Z bolestnim vzklikom sem skočil tja. Starček je ležal s prestreljenimi prsi na tleh in poleg njega je klečal oče Sekundus, ki ga je mazilil, s svetim poslednjim oljem. Še enkrat je umirajoči odprl -svoje oko : „Za Boga in Lilije* 1“ je zamrmral. Poznal me je in mi ponudil roko. „Stori svojo dolžnost in pozdravi moja otroka!" je rekel s pojemajočim glasom. V resnici nisem smel izgubljati trenutka in sem hitel naprej proseč patra Sekunda, naj tudi on odide z nami iz grada. „Ko končam svoje delo," je rekel mirno in korakal dalje, da podeli še drugim umrjočim tolažilo svete vere.
Forestirja in Miilleija iz Urija, ki sem ju bil dobil zgoraj, sem prosil, na se požurita s svojimi ljudmi in naj odidejo tudi predno dojdejo ostali dol, če jim ni več lahko braniti stopnišča. Pod streho, za obzidki na strehi, povsod sem dobil naše ljudi, ki so še hrabro streljali na sovražnika. Grof Disbah, zadnji častnik, ki sem ga dobil
ne dobi prostora pri vlaku, s katerim bi drugače odšel na Dunaj, kajti postajena-čelstvo preskrbi le toliko vozov kolikor ie število potnikov, ki se je pri njem naznanilo. To torej treba strogo uvaževati. Zatorej v tem smislu na delo!
Po svetu.
Zmede in boji na Turškem.
Vojna v Tripolitaniji je stopila v ozadje. Pret. dni so Lahi z 10.000 možmi s strahovito silo napadli kraj Zuaro. Po krvavem boju so bili Arabci vrženi nazaj, nakar so Zuaro zasedli Lahi. — Kakih 1000 Arabcev je napadlo laško postojanko Zan-zur. V boju je padlo več sto Arabcev, ki so bili odbiti. Po teh laških poročilih je vsa obal v laških rokah. Turška moč je baje popolnoma razkropljena. Koliko je na tem resnice, ni znano. Gotovo pa so Lahi sedaj z vso silo udarili na Turke za to. ker se bliža mir. Poročajo namreč, da se v Švici vrše mirovna pogajanja med laškimi in turškimi zastopniki. Kaj bodo skuhali, neverno. Turčija ie miru zelo potrebna, ker so razmere doma vedno bolj zapletene. Vlada je vendarle razpustila državni zbor. Pripravljajo se nove volitve. Mlado-turki groze, da bodo z vso silo nastopili proti vladi. Baje razdeljujejo med prebivalstvo orožje. Tudi vlada odločno nastopa. Vendar vse kaže. da se bo na Turškem vnela državljanska vojska. V Carigradu ic obsedno stanje. Vlada hoče zapreti mlado-turške voditelje, ki beže iz Carigrada.
Kaj se godi v Albaniji 1ii jasno. Ena poročila trde. da so Albanci vzeli mesto Skoplje, kjer so pobili turško posadko in kjer nameravajo proglasiti neodvisnost Albanije. Druga poročila pa trde. da so Albanci z novo vlado zadovoljni. Turki ko-liejo Bolgare. Strašna grozodejstva počno Turki v Maccdoniii. Nai sledi poročilo o klanju v kraju Kačana. Ob protibugarskih izeredih v Kačani so Turki poklali 120. ranili pa nad 200 Bulgarov. Po klanju v Kačani sc ic podal turški oddelek v trg Ser-menina. Turški vojaki so napadali med po-
s
na najvišjem balkonu tik pred kupolo središča, je baš pozival svoje može, naj porabijo zadnje naboje lev za topničarje, ko sem prinesel povelje, da je treba iti iz gradu. „Škoda,“ je rekel, „marali bi pač prej počistiti te umazane topničarje — toda kakor je ukazano!"
Hitel sem še na drugo stran, kjer so na strešnih zaslonih isto-jako stali strelci. Tedaj sem zaslišal, kako so spodaj izprožili top, ki te branil dohod v stopnišče.
»Naskakujejo 1“ sem rekel k svojemu malemu spremljevavcu, ki je še vedno živahno bobnal poleg mene. „Zdaj morava dol, če ne-čeva umreti v gradu."
„Le pojdite dol," je odgovoril hrabri deček. Jaz hočem tu gori še malo pobobnati. Švicarje, ki so morda še gori, že pošljem dol 1“
„Ti zaslužiš Ludovikov križec, Jožek 1" sem rekel. „A zdaj je dosti. Mogli so slišati vsi in zamuditi ne smemo trenutka."
Zares je bilo že. prekasno. Ko sva prišla do stopnic drugega nadstropja, pribežalo nama je naproti nekaj mož iz Disbahovega oddelka. „Tu ne uidemo! so klicali. Preddvor in stopnišče je vzeto. Polkovnik in naši tovariši so ubiti. Stopnice, kapela in predvor, vse je polno mrtvih. Pojdite, gospod ! Hočemo se skriti pod streho ali na strehi, dokler ne preneha moritev !“
Hotel sem s silo doli po stopnicah. Toda trdno so me pridržali. „Brez vse koristi drvite v smrt," je rekel Brunner, ki je bil med bežečimi. »Pomislite na svojo mater in otmite sebe in nas, če je mogoče!“
Imel je prav. Šel sem ž njimi. Bežali smo najprej na najvišji balkon na vrtni strani in zaprli vratiča za seboj.
XL.
Med nebom in zemljo.
Balkon, kamor smo |stopili, je ploščata stran portalne stavke, moleče več metrov ven iz glavnega poslopja, ki se vzdiguje v treh silno visokih nadstropjih do vznožja kupole. Njena štiristranska, obo-čena streha se je dvigala tik za nami in obkrožal jo je precej visokih zaslon, tako da je bilo moči iti brez nevarnosti okoli kupole in priti na balkon nad dvoriščem, kjer sem prej dobil grofa Disbaha. Strehe severnega in južnega krila tilerijske palače so ležale več sežnjev globoko pod nami in njih slemena se niso naravnost dotikala središča, tako da se je zdelo nemogoče doseči jih, če bi nas zasledovali.
„Tu smo med nebom in zemljo," sem rekel, ko sem z grozo pogledal v omotično globočino. »Kako se hočemo umakniti, če pridejo inorivci sem gori za nami ?"
„Zdaj bodo najprej imeli opraviti zdolaj," je dejal Brunner. „Mislim namreč, da nečejo le moriti, marveč tudi ropati. In jasno je, da je tukaj zdolaj mnogo okraj za zmikanje. Mislim, da pojdejo naj-prvo v klet, predno pridejo na streho. Če pa so se enkrat pošteno napili, bi jim ne svetoval laziti tod okoli po strehi. In ko bo noč, se bomo gotovo lahko splazili dol."
To je bila videti v resnici edina rešilna pot. Zadelali smo vrata in postavili stražo pred nje; potem smo šli ob strešnem zaslonku na balkon na dvoriščni strani in smo tam napravili isto. Zdaj smo lahko pogledali med stebrički zaslonka dol na dvorišča in na vrt in si pripovedovali krvave dogodke, ki smo jih doživeli to jutro.
(Dalje pride.)
Iz naše organizacije.
Glasnik „Siov. kršč. soc. zveze“.
Sv. Lucija. Izobraževalno društvo »>Soča« pri Sv. Luciji priredi dne 18. avgusta veselico s sodelovanjem tenorista g. dos. Rijaveca in gdč. Frida Sčck.
Kat. nIjV. izobraževalno društvo v Komnu priredi dne 18. avg. (nedelja) ob 5. pop. o priliki rojstnega dne našega presvitloga cesarja v društveni dvorani veselico s tem-1« vsporedom: 1. Koračnica, vdarja tamb. zbor; 2. Na planine, mešan Zbor (Sattner); 3. Plevico, 4 glasni ženski zbor (Ferjančič); 4. Planinska, moški zbor (Foerster); 5. Sin Prognanega, romanca, sopran solo, poje g. Ida Jazbec; 6. Kamilja, mazurka, vdarja tamb. zbor; 7. Rožmarin, 6. glasni ženski zbor (Ferjančič) ; 8. Igra, Kukavica modra ptica ali boj za doto; 9. Živa slika, avstrijski zlasti slovanski narodi v narodnih nošah proslavljajo kreposti našega presvitlega cesarja. Hkrati se poje cesarska himna se spremljevanjem tamb. zbora. Vstopnina sč sedežem P60- K, vstopnina brez sedeža 60 v. Veselica se ponovi dne 25. avg. ob isti uri. Odbor.
V Štanjelu na Krasu smo ustanovili v nedeljo 4, avg. prepotrebno »Katol. slov. izobraževalno društvo.. Shod, ki je bil na prostem, je otvoril č. g. Š m i d, kurat iz Branice. Za njim pa je govoril č. P. Bonaventura iz Križa. Izvolili smo odbor. Možje in mladeniči, ki ste izvoljeni, skrbite, da bo društvo raslo in sad obrodilo ! Štanjelci, ponosni ste, da je bila vaša vas nekdaj trdnjava! Prav! Pa tudi od sedaj naprej bodi taka, za vero in domovino ! Nevstra-šeno naprej !
Če „vsaja* Gašper se in Zima, nasprotnikov, če kolne sto ; nas kliče vera, domovina,
Združimo se, in šlo bo — šlo I
Vsi pirhi, tutti frutti, vse, to ne vleče več I Oj, Gabršček in tutti, vse glorje preč je, preč I
Iz Mirna. Po daljšem odmoru priredi Kat. del. društvo v Mirnu v četertek na praznik Vneho-vzetja Marijinega lepo predstavo v društvenem domu. Ponavljala se bode prekrasna igra: »Mati svetega veselja«, na novo pa se bode predstavljala igra: »Marijin otrok«. Tudi pevske točke bodo na vspo-redu. Začetek- predstave točno ob 4 in pol popoldne. Vstopnina: 1. sedeži 1 K; II. sedeži 80 v| galerija 40 v; stojišča 30 v.	Odbor.
Veliki Dol. Sl. kat- izob. društvo na Velikem Dolu se zahvaljuje vsem, ki so s svojo udeležbo in kakoršnemkoli trudom pripomogli, da je nedeljska prireditev tako dobro vspela, posebno pa udeležencem iz bližnjih bratskih društev. Pokazali smo edinost in vzajemnost pri zabavi; v smeri edinosti in vzalemnosti pa naj se giblje tudi naše resno delo v boju za zmago končnih ciljev našega gibanja. Pošteno zabavo in resno delo, to so nam zmožna nuditi le naša društva in obojega potrebujemo. Na zdar I
flaša mladina.
Marijine družbe goriškc okolice. Dne
1.	sept., na angelsko nedeljo, sc zberejo Marijine družbe goriške okolice k cerkveni slovesnosti na Mirenskem gradu. Ob 10. uri bo pridiga s sv. mašo pred Najsvetejšim, po sv. maši procesija. Popoludiie od 2—3. ura češčenja, ob treh urah pridiga, sprejem novih Marijinih hčera iz Mirna, pete litanije M. B. z zahvalno pesnijo in blagoslovom. Nekaj Mar. družb je že priglašenih, druge družbe iz Gorice in okolice sc s tem posebej vabijo, da pobite -dne 1. sept. na Mirenski grad. Natančnejša pojasnila se dobe pri mirenskem g. župniku.
Iz Mirna. Dne 15. avgusta, na praznik Vnebovzetja M. D., bode obhajala tuk. dekl. Mar. družba svojo obletnico in sprejem novih članic. Pripomniti moramo, da po dveletnem obstoju šteje naša Mar. družba nad šestdeset vrlih članic. — Z veliko vnemo in s posebnim zanimanjem se naša Mar. dr. pripravlja na ta veseli dan. Začetek slovesnosti začne ob 3. uri popoludne. Po blagoslovu se bosta uprizarjali v našem .Društ. Domu* dve krasni igri, ki sta za ta dan posebno prikladni in sicer: »Mati sv. veselja« in »Otrok Marijin«. Ker je pričakovati, da bode ta dan v našem Mirnu res nekaj lepega, najuljudneje vabimo sosedne Mar. družbe, posebno iz Gorice in bližnje okolice. Vso stvar pripravlja in vodi naš vrli in nad vse požrtovalni čast. gosp. kaplan I. D r a-šček. V nadi, da se naše dobre sosestre kar naj-številneje udeležijo, jim kličemo : Z Bogom I Na svidenje :
Iz Šmarij. Telovadni odsek »Orel« iz Šmarij bo imel javno telovadbo, dne 25. avgusta, popoldan. Vspored se naznani.pravočasno. Ker bo ta dan domača orlovska godba, 20 mož, nastopila prvikrat pri javni telovadbi, zato pridite bratski odseki vsi, da pomagate vrlim „Orlom“ šmarenskim do na-daijnih vspehov!
Lokavec. Naši krepki »Orli« pri nas lepo na predujejo, naučili so se ze več Vaj prostih in na drogu, kljub temu, da je naš »Orel« zelo mlad. V prvi vrsti moramo biti za ta lep napredek hvaležni svojemu načelniku Ant. Lokar, čegar spretnost in izurjenost naši nasprotniki dobro spoznajo; skušali so ga že pridobiti za se, a pa je vedno možko zavrnil. Čast mu za to ! Orli iz Šiurij so nas že večkrat obiskali in nam proizvajali nekaj'lepih vaj, Uvala jim iskrena I Govori se, da so tudi naši nasprotniki spet ustanovili svoje telovadno društvo, a vsi vedo, da bo to društvo tudi sedaj slavno zaspalo ker imajo prav malo telovadcev, mi jim privoščimo srečen konec.
St. Audrež. V nedeljo po blagoslovu je imel tel. odsek »Orel« v Št. Andrežu izvaiiredni občni zbor, na katerem se je izvolil tale odbor: Predsednik, br. Andrej Paškulin, podpreds, br. Josip Pašku-lin, načelnik: br. Josip Nanut, poduač.: br. Ignac Nanut, tajnik: br. Franc Lupin, blagajnik: J ožet Nanut, ter odsekova vaditelja: br. Leop, Pašfculm in Josip Lutman.
Št. Audrež. Bratski odsek »Orel« v Št. Andrežu so udeleži v nedeljo dne li. avgusta nastopa briškega okrožja »Orla« na Dobrovem, zato prosi vljuuno vse brate »Orle«, ki se nameravajo udeležiti tega nastopa, da se vsi skupaj zberejo kakor po navadi pred ,1’arovžem*. od kjer se odkoraka že ob 1U. uri dopoldan. Na zdar!
Delav5ki vestalk. Shod krščansko socialnega
w
delavstva za Sturje - Ajdovščino.
Skupina J ugoslovanske strokovne zveze Sturje - Ajdovščina je imela dne 4. t. m. v Sturjah dobro obiskan shod. Delavstva je bilo nad ioU. Drvi je poročal predsednik skupine tovariš Brecelj o letošnji glavni skupščini Jugosiov. Strok. Zveze. Nato je podelil predsednik shoda tovariš Brecelj besedo uredniku tov. M. Moškereu iz Ljubljane. V svojem govoru je govornik omenil cilje in namene vsake sodobne delavske organizacije, če hočemo, da bomo z istimi koristili našemu delavstvu. Taka organizacija, ki nudi svojim članom vse, kar isti potrebujejo za boljšo bodočnost je brez-
dvomno ravno naša Jugoslovanska Strokovna Zveza. Prvotna naloga vsake organizacije je, dvigniti izobrazbo svojih članov, gojiti med tovariši prijazno medsebojno občevanje, ki se mora v potrebi spremeniti tudi v dejansko medsebojno podpiranje. Namen naše zveze gre pa še dalje: ona nudi svojim članom pravno varstvo, jim daje v slučaju kakih pravnih za-pletljajev pravne nasvete, bolniške, popotne, preseljevalne, stavkarske in pogrebne podpore. To so nameni in naloge naše zveze, ki skušajo omiliti bomo stanje našega delavca, ki mora žalibog še vedno ječati pod jarmom liberalnega kapitalizma in v njegovi službi stoječega soc. demokratičnega strahovladja. Jugoslovanska strokovna zveza sloni na čistih in trdnih verskih principih, dobro vedoč, da more človek le na podlagi teli naukov doseči svojo srečo, a imamo drugo tako zvano narodno delavsko organizacijo, ki so jo zanesli med naše ljudi pristaši svobodomiselstva, kateri taje vsak verski nauk. Dobe se celo med njimi taki ljudje, ki prirejajo sliode, kakor n. pr. zadnjega v Sturjah, ko se je na tem shodu govorilo proti vojaški moči naše države m čisto anarhistično in to veliko huje kakor njihovi polbratci soc. demokrati. — Ta organizacija pobira za svoje člane neke prispevke, a jim drugega ne obeta, kot da bo v slučaju stavke za nje beračila. Pri nas je pa drugače: Mi hočemo naše člane tako organizirati, da Zvezi ne bo treba v času stavke beračiti za svoje ude.
V	nadaljnem govoru je pozival govornih navzoče naj vstopijo vsi delavci v vrste strokovne zveze, da bodo tako deležni one samozavestne moči, ki preveva vso Vseslovensko ljudsko stranko; le ta stranka je možna kaj napraviti za naše delavstvo in to vsled njene velikosti in njene notranje moči. — Nato povzame besedo ajdovski župni upravitelj g. Rejec, ki govori
o	gospodarskih polomih propadajoče liberalne'stranke in se peča s plačami ajdovskega delavstva. Naglaša, da kot katoliški duhovnik ne more več mirno trpeti, da bi smelo biti katoliško delavstvo včlanjeno pri Narodni delavski organizaciji; za katoliškega delavca, za katoliško delavko, ki mora biti strokovno organizirana, ni drugega mesta, kakor v Jugoslovanski Strokovni Zvezi. Govornik obrazloži nato načela tarifnih pogodb.
Sturijski župnik, g. Kmet naglaša v svojih izvajanjih važnost in potrebo delavske gospodarske organizacije, ki mora slediti strok, organizaciji. Delavstvu priporoča naročanje in sodelovanje pri krščansko socialnem delavskem tisku in odločno nastopi proti puhlicam, ki jih širijo med delavstvo krivi preroki narodno - delavske organizacije. Predsednik Brecelj zaključi nato lepo uspelo zborovanje.
Iz Nabrežine. Naše rdečkarje je zadela zopet nova katastrofa, kakoršno smo svoječasno že napovedali. Zgodovina te rdeče smole jc ta: L. 1907, ko je izbruhnil v Nabrežini zadnji veliki štrajk, si je izposodil znani Marica pri gosp. Wil-diju v Cavaromani 1000 K (ker je najbrže primanjkovalo denarja v blagajni!). Za to svoto je gosp. Marica z izbrano družbo v
»društveni krčmi« veselo popival in prepeval -— »enak« lačnim sodrugom. To je bilo takrat, ko se je bližal štrajk h koncu, ko so se delavci, siti štrajka do grla, vračali vsi izmučeni, sestradani in napol nagi iz Bulgarije, ko niso imele matere niti kruha za svoje dojenčke ... Sedaj pa se je reč nekoliko zasukala. Gosp. VVildi zahteva od Marice 1000 K (z obrestmi 1400 K), ker drugi, ki so podpisani z Maričem na dolžnem pismu nimajo nič premoženja. Kako naj si ta pomaga iz take zadrege? Na vse kriplje se peha in trudi in skuša spraviti skupaj sodr. »f likar je«, od katerih naj bi žrtvoval vsak nekaj fiik, samo da ne bo on ničesar trpel. Bistra glavica! To svoto denarja, radi katere je bilo nesrečnih in kaznovanih več delavcev, naj poravnajo delavci sami. Kaka ironija! A ni še dovolj! Voditelji, kje je onih približno 900 K. katere ste nabrali med delavci, da kupite na željo g. Kopača Cavaromano? Cavaroma-na ni še vaša. Kopač se ni še ustrelil sredi nje in denarja tudi ni več! Kdo je spravil v žep tiste lepe kronice, oškropljene s krvjo vaših sodrugov? Ali vas nič ne peče vest? lij »konipagnioni«, dajte vbogim delavcem nazaj, kar jim gre. Vi delavci pa, le trudite se in pripravljajte »med vašim trotom«. Prinesite v nedeljo seboj dosti flik in vrzite jih v nenasitna žrela vaših ši-rokoustnežev! Le navdušujte se za socialistične ideje, ko vidite taka v nebovpijoča dejanja najvzornejših socialistov!
Organizacija katoliških železničarjev na Francoskem. Katoličani se na Francoskem vedno lepše gibljejo. Posebno delavstvo je sito socialističnih besed in se organizira v katoliških društvih. Dne 6. t. m. je imela »Zveza katoliških železničarjev Francije« svoj občni zbor. Poročilo o delovanju je jako ugodno. Zveza ima že 160 skupin ter 48.000 članov. Francosko delavstvo leze in se koplje ven iz praznega socializma. Ali naj naš slovenski delavec še vedno tišči v rdeči jarem? Ne! Naše delavstvo se organiziraj v »Jugoslovanski strokovni zvezi«, ki je edina prava organizacija, katoliško misleči železničarji pa v »Prometno zvezo«.
»Slovenska Straža“.
Za Slomškovo proslavo!
Opozarjamo vsa naša društva in organizacije, da dobe vse podrobnosti za Slomškovo proslavo lahko v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani. Na razpolago so govori, deklamacije, prizori in tudi nova slavnostna kantata Foesterja, ki je eden najlepših slovenskih moških zborov. Kjerkoli imate moški zbor, naučite se te slovenske bojne pesmi, ki se lahko rabi tudi pri vsaki drugi priliki. Cena partituri jc 2 K. »Slovenska Straža« je poslala na svoje podružnice in nekatera druga društva okrožnice. K tem okrožnicam še priporočamo, naj bi zbori imeli na sporedu tudi lepi Vodopivčev mešani zbor »Slovenski Straži«. Cena posameznim glasovom je 20 vinarjev, ter se dobe pr-i »Slovenski Straži«. — Ravnokar je izšel za Slomškovo proslavo tudi prekrasen dramatični prizor »Veseli god«, ki je ves prepleten z globo-
kimi nauki Slomškovimi in je biser v lite-1 raturi narodno-verske vzgoje ljudstva. Vsako večje društvo naj bi ki naročilo ta prizor, se ga dobro naučilo in predstavljalo! Prizor je pripraven za vsak oder, tuui za oder na prostem. Prizor s posameznimi tiskanimi vlogami za vseh sedeni nastopajočih oseb velja skupno 2 K 80 v, torej pride za-vsako nastopajočo osebo samo 4U vin., mnogo ceneje kot bi se pa vloge prepisovale. Naročila na »Slovensko Stražo«. — Slomškove razglednice v treli barvali,, umetniško izvršene so tudi v zalogi »Slovenske Straže«. Naj bi bi ne bilo kraja na Slovenskem, ki bi se letos ne pri' družil Slomškovi proslavi!
Slomškova slavnost v Selu na Vipav' skem. Podružnica Slov. Straže za Batuje-Selo m Srednje Vip. oKrozje »Orlov« priredi v Selu na travniKu g. Alb. pl. (Vlaiti ljudsko veselico dne ltt. avgusta v proslavo velikega slovenskega moža in Škota A* M. Slomseka. Na vsporedu je godba, petje, deklamacije in prizori. Deklamacije in pe-smi so večinoma SlomšeKove. Govora bosta dva. C,n govornik pride iz Ljubljane. Pri veselici nastopi prvikrat javno »Orlovska« godba iz Šmarij. K veselici je vstop prost za vsa povaoljena društva i>’ povabljence. Priskrbijo se tudi sedeži. " Prostovoljni prispevki se bodo pobirali v' korist Slov. Straže. Med vso veselico se bo vršil srečolov in šaljiva pošta. Pričakuje se, da posamezna društva nastopijo s kako pesmijo in skupno pri pesmi »Slov. Straže« ter pri Slomšekovem moškefl* zboru »Veselja dom« (1. pesmarica str. 35). Pokažimo Vipavci, kako cenimo A. M' Slomšeka, ki je vse storil za pravo vzgoji Slovencev, ubeta se mnogoštevilna ude-ležba. Vabijo se vsa bratska društva, odseki, Mar. družbe itd. urli se naprošajo-da pridejo v kroju, dekleta pa če le mogoče v belih oblačilih.
Zavarujte svoje življenje le po posredovanju »Slovenske Straže«. Nikdo naj n6 sklene zavarovanja predno ni zahteval P° »Slovenski Straži« ponudbe, katera ga bode v vsakem oziru najbolj zadovoljila Nadzornik zavarovanja nastopi v prihod' njih dneh svoje potovanje po vsem Sloveli' skem, vsled česar »Slovenska Straža<| prosi, da ji dotičniki, ki se hočejo dat* zavarovati, sporoče svoj naslov, da ji*1 nadzornik obišče.
Brezplačno posredovanje pri najeti** posojil je na razpolago dotičnikom, ki s6 po »Slovenski Straži« zavarujejo za žiV' ljenje.
Slovenci pojdite gotovo pogledat ^ magistrat v volilni imenik, če ste pravili vpisani!
Novice.
Na zborovanje jugoslovanskega kat°' liškega dijaštva, ki se je vršilo pret. tede,1' v Ljubljani, je došlo 600 dijakov, med ni*' mi 300 Hrvatov iz Dalmacije. Bosne. Hj' vaške in Slavonije. Na zborovanje je došl0
s
blizu 1UU brzojavnih pozdravov. Tudi uredništvo »Novela Casa« je poslalo LM^/juvin pozumv zoorujocun Katoliškim mjaKom. /.uorovanje je poieg presv. bisKu-Pa ur. Mahniča počastil tudi ljubijansKi Knez in skoi ar. Jeglič ter dezenn glavar ur. bustersic. veiiKe važnosti so oesede •Jez. glavarja, ki jin je izpregovorU na vetrnem Kornerzu. koi glavar uezeie Kranjske je povuarjai, da Hrvaški dijaki Zborujejo na lirvasKili tleli m da biovenu, ko priuejo na nrvasko oodo stan na domačin siovensKih tleli. KaziocKa 111 vee med nami! neseue so vzoudue veiiKansKo navuusenje. z.večer v peteiv je ona slavnostna predstava igre »i^avia«, ki jo je spihal predsednik »z,arje«, nas rojak lojzc K e m e c. u tej igri smo douili od strokov-njaKa oDsirno Kritiko, Katere danes vsied njene ooseznosti ne moremo pnoociti. w-niernmo le, da je misel igre cisto nova. »l"avla« je umetniško delo skozi ni skozi ni dela pisatelju vso čast. iNekaten so jo napačno pojmovali. Kar pa igri me ne SKouuje. L»a pa igra m vplivala tako Kakor in morala, tega so krivi igralci, ki so imen It z skupni skušnji. Rojaku 111 prijatelju kenicu castttamo na njegovem lepem de-itu v ec se spregovorimo o igri.
Kemčeva igra »Pavla«, ki se je igrala na sestaimu KatohsKega jugoslovansKega duastva v Ljuouani, je oocinstvu zelo ugajala, čeprav neKateri neaoproliotm kritiki tega nočejo priznati, igra ima svojo umet-msKo vrednost in 111 deio zacetniKa. Da mislece oocinstvo to tuai umeva, sledi iz tega, Ker se no igra priredila taKoj na več krajih Kranjske in na jesen tudi v uonci. to do pisatelju Remcu v najlepše zadoščenje.
sprejem v kn.-ndš. deško semenišče v Gorici. 1. V smislu pravil se sprejemajo v zavod ueenci: a) lu vzbujajo upravičeno upanje, da se bodo po zavrsenih gimnazijskih študijah posvetili auhovsKemu stanu; b) ki Kažejo temu stanu primerne telesne m duševne lastnosti; c; ki pripadajo gon-ski nadškoliji; d) ki so prav douro dokončali en ah več gimnazijskih razredov. 2. Letni znesek za stanovanje, hrano, luc, snazenje perila l. t. d. je K 4U0, ki se mora vplačati v dveh enakih obrokih meseca septembra in meseca tebruarija naprej. 3. Radi velikih stroškov za vzdrzavanje novega semenišča in radi nameravane ustanovitve notranje gimnazije se more zmza-nje ah popustitev navedene svote le takim gojencem dovoliti, ki so res ubožni in ki se odlikujejo po svoji pridnosti in vzornem nravnem vedenju. 4. Prošnje za sprejem naj se odpošljejo po zadevnih duhovnih uradih kn. ndš. ordinarijatu v Gorici vsaj do 18. avgusta t. 1. ter naj se jun priloži: a) krstni list; b) zadnji dve šolski spričevali; c) ubožni list; d) zdravniško spričevalo; e) izjava pristojnega dušnega pastirja. V Uorici, 7. avgusta 1912. Ravnateljstvo kn.-ndš. deškega semenišča.
Prošnje za vsprejem v slov. »Alojzije-višče« je vložiti do 15. t. m. Priložiti je treba: 1. krstni list, 2. dve zadnji šolski spričevali, 3. zdravniško spričevalo za šolsko vporabo, 4. ubožni list (kdor ne more plačevati cele mesečnine). Stariši naj prine-
sejo prošnje ali osebno ali naj jih pošljejo no pošti na naslov: Vodstvo slov. »Alojzi je vi šča» v Gorici.
Preč. gg. duhovniki, ki žele naročiti nove brevirje potom prodajalne kat. tisk. društva v Gorki naj blagovolijo to sporočiti poprej, da se bo znalo, koliko in kake vrste naj se jih naroči. Sploh priporočamo to svojo prodajalno, ki bo skušala ustreči po možnosti vsem cenjenim odjemalcem.
»Naša kri « v Gorici. Ta najnovejša igr;i našega pisatelja Finžgarja se bo igrala pri predstavi katoliškega narodnega dija-štva v nedeljo dne KS. t. m. ob 4 in pol v dvorani Central. Ker je igra nekaj krasnega. ne bo žal nikomur, kdor jo pride gledat. Poleg te lepe igre se bodo proizvajale tudi druge umetniške točke. Ze sedaj opozorimo na solo speve tov. Palčiča iz J)almacije, ki je že v Ljubljani na dijaškem sestanku s svojim krasnim bariton glasom očaral vse občinstvo. Da se omogoči dijakom tudi gmoten uspeli, priporočamo vam, da se te predstave udeležite.
Smrt pokosila mladi cvet. Iz Skrilj smo dobili naslednje tužno poročilo z dne 7. t. m. V sredo 7. t. m. je umrl v Skriljah Valič Andrej, dijak šestošolec. Bil je lenega obnašanja, marljiv in eden najprid-nejšili na celi gimnaziji. Bil je vedno odličnjak. V nedeljo je bil še med nami in sedaj leži na parih. Celo vas navdaja velika žalost. ker je bil marljiv in vsem priljubljen. Naj počiva v miru! Pogreb je bil danes zjutraj.
Velikodolci svojemu dušnemu pastirju ob 251etnici mašništva. Iz Vel. dela: V soboto in nedeljo dne 4. t. m. smo slovesno praznovali 251etnico mašništva našega prečastitega g. vikarja. Naše veselje je bilo tim večje, ker nimamo v njem samo dobrega dušnega pastirja, ampak tudi skrbnega očeta, ki porabi ves svoj trud in delo v naš dušni in telesni blagor. Kar imamo novejših naprav v vasi. bile so izključno zamišljene in podpirane od njega. Zato imamo tudi pri nas tisto lepo edinost — cerkev in občina delujeta složno roko v roki. Naj bi se ta edinost v prihodnjosti ne rušila, ampak naj bi postala vedno tesnejša, ki bi združevala vse dobromisleče v boj proti modernim lažiprijateljem ljudstva. V znamenju te edinosti kličemo preč. g. vikarju: Bog naj Vas ohrani med nami še mnoga leta. naj blagoslovi Vaše delovanje in naj poplača Vaš znoj in skrb za naš blagor.
S K r e g 1 j i š č a:	Novoustanovljeno
društvo na Kregljišču pri Komnu je priredilo na čast 25Ietnice mašništva velikodol-skega vikarja, č. g. Štubelja lepo prireditev. Velik goreč kres in umetni ognji so daleč na okoli oznanjali to redko slovesnost. Tudi med sv. mašo in popoldanskim blagoslovom so pokali topiči. Bog živi našega ljubljenega g. vikarja še mnogo let.
Roditeljski sestanek v Podgori. — V nedeljo 4. t. m. je priredilo »Društvo krščansko mislečega učiteljstva« roditeljski sestanek v Podgori. Govoril je najprej domači g. kurat o pomenu krščanske šole in vzgoje glede na mladino, družino in človeško družbo, ter razkrival namere svobodomislecev gledč na šolo, katero bi radi ločili od cerkve. Zatem je govoril društve-
ni predsednik, g. Lad. Lika r. zbranim starišem o uplivu starišev na vzgojo otrok,
o	negovanju ukaželjnosti, o vzgoji vesele narave pri otrocih, o važnosti vzgleda, o negovanju pobožnosti, pravičnosti, zmernosti in dobrega berila, ter o potrebi združitve šoliodraslih otrok v katoliških organizacijah. Govor je žel splošno pohvalo. Lepi sestanek je zaključil domači g. kurat, ki je v svojem govoru kazal na pomen in korist skupnega delovanja učitelja in duhovnika. Krščansko misleče učitelji na dan, naprej, na delo!
Običajni romarski shodi v Logu pri Vipavi se vrše dne 15. avg. (Vel. Šmaren), 24. avg. (sv. Jernej), 8. sept. (Mali Šmaren) in 3. nov. (zahvalna nedelja). Božje-pot-niki naj vzamejo na znanje, da od zdaj naprej ne odpade noben romarski shod. Pač pa se vrši dne 1. sept. t. 1. v Logu velika izredna evharistična slavnost za goriško in kranjsko Vipavo, na katero že sedaj vabimo. Natančen spored objavimo pravočasno. Omenimo še, da bo do Veh Šmarna pročelje priljubljene romarske cerkve v Logu lično prenovljeno. Delo izvršuje domač zidarski mojster g. Jernej Poniž.
Romarski shod v Repentabru. Repen-tabor: Na praznik Marijinega Vnebovzetja in sv. Roka bo tukaj običajni romarski shod. — Spovedniki bodo pripravljeni že na predpražnik. Cerkev smo to leto krasno prenovili. Slikarska dela je po zmerni ceni izvršil gospod slikar Delneri. Lahko trdimo, da je sedaj ta sicer mala cerkvica izmed najlepših na Krasu.
Veliki vojaški manevri graškega armadnega zbora bodo v naši državi vojaška novost. 28. pehotna divizija in 22. dežel-nobrambna divizija vadita od 31. avgusta do 3. septembra tako močni, kakor so divizije močne v vojski. Prideljena jima bo tudi cela priprega in vsi pomožni oddelki, ki jih obsega v vojski pehotna divizija. Vadili bodo v okolici Cirkniškega jezera na Kranjskem. Javnost bo pri teh vajah izključena, ker preizkusijo stvari, ki jih smatrajo za vojaške tajnosti. Vaj se udeleži prestolonaslednik Franc Ferdinand z velikim vojaškim spremstvom, načelnik generalnega štaba podmaršal pl. Schemua, armadni nadzornik, general pehote baron Conrad, najbrže tudi vojni minister, general pehote Auffcnberg in minister deželne brambe, general pehote pl. Georgi.
Vojaške vaje. Zadnji dan avgusta sc bodo vršile vojaške vaje po Vipavskem in gornjem Krasu. Dne 21. avgusta bo 27. pešpolk prenočeval na Vrhpolju, drugi del toga pešpolka v Vipavi in 3. bataljon 47. pešpolka na Slapu. Nato odidejo vojaki na Kras, kjer bodo 22 in 23 prenočevali v Štanjelu. Koprivi in Komnu.
Strelne vaje na Krnu. V torek so imeli vojaki strelne vaje na planinah za vasjo Krnu. Ljudje so morali spraviti s peti h planin živino na varno — v času naihuj-šega dela.
Naš primorski pešpolk št. 97. ima sedaj polkovne vaje pri Belovaru na Hrvaškem. odkoder odkoraka po končanih vajah v Zagreb, kjer bo praznoval cesarjev rojstni dan. Iz Zagreba gredo naši vojaki te-
ga polka v Karlovec, odkoder odidejo vsi reservisti istega polka v Trst. Po preteku pet dni se vrnejo vsi tretjeletniki domov. Tako bodo dne 18. sept. že vsi doma.
Tridiievnica v Batujah. Batuje. Od 25- 28. julija je imel preč. g. p. Bonaventura pri. nas trodnevnico na čast presv. R. T. Pri vsem delu so se je verniki udeleževali v obilnem številu. Vsaki dan je bilo veliko obhajil. Bog obilno povrni za njegove nauk in obilen trud!
Porcijunkula v Sv. Križu. S v. K r i ž. Dne 2. avgusta je imel na »poreijunkulo« č. g. novomašnik Pr. Černigoj slov. sv. mašo. Pridigal je vIč. g. p. Bonaventura. Cerkev je bilo prenapolnjena.
Čipkarski tečaj v Vel. dolu. I/. Vel dola; Sklep šolskega leta na tukajšnjem čipkarskem tečaju se je vršil dne 31. julija. Ob 7. uri je bila sv. maša, pri kateri so lepo pele gojenke tečaja. Kako koristen je za nas ta tečaj razvidimo iz naslednjih številk; od zavoda za žensko obrt na Dunaju je vdo-bil tečaj za delo gojenk 7718.91 K, od deželnega odbora 500 K od pospeševalnega urada za malo obrt 150 K. Te številke nam kažejo, kako koristna je ta šola, potom katere pride v našo občino toliko denarja. A kljub temu se vdobe nasprotniki, ki rujejo proti tej šoli in g. vikarju, ki se je toliko trudil z njo!
Šola za šivilje na zavodu »Šolskega Doma«, Trgovinsko mjnisterstvo je izdalo odredbo, da imajo spričevala tečaja za šivilje isto pravico in veljavo kot spričevala ženskih obrtnih šol. Lep dokaz napredka tega slovenskega šolskega zavoda.
Polom liberalne »Trgovsko obrtn zadruge« bridko občutijo ljudje na deželi, ki so bili tako neumni ali pa neprevidni, da so kedaj zaupali liberalcem. Kakor sc govori bodo Ozeljanei, ki so po veliki večini bili »naprednjaki« v zahvalo skupno morali plačati 40.000 K. Ponekod so ljudje vsi obupani. Liberalno gospodarstvo rodi danes po deželi jok in gorje.
Liberalni. denarni polom in Kraševci.
Iz Repentabra; Liberalna obrtna zadruga tudi tu nekatere, ki so sicer že plačali svoj dolg. pa proti svoji vednosti pustili delež pri zadrugi, tolaži s povabili, da naj plačajo 300 K do konca t. k, da bodo ložje potem pogrešali, kar bo še manjkalo. Ko smo pred tremi leti priredili romanje na Brezje, so liberalci v svojih lažnjivih časopisih pisali o strašnih sleparijah in goljufijah, ki so se porodile v njihovih okisanih možgan h in nekateri reveži so res vse verjeli. — Sedaj pa imajo isti priložnost prepričati se, koliko treba doplačevati, kadar liberalni agitatori k njim priromajo in jih pridobijo za svoje zadruge,
Prostovoljno gasilno društvo v Cerknem je na občnem zboru izvolilo sledeči odbor: Načelnik Fr. Obid, podnačelnik Fr. Peternelj, tajnik Iv. Moškat. blagajnik Fr. Bevk. odborniki Iv. Carli. Iv. Oregorinčič, in Val. Jež, namestnika O. Kranjec in Fr. Golob. V pretečenim letu je imel odbor 18 sej in 14 društvenih vaj in je društvo po- , magalo pri 3 požarih. Umrla sta 2 podpor- | na člana , izstopil ni nihče. Življenje društva je v lepem redu ter gleda še lepši bo- 1
dočnosti nasproti, zlasti ko bode mogoče enkrat si zgraditi svoj lastni gasilni dom. Manjka nam tudi še potrebne gasilnega o-rodja, da sc lahko hiti na pomoč tudi sosednjim vasem. Na dan sv. Jerneja bode društvo imelo javno tombolo, čisti dobiček se porabi za nakup gasilnega orodja. Prijatelji in prijatlice društva, domačini in sosedje, vabimo Vas pridite ta dan v Cerkno na pomoč!
Ceste na Kanalskem. S Kanalskega: Prepotrebne ceste na Kanalskem so zagotovljene. Vendar prosimo, da bi se z delom bolj požurili, ker le prepočasi gre naprej. Ljudje bodo imeli čas, ko pospravijo svoje pridelke in tedaj naj bi se začelo delo z večjo živahnostjo.
Občinske volitve v Gorici. Volilni imeniki za prihodnje dopolnilne magistratne volitve bodo razpoloženi od 8. avgusta skozi štiri tedne na tukajšnjem municipiju in sicer ob delavnikih od 9—12. predp. in od 4 O. ure pop.— ob nedeljah in praznikih pa od 9. -11. ure pred. Cas reklamacijskega postopanja je od 5. do 13. septembra.
Nočna služba v lekarni bo prih. teden od 11. do 18. t. m. v lekarnah Liberi in Tromba na Korsu. To velja tudi za nedeljo in praznik.
V hipni blaznosti poskušen samou-mor. V pondeljek popoldne je skočila gč. Marija Retsche, hči upokojenega davkarja g. Leopolda Retsche, skozi okno II. nadstropja in se pri padcu hudo poškodovala po celem telesu, posebno po nogah. Vzrok teinu činu je hipna blaznost; v zadnjem času je namreč zelo tožila o hudem glavobolu in nevrasteničnih napadih.
Vinska letina po Krasu kaže skrajno slabo. — Splošno od povsod prihajajo tožbe, da grozdje gnije in se osiplje, trte so vže napol gole, ne pomaga niti škropljenje ni žveplanje. — Upalo se je, da bomo letos imeli dobro vinsko letino, a gotovo ne bo vina, če gre tako naprej, več kot tretjina od lanskega leta. — Nato opozarjamo vže zdaj naše poslance, da nam izposlujejo kako podporo.
Letina na Vipavskem. Z Vipavskega: Na Vipavskem kaže letina dobro, vender opazujemo da je krompir začel gniti. V močnih zemljah tudi turšica trpi radi pogostnega dežja. Ravno tako se je bati. da bi grozdju začelo škodovati deževju. Opazuje se na grozdju bolezen »oidiuin«. Sena je toliko, da ljudje ne pomnijo, da bi ga bilo toliko pridelali.
Letina na Kanalskem obeta biti srednje dobra. P oljski pridelki kažejo še precej dobro, če ne pride kaj hujšega. C c-š i) e I j bo tudi nekaj, čprav ne mnogo. J a-b o 1 k pa ne bo veliko. Krompir je ponekod že začel gnjiti in tudi drugače ga ne kaže mnogo. Sirk pa kaže dobro. Sena so pridelali precej in otava kaže tudi dobro.
Letina v Furlaniji jako lepo kaže. Vsega obeta biti dovolj.
Nesreča na Krnu. Vojak padel 50 m globoko in se razbil. Poročajo nam: V ne-1 deljo zjutraj okrog 6 ure padel je vojak
planinec, Anton P i r č, doma iz Nove vas! pri Mariboru, na Krnu 50 m globoko ter se ves razbil. Njegov tovariš obvisel je na pečinah ter klical toliko časa, da je prišlo več tovarišev, ki so ga z vrvjo potegnili iz nevarnega mesta. Vojaki planinci nabirali so očnice (planinke) po dva in dva skupaj in pn tem se je zgodila opisana nesreča, ker sta vojaka lazila za očnicami po strmih pečinah nad Kozljakom na drežniški strani. Ponesrečenega vojaka prenesli so takoj, ko je došla komisija v Kobarid, kjer je bil pogreb v torek ob 6. uri zvečer. — Čudno se nam zdi, čemu rabijo vojaki toliko očnic in zakaj se jih pusti ravno o b nedeljah laziti po hribih in nabirati očnice. Tudi se opaža, da se očnice kljub vsem strogim prepovedim še vedno rujejo s koreninami. Na Matajurju so jih že skoraj popolnoma iztrebili, sedaj jih bodo še na Krnu.
Z drevesa je padel in si zlomil hrbet v soboto 3. t. m. v Ronkah Karl Nanut iz Št. Andreža, ko je trgal češplje.
Z drevesa padel. Zatolmin: V nedeljo je padel sedemleten sin posestnika Jož. Leban iz Zatolmina z drevesa in si je zvil roko.
Smrtnonosni gadji pik. V soboto 3. t. m. je 12-letni deček Jožef Ferletič iz Dola pri Opatjemselu pasel govedo. Pri tem je bosonog trgal lešnike. Naletel pa je na gada, ki ga trikrat pičil v levo nogo. Ker zdravniške pomoči ni bilo o pravem času, je bila smrt neizogibna. Ubogi deček je lepo previden izdihnil svojo dušo v ponedeljek okrog lOh dopoldne. Ubogi stariši!
Strela na Lokvah. Dne 29. julija je na Lokvah strela udarila v hišo Jožefa Krivec, kjer je napravila za 80U K škode.
Strela užgala senik. Posestniku »Ka-šarnar-ju« v Žabčah pri Tolminu je užgala v pondeljek popoldne strela senik. Zgorelo je precej sena dobro, da ni drugih žrtev.
Strela je ubila v sredo popoldne pred hudim nalivom pri Gregorju Pišken in njegovemu bratu pri Brišekih pri Proseku na Krasu vola, 2 kravi, svinjo, psa in mačko ter prvemu zažgala hišo in hlev, drugemu pa hišo. — Gorelo je še v četrtek zjutraj.
Strela je udarila v noči od srede na četrtek ob 2h čez polnoč v Gor. Vrtojbi v hišo posest. Andrija Žiberna, izvzemši nekaj lukenj v hiši in velike groze liri ljudeh ni napravila posebng škode.
Toča je pobila v Stržišču v noči od srede na četrtek. Škoda je velika na ajdi.
Vlak raztrgal pijanca. (Žrtev alkohola.) Iz Repentabra: 1. t. m. je v tukajšnji gostilni pri kolodvoru močno pijan razgrajal neki tuji mladenič, ki je delal in popravljal blazine. Domačini so ga spravili na skedenj in vzeli proč lestvico, da bi jih ne nadlegoval v hiši. — Pa od alkohola razgret je skočil iz skednja in taval ponoči sem pa tja. — Zjutraj v petek pa so ga našli na železnični progi prerezanega od vlaka v dva kosa. Zlezel je pod vlak, med tem ko je vlak. stal. S pestmi si je mašil ušesa, da nebi slišal premikanje vlaka. Ce bi ga bil zgrabil železnični stroj, bi ga bil raz-
mesaril v drobne kose, tako pa je bil le Prerezan čez telo v dva kosa, ki sta razdeljena ležala na železni cesti. — Popoldne ob 3. uri je prišla komisija, pobrala kose v rakev in jili odnesla v mrtvašnico. — Nesrečni alkohol, kaj stori iz človeka!
Smrt v Soči. V nedeljo, popoldne je u-tonil v Soči mizarski učenec Ludovik I n r k. Dečko je moral delati tudi ob ne-deljah dopoldne, vsled česar ni mogel k : sv. maši. Popoldne se je šel kopat v Sočo, kjer je zašel v vrtinec in ondi našel svojo : smrt. Fant je bil doma iz Štanjela na ; Krasu.
Brata Faganelli, Pavel in Teodor, ki > sta bila v preiskovalnem zaporu radi kon-kurza, sta sedaj izpuščena.
Mladenič nod avtomobilom. Tolmin: v petek 2. t. m. je avtomobil povozil pred voj. kasarno nekega mladeniča iz Svin pri Kobaridu. Razmesarilo ga je precej na eni : strani — toda upanje je. da ne bo hudega.
Dijak utonil v moriu. Pret. ponedeljek jc v Gradežu utonil ISletni dijak, rodom Ceh iz Prage, ki se je v Oradežu kopal,
i	'stega dne ie imel odriniti iz Gradeža domov v Prago v družbi svojega brata in strica.
Pretepi piiancev. Z Vipavskega: Pred kratkim je v Prvačini nekdo udaril v Pahorjevi krčmi svojega lih. tovariša tako 'nočno s kozarcem po glavi, da sc je moral Zateči k usm. bratom v Oorico. Minulo ”Ccl-so v Dornbergu nekteri napredni mla-donči s kameniem pobili moža ki ima številno družino. Razbili so mu črepinjo nad L'elom samo radi tega. ker iili je onominial, c';i naj miruiejo. Prepeljali so ga v bolnišnico kjer ie še vedno v smrtni nevarnosti. Mladeuči varuitc se pijančevanja!
Cigani v okolici in na Vipavskem goljufajo in kradejo kar se da. Orožniki so I"11 v soboto v Rubijah zaplenili 2 konja, k' sta bila najbrže ukradena kje na Vipavskem.
y .Nov tir na drž. železnici. Pišejo nam: j Štanjelu so morali napraviti na postaji 's° en nov tir. Znamenic je, da železniški l)romet raste. Zelo zanimivo je. kako po-"oči delavci pri svetilnicah z največjo na-j lc° pritrjujejo nov tir k menjalniku. Pri
I	e'ii jim pomaga tudi žel. stroi. Finemu de-aveu ie zmečkalo pri tem delu dva prsta.
Novice iz Solkana. V sredo dne 7. t.
• ie imelo novoizvolieno starešinstvo rvo sejo. — Med drugimi točkami ie bilo „v dnevnem redu tudi vprašanie pokopala. V tej zadevi se je izvolil odsek, ki i.la nalogo celo zadevo proučiti, z lastni-
1	zemljišč sc pogajati, in o tem poročati .r,nodnji starešinstveni seji. — Sklenilo se ^ tl|di, da se popravijo poti po Skalnici. |)r° morajo posestniki za sedaj sami poti av.'.t’' s'-cer županstvo samo popravi '' njih račun. Občina bode pri tem noma-
z dvemi delavskimi močmi. — V bo->°če se ustanovi novo mesto, poliskega r>of*aia, ^ode oskrboval tudi skalniške j. .• — Atitomobilistorn kakor tudi kole-y rjem se prepove prenagla vožnia skozi v:.s> in se začetkom in konec vasi naora-
10	svarilne table. — Varstvo po polju
prevzame redarstvo, ki se bode tedensko menjalo.
Italijanske slavnosti v Oorici prepovedane. Goriško, laško društvo Audax podi-stico italiano je nameravalo prirediti dne
11.	in 25. t. m. dve slavnosti in povabiti veliko izvengoriških laških društev. Nameravalo je pa priti tudi več Lahov iz Italije. A vlada jim je z ozirom na javni red prepovedala vso slavnost.
Radi tatvine je bil v sredo aretiran na zahtevo državnega pravdnika Jožef Le-
li	a n iz Gorice.
Pri občinskih volitvah v Štanjelu so
liberalci popolnoma pogoreli. Večina izvoljenih mož je v taboru S. L. S.
Velika surovost. Škrbina: Surovost mlečnozobih liberalnih mladeničev se pojavlja tudi pri nas. Neko tako fante je v noči od sobote na nedeljo razobesilo na strešni žleb občinskega vodnjaka blazino, ko jo je seveda dotičnik ukradel in zapisal na njo »Nazdar čuk«. To dejanje je res vredno le kakega podivjanega liberalnega mladiča. Dobro bi tudi bilo. da bi naše županstvo bolj pazilo na nočni mir. ne pa da trpi ponočno kričanje in razgrajanje, ki rodi le taka grda dejanja, s kojimi se sramote naši ugledni in pošteni sovaščani.
Iz Gojač. Notico v zadnji štev: od 2. avg. popraljamo v toliko, da se z onimi buteljkami, ki so zmanjkale pri plesni veselici, katero je zagrešil gojaški učitelj pri sv. Pavlu. nista imela dobro onadva stražnika. ki sta jih čuvala, ampak drugi. Zato nima pomena opazka: volka postaviti za varuha pri ovcah. Toliko resnici na ljubo, ker nočemo nikomur delati krivice.
Oni 3 gg. učitelji-častni občani, s katerih pomočjo so zmagali pri nas liberalci, se še vedno okoli oziraio in iščejo tiste »zasluge«, katere bi si bili pridobili za goi. občino in radi katerih so jih imenovali častnim občanom. In ker ne najdejo nobene se morajo na tihem smejati velikodušnosti Gojaškega starešintva, ki jim je naklonilo to »zasluženo« čast.
Šempas. Naši Sokoli z ogorčenostjo zavračajo od sebe sum. da plešejo in popivajo skoro vsako nedeljo. Zahtevajo tudi naj povemo ime gostilne, kje sc to vrši. To bodo pa naibolie vedeli sami oni. ki ob harmonikinem hreščečem glasu vrtijo po podu znane liberalne gostilne in ravno-tam popivajo pozno v noč. Seveda če tale ples, morajo tajiti tudi ponočno rjovenje in kričanje po vasi. kar pa vse zavračaio na naše mladeniče. Kako pa govore oni sledovi prod neko liberalno krčmo, ki govore o prevelikem zaužitin vina. Ali so morda te sledove pustili tudi naši fantič. Vse »čakanje« in pranie črnega zamorea iim ne bo ničesar pomagalo«: oni. ki pozno v noč popivajo. po vasi kričijo in rioveio, so in ostanejo naši »najnaprednejši« liberalei
Mladenič.
Nesreča pri vojaških vajah se je 1. avgusta zgodila v triglavskem pogorju. Planinci so imeli vaje ondot. Neki koni. ki le nosil brzostrelno puško, ie na grebenu omahnil in padel v prepad, kjer je obležal mrtev.
Sneg in zima na Ruskem. Pri nas je
vročina, a na Ruskem prava zima. Zadnje dni je na Ruskem zapadel sneg tako visoko, da ie pokril čredo 900 ovac, ki so pod snežno plastjo zmrznile.
Redka bolezen. Pred devetimi leti prišel je bolnišnico sv. Luke v St. Paulu, Mimi. v Sev. Ameriki na bcrgljah tedaj 15 let stari Karol J. Murpliv iz Marshfielda, Mimi. Od tega časa leži neprestano v postelj vsled dosedaj še nedognanega vzroka bolezni. Njegovo telo postaja vedno boli odrevenelo ali trdo tako, da se bode spremenilo ččasoma v trdo koščeno maso. Zdravniki so mnenja, da bode pomilovanja vredni bolnik okamenel tekom enega leta. smrt bo nastopila tedai. ko okameni tudi srce. 24-letni f.Un mrlič ie žc popolno-na oslepel: orinravljcn je tudi vedno na smrt. Čudno pri tem je. da leži pri woiih starših tudi njegovbrat vsled slične bolezni.
Sneg je v sredo zapadel po več krajih Tirolske.
Iskre.
Svoboda brez Boga. Francoska republika, ki je popolnoma zavrgla Boga. ni prinesla s svojo »svobodo« Francozom orave sreče. Le poslušajmo! Pred 4D leti ie država plačevala za šole 95 milionov frankov na leto. neveščih v‘branju in pisanju je bilo tedai na Francoskem le 14 odstotkov ljudi. Danes plačuje država za brezversko šolo 350 milionov in celih 30 odstotkov Francozov ne zna brati ne pisati. — Brezverska vzgoja in nekrščansko življenje je povzročilo, da znori sedai na Francoskem na leto 85.000 ljudi nred 40 leti na le 11.500. Francoski vojaki so bili nekdaj naiboliši. Pred 40 leti še ie bilo v reli francoski armadi le 7000 slneai v nepokorščine. lani na 70.000 slučaiev — Pred 40 leti ie bilo le 13.000 mladoletnih zločincev, sedaj žc 30.000. To so-sadovi z drevesa, ki se zove »svoboda brez Boga«.
Kmetijski razgovori.
Bolezen na trtah. Na Kras u. kakor kaže obeta biti letos precej dobr> trgatev. Tudi turšca in drugi pridelki ne bodo izostali. Vkljub dobro uspevajočim trtam sc vseeno tu pa tam opazi napad »peronospo-re« in »grozdne plesnobe«. Sieer se. opažalo tudi druge bolezni na trtah■ a naivec iim škoduje »grozdna plesnoba« in »nero-nospora«, kateri sti večkrat vzrok slabi letini. —
Grozdna plesen posebno hudo napada tam. kjer se je premalo ali celo nič žveplalo. Tudi »peronospora« je začela napadati hudo. posebno tam, kjer ni bilo pravočasno ali premalokrat poškropljeno. S skrbnim škropljenjem in žveplanjem se te bolezni prav lahko odstranijo.
Kakor je potrebno za poljedelca poznati življenje posameznih rastlin, kie najboljše vspevajo in katerih vrst rastlina mu naiveč donaša; ravno tako ie tudi za trto-reiea potrebno poznati življenie škodliiv-cev (rastlinskega in živalskega izvora). Topa zato, da se njih napadov lažie izognemo. Na željo več trtorejcev, hočem v na-
slednjih vrsticah opisati, življenje perono-spore in grozdne plesnobe, in sicer:
»Peronospora« ali »strupena rosa« je gliva, katera se živi od trtnih sokov. Ona dela škodo na grozdju, več pa na listu. Ta bolezen napada vse trte, ene več, druge manj, izvzemši nekatere amerikanke. Oliva se najprvo vsede na gornjo stran lista, kjer se ob kapljici vode razvije (skali) ter zaje v list. Na spodnji strani pokaže se v podobi majhnih sivobelih vejic, ki so kal peronospore (trosi). Ko dozore, počijo ter se razprše na sosednje spodnje liste in grozdje. Veter pa jih daleč raznaša. Ako opazimo majhne razne oblike sivobele proge ali če list gledamo proti solncu in opazimo madeže oljčne barve, kateri postanejo potem rdeči, je to znamenje, da je list že napaden. Potem škropljenje ne pomaga več. Sicer škroplenje tudi potem koristi, ker vstavi nadaljno razvitje peronospore, a napadeni listi se vseeno posuše. oziroma postanejo luknjičavi. Škropiti je treba vselej, predrto bolezen nastopi in tolikokrat kolikor je potrebno. Če se škropljenje opusti. listje zgodaj odpade in grozdje ne dozori. Posebno ugodno za razvoj teh glivic je vlažno vreme v nižavah, manj pa v višavah. Kakor že vsakemu znano imamo proti tej glivi zanesljivo sredstvo (strup), namreč, zmes »vapnenogalično raztopino«.
Nadaljna bolezen je »Oidium« ali »grozdna plesnoba«. Oidium je gliva, katera živi na jagodah, včasih tudi na listju in mladju. Ta gliva pije sok iz boli vrhnjih stanic jagode. V obliki vsestranske mreže, ki je sive barve, se razmnoži v sobne Staniče ob površju jagode. Napadena jagoda razpoka, iz nje se izloči sok ter se posuši! Ta gliva se razvija naiboli v gorkem podnebju, in sicer, meseca julija. Več škoduje na visoki vzgoji, manj pa na nizki. Ta bolezen se vniči tudi, ko se ie že pokazala; nasprotno Peronospora na ne. Tudi to bolezen vničimo prav lahko in sicer, z žveplenim prahom. Le o pravem času je treba žveplati. Žveplati moramo ko ie dovolj solnca. da se žveplena sokislina lahko razkroji in vsled tega se elivice zamore. V rosi žveplanje nič ne včinkuie. to pa zato. ker se žveplo samo strdi. Tudi ono žveplo, ki je morebiti padlo na tla dobro učin-
kuje, a le takrat ko se žveplo razkraja v žvepleno sokislino in kroži v obliki plina ob trtnem grmu.	Kmetov sin.
Za poduk In zabavo.
Amerikanslu miljonar John Rockefeller ima v oblasti ves ameriški petrolej, vsled česar ga imenujejo petrolejski kralj. Ta mož je velik »revež«, ker nikdar neve, koliko premoženja da ima. Po njegovem lastnem pripovedovanju, se njegovo premoženje ne da natančno dognati, kor se vedno lahko zmoti za kakih 10 miljonov dolarjev ali po naše za 50 milionov kron. Vendar pa znaša Rockefellerjevo premoženje okroelo 3800 milionov kron. Na leto ima približno 250 milionov kron dohodkov. kar pa ni naivečja številka, ker 1. 1907 ie imel kar 600 milionov kron dohodkov. To je seveda bila iziema. ker Rockefeller ima navadno »1 e« 20 miljonov kron na mesec, na teden 5 milionov. okroglo 700 tisoč kron na dan. okroglo 30.000 K na uro, okroglo 500 kron na minuto in nad S kron vsako sekundo. - Tudi miloščino daje ta mož. toda le od svoiih dohodkov, ne dotakne na se kapitalov. Nai pa od častitih bravcev nihče ne pošlje temu možu kake nrošnie za podnoro, ker Rockefeller ne odgovarja nikomur.
Največia hiša na svetu stoii v New Vorku v Ameriki. Ni še ponolnoma zerra -iena. k'o bo končana, bo visoka 235 metrov. To je višina, ki si io predstavljaš naj-ložie tako: Misli'si približno 5 stolpov cor-kvo sv. Tenacija v Gorici drugega vrh dnt-ere?a. Vsa ta višina znaša ta^o približno višino naivišie h'še na svetu Hiša ima 55 nadstronij in ie popolnoma iz ieklai Velika na ie tako. da bi prebivalci čeleern bovškega okraia čisto zložno lahko prebivali »pod streho h'še ene«. Človeški um res naPre-duie. sreče in zadovoljnosti pa ie vedno manj.
Lanska suša ie napravila po nekaterih državah veliko škodo. Sedai so šele /računali. koliko je škodovala suša Nemcem. Tem ie vsled suše lansko leto zmanjkalo za 42 milionov mark (1 marka velia 1 K 17V» vin.) krompirja, za 4 milione fr00 ti-
soč mark zelja, za 5 miljonov čebule, kumar i nsolate za 3 miljone, riža za 29 milionov, graha za 21 miljonov. fižola-za 4 milione 200 tisoč mark. iečmena za 153 milionov. jabolk za 13 miljonov in semena za 7 milionov 800 ti«oč mark. Seštej sedaj sam te milione! Te pridelke so morali Nemci za te velike milione kupiti zunai države. česar jim drnca leta ni bilo treba. Tu se vidi. kai pomeni, za celo državo, če se kmetu dobro godi
7jviii 1’opili se smeja. tako od srca, da pa prijatelj Dolfili praša. kaj ca taki vpsnli. Penili : .Povem ti. i*e nikomur no poveš! Železnico senu osoUnfal," Pnlfili: .Kaj? Kako pa si to naredil’?' — Penili:	Kuni! som si returkarto. pa se nisem hotel
ž njo nazaj peljati".
15 "/linče1' med t 'tom in zrlravn'Vniii kakšen je? To vprašani« jo nekdo stavil v družbi. »Tat vedno ve. ko zapušča kako stanovanje, kaj ljudem tam manjka. Zdravnik pa tega ne ve vedno«, se je glasil odgovor.
Pozor!
Šivalni stroji po tovarniški ceni radi opustitve zaloge
pri IH. ŠULIGOJ v Gorici Barrlera 43
blizu drž. kolodvora v lastni hiši.
Oddati je v Podgori pri Gorici službo
organista.
Prosilci naj se oglasijo pri ku-racij skem uradu i štolam.
Izvrstno domače vipavsko vino
prodaja po dogovoru. Na željo se dostavi vzorce.
Filip Samec,
Šmarje pri Ajdovščini.
	?23ESSIK?23	eS9EES	£300231
Pri Mont	lialna Hatolišhc	go tish. društ	ga v Gorici
	IjUllIU se je preselila ova hiša, Go —			—	Prir) o	in se nahaj i sedaj sposka ulic roča se toplo za	
			:a štev. 2. obilen obisk.
	■L JL JL		
l Ezacsa EZeiissa		EzaBsa fszaiE&a	
Lastnik ,Kat. tiskovno društvo* v Gorici. — Tiska »Narodna Tiskarna* v Gorici. — Odgovorni urednik: A. Šinigoj v Gorici.