Št. 90 (14.486) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK ]e začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 ČETRTEK,!. APRILA 1993 BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Nova agencija "Mitnica - Barnera Ul Carmcci 41 - Korzo Saba 1 'Trst -Telefon 0401636311 ITALIJA / NEVARNOST VLADNE KRIZE Scalfaro hoče pomiriti duhove Amoto: Mojo nalogo se bliža koncu SLOVENIJA / PO OBISKU V BRUSLJU Vojmir Tavčar , RtM - Predsednik repu-olike Oscar Luigi Scalfaro odstopa od svojega tiacrta: najprej miren potok referendumov, v tem Času neformalna posvetovanja s strankami in šele P° 18. aprilu odstop sedanje vlade, ce bo tedaj že dogovorjena nova. To sta Potrdila spet včeraj predsednika senata in poslanske zbornice Giovanni Spadolini in Giorgio Na-Politano, to je po svoje po-todil tudi premier Giulia-n° Amato, ki je dejal, da se življenjski ciklus vlade končuje, a je kljub temu Začasno prevzel dolžnost rinančnega ministra po odstopu Franca Reviglia. ki od tega načrta včeraj niso predsednika Scalfara odvrnili predstavniki oPP, Mreže in MSI, ki so stopili na Kvirinal, da bi državnemu poglavarju utemeljili svojo zahtevo po takojšnjem razpustu parlamenta. Tajnik SKP Sergio Garavini je poudaril, da je Scalfaru predočil nujnost formalizacije vladne krize, razpusta parlamenta in takojšnjih političnih volitev. Predsednik stranke Armando Cossutta je dodal, da je ravnanje predsednika na "meji zlorabe oblasti”. Voditelj Mreže Leoluca Orlando ni bil tako oster s Scalfarom, poudaril pa mu je, da "sedanji delegi-timirani parlament ne more odločati o volilni in institucionalni reformi”. Podobno je bilo tudi mnenje tajnika MSI Gianfranca Pinija, ki je dodal, da "se bodo parlamentarci MSI po-služili drugih sredstev, da se obrnejo naravnost na „ — Pr©dsednik republike Oscar Luigi Scalfaro (Arhiv AP) volilce, če bo parlamentu preprečeno, da se izreče o usodi vlade”. Povsem drugačno je bilo stališče voditelja Severne lige Umberta Bossija, ki je soglašal z nujnostjo, da se mirno izvede referendume in se o morebitni novi vladi razmisli po 18. aprilu. Dodal pa je takoj, da mora biti mandat nove vlade časovno omejen, saj mora omogočiti sprejetje novih pravil in takoj nato razpisati nove volitve. Bossi ni zavrnil možnost "institucionalne vlade” in je ocenil pozitivno morebitno kandidaturo za premiera predsednika zbornice Giorgia Napolitana. Ni izključil tudi podpore taki vladi in dodal, da Liga preverja stališča ostalih strank. Snoči se je sestal s tajnikom KD Minom Mar-tinazzolijem. DSL ne ljudi izraza "institucionalne vlade” in govori raje o "vladi preokre-ta". Včeraj je o tej možnosti govorila politična koor-dinacija stranke in ”a priori” sodelovanja DSL v taki vladi ni zavrnil niti vodja levice Pietro Ingrao. Ob tem se je vnela ostra polemika med tajnikoma DSL in SKP Garavinijem in Occhettom. Garaviniju, ki mu je očital, da "gre na desno” in s podpiranjem DA na referendumih omogoča "avtoritarni preok-ret” je lider DSL zabrusil, da "laže” in spodbuja "prepir na levici”. Pot naslednjih tednov je torej začrtana. Toda nepredvidljiva presenečenja niso izključena. Če bo potrebno, bo Slovenijo varoval Nato Koristno srečanja - Avstrija ne verjame Haiderju 3SSS.,.,, Jz fv •** » 4V »»'jel; v v ■#*- VS Varnostna problematika je trenutno v središču politične pozornosti (Foto TRIO) LJUBLJANA - Slovenski premier Janez Drnovšek in obrambni minister Janez Janša sta ob vrnitvi iz Bruslja predstavila vsebino in rezultate obiska. Po mnenju Janeza Drnovška je bil »zelo koristen in zadovoljiv«, saj je bilo to prvo uradno srečanje predstavnikov zveze Nato z eno od nekdanjih jugoslovanskih republik. Z ambasadorji držav članic severnoatlantske zveze in generalnim sekretarjem zveze Manfredom Woer-nejem sta se pogovarjala o možnostih in oblikah sodelovanja. »Najprimernejša opcija za Slovenijo bi hila sodelovanje v svetu za svetovanje in kooperacijo pri Melita Stolnik, Boštjan Lajovic paktu Nato in neformalna izmenjava informacij in predlogov. To je bil samo predlog, o katerem morajo razpravljati tudi države članice pakta Nato. V naslednji fazi naj bi Slovenija dobila status opazovalke. Slovenija namreč zahteva posebni položaj, kot ga imajo druge države vzhodne Evrope,« je dejal Janez Drnovšek. Kot je zatrdil obrambni minister Janez Janša, jima je VVoerner zagotovil, da bo »v primeru mednarodne intervencije Nato poskrbel za varnost sosednjih držav«, torej tudi Slovenije. S predsednikom Evropske komisije Jacque-som Delorsom so se pogovarjali predvsem o sporazumu o sodelovanju, ki naj bi ga podpisali 5. aprila v Bruslju. Za Slovenijo je to velikega pomena, saj je njen izvoz v ES do zdaj znašal kar dve tretjini vsega izvoza. Vsebina sporazuma je ugodnejša od sporazuma, ki ga je z ES podpisala Višegrajska skupina in ki ga je imela nekdanja Jugoslavija. Na redni mesečni tiskovni konferenci je zunanji minister Lojze Peterle ocenil, da je bil mi- nuli mesec živahen in uspešen, zlasti kar zadeva urejanje odnosov s sosedi. Slovenska prizadevanja so naletela na ugoden odmev tudi v Evropi, ki na Slovenijo gleda kot na dejavnik miru. Lojze Peterle je napovedal nekatere konkretne pobude Slovenije, posebej še predlog za učinkovito uresničeva-nje mirovnega načrta Vance-Ovven. V zvezi z izjavami avstrijskega politika Jorga Haiderja o slovenskih ozemeljskih apetitih pa je dejal, da je takšno stališče v določenem kontekstu stranke, ki jo vodi, ne verjame pa, da bi ga sprejela tudi širša avstrijska javnost, kar so potrdile tudi prve reakcije. LJUBLJANA Delegacija SKGZ na obisku pri slovenskih liberalnih demokratih Pogovor o varstvu Slovencev v Italiji BOSNA / TRAGEDIJA BEGUNCEV SE NADALJUJE jQ^rostorih poslanskega kluba je predsednik LDS dr. Sl ez Drnovšek s sodelavci včeraj sprejel delegacijo de? ^nsl JK flLši m Bodo »reševalci« iz Srebrenice res prenehali s svojim delom? (telefoto: AP) pehotnem streljanju na položajih okoli Sarajeva, poročila o kršitvah pa prihajajo tudi iz severne Bosne, predvsem iz okolice Gradačca in Doboja. Varnostni svet se je odločil, da bo sprejel posebno resolucijo o spoštovanju prepovedi letenja nad BiH, ld naj bi pokorila bosanske Srbe, iz Mos- kve pa so že sporočili, da resolucijo podpirajo. Unprofor, ki že več dni napoveduje obnovitev zračnega mostu s Sarajevom, je sporočil, da še niso dobili dovoljenja srbske strani, vendar pa pričakujejo, da bo akcija, saj je to tudi v interesu Srbov, stekla še ta teden. Oblasti BiH so sporoči- le, da je v več kot enajstih mesecih državljanske vojne po podatkih zdravstvenih ustanov življenje izgubilo 136.600 ljudi, približno 143.500 pa je bilo težko ranjenih. Ti podatki se nanašajo samo na muslimansko in hrvaško stran, Srbi pa uradnih podatkov o tem doslej še niso objavili. (Agencije) ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Kritike na račun Camberja Nekateri poslanci KD in )>SI iz Furlanije-Julijske krajine so protestirali prh predsedniku Amatu zaradi nacionalističnih Izpadov podtajnika Camberja. DSL je zahtevah njegovo odstavitev. ......................stran 2.. Italijanske stranke se utapljajo v dolgovih Branje proračunov italijanskih strank po izbruhu škandalov s podkupninami je zelo zanimivo. Stranke se, razen redkih izjem, utapljajo v dolgovih, kar je Ze pripeljalo na primer do odstopa tajnika PSDI Vizzinija, ki nima več denarja, da bi izplačal osebju plače. .....................stran 2.. Segni ni priljubljen Italijansko politiko pretresajo polemike, še zlasti po izstopu Maria Segnija iz Krščanske demorkacije. Levica mu vgiavnem očita, da ni kdove kako napredno usmerjen, njegovi bivši strankarski kolegi pa, da je skočil s potapljajoče se ladje. .....................stran 3.. Dolina: laž ima zelo kratke noge Dolinski župan Marino Pečenik je uradno demantira/ vsa nacionalistična natolcevanja v zvezi z novo dolinsko pošto. Uprava bo vztrajala na poti spoštovanja slovenskih pravic. .....................stran 4.. Kdaj nov sedež rajonskega sveta na Opčinah? Vzhodnokraški rajonski svet je predočil tržaški občinski odbornici de Comellijevi potrebo po novem občinskem sedežu na Opčinah, kjer naj bi dobili prostore razne občinske in zdravstvene službe, jusarski odbor in pošta. Dežela je za gradnjo že odobrila prispevek v višini milijarde 600 milijonov lir. .....................stran 4. V Krminu razprava o obtožbah Slovencem Vroča razprava se je odvijala predsinoči v občinskem svetu v Krminu po žaljivih izjavah podžupana Biagija proti slovenski skupnosti na Plešivem in Ceglu. DSL in lista Uniti per Cor-mons zahtevata, naj Biagi odstopi, župan pa ga skuša nerodno zagovarjati. .....................stran 7. Gorica: Graziato bo sodeloval Inž. Gelserino Graziato se bo te dni vrnil iz Lipice, da bi v zameno za priznanje hišnega pripora sodeloval s preiskovalci. Njegov tržaški odvetnik napoveduje povratek v soboto, možno pa je, da se vrne še prej, morda celo danes. Vsi pričakujejo, kaj bo povedal, marsikdo pa najbrž zaradi tega trepeta. ....................stran 7.. Danes druge tekme play-offa v košarki Drevi bodo na sporedu druge tekme osmine finala play-offa italijanskega košarkarskega prvenstva. Najbolj tvega Scavolini, ki bo danes igral v Montecatiniju proti Bialettiju, ki je že zmagal v Pesaru. ...................stran 21.. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Četrtek, 1. aprila 1993 NOVICE RIM / POLITIKA SE UTAPLJA GENOVA / V PREDORU NA OBVOZNICI POSEG KD IN PSI Mafija: »Kri bo še tekla« PALERMO - Bivši sodnik Antonino Caponnetto je v intervjuju, ki ga bodo danes ob 14.50 prenašali tudi po RA13, ne skriva svojega pesimizma: boji se namreč, da bo mafija še udarila, in zato poziva k budnosti. Po njegovem mnenju se mafija ne bo kar tako predala, poleg tega je izredno dobro oborožena, ima celo rakete zemlja zrak (oskrbela si jih je v bivši Vzhodni Nemčiji). Tudi denarja ji ne manjka, pravi Capponnetto, in aretacija Riine je ni oslabila. Ni vedel pa povedati, kakšna bo borba za njegovo nasledstvo, prav gotovo pa bo borba proti mafiji dolga in krvava. Ko so ga vprašali, če obstaja upanje, da bo prihodnost brez mafije, je odvrnil: »Ne. Lahko le upam - kot Borsellino - da se bo fenomen omejil na svoje fiziološke okvire. Srčno upam, da bo kmalu napočil čas, ko služabniki države ne bodo več potrebovali spremstva.« Capponnetto tudi ne skriva strahu pred avtoritarnim zasukom v državi: »Politični razred na oblasti je kratkoviden, ni razumel vala nezadovoljstva, ki se dviga v državi. V takem zmedenem, kalnem položaju pa se lahko pojavijo politični pustolovci. Naša država je to že doživela in ne bi hotel, da se ponovi.« Italijanski veleposlanik prejel varnostni nalog RIM - Namestnik rimskega državnega pravdnika Vittorio Paraggio, ki se ukvarja s preiskavo o italijanski pomoči državam v razvoju, je poslal deset varnostnih nalogov, eden od teh pa je bil naslovljen italijanskemu veleposlaniku v Džakarti Micheleju Martinezu. Druga imena niso prišla na dan, ve se le, da so javni funkcionarji, upravitelji ter predstavniki raznih društev. Dogodki, ki jih raziskujejo, segajo v leta 1985-87, ko je Martinez zasedal mesto poddirektorja pri »Ustanovi italijanske pomoči« (FAl). Tedaj je ustanova imela na razpolago 1900 milijard lir. Martinez je drugi italijanski diplomat, ki je vpleten v preiskavo rimskega sodstva o italijanski pomoči tretjemu svetu. Prvi, ki je prejel varnostni nalog, je bil 63-letni Giuseppe Santoro, bivši glavni direktor »Cooperazione«, katerega so 24. marca tudi aretirali. V okviru te preiskave so doslej izdali na desetine varostnih nalogov, poleg Santora pa so aretirali še dve osebi, a četrto, Barbaro Coelin, tajnico bivšega zunanjega ministra De Michelisa, še vedno iščejo. Varnostni nalog so prejeli tudi De Michelis ter podtajnika pri zunanjem ministrstvu, Claudi o Lenoci in Andrea Borruso. Zadolžene stranke Največji primanjkljaj za PSI Ognjeni zublji na avtocesti »Posl. Camber škodi ugledu rimske vlade« DSL zahtevala odstavitev predstavnika LpT iz kabineta RIM - Potem ko je od mladih nog dolga desetletja "študiral za sekretarja”, je pred nekaj dnevi po osmih mesecih tajnikovanja dvignil roke in vrnil mandat. Ob 11 milijardah lir zgube so bili upravni problemi prehudi in ko ni imel več denarja za plače uslužbencev, se je socialdemokratski voditelj Carlo Vizzini vdal in odstopil. Njegov umik iz politike, v katero je vložil skoraj vseh svojih 45 let, je značilen dokaz "zdravstvenega stanja” blagajn italijanskih strank. In to so včeraj potrdili tudi obračuni za leto 1992, ki so bili objavljeni kot predvideva zakon, medtem ko so bili pred dobrim tednom objavljeni v uradnem listu obračuni za leto 1991. In primerjava teh podatkov kaže, da je primanjkljaj skoraj štirikrat večji, saj so stranke v letu 1991 zgubile 7, 3 milijarde lire, medtem ko so bile lani kar za 27 milijard lir pod ničlo. Od kar objavljajo svoje obračune, pa so italijanske stranke nabrale skupaj okoli 134 milijard lir dolgov. Najslabše je v tem trenutku finančno stanje PSI, ki je imela lani kar 21 milijard lir dolga proti 729 milijo- nom lir leta prej. S tem so si socialisti priborili nezavidljivo prvo mesto na lestvici najbolj zadolženih strank s skupnimi 48 milijardami lir dolga, na drugi stopnički je DSL, ki ima skupno 44 milijard lir dolga, dober del teh pa je podedovala od prejšnje KP1. Aktivne bilance ima samo 5 strank. Pred vsemi je "mlada” Severna liga, ki se ponaša s skoraj poltretjo milijardo lir prebitka, sledijo ji radikalci (738 milijonov), Zeleni (232 milijonov), DP (71 milijonov) in Valdostanci (30 milijonov). Ob tej splošni sliki naj dodamo še, da je KD edina, ki ima proračun podoben srednjemu podjetju (po obsegu, ne po uspešnosti) s 103 milijardami prihodkov in 108 milijardami izdatkov). Vodstvu DSL pa je vsekakor uspelo zmanjšati primanjkljaj od 5, 6 milijarde lir leta 91 na lanskih 567 milijonov. SKP je letos predstavila svoj prvi obračun. Zguba "poslovnega leta” je 1, 2 milijarde. Stranke so lani od države dobile skupno 110 milijard lir od države, kar predstavlja 39, 5 odstotka njihovih prihodkov in 36 odstotkov njihovih izdatkov. (VT) H MEDNARODNI ODNOSI h Podtajnik Fabri zahteva priznanje Makedonije RIM - Podtajnik pri predsedstvu italijanske vlade Fabio Fabri se je te dni mudil v Skopju, kjer je imel vrsto pogovorov s tamkajšnjimi voditelji. Fabri je spregovoril o vprašanju priznanja samostojne republike Makedonije in njeno vključitvijo med redne člane OZN. Doslej Makedonije niso hoteli sprejeti in priznati zaradi nasprotovanja Grčije, ki zahteva, naj Makedonija spremeni svoje zgodovinsko ime, češ da gre za ime, ki sodi v kulturno in etnično last Grčije. Fabri je s tem v zvezi povedal, da bo Italija odločno postavila zahtevo po priznanju Makedonije, če pa tega drugi ne bodo hoteli storiti, jo bo priznala na lastno pest. GENOVA - V predoru na genovski avtocestni obvoznici je prišlo do slikovite prometne nesreče, ki pa na srečo ni terjala človeških življenj. Po poročilih gasilcev so bili v nesrečo vpleteni šolski avtobus, ki je prevažal 25 šolarčkov, mini-bus karabinjerjev, dva tovornjaka in nekaj osebnih avtomobilov. Kaže, da je tovornjak zadel v karabinjerski minibus, iz ka-terga je začel uhajati bencin, ki se je vnel. Otroci in drugi potniki vpletenih vozil so se rešili brez večjih težav iz predora, ranjene pa so gasilci prepeljali v bolnišnico z lažjimi poškodbami. RIM - Vlada ne more dovoliti podministru za prevoze Camberju, da na uradnih prireditvah in manifestacijah iznaša površna in popolnoma neutemeljena stališča. Kot se je zgodilo pred nedavnim, ko je poslanec Liste za Trst v rimskem parlamentu izjavil, da je Amatova vlada zamrznila napovedane investicije za gradnjo tako imenovanih osimskih avtocest v Sloveniji. Poslanci Krščanske demokracije in socialistične stranke (listarski prvak je še vpisan v parlamentarno skupino PSI) iz Furlanije-Julijske krajine Coloni, Bertoli, Santu z in Agrusti ter Renzulli so včeraj uradno posegli pri ministrskem predsedniku Amatu in ga opozorili na Camberjeva zadržanja. Podpisani poslanci se - kot rečeno -zgražajo predvsem nad afero o osimskih cestah, ki jo je Camber sprožil povsem umetno, ter pozivajo Rim, naj nadaljuje na poti sodelovanja in dobrososedskih odnosov s Slovenijo. Camberja je uradno demantiral sam minister za prevoze Tesi-ni, ki je med obiskom v Ljubljani potrdil vse napovedane investicije za avtoceste v Sloveniji, ki jih nujno potrebujeta tudi Trst in Furlanija-Ju-lijska krajina. Takojšno Camberjevo odstavitev pa je zahtevala tržaška Demokratična stranka levice. Njena pokrajinska tajnica Perla Luša je obtožila vladnega podtajnika, da izkorišča svoje uradne funkcije in nastope le v svoje strankarske interese. To je ne samo nesramno, ampak tudi škodljivo, saj tako ravnanje meče v slabo luč oziroma diskreditira ugled tržaškega mesta in njegove razvojne možnosti. Camber ne zastopa tržaških interesov in tudi ne interesov rimske vlade, zato ga mora Amato - po mnenju DSL - čimprej odstraniti iz kabineta. Izjave naacionalistične-ga prvaka o Osimu in o pogajanjih med Italijo in Slovenijo so pred dnevi ostro kritizirali tudi tržaški socialisti. TRST / RAZPRAVA V SLOVENSKEM KLUBU BRATSKA POMOČ GORICA / ZARADI FREE-SHOPOV Kdaj bo RAI uvedel slovenske TV oddaje Odkritja v zvezi s pomočjo SZ italijanski KP Protest tobakarjev ob slovenski meji TRST - Kakšno televizijo želimo Slovenci v Italiji in kako jo mislimo doseči, glede na to, da je rok uvajanja zakonskih določil spet podaljšan in se ob predlogu začasne rešitve krešejo mnenja? Da televizijo hočemo (in potrebujemo), ni najmanjšega dvoma: zdi pa se, da med Slovenci v Italiji še ni jasnega stališče o tem, kaj naj bo to "novo” sredstvo množičnega obveščanja. O tem se je na zadnjem srečanju v Slovenskem klubu razvila dovolj živahna razprava, ki jo je z daljšim uvodom načel predsednik kluba Sandor Tence, dalje pa sta jo razvila Filibert Be-nedetic, ravnatelj slovenskih oddaj deželnega sedeža RAI, in Saša Rudolf, glavni urednik časnikarskega oddelka Radia Trst A. Zbranim v Gregorčičevi dvorani pa sta ponudila predvsem vrsto podatkov glede zakonskih določil, ki slovenski manjšini "jamčijo” lastne TV oddaje. Poleg vprašanja o vsebini in zasnovi slovenskih TV oddaj - predvidenih je 208 ur letno oziroma 4 ure na teden - gre srž problema iskati v še ne dodeljenih frekvencah za oddajanje novih sporedov. Državni zakon, ki to urejuje, namreč še ni bil uveden, prostih frekvenčnih pasov pa ni. Odtod zamisel, da bi se v ta namen "združili” slovenska manjšina tostran in italijanska manjšina onstran meje: tako bi nastala zgledna manjšinska TV postaja, ki bi oddajala slovenske in italijanske sporede in se pri tem posluževala j*f «> MOSKVA - Italijanski komunisti so bili »miljenčki« KP Sovjetske zveze, saj so v obdobju med 1971 in 1990 prejeli skupaj 44 milijonov dolarjev (okrog 50 milijard lir), kar je najvišji znesek, ki ga je sovjetska partija v tistem času podelila komunistom posameznih držav. Tako pišejo včerajšnja Izvestja, ki finansiranju italijanskih komunistov posvečajo prvega iz serije člankov o preiskavi na račun skrivnih finansiranj, s katerimi je KPSZ podpirala bratske partije v državah sveta. Časopis razkriva, da je v omenjenem obdobju prek računa »depozit številka ena« (to je bil poseben račun sovjet- ske banke za zunanjo trgovino, namenjen pomoči »bratskim partijam«) šlo 325 milijonov dolarjev, od katerih so jih 44 milijonov prejeli italijanski komunisti. Na drugem mestu so bili komunisti v ZDA s 40 milijoni, na tretjem pa francoski s 34 milijoni dolarjev. Poleg »depozita številka ena«, ki je bil odkrit po puču avgusta 1991, je obstajal še posebni račun KGB, prek katerega je prav tako šlo na milijone dolarjev pomoči za »bratske partije«. Ta račun, pri isti banki za zunanjo trgovino, je nosil številko 14000025 in je služil tudi kot skrivni kanal za razne finančne goljufije vodstva KPSZ. _______PODKUPNINE / VPLETENA PRAV VSA ITALIJA_ Lombardija (doslej) prednjači frekvenčnih razpoložljivosti tržaške družbe Pon-teco. Po mnenju Benedetiča in Rudolfa omenjena rešitev ni najboljša, ker odpira nekatera važna vprašanja, kot je, denimo, razlika v pristopu do zasnove TV sporedov ali potreba po dodatnih meddržavnih dogovorih in pogodbah. Sicer pa je občutiti veliko pomanjkanje politične volje, tudi znotraj same manjšine. Enotno zastopstvo Slovencev v Italiji glede tega zavzema le stališče, premikajo se sicer posamezne politične sile.Udejanjenje slovenske TV postaje pomeni namreč tudi določeno število novih delovnih mest, za katere pa bo odločilna pluralistična in visoka poklicna izobrazba. Damiana Ota aRIM - »Preiskovalci vedo prav vse. Razumeli so, kako deluje sistem podkupnin... Ce se bo tako nadaljevalo, jih bodo aretirali vsaj tisoč...«. Alberto Zamorani, bivši glavni direktor Italstat, se ni motil. Dalj časa je bil v zaporu San Vittore, ki ga je zapustil avgusta lani. Milanska preiskava je stekla samo šest mesecev prej z aretacijo Maria Chiese, a je doslej kot pravi orkan zajela ves Apeninski polotok (izdanih je bilo kar 1356 ukrepov o preventivnem priporu ter 1116 varnostnih nalogov), a njenega konca nikakor ni videti. Doslej je bilo v razne afere vpletenih 152 parlamentarcev, 852 deželnih, pokrajinskih in občinskih upraviteljev, 1487 podjetnikov, funkcionarjev, itd. Prizaneseno ni bilo nobeni od tradicionalnih srank: KD (465 osumljencev), PSI (288), DSL (71), PSDI (39), PRI (31), PLI (20), SKP (5), MSI (4). Vpleteni so bili trije politični tajniki (PSI, PRI, PLI), trije ministri, industrijske grupe (Iri, Fiat, Fer-ruzzi, Eni, Pesenti, Li-gresti) ter velika državna podjetja (Enel, Anas). Doslej se ni rešila nobena italijanska dežela, a največ osumljencev (2515 v vsej Italiji) je v Lombardiji (20%); sledijo Venet o (12%), Kam-panija (10%), Lacij in Abruci (9, 5%). Na zadnjem mestu je Dolina Aosta (6 osumljencev). Zgovoren je podroben pregled po posameznih deželah: LOMBARDIJA - 501 osumljenec (179 varnostnih nalogov; 314 preventivnih priporov; 8 aretacij ljudi, ki so jih zalotili med dejanjem): 52 parlamentarcev, 135 javnih upraviteljev, 114 podjetnikov, 146 funkcionarjev, 47 drugih. VENETO - 287 osumljencev (135 varnostnih nalogov; 152 preventivnih priporov): 20 parlamentarcev, 81 javnih upraviteljev, 106 podjetnikov, 61 funkcionarjev, 19 drugih. KAMPANIJA - 254 osumljencev (107 varnostnih nalogov, 146 preventivnih priporov, 1 aretacija): 10 parlamentarcev, 78 javnih upraviteljev, 29 podjetnikov, 74 funkcionarjev, 6 drugih. Sledijo Lacij (236 osumljencev), Abruci (232), Kalabrija (156), Sicilija (132), Apulija (128), Piemont (127), Toskana (122), Emilija Ro-magna (61), Bazilikata (57), Ligurija (51), Marke (41) in Sardinija (40). V Furlaniji-Julijski krajini je osumljencev vsega skupaj 24 (13 varnostnih nalogov, 11 preventivnih priporov), vpleteni pa so: 2 parlamentarca, 9 javnih upraviteljev, 5 podjetnikov, 6 funkcionarjev, 2 druga. Sledijo Umbrija (23 osumljencev), Molize (23), Tridentinska (14) in Dolina Aosta (6). GORICA - Nekaj stotin upraviteljev tobakarn iz vseh štirih pokrajin Furlanije - Julijske krajine je včeraj popoldne pred mednarodnim mejnim prehodom pri Rdeči hiši v Gorici demonstriralo zaradi nelojalne konkurence, ki da jo Slovenija izvaja z odpiranjem “duty free shopov” vzdolž meje z Italijo. Problem je že dalj časa vir nejevolje in protestov prodajalcev tobačnih izdelkov, ki so nanj pred nedavnim opozorili tudi s protestom od odprtju novega mednarodnega mejnega prehoda pri Neblem v Brdih. Tobakarji se čutijo »žrtve politike dobrososedskih odnosov«, kot je izjavil nijhov predstavnik med včerajšnjo demonstracijo. Pritožujejo se zaradi po njihovem mnenju neupravičenega odpi- ranja preštevilnih brezca rinskih prodajaln v SI°' veniji, a tudi ker meni]0, da je italijanska stran pre več pasivna glede tega pojava. Navajajo, da so zadnjem času izgubili ve lik del dobička od Pr° daje tobačnih izdelke zaradi milijard, ki se vsakodnevno pretakaj0 čez mejo. Kot prvi ukrep zahtevajo vsaj strožj nadzorstvo finančni stražnikov na meji. Včerajšnji protest je P° tekal brez incidentov. P° nadzorstvom policije s° se demonstranti zbrali n parkirišču ob mejne prehodu in v sprevo nekajkrat obkrožili del ga od prehodu. Nosili s napise in transparente proti “legaliziranemu tihotapstvu”. Pri tem s ^ delno ovirali, ne pa P°^. sem ustavili promet sk° mejni prehod. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Četrtek, 1. aprila 1993 RIM / MARSIKDO MU OČITA, DA NI NAPREDEN Mario Segni še vedno v žarišču polemike V protimafijski komisiji polemika o Andreottiju RIM - Obdobje Prehajanja iz prve v drugo republiko, obdobje burnega spreminjanja, obdobje razkrivanja resnice, a tudi obdobje zastrupljenih Jabolk in, naj se beseda ne zdi preostra, podlogi- To je obdobje, ki ga Preživlja Italija, ko se dosedanji sistem podira in ko gre država na-Proti novemu, toda neznanemu. In strupena jabolka so vse bolj Pogosta ko se približujemo 18. aprilu, ko bodo morali volilci odločati predvsem o em, ali želijo ohraniti dosedanja volilna pra-vila, ali pa želijo drugačna, ki bodo korenito spremenila izbiranje vodstva. V teh dneh se nape-osti v veliki meri osredotočajo okoli Maria ^egnija, referendumskega liderja, ki je ve-iko prispeval k refe-rendumu in ki je pred dekaj dnevi izstopil iz Rn), ker se ni spoznal vec v tej stranki. Neka-eri Segniju ploskajo, drugi pa ga ostro napadajo, medtem ko Segni sKUša ohladiti vzdušje ^ lam, da poudarja sedaj pomen referendu-nia in oddaljuje dan, ko Se bodo morali tudi v ^rstah KD prešteti po ^aprilu. "lariu Segniju je vče- Vojmir Tavčar raj izrazil vso svojo solidarnost odbor Libera Grassija, ki meni, da je referendumski lider "žrtvoval svoj odnos s stranko dobrobiti države”. Veliko bolj razčlenjeno je stališče katoliških demokratov, ki se združujejo okoli revije Appunti di cultura e poli tiča in med katerimi je tudi Segnijev sopotnik Pietro Scop-pola. Po tej oceni se Segni "zavzema za oblikovanje tistega širokega in pluralističnega pola, podobnega tistemu, ki se v Franciji združuje okoli Jacquesa Delorsa. To je potrebno, menijo uredniki revije, "ker ni realistično, da bi se lahko prenovile stranke, katerih identiteta korenini v obdobju hladne vojne”. Del levice (tudi DSL, ne samo SKP in Mreža) sicer Segniju odreka naprednost, zato pa ga odločno brani VViller Bordon, po katerem to, "kar je Segni rekel in uresničil, dokazuje njegovo progresivnost”. Na nasprotnem bregu je poslanka Silvia Costa, ki sicer spoštuje Segnijev sklep, a mu očita, da beži s potapljajoče se ladje. Toskanska KD ocenjuje "Segnijeve utemeljitve kot neosnovane”. Katoliška akcija pa poudarja, da "sedanje ni obdobje neangažirano-sti, pač pa čas odločne podpore prenavljanju KD”. Toda te kritike so izredno mile v primerjavi s Službo verskih informacij Sir, ki primerja Maria Segnija voditelju Mreže Leolu-ci Orlandu, s katerim "deli poskus špekulacije na krizi KD, medtem ko nima kaj ponuditi državi”. Sedanji izstop Sir, ki se sklicuje na stališče škofovske konference, pripisuje "namenu da bi iztržil osebno (in zelo mizer-no) politično dividendo na rezultatih skorajšnjega referenduma”. Tako katoliška kacija kot Sir se v svojih stališčih dotikata tudi podkupninske afere in jamstvenih obvestil bivšemu premiera Giu-liu Andreottiju ter vrhu neapeljske KD zaradi domnevnih povezav z organiziranim kriminalom. V obeh je rečeno, da obtožbe nišo dokazane, obenem pa poudarjena nujnost hitrih sodnih postopkov in ugotavljanja resnice. Sporočilo Sir pa dodaja vsekakor, da nedavno stališče škofovske konference "redimenzioni- ra to politično in sodno stvarnost”. In ravno ob vprašanju Andreottija se je včeraj razvnela razprava o protimafijski komisiji, kateri je predsednik Luciano Violante (DSL) predložil osnutek končnega poročila. Zlasti KD se je zavzela, da bi razpravo odložili za nekaj časa, tudi ker Violante med drugim poudarja, da je bilo na osnovi zbranega gradiva "jamstveno obvestilo dolž-nostno”. Zaradi podobne trditve pa je bil republikanski poslanec in bivši sodnik Giuseppe Ayala včeraj tarča ostrega napada ministra za zunanjo trgovino Claudia Vitaloneja, ki je izjavil, da je "pokojni Falcone postavil kot pogoj za sodelovanje s protimafij-sko komisijo dejstvo, da bi v njej ne bilo Ayale, češ da nima strokovnosti in je bil izpostavljen disciplinskim ukrepom”. Zavrnil ga je zelo ostro bivši tajnik PRI Giorgio La Malfa, ki je poudaril, da je osebno govoril s Falconejem preden je ponudil Ayali kandidaturo in da je umorjeni sodnik tedaj povedal, da zelo ceni nekdanjega kolego, s katerim sta "premostila nerazumevanja”. KjHTURA / POSVET O SLOVENSKEM IN FURLANSKEM" JEZIKU NA VIDEMSKEM Razprava o bodočnosti slovenske in furlanske kulture Podčrtan razmah kulturne dejavnosti v Benečiji Rudi Pavšič Remanzacco - Rakšna je bodočnost furlanske in slovenske ulture v Furlaniji? To )e vPrašanje, ki so si ga zastavili prireditelji Posveta, ki ki je bil Pred kratkim v avdito-9u nižje srednje šole Remanzaccu. Sam Posvet, ki so ga prire-?Ul Furlanski kulturni nštitut, domače kul-vurno društvo Ken-oouy, revija Usmis ter tinska uprava, pa je bistvu zaključil niz Kulturnih večerov »Di-rgnincis e Divignis«, 1 s.° se začeli oktobra ani m ki so obravnavi predvsem različne Poglede furlanske pa udi slovenske kultur-ne stvarnosti. berajšnji posvet je ?°D!en'l dokaj bogat P gled na zdajšnje atanje tako furlanskega ; ,Tudi slovenskega , *n je izpostavil E re.d? po njuni valo- nriE^P' Na. Posvetu je D tudi do izraza tiedCV’ da je treba oed Slovenci in Fur- n 1 na Videmskem Povečati medsebojno Poznavanje in informiranje. skfPfC^dcno 0 sloven-gov,StViarnosti 80 spreta« rdl Riccardo Rut-StJa kulturni krožek o odenci, Fabio Boni-I a Cedajsko podruž- le m združenja ter Jo-ZVP, m°r v imenu tornih Siovenskid kul-iznC\dmštev- Prvi je l2n iStavil kvarnost kletne italijanske prisotnosti v Benečiji, ki je tamkajšnjem Slovencem odvzela celo zgodovinski spomin. Ob tem se je Ruttar zavzel za vrednotenje domačega narečja, tudi v špetrski dvojezični šoli. Nove stvarnosti v Evropi ponujajo tudi Benečiji nove možnosti za gospodarski in vsesplošni razvoj. S tem v zvezi je Fabio Bonini izpostavil potrebo po poznavanju jezikov sosedov ter podčrtal odsotnost določene politične prožnosti v krajevnih dejavnikih. Na nevarnost folklo-rizacije slovenske kulture je opozorila Jole Namor. Spomnila je tudi na razmah kulturne dejavnosti v Benečiji v zadnjih dveh desetletjih ter podčrtala vlogo dvojezične špetrske šole, ki je pomenila tudi novo poglavje v stvarnosti Slovencev na Videmskem. Podobno kot Bonini je tudi Namor jeva nasprotovala tistim, ki v želji, da bi vrednotili krajevno narečje v bistvu podpirajo negacijo slovenstva v Benečiji. Bogata izdajateljska dejavnost med Slovenci na Videmskem je prišla do izraza na razstavi knjig, ki so jo pripravili v okviru posveta v Remanzaccu. Za umetniški prispevek pa je poskrbel mladi Vasco Petricig iz Spe-tra. SSk in DSL: jamčiti obstoj KGS TRST - Deželna komisija za splošne zadeve se je spet ukvarjala z vprašanjem preustroja gorskih skupnosti. Deželna vlada hoče - kot znano - skrčiti število gorskih skupnosti in se pri tem sklicuje na državni zakon o reformi krajevnih uprav. V včerajšnji razpravi sta se oglasila tudi slovenska svetovalca Ivo Jevnikar (SSk) in Miloš Budin (DSL). Zastopnik SSk je izrazil nasprotovanje razmejitvi med goriško in tržaško kraško skupnostjo, saj predstavlja kraško ozemlje homogeno celoto. Pozval je deželno vlado, da na novo prouči to vprašanje, tudi zato, ker bo Dežela v kratkem prevzela pristojnosti, ki jih ima na tem področju država. Tudi Budin je izrazil potrebo, da se ohrani sedanjo ozemeljsko sestavo KGS . Soglašal je s stališčem, da mora komisija skupno obravnavati razne zakonske predloge za ustanovitev novega upravnega krožja za Karnijo in severno Furlanijo. r-RIM / MED DRŽAVO IN DE2ELAMH Nov sporazum za javna dela in zaposlovanje Celotni obseg investicij naj bi dosegel 50.000 milijard lir RIM - Ministrski predsednik Giuliano Amato in predsednik Konference predsednikov deželnih vlad Ferdinande elemente di San Luca sta podpisala včeraj sporazum o krepitvi zaposlovanja preko udejanjenja velikih javnih del in to tudi ob zaslombi zasebnega kapitala. Gre za uresničitev javnih infrastruktur ter izgradnjo stanovanjskih hiš (za katere ne bo država več dajala podpor), šolskih poslopij, parkirišč, postajališč za multimodalni tovorni promet in tako dalje. Vlada bo vsebino doseženega dogovora strnila v zakonskem odloku, ki naj bi ga izdala jutri (ko bo vsedržavna splošna stavka) in ki naj bi pospešil postopke za takojšnji zagon že določenih, toda še ne sproženih načrtov o javnih investicijah. To je prvi bilateralni akt za opredelitev skupnih ciljev in skupnih sredstev, s tem pa za uskladitev državnih in deželnih pristojnosti, tako da se potrebne energije ne bodo poraz-gubljale v medsebojnih nesoglasjih, ampak jih bo mogoče resnično izkoristiti v korist državljanov, je naglasil predsednik Amato in dodal: »Na ta način bo mogoče kar najhitreje sprostiti vsa razpoložljiva bilančna sredstva za javne naložbe in zaposlovanje, a k temu pritegniti tudi privatni kapital.« Država ne bo torej več z dekreti enostransko določala, kaj je treba ukreniti in kdo je za to zadolžen, ampak bodo ustrezne odločitve sporazumno sprejemali predstavniki vlade in dežel, je še poudaril Amato s pripombo: »Morda bi bilo treba že prej tako ukrepati.« Podpisu sporazuma so prisostvovali ministri za delo Cristofori, za proračun Andreatta in za deželne zadeve Ciaurro. Skupek investicij za uresničitev omenjenih načrtov naj bi se sukal okoli 50,000 milijard lir, kot je svoj čas izračunal bivši finančni minister Reviglio, je pojasnil Cristofori, Andreatta pa je pribil: »Zdajšnje finančno stanje ne dovoljuje dodatnih stroškov: ko bi segli po novih sredstvih, bi se nam finančni trg takoj maščeval.« Državna sredstva, že nakazana za dela, ki so postala neuresničljiva, bodo preusmerili na zaostala območja. NOVICE FJK “izgubi" 700 svetovalcev TRST - Pristojna deželna komisija je včeraj odobrila zakonski osnutek o poteku volilne kampanje za deželne volitve, ki ga bo v kratkem uzakonil deželni svet. Osnutek prepoveduje objavo volilne propagande v javnih občilih in to mesec dni pred volitvami. Prepoved ne zadeva strankarskih glasil. Normativ nadalje določa točne kriterije za potek volilne propagande. Odbornik Barnaba je nato poročal o izvajanju novega zakona o izvolitvi občinskih in pokrajinskih svetov. Po novem bo v Furlaniji-Julijski krajini vsega skupaj 3.025 občinskih svetovalcev (sedaj jih je 4.020), občinske skupščine bodo po proporcionalnem sistemu izvolili le v Trstu, Vidmu, Gorici, Pordenonu, Cordenonsu, Sacileju in v Tržišču. Vse ostale občine bodo volili po večinskem sistemu. Zupan in predsednik pokrajine, ki bosta direktno izvoljena, bosta razpolagala s štiriletnim mandatom. Volitve bodo samo en dan, morebitna balotaža med kandidatoma, ki sta prejela največ glasov, bo na sporedu dva tedna po prvih volitvah. Šegi in C ni, Pannella ossutta v deželi TRST - Tudi v Furlaniji-Julijski krajini je v polnem teku volilna kampanja za referendume, ki bodo 18. aprila. Jutri bo v Trstu predsednik Stranke komunistične prenove sen. Armando Cossutta, ki bo ob 18. uri govoril na Goldonijevem trgu. V nedeljo pa bosta v naši deželi posl. Mario Segni in voditelj radikalne stranke Marco Pannella. Bivši predstavnik KD bo govoril dopoldne v Vidmu, Pannella pa bo nastopil na tržaški Pomorski postaji na manifestaciji, ki se bo začela ob 21. uri. Craxijeve napake VIDEM - Kakšne so bile zasluge Bettina Craxija in kolikšne pa napake. O tem piše knjiga z naslovom »Processo a Craxi: ascesa e caduta di im leader«, ki je nastala izpod peresa filozofa Giuseppa Tam-burrana in novinarja Antonia Padellara. Knjižno delo bodo predstavili v soboto, 3. aprila ob 18. uri v knjigami Friuli v Vidmu (Ul. Rizzani). Za predstavitev knjige je poskrbel socialistični kulturni krožek »Primo Maggio« iz Vidma (R.P.) Okrogla miza o stanju furlanščine VIDEM - Ladinsko-furlanski ištitut »Pre Checo Placerean« ob sodelovanju Furlanskega kulturnega inštituta in odborništva za kulturo videmske Pokrajine prireja v nedeljo, 4. aprila okroglo mizo o zdajšnjem stanju furlanskega jezika. Srečanje se bo začelo ob 15.30 v sprejemni dvorani videmskega gradu. (R.P.) S posveta v Remanzaccu ROTARY / S PRISOTNOSTJO KLUBOV IZ SLOVENIJE, HRVAŠKE, ITALIJE IN AVSTRIJE Tridnevno srečanje članov v portoroškem Metropolu PORTOROŽ - V petek in soboto je bilo v portoroškem hotelu Metropol tridnevno srečanje članov Rotary klubov iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Češke, Avstrije in Italije, na katerem je bil portoroški Ro-tary klub (četrti po vrsti v Sloveniji) formalno sprejet v Svetovno združenje Rotary klubov. Portoroški Rotary klub šteje 29 elanov, njegov predsednik je prof. dr. Boris Filli, za podpredsednika pa je bil na konvenciji izbran Andrej Novak iz Pirana. Portoroški Rotary klub, kot v ostalem tudi vsi dosedanji in tisti, ki bodo še nastali na Slovenskem, spada v 1910. srednjeevropski distrikt (območje), katerega gu- verner je Ernst R. Ragge z Dunaja, ki se je tudi udeležil portoroškega srečanja. Svetovna organizacija Rotary International je prisotna v 186 državah z več kot 25.000 včlanjenimi klubi in več kot milijon člani, pri čemer je treba vedeti, da ti klubi ne težijo k množičnosti, pač pa k elitnosti, njih delovanje pa je javno. Izhajajoč iz teh predi-spozicij so tudi na portoroški konvenciji Rotary kluba opredelili nekaj pobud. Na lokalni ravni je poglavitno zavzemanje za ohranitev in ureditev Kosovelove hiše v Tomaju na Krasu, na širši oz. mednarodni ravni pa zbiranje sredstev za obnovo kulturnih spomenikov v Bosni, ki so bili porušeni v krvavi, žal še vedno trajajoči vojni v Bosni in Hercegovini. Sicer pa je tudi mednarodna organizacija Rotary klubov že začela zbirati in organizirati pomoč za begunce iz nekdanjih republik Jugoslavije. Doslej je bilo na pobudo 1910. distrikta že zbranih v ta namen 6 milijonov dolarjev. Zbrane udeležence konvencije je v dopoldanskem delu pozdravil tudi predstavnik Rotary kluba iz Trsta. Konvencijo ob sprejemu Rotary kluba iz Portoroža v mednarodno organizacijo je popestril kakovosten kulturni program, pri katerem so levji delež imeli prav tržaški izvajalci kot gostje. Na petkovi otvoritvi konvencij je nastopil Tržaški oktet, ki je po uvodni Vrabčevi Zdravljici zapel še Barčico, Pobratimijo, slovaško Jaku sem si in kanadsko-francosko Vi ve lamour, zvečer pa 'je v portoroškem Avditoriju nastopila članica ljubljanske opere sopranistka Dunja Spruk, ki je ob klavirski spremljavi Andreja Jarca zapela vrsti solospevov Mozarta, Schuberta,. Wolfa, Delibesa in drugih ter arije in speve iz oper in operet Verdija, Lebarja, Straussa in drugih. Tržaški oktet je za svoj kratek a prefinjen nastop požel laskava priznanja in tudi že ponudbe za koncert v portoroškem Avditoriju. V soboto zvečer pa so kulturni spored izpolnili tržaški klavirski duo Beatrice Zonta - Vesna Zuppin z izvedbo Ger-shwinove Rapsodije v plavem za klavir štiriroč-no, tržaški harmonikarski virtuoz Corrado Rojac, ki je izvajal Breh-movo Paganinijado ter članica Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta Miranda Caharija, ki je ob klavirski spremljavi prof. Aleksandra Rojca zapela song Aleksandra Vodopivca iz Brechtove drame Mati Korajža v izvedbi SSG iz Trsta in song iz Leksovčeve drame Dva bregova prav tako iz tržaške uprizoritve, italijansko pesem Scendi le scale in tržaško ljudsko Terezuta. Nastop tržaških izvajalcev je bil izredno kakovosten in deležen toplih priznanj, j.k. VIDEM / NOTA PODPREDSEDNICE DEŽELNEGA SVETA DEL PIERO-BARBINOVE Težave beguncev v zbirnem centru v Prešnjem Begunski otroci, ki so tu našli zatočišče že septembra, nimajo nikakršne šolske vzgoje PRESNJE - Podpredsednica deželnega sveta Furlanije Julijske krajine Augusta Del Piero-Barbina je na videmsko državno pravdništvo naslovila noto, v kateri ugotavlja, da kakih 35 begunskih otrok, ki so od septembra lani v zbirnem centru v Prešnjem (Purgessimo) v bližini Čedada, nima potrebne vzgojne in šolske pomoči, kot to predvideva sama newyorška konvencija o pravicah otrok iz leta 1989, ki jo je italijanski parlament ratificiral dve leti kasneje. V tem dokumentu je jasno povedano, da je šolanje obvezno in brezplačno in da zanj morajo poskrbeti tiste institucije, ki imajo v skrbi otroke, ki so brez staršev ali so le-ti v položaju, da jim takšno pomoč ne morejo nuditi. Skratka, vodstvo zbirnega centra bi moralo že takoj, ko so otroci prišli v Prešnje, poskrbeti za šolsko vzgojo. Tega preprosto ni storilo, zaradi česar so se nekateri posamezniki obrnili do Del Piero-Barbinove v upanju, da bo njeno posredovanje spremenilo zaskrbljujoči položaj. Podpredsednica deželnega sveta ugotavlja, da odgovorni za zbirni center, »Opera Diocesa-na di Assistenza«, kljub nekaterim pozivom, niso še poskreli za šolsko vzgojo mladih beguncev, ki so vse preveč prepuščeni sami sebi in cele dneve samevajo po zbirnem centru. Barbinova dodaja, da je le v zadnjih dneh prišlo do nekaterih premikov. Devet otrok namreč že dva tedna obiskuje vrtec v Prešnjem, za drugih deset pa naj bi se dogo- varjali z vodstvom osnovne šole v Čedadu. Za dobro polovico otrok pa ni bilo storjeno ničesar in vse kaže, da bodo ostali brez vsakršne šolske vzgoje, čeravno je dolžnost upraviteljev središča, da zanje primerno poskrbijo. Povedati velja, da so nekateri otroci brez staršev, drugi pa imajo v središču le sorodnike ali starejše brate in sestre. Izvedeli smo, da upravitelje zbirnega središča, če so Barbinove trditve utemeljene, čaka denarna kazen v kolikor niso poskrbeli za šolsko vzgojo mladoletnikov. Sicer to ni edino vprašanje, ki pesti goste centra v Prešnjem. Sami begunci so se večkrat pritoževali nad splošnim stanjem v tem središču. Vedeti je namreč treba, da gre za zapuščeno vojašnico, v kateri so v zimskih mesecih imeli precejšnje težave z ogrevanjem in z marsičem drugim. Vse to so bosanski begunci, v glavnem gre za starejše osebe, ženske in otroke, strnili v protestnem pismu, ki so ga naslovili na videmskega prefekta. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT-40 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 htw-H Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG |TO C TRST Četrtek, 1. aprila 1993 NOVICE JUTRI / SPREVOD SKOZI MESTO IN ZBOROVANJE NA BORZNEM TRGU POŠTA / "AFERA" Poleg težav tudi priznanja za gledališče Verdi Ob stiski tudi nekaj zadoščenj. Tako je s tržaškim gledališčem Verdi, ki se po eni strani sooCa s hudimi finančnimi težavami, tako da je bil upravni svet prisiljen Črtati iz opernega oz. operetnega programa dve predstavi, po drpgi strani pa je deležno laskavih pohval in uradnih priznanj. Tako je prejšnje dni predsedstvo evropskega parlamenta proglasila tržaško operno hišo za »Evropsko gledališče«, ker izpolnjuje pomembno kulturno vlogo v srednjeevropskem prostoru ne le s svojo redno operno produkcijo, temveč tudi s svojim mednarodnim operetnim festivalom. Drugo priznanje prihaja iz Rima, kjer je ministrica za prireditve Margherita Boniver povabila nadzornika gledališča Verdi Giorgia Vidussa v posebno komisijo, ki naj bi izoblikovala zakon za reformo opernih gledališč. Zaključek posveta Transadria Z ustanovitvijo Sredozemske skupnosti za prevoze se bo danes zaključil mednarodni simpozij se-vemojadranskih pristanišč Transadria, ki je letos doživel deveto izvedbo. Nova organizacija se bo zavzemala za sodelovanje sredozemskih luk.Na Transadrii je sodelovalo 48 poročevalčev iz raznih držav. Strokovne posvete je tudi letos spremljala zanimiva razstava raznih pristaniških izdelkov. Vprašanje svetovalke Zorzini Spetič (SKP) tržaškemu županu Na tabli s podatki o koncesiji za izgradnjo karabinjerske kasarne v prostorih nekdanje psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu piše med drugim, da je graditelj kasarne podjetje Italo Marin iz Reman-zacca (Videm), da je koncesionar družba Edil-Pro Iritecna iz Rima, da je med arhitektonskimi projektanti tudi dr. arh. R. Sasco in da je direktor del inž. Gelserino Graziato. Toda za slednjega je sodstvo odredilo sodni pripor pod obtožbo goljufije z obtežilnimi okoliščinami in od tedaj ga ni na spregled. Tržaška občinska svetovalka Stranke komunistične prenove Bruna Zorzini Spetič je na podlagi gornjega naslovila Zupanu poziv, naj si prizadeva za to, da bi omenjenim preklicali naročila za gradbena dela. To narekuje že samo obtožba na račun inž. Graziata, ugotavlja svetovalka in pripominja, da bi moral veljati ukrep tudi za arh. Sasca kot političnega predstavnika v mestu, rajonskega svetovalca in brata občinskega svetovalca. Ko bi ostalo njegovo ime povezano z Gra-ziatom, bi se utegnila osredotočiti okoli njegove dvojne figure politika-profesionalca kočljiva radovednost, z njegovo ograditvijo od obtoženega pa bi mu samo pomagali pri zaščiti lastne podobe. Stavka za svetlejše obzorje na Tržaškem Spregovorili bodo sindikalisti Kakovich, Drago Gašperlin Dolina: laž ima zelo kratke noge Zupan Marino Pečenik uradno zavrnil nesramna nacionalistična natolcevanja Nova dolinska pošta, ki je predmet sporov (f. Magajna) Sindikati CGIL, CISL in UIL so oklicali za jutri vsedržavno splošno stavko, da bi izbojevali od vlade korenit zasuk v njeni gospodarski in socialni politiki. Roke bodo prekrižali seveda tudi delavci in siceršnji u-službenci na Tržaškem ter uprizorili množično protestno manifestacijo: zbrali se bodo ob 8.45 na Trgu Unita, od koder se bo razvil sprevod po središčnih ulicah do Borznega trga, kjer bo ob 10.15 shod z nastopom predstavnikov vseh treh sindikalnih organizacij. Uvedla ga bo Adele Pino (UIL), osrednji govor bo imel Luciano Kakovich (CISL), sklepno pa bo spregovoril Antongiulio Bua (CGIL). Zavzeli se bodo za prebroditev krize, ki tako pesti krajevni proizvodni aparat, da lahko govorimo že o deindu-strializaciji Trsta in pokrajine, in navedli tukajšnje specifične probleme, ne bodo pa prezrli sploSnih vprašanj, ki tarejo delovne ljudi v vsej državi in pri nas: od zaskrbljujočega osipa v vrstah zaposlenih do nuje po temeljiti reformi plačnih mehanizmov, pokojninskega, skrbstvenega, zdravstvenega in davčnega sistema, pa tudi zakupov javnih del in krajevnih financ, ki so kronično neurejene in še pod udarom državnega klestenja. Sindikat zahteva izdatnejša finančna sredstva za raziskave in strokovno izobraževanje, s Čimer naj bi preoblikovali specializacijski model v industriji oziroma pospešili inovacijo ne le proizvodnih procesov, ampak tudi izdelkov kot takih, obenem pa poziva k novi industrializaciji preko proizvodnega preusmerjanja; vse to pod neposrednim nadzorom ministrstva za industrijo, ki naj prevzame tudi usmeritveno-pro-gramatorske zadolžitve, danes porazgubljene med raznimi ministrstvi. Inovacije bi lahko pospešili tudi s privatizacijami, katerih cilj pa naj bo zgolj okrepitev industrijskega sistema, torej konkurenčnosti na tujih trgih. Hkrati s tem je potreb- Pino in Bua no razrešiti finančno krizo zavoda IRI. Nadalje zahteva sindikat preustroj celovitega tarifnega mehanizma, ki v zdajšnji obliki pospešuje inflacijo. Ta najbolj pesti manj premožne sloje in upokojence, ki so že itak pod pritiskom rastočih davščin. Delojemalcem in upokojencem je zato treba takoj povrniti odvečno vplačane vsote in zvišati družinske doklade. In še dolgo bi lahko naštevali. Nove dolinske pošte še niso odprli, ker manjkajo ustrezna dovoljenja Krajevne zdravstvene enote, ker razne notranje naprave (elektrika, kurjava itd.) Se niso doživele preizkusa, ker objekt ni bil vpisan v katastrski seznam in ker manjkajo dokumenti v zvezi z že-lezobetonskimi deli. Dolinska uprava je včeraj z uradnim sporočilom odgovorila na neutemeljena Časopisna in politična natolcevanja, češ da je za zastoje ”kriv“ župan PeCenik, ki izdajo potrebnih dovoljenj pogojuje z dvojezičnimi napisi na novi pošti. Občina Dolina je o pomanjkanju dokumentov in ustreznih zakonskih dovoljenj 3. marca uradno obvestila podjetja, ki imajo v koncesiji gradbena dela, a o tem še ni dobila nobenih odgovorov. PeCenik v svojem uradnem sporočilu tudi dodaja, da je že julija lanskega leta zahteval od poštnega ravnateljstva v Rimu postavitev dvojezičnih napisov zunaj in v notranjosti nove pošte. Pri tem se je skliceval na soglasno politično stališče krajevnega občinskega sveta. A tudi o tem uprava še ni dobila iz Rima nobenega uradnega odgovora. PeCenik nadalje ugotavlja, da so torej popolnoma neosnovana in tendenciozna vsa stališča, ki so se pojavila v dnevnem tisku (listar Gambassini je posegel tudi na deželni ravni), po katerih je odprtje nove dolinske poste odvisno le od dvojezičnih tabel in napisov. Vse skupaj po županovem mnenju diši po grobi politični špekulaciji in po poceni predvolilni propagandi. »Naša uprava ne bo klonila pred demagoški-mi provokacijami in bo dosledno vztrajala na poti svojih legitimnih zahtev, ki uživajo podporo občanov in ki jih polnopravno jamči tudi republiška ustava«, je ob koncu izjave napisal se dolinski župan. Dolinski primer je -kot vidimo - znova zelo jasno dokazal, kako nekateri nacionalistični in desničarski krogi izkrivljajo resnico in gradijo svoje nesramne spekulacije na lažeh ter na popolnoma izmišljenih zadevah. Laž pa ima vedno kratke noge! Kako in kdaj bodo stavkali delavci posameznih strok Jutrišnja stavka bo trajala v glavnem štiri ure, so pa tudi izjeme. Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole navaja na primer, da bo na šolah osebje stavkalo zadnjo delovno uro, obenem pa svoje elane vabi k udeležbi pri stavki v zaščito delovnih mest. Sindikati CGIL, CISL in UIL so k udeležbi povabili tudi študente. Osebje avtobusnega podjetja ACT bo stavkalo od 9.30 do 11.30, poštni uslužbenci ves dan (toda na glavni pošti bodo redno sprejemali priporočene pošiljke in brzojave, medtem ko bodo že danes izplačali pokojnino INPS tistim, ki bi jo morali dvigniti jutri), prav tako gradbinci, delavci v kamnolomih in lesnih podjetjih, državni in poldržavni nameščenci ter osebje krajevnih ustanov (torej tudi občinskih uprav), pa še zdravstveno osebje (samo na pobudo CGIL), vendar ob zagotovitvi najnujnejših storitev. Po štiri ure bodo stavkali delavci kovi- narske, kemijske, jestvinske in papirne stroke, pomorščaki, pristanišCniki, železničarji, osebje ENEL, ACEGA in SIP, nameščenci zavarovalnic in bank. Uslužbenci sredstev množičnega obveščanja bodo prekrižali roke zadnji dve uri in se zbrali na skupščinah, univerzitetno osebje in uslužbenci raziskovalnih ustanov prve tri ure (pri PadriCah štiri), trg ovsld nameščenci pa ves dopoldan. V kinodvoranah bo odpadla prva predstava, gledališko osebje pa bo stavkalo štiri ure. Izrecno solidarnost s stavkajočimi je izkazalo tržaško vodstvo Confesercentija, ki združuje delavce s področja trgovine, turizma in raznih storitev. Njegova tajnica Ester Pacor opozarja na težave trgovske in turistične stroke zaradi preustrojit-' venih postopkov, ki jih narekujeta tako splošna kriza kot porast režijskih stroškov. PETICIJA / ZBIRANJE PODPISOV OPČINE / RAJONSKI SVET METANOVOD/PO POSEGU DOMAČINOV Načrt o prenovi glavne bolnice sploh ne odgovarja potrebam Predvideva le delno prenovo, a obenem nov center »Želimo, da se ljudje izrečejo o prenovi glavne tržaške bolnice,« je poudarila Diana De Rosa, odgovorna za zdravstvo pri DSL. Danes po 16.30 bodo namreč na trgu Capo di Piazza zaceli z akcijo zbiranja podpisov pod peticijo, v kateri zahtevajo od deželnega odbora, da znova prouči načrt o prenovi bolnice. »Ta načrt namreč ne odgovarja potrebam mesta,« je še dodala De Rosa, »vendar s to akcijo nikakor nočemo zaustaviti del, prav nasprotno, s prenovo bi morali začeti čim-prej, vendar bi morali istočasno vnesti bistvene spremembe.« Prvotni načrt je predvideval popolno prenovo sedanje bolnice, v kateri bi bila kardiološki in medicinski oddelek, obnovo sosednjega centra za rakasta obolenja in ob njem izgradnjo »tehnološkega centra«, v katerem bi bile operacijske sobe, laboratoriji in pa 160 bolniških postelj. Center bi zgradili nasproti bolnice v Ul. Pieta, kjer so sedaj parkirišča, razlastili pa bi še sosednjo stavbo, v kateri prebiva 43 družin in kjer so razne produktivne dejavnosti. Sredstva, ki jih je zagotavljal finančni zakon, so znašala 105 milijard, kar je bilo odločno premalo za kritje celotnega načrta. Tako so se odločili, da obnovijo samo polovico bolnice (kardiološki oddelek) in zgradijo tehnološki center. To pa je skregano z zdravo pametjo: del bolnice (medicinski oddelek, ki služi zlasti starejšim bolnikom) bi ostal v razmerah, ki ne bi bile bistveno drugačne od sedanjih, poleg tega bi se skrčilo števi- lo postelj, težave bi se nadaljevale za center za rakasta obolenja, istočasno pa bi nekaj metrov daleč zra-stel nov, »tehnološki center«, ki daleč presega potrebe tržaškega prebivalstva. Poleg tega bi morala Občina poskrbeti za novo površino za parkirišča, kar je na področju Stare mitnice nerešljivo vprašanje. Pobudniki peticije na-glašajo, da bi operacijske sobe in vse, kar je predvideno v novem »centru«, lahko brez težav umestili v sedanji zgradbi. V nasprotnem primeru bomo v istem poslopju dejansko imeli »dve bolnici: eno staro in eno novo«. Pobudi DSL so se že doslej pridružili Rete, ACLI, »Sodišče bolnikov«, CGIL za javne funkcije ter FI-ALS - CISAL. Kaj bo s staro bolnišnico? (foto Kroma) ________GABROVEC / OSMICA________ Merjaščev pršut se kar prileže s teranom Pri Gašperjevih v Gabrovcu (hišna številka 125) bodo danes ob 10.30 prvič v zgodovini te nove kmečke domačije odprli osmico. Točili bodo pristno vitovsko garganjo in teran kot karakteristična pridelka gabrovskega vinorodnega okoliša. Podjetni Pepko in žena Fran- ca pa bosta pripravila tudi presenečenje s hvalevredno promocionalno agroturisticno akcijo. Ker je gospodar tudi lovec in je pred kakšnim mesecem zalotil na krompirjevi njivi kar majhno krdelo merjascev, si je tedaj pač bogato založil shrambo z divjim mesom. Prvim petdesetim obiskovalcem osmice bo radodarni Pepko brezplačno poklonil pečen pršut divjega prašiča (porcija bo tehtala 11,5 dkg) ali pa na izbiro par merjaščevih klobas oziroma kolin. Enogastro-nomski sladokusci vedo povedati, da se merjaščev pršut odlično prileže in spaja s kraškim teranom, medtem ko je koline in klobase priporočljivo namakati z belim vinom. Naj bo tako ali drugaCe, pokusiti pač morate in ne bo vam žal. Kdor ne pozna kraja, bo lahko brez težav lokaliziral osmico, saj se bo lahko orientiral po izpostavljeni običajni bršljanovi »fraski«(-bs-j Odbornica, kdaj bomo lahko imeli nov sedež? Dežela je odobrila prispevek milijarde 600 milijonov lir, ki pa ga še niso izkoristili zaradi zamud Občine Odbornica de Comelli na rajonski seji (foto KROMA) Odbornica, pridite. Na lastne oci se boste lahko prepričali, da je sedež našega rajonskega sveta res neumesten, občinska izpostava premajhna, sedež krajevnega oddelka mestnih redarjev preskromen. Skratka: ko boste vse to videli, nam boste morali pritrditi, da je nova občinska zgradba na Opčinah neobhodno potrebna. Nekako tako je izzvenelo vabilo vzhodnokra-škega rajonskega sveta tržaški občinski odbornici za urbanistiko Annali-si de Comelli. Namen obiska je bil jasen: na vzhodnem Krasu potrebujejo nov občinski sedež, kjer naj dobijo svoje prostore tudi številne druge službe. Odbornica, ki je po poklicu arhitekt, naj bi iznesla zahteve izvoljenih predstavnikov prebivalstva občinskemu odboru, da bi čimprej -ta čimprej gre podčrtati! - sklepal in tudi ukrepal. Zadeva novega sedeža občinske izpostave na Opčinah ni nova. Sega že nekaj let v preteklost. Zastavil jo je takratni rajonski svet, Dežela je pozitivno odgovorila na zahtevo o finansiranju dela: odobrila je prispevek v višini milijarde 600 milijonov lir, od Občine pa je zahtevala, naj ji predloži ustrezno dokumentacijo o novi zgradbi. Rajonski svet je ob tej obetavni vesti takoj začel s pripravami: določil je lokacijo novega sedeža (zgradili naj bi ga nasproti openskega pokopališča, na zemljišCu-ze-leni površini, ki je deloma jusarska last, deloma pa zasebna) in tudi pripravil takoimenovano »hipotezo o načrtu« (izdelala sta jo arhitekta Kokorovec in Sisto). Po tem projektu naj bi v novi občinski zgradbi dobili poleg rajonskega sveta svoje prostore anagrafska služba, mestni redarji, zdravstveno-sani tarna služba, skrbstveni okraj, jusarski odbor in pošta. Takratni občinski odbornik za urbanistiko Eral-do Cecchini je predstavil občinskemu odboru vso dokumentacijo teden dni pred okrutno smrtjo. Odtlej je ostal načrt, kljub prizadevanjem in posegom rajonskega sveta, v predalih občinske uprave. Malo po izvolitvi je novi rajonski svet soglasno izglasoval resolucijo, v kateri zahteva od župana in odbornika za urbanistiko, da se zavzameta za projekt. Tolikšna vnema je razumljiva, saj bo konec leta zapadel termin za koristenje drugega dela deželnega prispevka (800 milijonov lir), medtem ko je bil prvi del (prav tako osemsto milijonov) vpisan v poglavja lanskega finančnega leta. Odbornica de Comel-lijeva se je na torkovem srečanju z vzhodnok-raškim rajonskim svetom podrobno seznanila s celotno zadevo. Sprevidela je, da so sedanji prostori res neumestni; menila je, da je treba vztrajati pri pobudi; zagotovila je, da se bo za to ustrezno pozanimala. Časa na razpolago je res malo; krizni vetrovi, ki vedno češCeje in močneje pihajo nad tržaško občinsko palačo, ne dajejo slutiti nič dobrega, a upanje vsekakor obstaja... Dokument rajonskega sveta za Vzhodni Kras o »zadevi Padriče« ACEGA, Pokrajino in ACT bo seznanil z zahtevami prizadetega prebivalstva Vzhodnokraški rajonski svet bo v prihodnjih dneh predložil podjetju ACEGA, Pokrajini in prevoznemu podjetju ACT lasten dokument o »zadevi Padriče«. Namen te poteze je jasen: okrajno posvetovalno telo hoče seznaniti podjetji in ustanovo z nevšečnostmi, ki jih domačemu prebivalstvu povzroča gradnja me-tanovoda od Bazovice do Banov, obenem pa tudi z zaskrbljenostjo nad nadaljnjim potekom zahtevnih del. V zadnjih tednih je prejel vzhodnokraški rajonski svet številna pisma, v katerih so Pa-dricarji in prebivalci drugih bližnjih vasi izražali svoje resne dvome o pravilnosti in upravičenosti ukrepov, ki so sledili delom na pokrajinski cesti Padriče-Bazovica. Pretekli petek se je rajonski svet tudi srečal z domačini, ki so rajonskim svetovalcem predložili resolucijo s svojimi zahtevami, da bi zaščitili kvaliteto življenja v vasi. Prav ta resolucija je bila nato podlaga za pripravo dokumenta rajonskega sveta. V njem se okrajno posvetovalno telo dotika vseh tistih točk, ki najbolj zaskrbljajo padriško vaško tkivo. V prvi vrsti gre za jamstva lastnikom hiš ob pokrajinski cesti. Ko bodo dokončali dela na prvem odseku (bazovsko pokopališče - padriška cerkvica) bodo zaceli delavci podjetja Mari-Maz-zaroli kopati proti vaškemu jedru. Drugi odsek bo popeljal metanovod (in okrepljeni vodovod) od cerkvice pa do bara Guš- tin. Kopalniki in težki vrtalni stroji bodo pel* svojo bobnečo pesem v neposredni bližini hiS-Lastniki hiš se zato upravičeno bojijo za svoje domove in zahtevajo jamstva in zavarovanje poslopij pred to kopalno ujm0' Drugo vprašanje zadeva cestne povezave. Z® sedaj so Padricarji v tem pogledu na psu. Kaj b° šele, ko bodo razkopal1 glavno prometno žilo v vasi?, se sprašujejo, m zahtevajo: ureditev obvoznice, asfaltiranje, uvo' bo enosmernih cest in s®. maforjev. Ob tem pa tudi primerno rešitev za javn® avtobusne prevoze. Skratka: nočejo, da bi bn® Padriče za časa del (in tžj čas sploh ne bo kratek-") »odrezane« od sveta. Novo vodstvo KD Kraški dom Na prvi seji novoiz-voljenega odbora r®' pentabrskega kulturnega društva Kraški dote so porazdelili funkcij6 v odboru. Nova predsednica je Vesna Guštin, podpredsednico Sonja Lazar, tajnica Renata Cok, blagajničarki Nives Guštin in Nataša Škrk, gospodar Gianp1 Sobani, referent za tis in propagando G>ma Marucelli, referentka z dramsko skupino Stan Milic, referent za bali-nanje Igor Grilanc, cep rentka za arhiv IneS Škabar, nadzorni odbor pa je takole sestavljen-Milko Križman, Silvana Škabar in Bogdan ubar, suplentka Katja Colja.(-bs-) GLASBA / JUTRI V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH »Mladi koncertanti« - finalisti srečanja glasbenih šol Razveseljiva uveljavitev glasbene šole GM »Marij Kogoj« Jože Koren Letošnje "Srečanje glasbenih šol Primorske” v organizaciji Društva glasbenih pedagogov Primorske, v katerega so vključeni tudi pedagogi naših zamejskih glasbenih šol, je po treh selekcijskih nastopih gojencev v Novi Gorici (23.3.), v Gorici (24.3.) in v Sežani (25.3.), prešlo v finalni del. Prvi finalni nastop je bil v sredo zvečer v Postojni, drugi pod geslom Mladi koncertanti" pa bo jutri, v petek, 2. aprila ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Na selekcijskih nastopih so se v finalni del uvrstili res le najboljši gojenci iz večine šol, zato je še toliko bolj pomemben uspeh, ki so ga dosegli gojenci glasbene Sole "Marij Kogoj” Glasbene matice iz Trsta, saj so na finalnem nastopu v Postojni nastopili štirje njeni gojenci, na openskem pa jih bo nastopilo skupno pet v treh od dvanajstih točk na programu. „ Od gojencev šole GM Marij Kogoj "so na finalnem nastopu v Postojni sodelovali pianistki A-teksandra Pavlovič iz mzreda prof. Xenje Brass m Veronika Pertot iz raz-reda prof. Verenke Ter-?e9 ter harmonikarja Ro-ert Rebec in Kristjan Vi- sintin, oba iz razreda prof. Eliane Zajec. Na jutrišnjem finalnem nastopu na Opčinah pa bodo šolo GM "Marij Kogoj "zastopali: violinistka Raffaella Petronio iz razreda prof. Marka Bitežnika, harmonikarski duo Aleksander Ipavec-Igor Kante iz razreda prof. Loredane Coceani ter komorna skupina -trio flavta (Erika Bu-zečan), klarinet (Marko Stoka), klavir (Aljoša Starc) iz razreda prof. Petra Filipoviča. Violinistka Raffaella Petronio bo izvajala 1. stavek ,iz Bruchovega Koncerta op. 26 (pri klavirju Aljoša Starc), harmonikarski duo Ipavec-Kante Gridi-novo skladbo Novelty Russe, Trio BuzeCan-Stoka-Starc pa Bottesi-nijev Andante z variacijami. Vršilec dolžnosti ravnatelja glasbene šole GM "Marij Kogoj” prof. Bogdan Kralj, je uspeh gojencev šole takole komentiral: »Uspeh naših gojencev ni presenetljiv, je pa res lep in vzbuja tako pri meni kot pri naših pedagogih in tudi upravnemu odboru naše glasbene ustanove upravičeno zadovoljstvo.« Se nam potemtakem v petek zvečer na Opčinah obeta pomemben glasbe- ni dogodek? »Prepričan sem, da bo to lep večer. Ne smemo namreč zanemariti dejstva, da so se tokrat gojenci primorskih glasbenih šol z obeh strani meje potegovali za vstop v finale na selekcijskih srečanjih, na katerih so veljala zelo ostra merila in Ce ima naša šola toliko finalistov, to paC pomeni, da imamo talentirane gojence in sposobne učitelje.« Koliko gojencev drugih šol bo še nastopilo na Opčinah? »Poleg naših še trije pianisti šol. iz Kopra in Centra "Emil Komel” iz Gorice, flavtistka iz Nove Gorice, klarinetist iz Kopra, kvartet saksofonov iz Pirana, hornistka prav tako iz Pirana, trobentač iz Sežane ter vokalno-inštrumentalni sekstet šole "Emil Komel” iz Gorice, pri katerega pripravi sodeluje tudi profesor naše šole Peter Filipčič.« Na programu je za openski finale navedenih 13 točk. Kdo bo izvajalec trinajste točke? »Res je, gojenci slovenskih primorskih glasbenih šol bodo nastopili v dvanajstih točkah, trinajsto pa bo kot gost izvajal mladi pianisti tržaškega konservatorija "Tartini”. Tokrat bo pr- Bogdan Kralj: »Zadovoljni z uspehom gojencev« vic, da bo na naših srečanjih sodeloval "Tartinijev” gojenec kot gost, spričo dobrih odnosov, ki jih naša šola ima s tržaškim konservatorijem, pa sem prepričan, da bomo našli še priložnosti za sodelovanje.« V priložnostni programski brošurici, ki ste jo organizatorji izdali za to priložnost, so objavljeni tudi trije prispevki namenjeni trem bivšim ravnateljem treh glasbenih šol. Enega ste napisal tudi vi. »Prispevki so namenjeni trem ravnateljem, ki so v zadnjem letu odš- li v pokoj. Ti šo: prof. Amina Slapernik, ravnateljica glasbene šole v Novi Gorici, prof. Miran Basi, ravnatelj glasbene šole oz. Centra za glasbeno vzgojo v Kopru in pa prof. Svetko Grgič, dolgoletni ravnatelj naše glasbene šole "Miran Kogoj” iz Trsta. Mislim, da je bila naša dolžnost oddolžiti se tudi na ta način njihovemu požrtvovalnemu in dolgoletnemu delu za glasbeno vzgajanje naše mladine, saj njihovo delo predstavlja podlago tudi za današnje dosežke naših gojencev. GLEDALIŠČE / CRISTALLO Briljantni in zabavni Alberto Lionello in Guitryjeva nebodeča satira Komedija Žene, otrocih ljubimci žanje precejšen uspeh med občinstvom Bojana Vatovec Eriča Bil one in Alberto Lionello -SOLIDARNOST / DANES V BURLU GAROFOLU Zdravniki in operaterji Medicine za mir o pomoči ljudem v bivši Jugoslaviji Skupina tržaških zd-avnikov in zdravstvenih Peraterjev, ki so zbrani združenju Medicina za Jr’ °° podala danes račun enoletnega delo-anja organizacije. Združi® )e nastalo, da bi rudrto pomoč prebival-u bivše Jugoslavije, ki S? ]e. zaiela vojna vihra. lani združenja so trdno Prepričani, da bi se mo-a zdravniška skupnost /so moc upreti vojni, ^ereg tega pa sprejemajo „ e težko poklicno odpornost: lajšati boleci-Pnzadetim ljudem, nii, 9 ,danasnjeni sreča-v konferenčni dvora- ni otroške bolnišnice Burlo Garofolo bodo predstavniki združenja spregovorili o težkem sanitarnem položaju na vojnem območju in o nečloveških pogojih, v katerih so prisiljeni živeti tamkajšnji ljudje. Srečanje bo uvedlo poročilo o enoletnem prizadevanju tržaških zdravnikov za pomoč bivši Jugoslaviji, ki ga bosta podala kardiolog prof. Fulvio Camerini in pediater prof. Franco Pa-nizon. Predstavnica Urada za mednarodno sodelovanje pri otroški bolnišnici Bu- rlo Garofolo Silvia Pivet-ta bo spregovorila o otrocih v vojni; sledil bo poseg predstavnice psihiatrične službe reške bolnišnice Livie Babic o družinah v begunskih taboriščih. Mario Reali s Službe za mentalno zdravje bo poročal o zdravstvenih programih za izhod iz emergenčnega stanja, Član Urada za mednarodno sodelovanje v Burlu Giorgio Tambur-lini pa bo orisal deželni zakon o sodelovanju in mednarodni solidarnosti. Srečanje se bo začelo ob 18. uri. V gledališču Cristallo je ta teden gost priljubljeni igralec Alberto Lionello z briljantno komedijo, kakršna navdušuje abonmajsko občinstvo. Besedilo je iskrivo duhovito, zaplet je žgečkljivo hudomušen, ritem poskočen od začetka do konca, igralska zasedba odlična od glavnega igralca do zadnje stranske vloge, scena lepa in funkcionalna, kostumi Čudoviti, toda... Leta 1885 rojeni in leta 1957 umrli Sacha Guitry je bil za Časa svojega življenja izredno popularen igralec in gledališki avtor, dandanes pa je skoraj pozabjen, Čeprav so ga nekateri njegovi sodobniki navdušeno primerjali celo z Molierom. Njegova slava in uspeh njegovih del 'sta slonela zlasti na njegovih igralskih sposobnostih in na v bistvu površnih, klišejskih, cinično dobrodušnih in le navidezno o-strih puščicah na račun napak in pregreh takratnega meščanskega razreda. Bil je avtor tipičnih bulvarskih komedij, ki so pod krinko ostre, a nebo-dece satire pravzaprav utrjevale takratno buržuj-sko občinstvo v njegovi samovšečnosti. Leta 1934 napisana komedija Le Nouveau Testament (Novi testament) je tipičen primer take komedije. Na prvi pogled se zdi, da se hoče glavni junak, doktor Marcelin, upreti licemerstvu in zlaganosti lastnega zakona in morda vseh zakonov nasploh, na koncu pa zaradi ljubega miru vse zgladi na podlagi kaj klavrnega kompromisa, le da reši zunanji videz: prešuštni ženi odpusti in jo celo pošlje na dopust z mladim ljubimcem - pri tem mora seveda biti diskretna - sam pa odide na potovanje z dvaindvajsetletno nezakonsko hčerko, ki mu ni niti malo zamerila, da se devetnajst let zanjo sploh ni zmenil. Vse to avtor prikazuje brez drobca ogorčenosti, ampak skoraj z odobravanjem. Alberto Lionello je komedijo igral že pred kakimi desetimi leti pod originalnim naslovom. Za novo postavitev, v kateri se je preskusil tudi kot režiser, je naslov spremenil v Mogli, figli e amanti (Žene, otroci in ljubimci). Kot že rečeno, je vlogo doktorja Marcelina odigral profesionalno odlično. Duhovite situacije so primerno podčrtane, ostale vloge so primerno zaokrožene. Poleg njega nastopajo Eriča Blanc kot Marceli-nova koketna žena Lucie Anna Maria Bottini kot prav nic skesana bivša Marcelinova ljubica Mar-guerite, Aldo Alori kot njen ničesar sluteči mož Adrien in Sergio Luc-chetti kot njun sin in Lucijin ljubimec Ferdinand. Posebno zabaven je še Sebastiano Nardone v vlogi služabnika. Scena, ki prikazuje gosposki salon, je delo Uberta Bertacce, elegantni kostumi pa Grazie Alfonsi. Obvestilo KZ za izlet v Verono Kmečka zveza obvešča vse prijavljene za izlet na sejem VI-NITALY v Verono, da bo avtobus odpeljal izpred palače Trgovinske zbornice na Borznem trgu, 5. aprila, ob 7. uri zjutraj, s križišča na Opčinah (gostilna Diana) ob 7.15 in izpred gostilne Silvester v Nabrežini ob 7.30. Prevoz in vstop na sejem sta brezplačna, večerja pa je na lastne stroške. Ker je na razpolago še nekaj prostorov, se interesenti še lahko prijdvijo pri Kmečki zvezi. Ob 80-letnici našega strica Franca mu čestitamo in želimo mnogo zdravja, sreče in zadovoljstva in še enkrat toliko let med nami nečaki Milka, Marija in Ivan z družinami VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 1. aprila. 1993 HUGO Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 19.33 - Dolžina dneva 12.48 - Luna vzide ob 13.11 in zatone ob Jutri, PETEK, 2. aprila 1993 FRANC VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,2 stopinje, zračni tlak 1025,6 mb raste, brezvetrje, vlaga 52-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Ales-sandro Furlan, Riccardo Ponte, Rachele Stanovich, Lorenzo Sorice, Sara Esghetta, Andrea Sgobbio, Aliče Raugna, Lorenzo Pa-pazzoni. UMRLI SO: 61-letni VValter Zaverl, 80-letni Er-minio Bastiacco, 89-letni Velimir Stegu, 72-letni Ezio Škerl, 90-letna Zorka Nachich, 85-letni Ludovi-co Fritto, 72-letna Nives Tenze, 42-letna Roberto Gherghetta, 90-letna Maria Matica, 76-letni Luciane Toluso, 68-letni Giuseppe Petri, 72-letna Maria Nihali, 62-letni Aldo Prete, 76-letna Lucia De Giosa. LEKARNE Od ponedeljka, 29. marca, do nedelje, 4. aprila 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 (tel. 300940), Miramarski drevored - Barkovlje (tel. 410928). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Oriani 2. BOLJUNEC (tel. 228.124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (tel. 764441). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. KINO ARISTON - Dvorana rezervirana. Jutri: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Sommer-sby«, r. Jon Amiel, i. Jodie Poster in Richard Gere. EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »II grande cocomero«, r. Francesca Archibugi, i. Sergio Castellito. EKCELSIOR AZZUR- RA - 16.30, 19.15, 22.00 »Profumo di donna«, r. Martin Brest, i. Al Pacino in Chris 0’Donnell. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Gli spietati«, i. Clint Ea-stvvood, Gene Hackman, Morgan Freeman, Richard FIcLrris NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Trau-ma«, r. Dario Argento, i. C. Rydell, A. Argento. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fuga dal mondo dei sogni«, i. Kim Basinger. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Arri-va la bufera«, i. Diego Abatantuono. GRATTACIELO 17.45, 19.50, 22.00 »Eroe per caso«, i. Dustin Hoffman, Geena Davis, Andy Garcia. MIGNON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »2013 - La fortezza«, i. Chri-stopher Lambert in Loryn Locki in. Zadnji dan. EDEN - 15.30, 22.10 »Analmente tua, Jacqueli-ne», porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Sister Act, una svitata in abito da suora«, i. VVhoopi Goldberg. Zadnji dan. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 »Luna di fie-le«, r. Roman Polanski. ALCIONE - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Orlando«, r. Sally Potter, i. Tilda Svvinton. RADIO - 15.30, 21.30 »Bestiali eccitazioni osce-ne»«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. M PRIREDITVE SLOVENSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA in ROD MODREGA VALA vabita na ogled razstave SKAVTI IN GOZDOVNIKI NA SLOVENSKEM v Kulturnem domu v Trstu. Razstava je odprta vsako soboto od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob predstavah in po dogovoru z organizatorji.Sole se lahko dogovorijo za voden obisk z organizatorji (tel. St. 215086 za SZSO in 632663 za RMV). GM TRST - SOLA M. KOGOJ IN DRUŠTVO GLASBENIH PEDAGOGOV PRIMORSKE vabita na ZAKLJUČNI VEČER MLADIH KONCERTANTOV jutri , 2. aprila, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v soboto, 3. aprila, ob 20.30 v gostilni Al Carso v Mavhinjah KULTURNI VEČER ob gostovanju dramske skupine KD Re-pentabor z dramskim delom Stane Milič-Lazar KDO JE KRIV. Vljudno vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul. Cerreto 12 prireja v soboto, 3. aprila KONCERT. Nasopili bodo Raphael Kiefer-violina, Annalisa Clemente-violina, Luisa Scattarregia-cembalo. Na pogramu Mazas, Viotti, Quantz in Haendel. Začetek ob 20. uri. SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3 v Trstu vabi v soboto, 3. aprila , ob 18.30 na večer z naslovom VPOGLED V SVET JUDOVSKE KULTURE. Po uvodni predstavitvi prof. Mirjam Bratina - Pahor si bomo ogledali film The chosen (Izvoljeni). SKD PRIMOREC Trebče vabi na CELOVEČERNI KONCERT MPZ SKALA - GABRJE v soboto, 3. aprila, ob 20.30 v Ljudskem domu. ANPI-VZPI, ANPPIA IN ANED vabijo na KOMEMORACIJO 71 talcev v nedeljo, 4. aprila, ob 15. uri na strelišču na Opčinah. Na slovesnosti bosta govorila Federico Vincenti, predsednik ANPI F-JK in Milan Pahor, ravnatelj Narodne in Studijske knjižnice. Sodeloval bo openski MPZ Tabor. AMATERSKI ODER J. STOKA vabi na ogled igre GENIJI V KRATKIH HLAČAH - režija E. Frančeškin. Izvaja mladinska skupina SKD Tabor v nedeljo, 4. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu na Prncplo i SKD BARKOVLJE vabi na PREDSTAVITEV ZBIRKE MAS UBALDA VRABCA. Pevci zbora M. Pertot, pod vodstvom Aleksandre Pertot, bodo izvajali mašo v Es-duru v čast sv. Antonu. Organist Stefan Bembi, predstavitev Zorko Harej. V nedeljo, 4. aprila, ob 19. uri v barkovljanski cerkvi. SKD TABOR - Openska glasbena srečanja. V nedeljo, 4. aprila, ob 10.30 v Prosvetnem domu na Opčinah KONCERT GODALNEGA KVARTETA GLASBENE MATICE. Žarko Hrvatič in Stefan lob - violini, Marko Bitežnik - viola in Peter Filipčič - violončelo. Na sporedu: Mendelssohn, Merku, in Tekasakov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja PREDVAJANJE FILMOV Alojše Žerjala v sredo, 4. aprila, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. sv. Frančiška 20. Predvajani filmi bodo: Štiri zlata dekleta s Krasa, Tibet in tibetanske steze in Avignone - evropski teater. Vljudno vabljeni! 3 OBVESTILA SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da je v teku vpisovanje za poletno središče v Trstu, za letovanje v Ptuju in v Zelenem centru v Vrhpoljah. Poletno sredisce bodo lahko obiskovali otroci od 3. do 14. leta starosti, letovanje v Ptuju od 6. do 17. leta starosti in letovanje v Vrhpoljah od 6. do 14. leta starosti (tel. 573141). IZLETI KRIŠKA SEKCIJA upokojencev SPI CGIL priredi v nedeljo, 18. aprila izlet v Sacile ob priliki razstave rastlin in ptic. Cena 46.000 lir. Vpisuje Mario Turel - tel. St. 220266. SK BRDINA organizira v nedeljo, 4.4. avtobusni izlet v Sappado ob priliki zamejskega prvenstva in društvene tekme. Vpisovanje: tel. 212859 in 299573. SKD Cerovlje Mavhinje priredi v nedeljo. 25. aprila pomladni regolacijski pohod po Mavhinjah in okolici. Odhod od 8.30 do 10.30 iz Mavhinj. Vabljeni posamezniki in skupine. KRUT obvešča, da je Se nekaj mest na razpolago za 10- dnevno zdravljenje v zdravilišču Radenci od 2 do 12. 5.1993 in v zdravilišču Terme Čatež od 16. do 26.5.1993. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. St. 360324. H ŠOLSKE VEŠii SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča profesorje nižjih in višjih srednjih Sol, da so od 25. t.m. na Šolskem skrbništvu objavljene lestvice Solnikov, ki so v dopolnilnem organiku (DOA). Interesenti lahko vložijo morebitne pisne pritožbe v roku petih dni po objavi lestvice. MALI OGLAŠi PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Sergio Ferfolja. OSMICO ima odprto Diko v Borštu . OSMICO je odprl Ivan Budin v Zgoniku st. 50. OSMICO je odprl Alojz Milič v Repnu št. 49. Toči belo in teran. OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Sempolaju. OSMICO ima Ivan Antonič, Cerovlje 34. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Ladi Kocjan v Dolini St. 147. DOBRO BELO VINO iz kontovelskega brega prodajam po ugodni ceni. Tel. St. 225304. LADA NI V A 4x4, bele barve, letnik 1990 v odličnem stanju prodam. Draga 31 - tel. St. (040)228932. PRODAM vespo 125 px, letnik ’85 z dodatno opremo, zelo malo km za 1.300.000 lir. Tel. St. 212635 ob uri kosila. UGODNO prodajamo iz družinskih razlogov dobro upeljano trgovino sadja in zelenjave na obrobju mesta. Tel. št. 828988. ISCEM baby sitter. Tel. St. (040)220688. SUKANEC za kvačkanje in Se kaj nudim pridnim ženskim rokam. Tel. St. (0481) 533960. ZARADI preselitve prodam moderno Crnobe-lo lakirano dnevno sobo: miza s Štirimi stolicami, omaro z vitrino, z naslanjačem, dve mizici. Tel. St. 767724 ali 390558. PRISPEVKI V spomin na Miro Lavrenčič darujeta Miran in Pierina Batič 100.000 lir za gradnjo Doma v Lonjerju. V spomin na dragega Borisa Zobca darujeta Ilde in Mirko 20.000 lir za MePZ Slovenec-Slavec. V spomin na drago Ba-rico darujeta Milko in Irma 200.000 lir za SKD Barkovlje. Antona daruje Anica 20.000 lir za Sklad Mitje V spomin na Vido Pahor-Werk daruje Anica Sancin-Furlan 20.000 lir za KD Ivan Grbec in 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na pok. Borisa Zobca darujejo uslužbenci občine Dolina 50.000 lir za Oddelek za oživljanje na katinarski bolnišnici. V spomin na Andreja Regenta darujeta Edi in Gina Kemperle 20.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel. Ob placanju članarine darujeta Angela Škrbec 32.500 in Milica Sancin 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na drago mamo Pepko BriSCek daruje družina 100.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na drago Barbaro darujeta Danica in Mario Starc 25.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na drago Pepko Brisček darujeta Danica in Mario 25.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Barbaro Gregorič daruje Ljana KrišCak 20.000 lir za Sklad Mitje Cuka. V spomin na drago Barbaro in Jelko darujeta Alekseja in Primož 100.000 lir za Barkovljan-sko kulturno društvo. V spomin na nepozabne none Tinetove in. očeta rje , Sklad Cuka in 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Romana Štoko in Alojza Miliča daruje Silva Puntar 60.000 lir za Cerkev na Proseku. Namesto cvetja na grob Borisa Zobca darujeta Rosana in Milan Pasarit 50.000 lir za PD Slavec. V spomin na Lucijana Vidau in Evgena Cuka darujeta Savina in Livio Malalan (Trebče 65) 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Trebčah. Bazovski udeleženci 50-letnice prisilne mobilizacije, letniki 1924, 1925 in 1926 darujejo 40.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Bazovici in 30.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI v Bazovici. V spomin na drago Barbaro Gregorič daruje družina L. Polojaz 100.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na drago Barbaro Gregorič daruje družina Lokar 100.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Borisa Zobca darujeta Elena in Stojan 50.000 lir za Oddelek za oživljanje katinar-ske bolnišnice. Namesto cvetja na grob Vide Pahor vd. Werk darujeta Lidija in Miloš z družino 25.000 lir za Skupnost družina Opčine. Družina Colja daruje 40.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na pok. Vido Pahor vd. Werk daruje Roža Pečenik z družino 30.000 lir za ŽPZ I. Grbec -Skedenj. V spomin na Kristino Babuder in Borisa Zobca daruje Zorko Petaros z družino 50.000 lir za PD Slovenec BorSt-Zabrežec. V spomin na dragega Borisa Zobca daruje Rudi Zahar z družino 50.000 lir za MePZ Slovenec-Slavec Boršt-Ricmanje. V spomin na Genio Šušteršič darujeta družini Pe-pija Legiše in Sergia Kan-teja 50.000 lir za Vaško skupnost Praprot. V spomin g. Gisele, mame Amalie Metlike darujeta Kristina Moser in Pierina Zerial 40.000 lir za KD Ivan Grbec iz Skednja. Po pogrebu naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustila Albina Debeljak Žalujoči sestra Marija, svak Franco, nečak Claudio, (odsotni) terostalo sorodstvo Trst, Melbourne, 1. 4. 1993 Žalovanju svojcev ob smrti drage Mire Stoka se pridružujejo člani Radijskega odra Drago, v teh težkih trenutkih smo ti ob strani Alenka, Anica, Breda, Dalka, Elvi, Jurko, Marija, Mirela, Peter, Pino in Sergij ^-- _______________ FILM VIDEO MONITOR ’93__________ Start 8. revije slovenskega filma, videa in televizije Od danes do ponedeljka v kinodvorani Vittorio v Gorici no pobudo Kinooteljejo Film Video Monitor ’93, letos že osmi, se je postopoma uveljavil kot neizogiben in osvetljujoč trenutek kulture in spoznavanja. Na osnovi filmskega in televizijskega ustvarjalnega dela, torej filmvi-dea, omogoča tovrstna pobuda razmišljanje in stike, ki vodijo v razmišljanje in preverjanje sodobnih zgodovin-sko-kultumih ter političnih scenarijev Slovencev. Po njihovih najnovejših opredelitvah je to primer skupnega etnosa v stalnem soočanju z drugimi etnosi, bodisi znotraj kot izven Slovenije. S posebno pozornostjo do tako oblikovanega konteksta smo letos želeli povečati priložnost za ogled in poslušanje rano-raznih ustvarjalnih in sporočilnih doprinosov manjšin, ki prebivajo v Sloveniji, tako italijanske kot madžarske, kakor tudi slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski. Končno Hmmage posvečen Petru Handkeju režiserju, sicer velikemu avstrijskemu pisatelju slovenskega rodu po materi, naj bi dodatno in vznemirjajoče obudil nova razglabljanja in čustva v geo-kul-tumem okolju, v katerem so etnosi, ne glede če večinski ali manjšinski, kar je predvsem odvisno od zgodovinskih okoliščin, vsekakor pomembni viri identitete. To naj bi bilo, med drugim, spodbudno vabilo k razvijanju medetnič-nih in večdialoSkih vrednot in obnašanj. sen. Darko Bratina predsednik Kinoateljeja FILM VIDEO MONITOR, revija slovenskega filma, videa in televizije, ki jo že osmič prireja Ki-noatelje, se začenja drevi v kinodvorani Vittoria na Travniku v Gorici. Predvajanja otvarja nov slovenski celovečerni film, Ko zaprem oCi Francija Slaka, skupaj s Študentskim filmom Sabajev Mitje Novljana, nagrajenim na festivalu v Anger-su. Tritedenski zamik je tudi odločilno pripomogel k temu, da se bo po petih dnevih predvajanj FILM VIDEO MONITOR lahko sklenil s filmom Zrakoplov Jureta Pervanje, ki bo v Gorici imel svojo predpremiersko izvedbo. Vmes si bodo sledila predvajanja filmskih in televizijskih materialov, ki so zvečine razdeljena po sklopih. Jutri bo sekcija KRIZNA OBMOČJA BIVŠE JUGOSLAVIJE prikazala televizijsko dokumentarne materiale o vojni, ki se bodo sklenili zvečer z dokumentarnim filmom Mirana Zupaniča Oci Bosne. Sobotno popoldne je namenjeno obmejnemu prostoru. Odvrteli se bodo materiali manjšinskih televizijskih programov v Sloveniji (madžarskega in italijanskega pri TV Koper Capodistria) in slovenskih programov pri državnih televizijah v Avstriji in Madžarski. Ce- Maja Sever - Zrakoplov (foto Stane Sršen) prav slovenska manjšina v Italiji nima še televizijskih oddaj, je slovenska redakcija RAI pripravila izbor prispevkov, ki so nastali v sodelovanju z italijansko redakcijo. Odgovorni za manjšinske oddaje in predstavniki večinskih TV struktur bodo skupaj z avtorji govorili o manjšinskem oddajanju. V soboto zvečer bo predstavitev filma Odsotnost, ki ga je posnel avstrijski pisatelj slovenskega porekla Peter Handke. Letošnji Hommage je namreC posvečen njemu oz. njegovemu režiserskemu odnosu. Bolj je znan kot scenarist in sodelavec VVima VVendersa predvsem v filmu Nebo nad Berlinom. Poleg tega bodoprika-zani Se trije Handkejev! filmi: kronika tekočih dogodkov (Chronik der lau-fenden Freignisse, 1971), LeviCnica (Die linkshaen-dige Frau, 1977), Bolezen smrt (Das mal des Todes, 1985). Po Handkejevem filmu Odsotnost bo sobotni veCer nadaljeval s filmi mladih avtorjev, ki skupaj proslavljajo 20 LET SKU-CA in z dokumentarcem Bravo ( Laibach) o prodorni slovenski glasbeni in umetniški skupini. V nedeljo, po okrogli mizi z naslovom Poti reorganizacije slovenske kinematografije, bodo v popoldanskih urah na sporedu filmi AGRFT, nato pa dva tv filma, komedija Predsednik Antona Tomažiča in Gospodična Mary M. Klopčiča. Pred zaključkom prikaza Film video monitorja bo na vrsti pogovor Sandija Golnika z goriskim profesorjem Jožkom Šavlijem o njegovih zgodovinskih raziskavah, zatem tv dokumentarec Fant, pobratim smrti Maje Weiss, ki je bil nagrajen na slovenskem festivalu v Portorožu.(AD) Film video monitor Program Četrtek, 1. aprila 1193 20.30 otvoritev Sabajev, M. Novljan Ko zaprem oči, Slak (93’) Petek, 2. aprila 1993 15.30 KRIZNA OBMOČJA BIVŠE JUGOSLAVIJE Državno prvenstvo v streljanju, Dušan Povh Dosje Miloševič, V. Vodušek Dosje armada, Ljerka Bizilj Operacija 2 -1 - 3 - 62, M. Zupanič, H. Koder Dosje Bosna, Zoran Medved 19.00 Omizje: Bosna in Tvrdka do Radovana, 21.00 Oci Bosne, Miran Zupanič 22.00 Hommage Peter Handke Sobota, 3. aprila 1993 15.00 LJUDJE OB MEJI Stanje stvari, Lorenzo losa Slovenci v zamejstvu, Ernest Ružič, Lojze Ponižani in razžaljeni, Marjan Sticker Posebni program RAI Slov. utrinki, Ibolya Donceč, AndrejaKovac 18.00 sreCanje:slov. manjšine v zamejstvu in v Slov. 20.30 Hommage P. Handke Odsotnost (112’) 22.30 20 LET SKUCA Nedelja, 4. aprila 1993 9.30 Povečava, Majda Sirca 10.00 Poti reorganizacije slov. kinematografije 16.00 FILMI AGRFT 17.30 Bosni, Bojan Jurc 18.00 Predsednik, Anton Tomašič (82’) 20.00 Ognjišče molka, Matjaž Klopčič 20.30 Gospodična Mary, Matjaž IGopCiC (90’) 22.00 Hommage Peter Handke LeviCnica (119’) Ponedeljek, 5. marca 1993 15.00 Slovenija v letu 92, Vladimir Vodušek Slovenski božic, Božo VranesiC Slovenija leto kasneje, Lorenzo losa 17.30 VeCer z gostom: J. Savli, Sandi Čolnik Slike iz Sečuana, Matjaž Zbontar, Peter Povh Fant pobratim smrti, Maja Weiss (68’) Nedokončano poletje F. Capa, A. Lederer 20.30 Amriski sen, Zrakoplov, Jure Pervanj 22.00 Hommage Peter Handke Bolezen smrt (66’) HOMMAGE PETER HANDKE . Izkazana ljubezen našemu jeziku in prostoru mu daje pravico, da nas lahko tudi okrega Nadja Velušček Gorica. »To je mesto, naš Celovec ni Cisto nic proti njemu! V vrtovih rastejo palme in v samostanski grobnici je pokopan neki kralj.« Iz očetovega obnavljanja vojnih prizorišč in maminega Čustvenega preoblikovanja pokrajine se je v otroški zavesti Filipa Kobala/Petra Handkeja, glavnega junaka romana Ponovitev, sestavljala dežela, »kjer so obstajali samo glavni kraji, s pravljičnimi imeni kot Lipica, Temnica, Vipava, Doberdob, Tomaj, Kopriva...« Petra Handkeja, velikega avstrijskega in evropskega pisatelja želimo predstaviti kot filmskega režiserja in tako opozoriti na tisti del njegovega ustvarjanja, ki je širši publiki manj znan, želimo pa tudi pobliže spoznati Človeka, ki mu naši vsakdanji kraji toliko pomenijo in jih morda preko njegove pesniške besede odkriti na novo. MogoCe doumeti občutek trajanja ob Doberdobskem jezeru, ali z brezciljno hojo po Krasu zaustaviti Cas. Peter Handke je v izgovorjenih besedah svoje slovenske matere in v zapisanih besedah iz bratovega slovenskega zvezka, našel svoj pesniški jezik in zato je na nek način tudi slovenski pesnik. V slovenskih besedah je prepoznal jezik svojega otroštva »...in prevod besed mleko in kruh ni bil prevod v jezikovno drugačnost, ampak vračanje v podobe, v otroštvo besed, v prvo podobo mleka in kruha.« Pravzaprav to še ni bil jezik, temveč le med seboj nepovezane besede, ki so se razširjale v prostor in naravo in postajale podobe. Razmišljam o tem, koliko Goričanov nosi v sebi otroštvo besed, kolikim kruh drugače diši kot P ANE, in mleko je mogoče tisto, na katerem se naredi debela plast smetane, LATTE pa je samo belo. Koliki so bogatejši zaradi otroštva besed in koliki so ga potisnili v podzavest, tako da jih davne besede mogoCe kličejo le v sanjah. Očaran je nad jezikom, ki, kot pravi sam »ima za vojno, oblast in zmagoslavne pohode tako rekoC samo izposojenke, ustvari pa ime za najbolj nez- natno, bodisi v hiši, za prostor pod okensko polico ali...« Kako naj ne bo slovenski pesnik tisti, ki tako prodorno razume slovenski jezik, da v njem razlikuje enozlož-ne izraze, ki so nemi v brezupnosti, in veCzložne, vznesene v veselju in hrepenenju, in razume, da so vse hišno krstile ženske in vse zunaj hiše moški in ki se preko besed vrača k ljudstvu in ga spoznava. Mu je lasten jezik premalo in zato potrebuje Čudežno moC slovenščine, ki daje prednost bivanju in ne imetju? Pisatelj sam odgovarja, da sta oba jezika v njem vedno skupaj, tako kot sta skupaj v slovarju, ene besede na levi, druge na desni. Uspelo mu je nekaj nenavadnega, slovenščino napisati v nemščini. Pozna slovensko besedo za »vedro mesto na oblačnem nebu, za ogenj, ki naglo pri dre iz peci, za surovo mesto v kuhanem krompirju« in tako mu slovensko-nemški slovar, ki je v resnici le seznam besed, razvrščenih po abecednem redu, postane »ep besed«. Pot ga je vodila na Kras, ki mu pomeni savano prostosti in deveto deželo. Hoja je v njegovem prejšnjem izkustvu pomenila le pot k cilju, saj se je brezciljna hoja dogajala samo obupancem. Na Krasu pa je bila brezciljna hoja mogoča. Hoditi pomeni imeti Cas in na Krasu se Handkeju nikamor ni mudilo. »Nikjer doslej nisem našel dežele, ki bi se mi, kot Kras, v vseh svojih po- sameznih delih (s tistimi nekaj traktorji, tovarnami in supermarketi vred) zazdela kot vzorec možne prihodnosti.« Ob Doberdobskem jezeru je našel občutek trajanja, kajti »to se vzbudi ob neznatnih, majhnih stvareh, v nepomembnih krajih, le prisluhniti mu je treba.« Na Krasu je odrastel, se osamosvojil (»proč od oCeta«), razbremenil se je svoje nerodnosti in nesposobnosti (»Moj odpor do dela je bil v resnici strah, da bi odpovedal«), postal je moški ob bežnem srečanju na dvorišču kraške gostilne (»GešCenja vredna pod murvo: ostala si edina, s katere je prišlo name, da si moja«), našel je privid o bratu, ki ga je prešinil, ko je na železniški postaji slučajno pogledal v prostor in ga prepoznal kot zadnje srečno domovanje svojega brata. Prišel je na cilj v deveto deželo, v prostor hrepenenj svojih slovenskih prednikov. Toda konec poti je začetek pripovedi, kajti ko hoja ni veC mogoča, je pripoved tista, ki jo ponovi. Ponovitev. Prišla je skoraj Cez Četrt stoletja, roman, ki dokončno izpriča, da Kras ni bil le pravljična deveta dežela odraščajočemu mladeniču, ampak je Čudežna ustvarjalna dežela pesniku. V svojem delu je Peter Handke izpričal toliko brezpogojne ljubezni do našega jezika in prostora, da mu ta daje pravico, da nas okrca in dkrega. Iskreno upam, da mu v naši prepo- tentni brezpametnosti ne bomo razpravljicili njegovega Krasa, saj bomo s tem izmaličili tudi naš Kras. Zato hočem verjeti skupaj z njim, da lahko Kras postane nekakšna Noetova barka, v kateri se bo »po kakršni koli katastrofi ohranil od vsake osnovne snovi in od vsake oblike po en žilav primer in zato nobena stvar ne bo izgubljena in ta skopa zemlja bo vedno lahko prehranila svoje prebivalce.« Bo že res, da so zdelane roke poetične samo za tistega, ki jih nima, toda res je tudi to, da se preprosto ne da razumeti stanja stvari, če si mednje le razmetan in razumeš samo njihovo tržno ceno. V Handkejevi literaturi zato ne morem prepoznati le idilo revščine, ampak predvsem strah pred izgubo poezije. Ne nazadnje pa si s Petrom Handkejem delimo tudi eksistenčno izkušnjo živeti na meji. Vendar je pisatelj prav zaradi te obmejnosti izšel nadmejen in zato je lahko nam ljudem za mejo njegova misel prispodoba za edino možnost bivanja v obrobju. Z romanom, ki je v svojem bistvu neprevedljiv in je v popolnosti razumljiv lahko le Slovencem, se je Handke še bolj povezal z našo usodo, ki je v tem, da smo zaradi naše majhnosti za širši svet nerazumljivi. In ce je za Handkeja vsaka beseda tudi podoba, lahko razumemo, da, tako kot trajanje sili v pesem, besede silijo v film. Spoznava se kot bralec in gledalec obenem, zato je Handkeju mogoCe zamenjati svinčnik s kamero in nadaljevati zapis. Nastali so štirje filmi Kronika tekočih dogodkov, LeviCnica, Bolezen smrt, Odsotnost. V zadnjem filmu, Odsotnost, ki je bil v preteklem letu predstavljen na festivalu v Benetkah, štirje popotniki iz štirih različnih koncev sveta krenejo na pot, sreCajo se in nadaljujejo kot skupaj. Vsak govori svoj jezik in vendar se med seboj razumejo. MogoCe je Gorica mesto, ki lahko razume »odsotnost«, saj jo bolj ali manj zavestno živi vsak dan znova. INTERVJU Pelhan: Film je temeljna zvrst sodobne kulture Aleš Doktoric Bili ste pred leti predsednik kulturne skupnosti Slovenije. Kakšno se vam zdi področje kulture sedaj, ko ste se vrnili na republiško raven kot minister za kulturo? Takrat je bil paC drugačen sistem. Ministrstvo za kulturo je skrbelo za zakonodajo in nadzor, medtem ko je kulturna skupnost skrbela za oblikovanje in omogočanje programov na ravni republike. Skupaj smo si prizadevali za to, da se je materialni položaj kulture, tako v republiki kot v občinah, postopoma izboljševal. Po mojem odhodu leta 1990 v Novo Gorico sem spremljal kulturno politiko bolj od daleč. Opazil sem, da je delež za kulturo v bruto družbenem proizvodu in v deležu znotraj proračunskih sredstev tako na občinah kot na državni ravni upadal kljub temu pa so se v tem Času razvile nove oblike predvsem neinstitucionalne kulture. Kako ocenjujete vlogo kulturnega ministrstva, kje se konca njegova naloga do civilne družbe? Glede usmeritve kulturne politike na državni ravni je prišlo s spremembo političnega sistema tudi do konsenza o vlogi kulturnega ministrstva. Na Šeligovem odboru za kulturo pri parlamentu je bilo sprejeto stališče, da naj kulturno ministrstvo ne posega v kulturne vsebine, temveč naj jih omogoča. Omogoča pa jih lahko na dva načina. Tako da zagotavlja del sredstev skozi proračun, del pa s kulturi naklonjeno davCno zakonodajo. Problem ob letošnji finančni suši za kulturo v Sloveniji je prav v tem, da davčne zakonodaje, ki bi spodbujala podjetja in posameznike za sovlaganje v kulturo, nimamo. Celo nasprotno, knjige so obdavčene tudi za nakupe v knjižnicah in Ce nekdo podari knjižnici na primer sto knjig, mora knjižnica zanje plačati davek. Na osnovi tega bi lahko trdili, da je kultura dandanes celo bolj odivsna od države, kot je bila koncem prejšnjega desetletja, zato je več kot nujno Cimprej oblikovati in sprejeti celovito zakonodajo za področje kulture. To bo v dani situaciji prioritetna naloga ministrstva. Katera področja morajo v tem obdobju suhih krav biti po Vašem mnenju deležna posebne pozornosti? Je med temi tudi slovenski film? Film je nedvomno ena temeljnih zvrsti sodobne kulture. Zal se je v zadnjih treh letih dogodilo, da je padel delež za filmsko ustvarjalnost celo bolj kot so nihala sredstva za kulturo. Tako je filmska dejavnost od subvencij za pet celovečernih filmov leta 1990 padla na subvencijo za 1, 5 celovečernega filma, zato je nujno, da znotraj sredstev za kulturo postopoma višamo delež za slovenski film. Hkrati pa bomo Cimprej zagotovili tudi zakonsko in materialno osnovo za filmsko dejavnost v celoti. Imate kakšen pomemben recept, da bi s skupnim budžetom 1.300.000 DM, ki jih imate na razpolago, lahko kaj takega tudi uresničili? Menim, da navedena vsota skupaj z nepro-računskimi sredstvi omogoča letos posneti dva celovečerna filma. Poleg navedenih sredstev namenja ministrstvo za kulturo tudi določena sredstva za ponovno vzpostavitev materialne baze, hkrati z likvidacijo Viba filma bomo vzpostavili novo ustanovo, ki bo dajala tehnične usluge za filmsko dejavnost. Načrtujemo, da bodo novi odnosi vzpostavljeni na tem področju že letos jeseni. Mislite, da bi morali kaj več prispevati tudi zasebni producenti? Dejstvo je, da žal pri nas nihče nima na razpolago velikih materialnih sredstev, ki bi jih bil pripravljen vlagati v kulturo ali film neposredno. Tega tudi v razvitih državah ni toliko, Ce ne upoštevamo komercialnih programov -da bi država neko kulturno ustanovo ali določen program prepustila trgu. Se posebno pri nas ne, ki smo siromašna država z omejenim trgom za kulturne dobrine. V danih pogojih bomo paC morali z razpoložljivimi sredstvi delati čimbolj gospodarno in čimbolj kvalitetno. Delni izhod iz sedanje zagate je tudi v naši Cimprešnji vključitvi v mednarodne filmske asociacije, predvsem tiste, ki nudijo majhnim kinamtogra-fijam določeno tehnološko in finančno pomoč. Seveda pa je za vclanjenje predpogoj placanje članarine. Na vsak način moramo izstopiti iz sedanje zagatne situcije, tudi zato ker opažamo, da je v Sloveniji v zadnjih letih zrasla talentirana generacija mladih filmskih ustvarjalcev, vanje pa je vredno vlagati, saj so prvi pogoj za rast kvalitetnega filma, ki bo sposoben enakovrednega soočanja v Evropskem in širšem prostoru. Kakšno je Vaše mnenje o dveh predlogih reorganizacije slovenske kinematografije, od katerih je enega izdelala vaša ministrska služba, enega pa predstavilo Društvo slovenskih filmskih delavcev? Kot že rečeno, država mora Cimpej oblikovati zakonodajo za kulturno področje. Pri tem načrtujemo sprejem najpej krovnega zakona za kulturo in vzporedno s tem tudi zakona za kinematografijo. Slednji zakon - po mojem mnenju -lahko zajame in vskladi dva koncepta, ki sta danes med seboj soočena tudi v javnih polemikah. Kot nestrokovnjak za to podorcje lahko rečem, da razhajanj o vsebini in ciljih med obema konceptoma pravzaprav ni. Gre bolj za vprašanje, ali naj bo naslednik Vibe filma državna ustanova ali naj se za tovrstno dejavnost da koncesije. Kako se mora po vašem mnenju Slovenija oz. slovenska kultura predstavljati na tujem? Ima ministrstvo posebno strategijo? Ministrstvo za kulturo je že vsa leta po uvedbi demokracije imelo globalno strategijo za predstavljanje slovenske kulture na tujem, da se moramo kot mlada država afirmirati predvsem skozi kulturo in njene najvrednejše dosežke. Rezultat tovrstne usmeritve pa ni bil tak kot bi bilo želeti in sicer zaradi vrste razlogov. Strategija kulturne promocije ni bila v celoti dodelana. Opredeliti bi namreC morali, kateri dogodki in kraji doma tudi pomenijo promocijo Slovenije. Pri tem mislim na Borštnikovo srečanje, na Grafični bienale in na povezano sodelovanje med ministrstvi za kulturo, mednarodne odnose in turizmom. Bili ste župan Nove Gorice in si prizadevali za skupni kulturni prostor Gorice in Nove Gorice. Boste s tem prizadevanjem nadaljevali na Vašem ministrskem mestu? Gorica in Nova Gorica imata poseben položaj v srednjeevro-pspekm prostoru, ki bi ga morali vodstvi obeh občin kot doslej izkoristiti. Obe mesti lezita na eni od vitalnih tangent povezovanja zapadne in vzhodne Evrope. Zaradi dejstva, da geografsko in vse bolj tudi urbano tvorita vitalno točko v procesih nastajanja nove Evrope, sta najbolj primerni za oblikovanje novih odnosov, ne samo na komunalnem, materialnem, temveC tudi na duhovnem pp' drocju. Dograjevanje Osimskih sporazumov je zato priložnost za obe občinski upravi, ce-bo-sta le zmožni pogledati Cez plotove lokalne sa-mozagledanosti. Dandanes prebivalci ob meji ne potrebujejo veC bonitet v cenejšem olju, sladkorju, kavi in podobno. Danes potrebujejo duhovne bonitete in povezave. Se po Vašem italijanski in slovenski prostor ob meji dovolj poznata? Prebivalci obeh mest se med seboj premalo poznajo, pri tem intelektualci niso nobena izjema. Koliko Novogoričanov pa sploh ve in pozna kaj več kot Stan-do v Gorici. Koliko jih je že bilo na goriškem gradu, v avditoriju, ali celo v slovenskem kulturnem domu? In koliko italijanskih prebivalcev Gorice pozna delo in življenje svojih slovenskih someščanov. Na tej točki je potrebno narediti premike - pp' dreti ograje med sosedi, ki so v nas samih. In za konec, gospod minister, kaj bi želeli na pot 8. Film Video Monitorju, ki obsega tudi Hommage Petru Handkeju? Film Video Monitor sodi med pomembne posrednike in sooblikovalce slovenske filmske ustvarjalnosti. Prireditev se je uveljavila v goriškem in širšem prostoru na obeh straneh meje, tako da danes tvori pomembno točko v kulturni politiki obeh držav. Predstavljanje pomembnih osebnosti, kot je letos Handke, na vakoletnih srečanjih-sodi med prave odločitve vodstva festivala. Seveda gledano iz evropskih centrov je Film Video Monitor le droben kamenček v mozaiku kulturne ustvarjalnosti srednjeevropskega prostora. Toda brez Film Video Monitorja bi bil naš prostor in naše življenje siro-mašnejše. GORICA Četrtek, 1. aprila 1993 7 KRMIN / OBREKOVANJE SLOVENCEV ZSKP / OBRAČUN ENOLETNEGA DELOVANJA NA OBČNEM ZBORU NOVICE Biagi in uprava v klavrni vlogi Razprava se v torek ni zaključila Vlado Klemse Ob glasbeni dejavnosti se utrjuje tudi dramska Delovanje v zadnjem letu sta označevali obletnici M. Fileja in V. Vodopivca - Damjan Paulin potrjen za predsednika Predsednik Damjan Paulin (stoje) in vodstvo ZSKP na zboru (foto Studio Reportage) Krminski podžupan Giuseppe Biagi je z izjavami v italijanskem dnevniku II Piccolo spravil občinsko upravo v sila neroden položaj, nedvomno pripomogel k zaostritvi odnosov med pripadniki večinske in nianjsinjske skupnosti, sebi pa kot kaže in kakor je bilo slišati napovedi med torkovo skoraj triurno razpravo v občinskem svetu, menda prislužil tudi prijavo zaradi obrekovanja. 2e od sredine februarja, ko so maloobmejni prehod Neblo odprli tudi za mednarodni promet, je v Krminu živahna razprava, zakaj je izbira padla prav na Neblo/Jenkovo in ne na Me-dano/Plešivo, za kar so se v Krminu sicer ves Cas Potegovali. Giuseppe Biagi > ki je na Krminski občini podžupan, je v dolgem pismu v italijanskem dnevniku II Piccolo, pri razčlenjevanju tega vprašanja, odgovornost za tako izbiro naprtil pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti, ki 80 s posegom pri pristojnih oblasteh izsilili, da je bil Krmin kaznovan. Zato da bi se maščevali zaradi zadeve s Statutom. Jasno, da je pismo take vsebine 'n z žaljivimi obtožbami, povzročilo takojšnjo in zelo odločno reakcijo. Toliko bolj, ker se je Biagi podpisal kot podžupan. Stranka demokratične levice je od župana takoj zahtevala pojasnila, odloCno so nastopili predstavniki liste Uniti per Cormons, na torkovi seji pa je o odprtju mednarodnega prehoda Neblo/Jenkovo razpravljal občinski svet. Na tej seji je predstavnik DSL Cipolloni predstavil dokument z zahtevo po odstopu podžupana. Z zahtevo so se strinjali tudi predstavniki liste Uniti per Cormons, takojšnja pojasnila je zahtevala predstavnica te liste Gizela Reja. Po skoraj treh urah vroče razprave, so sejo prekinili. Sicer maloštevilna publika se je lahko prepričala o tem, kako je skušal župan Am-brosio, sicer dokaj nespretno zagovarjati in opravičevati izjave svojega namestnika, ki so sicer "njegove osebne izjave” in od katerih se on distancira. Vso zadevo je skušal uokviriti v dolgoletna prizadevanja kr-minske občinske uprave za večjo prepustnost meje v tem delu Brd. S podobnimi izjavami je skušal pomirjevalno vplivati tudi predstavnik KD Sabbadini, medtem ko se je Biagi opravičil, rekoč, da to kar so nekateri prebrali med vrsticami, ni bil njegovi pravi namen in da je pripravljen sicer pojasniti tudi celotno ozadje, vendar na tajni seji, kjer bo povedal imena in priimke in predstavil dokumente. Dobil je odgovor, ki ga je sam izzval: "Žaljive obtožbe so bile napisane zelo jasno in ne med vrsticami”. Klavrn je bil tudi odgovor, da nima pri sebi dokumentov, na katere se je skliceval. Pravzaprav se je razprava o mejnem prehodu razvijala v dveh smereh. V prvem delu je bil govor o tem, kakšen mejni prehod Krmin pravzaprav potrebuje in Ce to kar danes Neblo je sploh ustreza temu, kar si ali bi si KrminCani želeli. Opozicija meni, da tak prehod ni potreben, večina pa, da bi v pomanjkanju drugačne rešitve tudi to prišlo prav. Skušali so nadalje ugotoviti obnašanje Pokrajine in drugih ustanov v tej zadevi. Drugi del razprave pa se je osredotočil na podžupanove izjave. Razprava se, kakor smo uvodoma zapisali, ni zaključila. Danes bo o tem vprašanju govor v pokrajinskem svetu. Neva Klanjšček V veliki dvorani Katoliškega doma je v ponedeljek zvečer potekal redni letni občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete. Člane in goste, predstavnike društev in drugih kulturnih organizacij, med temi tudi ZSKD, je pozdravil predsednik Damjan Paulin, ki je zatem predal besedo tajnici zveze, prof. Franki Žgavec. Iz tajniškega poročila je izšla razvejana in izredno bogata slika o kulturno-pro-svetnem delovanju ZSKP v preteklem letu. Leto 1992 je potekalo v znamenju dveh velikih slovenskih kulturnikov, Vinka Vodopivca in Mirka Fileja. Njunima 40. oziroma 30. obletnici smrti je zveza posvetila vrsto kulturnih prireditev. S tem v zvezi je prof. Žgavec omenila pevsko revijo Cecilijanko, ki je bila letos že štiriintrideseta, na kateri so nastopili zbori iz širšega slovenskega prostora, in pa Koroške dneve, ki spadajo med že ustaljene oblike prireditev v okviru ZSKP. Višek kulturnega delovanja pa je ZSKP v minulem letu nedvomno dosegla z izdajo Vodopivčevih posvetnih pesmi v zbirki “Naša SoCa in moje gosli” in s premiero Vodopivčeve spevoigre “Srce in denar”, ki se je uresničila kot sad skupnih prizadevanj. V režiji Aleksija Pregarca se je na odru uspešno zvrstilo nad 60 mladih, ki so nastopili ob spremljavi orkestra pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča. Letos je bila zveza tudi soorganizator osrednje proslave dneva slovenske kulture, je še dodala prof. Žgavec, prvič je sodelovala tudi pri organizaciji Primorske poje; med drugim je v galeriji Katoliške knjigarne priredila tudi srečanje desetih likovnih umetnikov. Skratka, ZSKP beleži enoletno bogato delovanje na katero, je zaključila prof. Žgavec, “smo lahko ponosni”. Po natančnem poročilu blagajnika, Božidarja Tabaja, je spregovoril predsednik Damjan Paulin. Spomnil se je najprej Vodopivca in Fileja, ki sta se v tedanjih težkih Časih dobro zavedala, da je kulturna rast tista gonilna sila, ki daje narodu moč za lasten obstoj. S svojimi ustvarjalnimi deli sta pripomogla, da se je slovenska beseda ohranila in široko razlegla. Tudi danes doživljamo Slovenci hude trenutke, še vedno čakamo na zaščito naših pravic, medtem ko potekajo pogovori med Italijo in Slovenijo včasih v znamenju izsiljevanja s strani italijanske države. V današnjem Času se krepi zahteva po koreniti družbeni prenovi, ki mora izhajati iz zdravih sil, je ugotovil Paulin in nato prešel na samo delovanje ZSKP. Pojasnil je, da je vedno več včlanjenih društev, med njimi prevladuje vsekakor glasbena dejavnost, Čeprav se krepi tudi dramsko življenje. Poleg štan-dreške dramske skupine se namreč vedno bolj uveljavlja Oder 90. Sledila so poročila predstavnikov včlanjenih društev, zatem pa so elani potrdili za predsednika ZSKP Damjana Paulina. Načelni dogovor o izvajanju dopolnilne blagajne v ladjedelnici v Tržiču V tržiski ladjedelnici so po zahtevnih pogovorih med sindikati in ravnateljstvom le dosegli sporazum o izvajanju dopolnilne blagajne. Ta ukrep bi moral pravzaprav že veljati, vendar pa so njegovo izvajanje zamrznili za tri tedne. Dopolnilna blagajna bo zaCela 19. aprila in bo trajala šest mesecev. Rok se bo po potrebi podaljšal. Sprva bo zajela samo manjše število delavcev, kasneje pa vse več. Najteže bo proti koncu poletja, ko naj bi imeli v podjetju okrog 500 delovnih mest viška. Pri izvajanju dopolnilne blagajne bodo upoštevali načelo rotacije. Dosežen je bil tudi sporazum, da se bo v trZiškem obratu skušalo narediti čimveC, zato, da bi bil poseg po dopolnilni blagajni kar se da omejen. V podjetju ne primanjkuje naročil, paC pa je poseg po dopolnilni blagajni nujen zaradi usklajevanja proizvodnega procesa. Vsebino dogovora bodo v prihodnjih dneh pojasnili na sindikalni skupščini. Posvetovanje o Afriki danes ter o dediščini kooperacije Združenje študentov mednarodnih in diplomatskih ved prireja danes in jutri dvodnevni mednarodni seminar o razvoju v afriških deželah, ob upoštevanju izkušenj na področju mednarodnega sodelovanja in pomoti. Poleg predavateljev in sodelavcev Tržaške univerze, bodo na seminarju sodelovali predstavn iki uglednih mednarodnih ustanov. Tuni odgovarja Silvinu Polettu Pred kakšn im tednom smo objavili odprto pismo Silvina Poletta županu Tuzziju s predlogom o navezavi tesnejših stikov med Gorico in Ljubljano. Dr. Tuzzi je na pismo že odgovoril in sicer pritrdilno. Sprejema pobudo, ki naj bi jo sicer v začetni fazi izpeljali borčevski združenji. Glede odkrivanja in razglabljanja vezi na kulturnem in šolskem področju, pri čemer naj bi bil povezovalna nit klasični licej Dante Alighieri, pa je Zupan, kakor piše v pismu, zadevo prepustil odborniku za kulturo. ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Prirejajo PRIMORSKA POJE ’93 GORICA - KATOLIŠKI DOM V NEDELJO, 4. APRILA 1993, OB 17. URI POPKUPNINEA/ SOBOTO ALI P R E j ? n BRDA / SKUPŠČINA GORSKE SKUPNOSTI ODOBRILA OBRAČUN KRIZA / POGOVOR NA OBČINI Inž. Grazkrto kmalu doma Novo obvestilo D. Misuriju Inženir Gelserino Gra-ziato naj bi se vrnil v Gorico v soboto, dan pred odhodom sodnika dr. Trotte na 8-dnevno strokovno srečanje v Miami v ZDA. Napoved 0 povratku smo včeraj dobili iz pisarne tržaškega odvetnika Enzia Vol-lija, ki zagovarja Grazia-ta. Odvetnik, nam je izjavila tajnica, je te dni službeno odsoten in naj 01 se vrnil šele v soboto, ravno v Času, da pospre-roi Graziata do sodnika. Možno pa je, da so te napovedi le poskus prikrivanja povratka, do katerega naj bi prišlo še prej, morda celo 2e danes. Iz zaupnih virov smo namreč izvedeli, da naj bi Granato preko svojih od- vetnikov že dosegel obljubo o hišnem priporu v zameno za sodelovanje s sodniki. Mnogi se sprašujejo (in najbrž marsikdo trepeta) kaj in koliko stvari bo povedal. Delo preiskovalcev se medtem nadaljuje. Včeraj so zasegli se nekaj dokumentov na sedežu konzorcija Atig, ki je gradil avtoporto, in vročili novo sodno obvestilo uslužbencu konzorcija, gradbenemu izvedencu Dariu Misuriju, ki pa naj bi imel v zadevi precej podrejeno vlogo. Dr. Trotta je menda tudi zaslišal ved prič, za po-membnjše novosti pa bo treba počakati na Graziatov povratek. Predlog za razširitev večine pri Briški gorski skupnosti Predstavniki DSL ponujajo sodelovanje sedanji večini V ponedeljek zveCer se je v Krminu odvijala redna letna skupščina Briške gorske skupnosti z obsežnim dnevnim redom, ki je zajemal vrsto točk v zvezi s proračunskimi postavkami ter sprejetje raznih sklepov za nadaljnje delovanje ustanove. Med poglavitna vprašanja, ki jih je sprejela ponedeljkova skupščina, sodi gotovo odobritev finančnega obračuna za leto 1992. ObraCun so odobrili z glasovi široke večine. Pri glasovanju nihče ni volil proti, le dva predstavnika manjšine sta se vzdržala. Prav v diskusiji o obračunskih postavkah ter o sugestijah za nadaljnje delovanje je predstavnih DSL Igor Komel iznesel vprašanje razširitve večine odbora Briške gorske skupnosti. Danes vodi Gorsko skupnost odbor, ki je izraz pokrajinskega dogovora pet-strankarske koalicije, v kateri imata vodilno vlogo KD in PSI, v tem okviru pa je predsedniško mesto BGS dodeljeno predstavniku SSk Hadrijanu Corsiju. Komel je predlagal vključitev v osemčlanski odbor skupnosti tudi predstavnikov manjšinskega zastopstva, to se pravi predstavnikov DSL. Komel je predlog utemeljil z dejstvom, da je v zadnjih Časih prišlo tako na pokrajinski ravni, kot tudi na nekaterih občinskih ravneh do novega, bistvenega in stvarnega političnega zasuka oziro- ma do nastajanja novih koalicij. Zatorej bi bilo še posebej primerno v tem trenutku, je dejal, da bi širše koalicijske povezave in sodelovanja vnesli tudi v organe, kakršna je Briška gorska skupnost, saj je že iz dosedanjih izkušenj razvidno, da je bilo vseskozi sodelovanje in zavzemanje vseh elanov skupščine vedno stvarno, problemsko in odgovorno in to v prid reševanja posameznih vprašanj briškega območja. Koordinirano delovanje v smeri skupnih naporov, je še menil predstavnik DSL, bi prav gotovo bil nov element, ki bi pripomogel v boljši celoviti rasti briškega področja. Komel je v zaključku svojega posega poudaril, da naslavlja ta predlog vsem v organih skupnosti zastopanim političnim skupinam, še posebej pa tajništvom Krščanske demokracije in Socialistične stranke, ki sta poglavitna partnerja in akterja sedanje koalicijske večine v tem organizmu. V sklepnem delu ponedeljkovega sestanka pa je predsednik Briške gorske skupnosti Corsi opozoril elane, da bo deželna uprava prav v teh dneh odločala o novi porazdelitvi gorskih skupnosti v naši deželi. Stališče elanov Briške gorske skupnosti je, da naj slednja ostane nespremenjena v dosedanjih mejah ter da naj se primerno okrepijo njene pristojnosti. Gradbeništvo se je znašlo na robu propada Gospodarska kriza se odraža tudi na področju gradbeništva. V deželi FJK se je v zadnjem Času število delovnih mest v gradbeništvu zmanjšalo za okrog dva tisoč, na Goriškem se obeta dopolnilna blagajna za okrog 40 zaposlenih v tem sektorju. O različnih pokazateljih krize je tekla beseda na nedavnem srečanju med sindikalnimi predstavniki gradbincev CGIL/CISL in goriškim podžupanom Mariom Del Benom. Poleg splošnih razlogov negativno vplivajo na gradbeno dejavnost neustrezni predpisi glede zakupov javnih del, precejšnja neskladnja na tržišCu dela in konkurenca podjetij iz drugih dežel. Na srečanju so zato naglasili potrebo po prilagoditvi predpisov, ki urejajo zakup javnih del, kakor tudi potrebo, da se s predpisi uredi zaposlovanje tuje delovne sile, zlasti iz sosednje države. To vprašanje naj bi obravnavali na pogovorih za obnovo sporazumov med Italijo in Slovenijo. Občina bo naredila kar je v njeni moti in pristoj-nisti je sindikalnim predstavnikom zagotovil podžupan Del Ben . Tako bo posredovala pri deželnih in vsedržavnih organih, da se Cimprej najde sprejemljiva rešitev tako kar zadeva licitacije javnih del, kakor tudi zaposlovanje. Dodaten zaviralni element so omejitve zapopa-dene v novem prometnem kodeksu. SREČANJE Z AVTORJEM / JUTRI NA GRADU Zlobec se vrača z novo zbirko Avtorja in zbirko Ljubezen dvoedina bo predstavil dr. M. Kmecl Jutri ob 18.30 bosta v vorani pokrajinskega Muzeja na goriškem gra-u gosta upravnega od-rora. Kulturnega doma v °rici imenitna pred-s avnika sodobne slovenske književnosti Ciril fjobec in dr. Matjaž "UUecl. Predstavila bosta ajnovejšo zbirko obcevih poezij “Ljube-zen dvojna”, ki je žela loveniji ob izidu la-i ?Ye °cene tako s strani 1 me kot tudi širše jav-n°?V Uvodne misli bo Poda dr. Matjaž Kmecl. , ako Zlobec kot Kme-rj sJa 2e stara znanca go-kega občinstva, a srečanje z njima je vedno posebno kulturno doživetje. Se posebej zanimiv okvir zadobiva tokratno srečanje, saj se odvija v trenutku, ko se pišejo kulturi v Sloveniji težki Časi, hkrati pa mora ravno kultura odigrati pomembno vlogo za vsestransko mednarodno uveljavitev mlade slovenske države. Zlobec in Kmecl kot predstavnika kulturne sfere, istočasno pa tudi politično angažirana, se bosta gotovo dotaknila tudi teh aspektov trenutnega položaja kulture v Sloveniji. Predstavitev sodi v okvir “sreCanj z avtorij”, ki jih prireja Kulturni dom v Gorici. V letošnji sezoni je organiziral že vrsto podobnih sreCanj (Kovic, Kravos, predstavitev Enciklopedije Slovenije itd.), ki so se pričela oktobra ravno na goriškem gradu s predstavitvijo Zlobčeve knjige “Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko..”. Sezona se tudi zaključuje z Zlobcem (ter s Kmeclom) tokrat s predstavitvijo zbirke poezij Ljubezen dvoedina. Srečanje prireja Kulturni dom v sodelovanju z goriško pokrajinsko upravo, (ik) Za Zeleni križ 200 milijonov z Dežele Deželna uprava bo z izrednim prispevkom 200 milijonov lir priskočila na pomoč goriske-mu Zelenemu križu, ki ga že dalj Časa vodi izredni komisar Marino Marin. Dobrodelna ustanova je z današnjim dnem tvegala prekinitev dejavnosti. Tako so zagrozili uslužbenci zadruge “Nuova frontiera”, do katere ima Zeleni križ približno 300 milijonov dolga zaradi poklicnega dela elanov zadruge v korist ZK. V prejšnjih dneh so zaman skušali dobiti novo posojilo Goriške hranilnice, včeraj pa je tik pred zapadom ultimata zadruge posegla Dežela. Vest je županu Tuzziju in komisarju Marinu sporočil deželni odbornik za zdravstvo Brancati skupaj z odbornikom za finance Longom. Dežela bo s tem izrednim ukrepom nekoliko omilila deficit Zelenega križa, da bi preprečila prekinitev dejavnosti in nadaljevanje izvajanja sanacijskega naCrta, ki predvideva med drugim prodajo sedeža v Ul. Crispi. VINO / DRAGOCENA SHRAMBA Buteljke iz vse Mittelevrope Uredili so jo v stolpu, na goriškem gradu Ogled nove kleti na gradu (foto Studio Reportage) Na goriškem gradu so uresničili pobudo, ki se je izoblikovala leta 1991. Uredili so namreč zakladnico najboljših vin z območja Mittelevrope, oziroma nekdanjega cesarstva. Takrat, ob stoletnici prvega avstrijskega kongresa enologov, so v Gradišče, Krmin in Gorico prispele pošiljke najbolj žlahtnih vin . Ohranilo se je kakih dvesto steklenic, ki so jih zdaj skrbno shranili v zakladnici, ki so jo uredili v enem od grajskih stolpov. Pripravo kleti je omogočila Goriška trgovinska zbornica. ti PRIREDITVE SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi jutri ob 20.30 na predavanje inž. Jožeta Serbeca o vzpc nu na Cerro Torre v Patagoniji. Predavanje z diapozitivi bo v Čitalnici knjižnice v Krizni ulici. □ OBVESTILA DRUŽBA se dobi danes, 1. aprila, ob 19.30 na Placuti. KINO GORICA VITTORIA 20.30 Otvoritev 8. Film video monitorja s filmom Francija Slaka »Ko zaprem oci« in kratkim filmom »Sa-bajev«, M. Novljana. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Eroe per caso«. D. Hoffman. VERDI 18.00-20.00-22.00 »Sommersby«. Richard Gere, Jodie Foster. TRŽIČ COMUNALE 20.30 Baletni festival. EKCELSIOR 17.30-22.00»Transanale vveekend«. Prepovedan mladini pod 18. letom. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’UDINE, Trg S. Fran-cesco 4 - tel. 530124 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26 - tel. 410341 DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU LEKARNA PRI JEZERU, Vrtna ulica - Via Giardino 2 - tel. 78300. POGREBI Danes ob 11.30, Carlo Bresciani, iz splošne bolnišnice v LoCnik in na tamkajšnje pokopališče, ob 13.15, Serafino Delphi, iz splošne bolnišnice v Škocjan ob Soči. NOVICE VELIKA BRITANIJA / JASNE IZJAVE OBRAMBNEGA MINISTRA RUSIJA / TRAJAJOČI BOJ ZAOBLAST Miloševič v Sloveniji LJUBLJANA - Srbski predsednik Slobodan Miloševič bo danes popoldne pripotoval na prijateljski obisk v Slovenijo, kjer se bo sestal s predsednikom Republike Slovenije Milanom Kučanom in predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom. Pogovarjali se bodo o možnostih za vrnitev slovenskega premoženja, ki je ostalo v Srbiji ob slovenski osamosvojitvi, in o možnostih za obnovitev trgovskih vezi na Balkanu. Slobodana Miloševiča pričakujejo na brniškem letališču ob osemnajstih. (A. F.) Poverilno pismo kanadskega veleposlanika LJUBLJANA - Z ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije so sporočili, da je izredni in pooblaščeni veleposlanik Kanade v naši državi Rodney Irwin v sredo v predsedniški palači slovesno predal akreditivno pismo predsedniku republike Milanu Kučanu. Veleposlanik Irwin je kopijo pisma izročil tudi slovenskemu zunanjemu ministrstvu. Gorbačov o Jelcinu in Kubi OTTAVVA - Nekdanji predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov, ki se mudi na obisku v Kanadi, je svojega političnega nasprotnika, ruskega predsednika Borisa Jelcina, opozoril, naj v čim krajšem času razpiše nove volitve, kajti Jelcin iz dneva v dan izgublja podpro ljudi in kmalu ne bo več sposoben obvladovati kaotičnih razmer in voditi države. Gorbačov je tudi prepričan, da se ruska vojska ne bo vmešavala v politično krizo oziroma v spor med Jelcinom in kongresom. Ameriškega predsednika Billa Clintona pa je Gorbačov pozval, naj odpravi gospodarske sankcije proti Kubi. Po njegovem mnenju so le-te ostanek hladne vojne, če bi jih odpravili, bi lahko prišlo do sprememb tudi na Kubi. (Reuter) Jelinčič na seminarju KVSE LJUBLJANA - Poslanec Slovenske nacionalne stranke in predsednik odbora za obrambo državnega zbora RS Zmago Jelenčič je v sredo, skupaj z dvema predstavnikoma obrambnega ministrstva, odpotoval na Dunaj, kjer se bodo udeležili tridnevnega seminarja o načrtovanju obrambe v parlamentarni demokraciji, ki ga organizira Posebni komite Foruma KVSE. Zmago Jelinčič bo v razpravi zagovarjal stališče, da mora Evropa prispevati več za obrambno strukturo Republike Slovenije, saj je Slovenija zadnja država Evrope, ki meji z nemirnim Balkanom. (STA) Nesreča v indijski JE NEW DELHI - V indijski državi Utar Pradeš na severu Indije je v sredo prišlo do nesreče v jedrski elektrarni. O podrobnostih nesreče ne poročajo. Uradna poročila le zagotavlajo, da ni nihče ranjen in da ni nevarnosti jedrskega sevanja.Okvara naj bi nastala na generatorju v stavbi, poleg reaktorja v jedrski elektrarni Na-rora. Oblasti so takoj razglasile izredno stanje in začele preiskavo. (STA) Srečanje tiskovnih agencij Evrope BUDIMPEŠTA - Na tridnevnem seminarju tiskovnih agencij na Madžarskem, ki ga je organizirala Evropska zveza tiskovnih agencij, bodo vodje zahodnoevropskih agencij predstavili svoje izkušnje kolegom iz srednje- in vzhodnoevropskih držav. Seminarja v Budimpešti se udeležujejo vodje agencij Belgije, Finske, Nemčije, Francije, Avstrije in Švice ter iz vseh držav evropskega Vzhoda, skupaj z vodji agencij Slovenije, Hrvaške, Slovaške in baltiških držav. Osrednja tema seminarja pa bodo ekonomska in politična vprašanja. (STA) HRVAŠKA / PLAVAJOČI RADIO »Vutel poslej Jadran«, pravi jezna »konkurenca« ZAGREB - Načrt francoske družbe, da bo po Jadranu plula »ladja-radij-ska postaja«, ki bo oddajala »objektivne in pluralistične« informacije na celotnem območju nekdanje Jugoslavije, so hrvaški mediji pričakali na nož. »-Vutel odslej Jadran,« je v sredo pisal Večemji list in imel pri tem v mislih nekdanji neodvisni televizijski kanal Vutel, ki ga je v Sarajevu leta 1990 ustanovil nekdanji jugoslovanski premier, Hrvat Ante Markovič. Vjesnik se sprašuje, če organizacija Svoboda govora, ki botruje temu načrtu, namerava res »razširjati politiko kanala Vutel« in hkrati pripominja, da je glavni urednik programov nekdanji sodelavec Vutela Dževad Sabljakovič, bosanski Musliman iz Sarajeva. Organizacija Svoboda govora za svoje poslanstvo zapisala boj zoper »dezinformacijo kot vojaško orožje«. Njen načrt »ladje-ra-dijske postaje« namreč podpira tudi Evropska komisija. Radijski oddajnik bo oddajal z ladje, ki je bila včasih namenjena oceanografskim raziskavam, prvič pa naj bi se oglasil že v sredo ali četrtek. (AFP) Britanci ne bodo šli umirat na Balkan Bosno ni ne Kuvajt ne Falklandski otoki Alja Košak / London Past: referendum Žrtev: Boris Jelcin Kongres je postavil nova pravila za izvedbo referenduma - Ljudstvo protestira. Richard Balmforth / Reuter LONDON - V intervjuju za BBC je obrambni minister Malcolm Ri-fkind med drugim dejal, da je Britanija pripravljena sodelovati pri vzdrževanju miru v BiH v sklopu ZN, če bo prepričana, da gre za resnično željo po vzdrževanju miru, in ne za vojaško intervencijo. Kratko je pribil: »Bojna vloga nas ne zanima.« Minister Rifkind je tudi potrdil, da Nato ostaja »temelj evropske varnosti«, kajti nihče ne more predvideti dolgoročne prihodnosti Rusije kot jedrske velesile, posebno še v trenutku negotovega položaja predsednika Jelcina. Zahod ve, da je grožnja hladne vojne minila in da je modro porabiti drage rezerve Nata tam, kjer lahko prispevajo k varnosti v Evropi. Glede položaja v BiH je povedal: »Mislim, da ne bi smeli prehitro delati zaključkov, kajti ni vse odvisno od Nata, če medtem tisti, ki v Bosni že dve leti v velikem številu drug drugega pobijajo, niso pripravljeni odložiti orožja in se potruditi za mirovni sporazum. Nikomur ne koristite, če namigujete, da obstaja vojaška rešitev, ki je ni. Tisti, ki so podrobno proučili položaj, so ugotovili, da ni nobene preproste rešitve. Ni mogoče kar poslati vojakov, ki bi zadevo rešila, saj v Bosni nimamo opravka z invazijo neke tuje vojske, ki bi jo bilo mogoče poslati nazaj, odkoder je prišla, kot smo to storili v primeru Iraka v Kuvajtu in Argentine na Falklandskih otokih. V tem primeru gre za tri dele bosanskega prebivalstva; vsi so Bosanci, vsi živijo v Bosni in se borijo med seboj. V Bosni lahko le politična rešitev končno zagotovi mir.« »Izpolnjujemo lahko le človekoljubno nalogo, razen če bi bil dosežen dokončni mirovni sporazum. Ce Ovvnov in Vanceov načrt uspe in če je želja vsega bosanskega ljudstva, da odpre novo poglavje svoje zgodovine, avtentična, pri tem pa potrebuje pomoč ZN, bo- do ZN morda res pomagali.« Ce pa se Ownov in Vanceov načrt ne posreči, to pomeni, je dejal britanski obrambni minister Rifkind, da »strani, ki so vmešane v ta spor, niso pripravljene storiti nič drugega, kot da se še naprej bojujejo in pobijajo med seboj. Ce bi v takšnem primeru ZN poslali vojaško silo za bojevanje, bi to preprosto pomenilo, da bi bile namesto treh bojujočih se strani štiri.« MOSKVA - Jelcin hoče, da bi ljudstvo že prihodnji mesec izreklo svojo »sodbo«, ki mu bo vrnila kontrolo nad konservativno vodenim kongresom; le tako bo lahko spet nadaljeval z reformami, ki uvajajo prosti trg. Kongres je na izredni seji v ponedeljek raztrgal predsednikov predlog za referendum in glasovanje, ki bo 25. aprila, in določil pogoje, ki močno otežujejo Jelcinov položaj. Zahtevajo namreč, da predsednik osvoji absolutno večino, torej več kot 50 odstotkov glasov vseh ljudi z volilno pravico, kar pa je v časih, ko med ljudmi vlada popolna politična apatija, skoraj nemogoče.Takšno tveganje pa se lahko zelo hitro maščuje, saj referendum po sedanji ustavi nima potrebne zakonske veljave. Iz Jelcinovega tabora so sporočili, da bodo pri Ustavnem sodišču zahtevali preverjanje zakonitosti odločitve kongresa. Četudi bo sodišče odločilo v predsednikovo korist, ni rečeno, da bo referendum predsedniku prinesel zaželeno zmago, ker so še vedno odprta vprašanja o vlogi kongresa in o sedanji ustavi, ki zakonodajni oblasti zagotavlja avtoriteto. Oglasil se je tudi tisk, ki je kongres obtožil neodgovornosti, ker ne pomiri zaskrbljenega ljudstva. Časopisi trdijo, da Jelcin veliki večini ljudi pomeni zadnje in edino upanje na dramatični poti skozi rusko preobrazbo.Zato tudi ne preseneča odločitev Konstantina BorOvoja, moskovskega milijonarja in voditelja ene od najpomembnejših moskovskih borz, ki je razglasil, da bo sam poravnal vse stroške za organizacijo referenduma, ki naj ga bi izvedli vzporedno s kongresovim, saj ta ruskemu ljudstvu ne ponuja prave možnosti za uveljavljanje njegove lastne volje. Povedal je, da ga je k taki odločitvi napeljala »podla poteza konservativnega zakonodajalca, ki Jelcinu vsiljuje neenake in nemogoče pogoje, s tem pa posredno odreka ljudstvu svobodno odločanje«. Predsednik Boris Jelcin je včeraj tehtal možnosti, kako bi onesposobil referendumsko past, ki mu jo je nastavila zakonodajna veja oblasti-Zaradi načrtovanja nadaljnje strategije v boju s parlamentom je črtal celo nekaj sestankov s svojega delovnega razporeda. Ruski predsednik Boris Jelcin (telefoto: AP) FRANCIJA / PO SREČANJU NOVIH MINISTROV Prvi ukrepi premiera Balladuija »Vlada vseh francoskih državljanov« Nova francoska vlada (Telefoto: AP) _________________NEMČIJA / STAVKE______________ Prevelike zahteve bi lahko povzročile dodatna odpuščanja Obljuba o izenačitvi plač v nekdanji vzhodni Nemčiji s tistimi na Zahodu se še dolgo ne bo uresničila - Boljša plača ali delovno mesto? PARIZ - Novi francoski premier Edouard Balla-dur je v sredo objavil prve ukrepe, za katere upa, da jih bo podprla tudi njegova vlada na svojem prvem sestanku z vsemi ministri, ki so bili imenovani v sredo zvečer. Edouard Balladur je prav tako zaprosil ministra za proračun Nicolasa Sarkozyja, ki je hkrati tudi vladni tiskovni predstavnik, naj »brez odloga« pripravi pregled vseh proračunskih postavk, pri katerih bi lahko zmanjšali stroške države »za najmanj 20 milijard frankov« (3, 6 milijarde dolarjev). Premier je zaprosil tudi ministra za delo in zaposlovanje Michela Gira-uda. naj »razmisli o čimprejšnji pripravi predloga nujnih ukrepov, za ureditev razmer na področju zaposlovanju«. Kar zadeva javne stroške, je premier zadolžil ministrico za družbene zadeve Simone Veil ter ministrvo za proračun in delo, naj nemudoma pripravijo poročilo o stanju socialnih ukrepov, da bi vlada lahko brez odloga sprejela svoje prve sklepe v zvezi s skrajno zaostrenim položajem. Premier se je prav tako odločil, da bo za 20 odstotkov znižal stroške sprejemov v Hotelu Matignon (urad predsednika vlade) in za 30 odstotkov za ministrske letalske polete. Od ministrov je zahteval, da za 10 odstotkov znižajo stroške svojih ministrstev, in jim prepovedal zamenjati avtomobile, hkrati pa sveto- val, naj kar največ uporabljajo »redna prometna sredstva«. Premier je našel delo tudi za notranjega ministra Charlesa Pasquo in pravosodnega ministra Pierra Mehai-gnerija. Naročil jima je, naj preučita probleme, ki se nanašajo na nacionalnost, imigracije in varnost, da bi vlada lahko čimprej sprejela ustrezne ukrepe tudi na tem področju. Prvi človek francoske vlade hkrati meni, da bi morala biti nova vlada »vlada vseh Francozov«, obenem pa je povedal, da je »v prvem krogu ni volila kar polovica Francozov«. Napovedal je tudi, »da se bo v prihodnjem tednu, če le mogoče, srečal s kanclerjem Helmutom Kohlom. (AFP) BERLIN - Nekdanja Nemška demokratična republika se bo od četrtka naprej spoprijemala z enim od svojih največjih socialnih konfliktov v zadnjih šestdesetih letih. Tisoči kovinarjev in žele-zarjev bodo organizirali opozorilne stavke in zahtevali zvišanja plač. Kovinarski sindikat, ki namerava pozvati tudi na splošno stavko na celotnem območju, zahteva 26 - odstotno povečanje plač s 1. aprilom za delavce v kovinarstvu in energetiki v vzhodnem delu dežele, s čimer bi njihove plače dosegle raven 82 odstotkov plač na zahodu. Z dejanjem brez prece-densa v nemški povojni zgodovini je vodstvo panoge, ki zaposluje 400.000 delavcev, odpovedalo kolektivno pogodbo konec februarja s trditvijo, da vodi podjetja v propad. Predlaga pa samo 9-odstotno povečanje. V sredo so železarji z vzhoda dežele (20.000 zaposlenih) sledili temu primeru in razveljavili podoben dogovor, po katerem naj bi dobili 21 -odstotno zvišanje, s katerim bi dosegli 80 odstotkov plače na zahodu dežele. Sindikat kovinarjev se boji, da utegnejo te odpovedi povzročiti plaz, ki se bo razširil tudi na zahodu. Sindikat se bori za uresničitev obljube, da se bodo plače na vzhodu in na zahodu Nemčije izenačile v letu 1994. Prilagajanje je bilo obljubljeno ob navdušenju nad politično združitvijo, danes pa je že čutiti željo po odlogu zaradi ogro- mne cene, ki jo terja obnova nekdanje DDR. »Lahko rečemo, da je to naša največja bitka od leta 1984,« ocenjuje predstavnik kovinarskega sindikata Juergen Dzud-zek. Tedaj je namreč najmočnejši sindikat te dejavnosti v Evropi dosegel 35 delovnih ur na teden v zahodnonemški kovinarski industriji. Sindikalna konfederacija DGB namerava 24. aprila organizirati podporne manifestacije v osmih velikih mestih na vzhodu in zahodu države. Socialni konflikt je za kovinarski sindikat zelo tvegan. »Zvišanje plač za 26 odstotkov utegne potegniti za sabo množična odpuščanja v kovinarstvu,« ocenjujejo na berlinskem inštitutu za konjunkturo DIW in dodajajo, da izenačitve še dolgo ne bo mogoče uresničiti. Drugi strokovnjaki pa poudarjajo, da so stroški za plače v kovinarstvu najvišji na zahodu. Delodajalci se zavedajo, kako močno je družbo prizadelo prilagajanje tržnemu gospodarstvu in izguba vzhodnih trgov, kjer so imeli večino svojih kupcev. Do velikih zvišanj plač je prišlo leta 1991, ko se še nihče ni dobro zavedal katastrofalnega stanja vzhodno- nemškega gospodarstva. Mobilizacijski poskusi kovinarskega sindikata utegnejo spodleteti, saj v nekdanji DDR ni tradicije socialnega boja, saj je šestdeset let poznala samo nacistično diktaturo in komunistični totali®' rižem. Po mnenju analitikov bi se lahko zgodilo, da člani svojega sindikata ne bodo podprli. SpriC° brezposelnosti, ki dosega že 30 odstotkov aktivnega prebivalstva, bo odslej najbrž čedalje več vzhodnih Nemcev raje počakalo z izenačevanje® plač v zameno za zagotovljeno delovno mesto. Država bo vrnila, kar so vzeli nacisti in komunisti BONN - Nemška vlada se je v sredo odločila, da bo povrnila škodo nekdanjim lastnikom na območju prejšnje Nemške demokratične republike, ki so jih razlastili bodisi nacisti ali pa komunistični režim. Pri pri tem bodo vzeli za izhodišče ceno njihovega premoženja v tridesetih letih. Zakonski predlog, ki ga je ministrski svet potrdil, predvideva, da bodo odškodnine obračunavali za podjetja po cenah iz leta 1935 in za kmetijska zemljišča, poslopja in zazidalna zemljišča po cenah iz istega leta, povečanih za 1, 3-krat. Nacisti so v tridesetih letih razlastili večino nemških Zidov. Od začetka petdesetih let pa je vzhodnonemški komunistični režim zaplenil premoženje več milijonom Nemcev, namreč tistim, ki so pobegnili na Zahod, preden je bila država razdeljena. Kljub vsemu pa bo dobila odškodnino le manjšina razlaščenih oseb. Sporazum o nemški združitvi v bistvu določa, da bo imela prednost restitucija dobrin. Ta stavek pa je se vedno zelo kontroverzen, kajti štejejo ga za enega izmed poglavitnih ovir za naložbe v vzhodno Nemčijo, saj se gospodarstveniki bojijo, da bi jih pozneje prizadela zahteva po restituciji. Zakonski projekt, ki so ga sprejeli v sredo, določa, da bodo osebe, ki jim bo vrnjeno premoženje, morale plačati davek, namenjen za financiranje gradnje novih stanovanj v vzhodni Nemčiji. Ta davek pa bo izračunan v skladu s sedanjimi cenami nepremičnin. (AFP) SVET Četrtek, 1. aprila 1993 ISTRA - SLOVENIJA / POGOVOR S PREDSEDNIKOM IDS NOVICE »Naredili bomo vse, kor je v naših močeh, do bi turisti čim manj čutili mejo med državama« Predsednik IDS Ivan Jakovčič (Foto: Romeo Ibriševič) Darko Pavicič V Istri se ta hip pripravljajo na prevzem oblasti na ravni občin in županij. Istarski demokratski sabor je z več kot 70 odstotki glasov volil-cev dobil več, kot je pričakoval. Ta zmaga mu je vsaj za zdaj omogočila, da se kot zmagovalec Pogovarja s predsednikom Tudmanom in po- jasni svojo vizijo prihodnosti Istre, ki je predsednik menda ne sprejema. Ali niso na primer stališča IDS do Slovenije drugačna kot kasneje izpeljana sploSna stališča? Sicer pa so ideesov-ci Ze lani zahtevali, naj prepustijo vprašanja, ki zadevajo Istro in Slovenijo, njim, ne pa dekre- tom, s katerimi v Zagrebu skuSajo ta vprašanja reševati brez kakršnekoli občutljivosti. O današnjih stališčih IDS do Slovenije in do Zagreba govori Ivan Nino Jakovčič, predsednik stranke. Kako v IDS trenutno ocenjujete odnose s Slovenijo? To je odnos dveh novonastalih držav, ki sta se kljub vsemu obrnili vase, namesto da bi se odprli k sosedom. Moram povedati, da je Slovenija večkrat pokazala preveč egoizma v odnosu do Hrvaške, kar nikakor ni dobro za prihodnost teh odnosov. Vse to namreč poteka na hrbtih državljanov, zlasti Se v obmejnem pasu. Spektakularne izjave in napihovanje posameznih »primerov«, kot so Cafa ar, meja v Medimurju, Piranski zaliv, ne prispevajo k izboljšanju odnosov, ampak jih samo zapletajo. Mislim, da so danes ti odnosi obremenjeni z nekaterimi nepotrebnimi hipotekami s slovenske strani, kot je na primer gradnja mej- nih prehodov. Kakšen je položaj v obmejnih predelih Hrvaške in Slovenije v Istri? Prav v tem, kar vam pripovedujem: obremenjenost s temi mejnimi prehodi. Mislim, da ni nikakršnih napetosti ali zaostrenih odnosov med hrvaškim in slovenskim delom Istre. Nasprotno, obstaja velika želja po sodelovanju, po nadaljevanju sodelovanja, od gospodarskega in kulturnega do varovanja človekove okolice. Kaj je s starimi spori? Izola, slovenski vikendi, turisti... Kar zadeva izolsko bolnišnico, hrvaška stran ni pokazala dovolj razumevanja za naše težave. Tudi mi smo se odločili, da bomo na ravni istrske županije, ne glede na vse drugo, ustanovili svoj solidarnostni sklad, ker je zdravljenje v Sloveniji drago. V ta sklad bodo vplačevale vse občine in mesta v Istri, da bi lahko prebivalcem iz Buj in Buzeta ter njune okolice omogočili zdravljenje v izolski bolnišnici. Z vikendi bi morali ravnati tako kot v primeru lastništva državljanov drugih držav. Istrska obala je ena najlepših obal na Mediteranu in normalno je, da bo tisti, ki bo hotel imeli vikend tukaj, plačal nekoliko več. Tak je pač zakon ponudbe in povpraševanja. Kako ste pred to turistično sezono nameravali rešiti prehod meje med Slovenijo in Hrvaško? Ali bo potrebno čakati cele ure, kot se je dogajalo lani ob konicah? Vprašanje mejnih prehodov je za nas prava tragedija. Prepričani smo, da je mejni prehod na Dragonji zares sramota in žalitev, prav tako oba prehoda v Rupi in na Pasjaku. Ne bomo se nehali zavzemati, da bi te prehode čimprej odpravili, zlasti zaradi italijanske manjšine, ki je s tem razdeljena na dva dela. Lahko namreč pride do asimilacije italijanske manjšine, zlasti v Sloveniji. Na žalost bomo zdaj uredili mejne prehode, ker smo k temu prisiljeni, in to zelo kmalu, za to turistično sezono. Prepričani smo, da bi bilo mogoče narediti en sam prehod, da gostov ne bi zadrževali dvakrat. A zdi se, da to ni sprejemljivo. Nočemo rušiti meje, radi pa bi tujcem čimbolj prišli nasproti, saj se bodo ustvarjale kilometrske kolone, zlasti na Dragonji, kar je vsekakor antipropaganda za turizem. Kako mislite v prihodnje reševati vprašanja s Slovenijo? Ali bodo za tisto, kar zadeva Istro, vprašali IDS ali pa bodo poslušali napotke iz Zagreba? IDS bo še naprej poskušala uveljaviti svoje predloge, kar zadeva prihodnost Istre. Pri volil-cih imamo za to dovolj podpore. Kar zadeva hrvaški del Istre, bomo sodelovali s centrom v Zagrebu. Skupaj bomo reševali probleme, da bi se bolje razumeli. Vseeno pa bomo o prihodnosti Istre najprej odločali v Istri in Istrani, ne pa kdo drug. Nobena direktiva, ki prebivalcem Istre ne ustreza, pri nas ne bo sprejeta. Ali se ne bo vaša stranka prav v stiku s Slovenijo spoprijela s svojo programsko nalogo - regionalizmom? Strankarski stiki s Slovenijo so bili tesnejši lani. Zaradi volitev in zaradi organiziranja županije so zdaj v ozadju, čeprav v kratkem pričakujemo sestanek z LDS. S to stranko smo pravkar podpisali izjavo, da se bomo borili za Istro kot za regijo brez meja, za kar smo se dogovorili že sredi lanskega leta v Izo- li. Seveda je treba reči, da se oblast v Sloveniji veliko uspešneje giblje v odnosih center - periferija, kot se to dogaja na Hrvaškem, kjer je vse centralizirano. LDS je stranka, ki je očitno pripravljena glede Istre omogočiti velike koncesije za sodelovanje s hrvaškim delom Istre. Kar zadeva Istrski demokratski zbor (IDZ), gre za zelo mlado stranko, eno med zadnjimi, ki so se registrirale v Sloveniji, njeni rezultati na minulih volitvah pa so bili skromni. Osebno pričakujem, da se bo prav zaradi naše velike zmage na Hrvaškem po načelu političnega ogledala del te zmage zagotovo prenesel tudi v Slovenijo. Treba pa je vedeti, da imata LDS in SDP v slovenskem delu veliko večjo afiniteto do istrskih problemov, tako da IDZ ne more uspeti tako kot IDS, se pravi, kot edini verodostojni razlagalec istrske problematike. V vseh teh zapletih med Slovenijo, Hrvaško in Italijo predvidevam, da bodo naslednji meseci v zvezi z Istro prinesli veliko novosti, saj bo o tem tekla beseda tudi na mednarodnih forumih, ko bodo prišli na vrsto osimski in vsi drugi sporazumi, ki jih bodo morale doseči vse tri države. Madžarska zanika novico o uvedbi vizumov za ZRJ BEOGRAD - Osrednji beograjski dnevnik Politika je objavil neuradno novico, da bo Madžarska že čez nekaj dni uvedla vizume za vse državljane ZR Jugoslavije. Madžarsko veleposlaništvo v Beogradu je novico takoj zanikalo. (STA) Vojno v nekdanji Jugoslaviji so načrtovale velike sile ZAGREB - Po trditvah Lyndona Larouchea, ameriškega ekonomista in politika, je »uporaba jugoslovanske vojske le del načrta za destabilizacijo južnega krila zveze Nato«, »Nova svetovna ureditev je dolgoročni masonski načrt britanskih prostozidarjev, zamisel pa najdemo tudi v dokumentih, shranjenih v Masonski knjižnici v VVashingtonu,« je povedal La-rouche v enem svojih zadnjih intervjujev. (STA) Varčevalci ne zaupajo več Dafiment banki BEOGRAD - Včeraj je že osmič prišlo do pretepa med varnostniki Dafiment banke in varčevalci, ki so hoteli iz banke za vsako ceno dvigniti svoj denar, saj po begu »gazda Jezde« zasebnemu bančništvu ne zaupajo več. Lastnica Dafiment banke je povedala, da so varčevalci v zadnjih desetih dneh iz banke dvignili več kot 350 milijonov nemških mark, zato je zdaj bančna blagajna prazna. Da je panika zajela tudi samozavestno Dafino, kažejo njene izjave, v katerih miri ljudstvo, njihovo početje pa označuje kot napad nanjo in na celotno Srbijo. (2. R., Foto: MERLIN) Katarsko-romunsko naftno sodelovanje BUKAREŠTA - Na obisku v Romuniji se je mudil katarski zunanji minister šejk Hamad al-Thani. Z romunskim zunanjim ministrom Teodorjem Mele-scanujem sta se pogovarjala o sodelovanju pri predelavi nafte. Podatkov o obsegu sodelovanja po sporazumu, ki sta ga podpisala zunanja ministra, še ni. Ze prihodnji mesec bodo Romuni na izpopolnjevanje v Katar poslali posebno skupino svojih strokovnjakov. (Reuter) HRVAŠKA / UNPROFOR V zagrebškem oporišču modrih čelad še vedno niso odstranili vseh min, ki jih je za seboj pustila JNA Logistični center Unproforja bi utegnil postati največje oporišče modrih čelad na Balkanu Alaister Livingston, civilni poveljnik Unproforjevega oporišča v Zagrebu (Vse foto: Miloš Ekar) ZAGREB - Ge drži domneva, da bodo modre Čelade še lep čas ostale na Hrvaškem in v Bosni, bar se zdi glede odločitve hrvaške vlade ter VS ZN (polletno pogojno podaljšanje mandata modrim Čeladam oziroma trimesečno podaljšanje mandata, bi ga je sprejel VS) in razvoj dogodkov (pomanjkljivo uresničevanje prvotnih načrtov o vračanju Pregnancev in vzpostavitev civilnih oblasti v skladu s predvojnim razmerjem srbskega in hrvaške- ga prebivalstva ter nadaljevanje spopadov v BiH) verjetno, bo sedanje največje oporišče mednarodnih mirovnih enot na zagrebškem letališču Plešo kmalu postalo pretesno za vse številnejše prebivalce z vseh koncev sveta. Na delu letališča, ki ga je nekdaj zasedalo poveljstvo vojnega letalstva JLA, so se aprila lani, potem ko je VS ZN sprejel resolucijo 749/92, začeli naseljevati prvi pripadniki modrih čelad. Obmo- čje, ki še danes ni povsem varno, saj hrvaška vojska še vedno ni uspela odstraniti vseh min, nam je povedal prijazni civilni upravitelj oporišča Alaister James Butchard Livingston, obsega nekaj manj kot 53 hektarov. Stavbe in infrastruktura, ki jih je JLA opremila v petdesetih in šestdesetih letih, pa so bile namenjene vsaj za polovico manjši posadki od sedanje. Jugoslovanska vojska je imela tu približno sedemsto ljudi, zdaj pa jih v oporišču prebiva že več kot dva tisoč. Zato mora precejšen del vojakov spati kar v šotorih, kar je še zlasti neprijetno pozimi. Celo razvite Evropejce (v oporišču so poleg Francozov še Nizozemci, Norvežani in Britanci) je zato silno navdušil sistem centralnega ogrevanja šotorov, ki so ga prvič videli v Mashu, ameriški mobilni vojaški bolnišnici, ki se je v opuščenem hangarju za vojaška letala naselila lani novembra. Opremo za Mash so Američani pripeljali iz Nemčije, odkoder je tudi večina osebja in odkoder vsak teden dobivajo tudi vsa potrebna zdravila in drug sanitetni material. »Bolnišnica lahko sprejme šestdeset pacientov,« nam je o delovanju Ma-sha in njegovih zmogljivostih povedal tiskovni predstavnik major Ken Fugett, »in hkrati lahko opravi štiri operacijske posege.« Trenutno imajo v Mashu le štiri bolnike. Večji del prebivalcev oporišča, skoraj osemde- set odstotkov, so pripadniki francoskega logističnega bataljona, ki skrbi za vzdrževanje Unproforjevega voznega parka in za organiziranje konvojev s človekoljubno pomočjo, ki zdaj odhajajo predvsem v Bosno. Z letališča Plešo letijo v Sarajevo tudi transportna letala in helikopterji (za največje pošiljke uporabljajo ruska transportna letala in helikopterje, saj so najbolj zmogljivi in obenem tudi najbolj poceni), ki tja odvažajo človekoljubno pomoč, nazaj pa poškodovana vozila, ranjence in vojake, ki jim je potekla polletna pogodba za službo v ZN. Kljub učinkoviti in racionalni vojaški organizaciji pa narava njihovega poslanstva vodstvu in osebju oporišča nalagata, da se v marsikateri zagati znajdejo, kot vedo in znajo. »Dena- rja nimamo na pretek,« pravi Alaister Livingston, »poleg tega pa tudi ne vemo natančno, koliko časa bomo tu še ostali, zato so naši načrti in dejavnosti pač razdeljeni na kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne ukrepe, torej take, ki jih bo še treba uresničiti v skladu z odločitvami ZN o trajanju mandata modrih čelad na Hrvaškem in v Bosni. Med prvimi od omenjenih nalog pa je vedno postavljeno razminiranje področja. Za to so poskr- beli hrvaški vojaki, nekaj so jih mine ubile in nekaj je bilo ranjenih, toda celotno območje še vedno ni povsem razminirano, zato obiskovalcem najprej svetujejo, naj nikar ne hodijo po terenu, kjer bi še lahko bila kakšna mina. Povoljnjk francoske vzdrževalne enote Ruiz pred uničenimi tovornjaki "ZN Ruska vojaka sta zadovoljna z oskrbo v Mashu MAKEDONIJA / PRIZNANJE Za opozicijo začasno ime ni sprejemljivo Biserka Povse-Tasič / Skopje SKOPJE - Ali se je petnajstmesečni boj nekdanje najjužnejše jugoslovanske republike za njeno širše mednarodno priznanje vendarle prevesil v poslednji, deveti krog? Ze večkrat je kazalo, da bo konec odlaganju sprejema Makedonije v OZN, včeraj pa je bilo videti, da se bo 30. marec zapisal kot pomembna prelomnica. Makedonski mediji so drugače kot doslej, ko so se sklicevali na grške informacije in tuje agencije, namreč napovedali, da utegne VS razpravljati o sprejemu resolucije glede članstva republike pod začasnim imenom. Po mesecu molčečnosti je vlada izdala sporočilo za javnost, gledalce osrednje makedonske televizije je sinoči nagovoril predsednik republike Kiro Gligorov, poslanci sobranja pa so se zadnji dan marca znašli pred doslej prav gotovo najtežjo sejo sobranja. Premier Crvenkovski je v ekspozeju razkril temeljni vzrok molčečnosti makedonskih diplomatov. Niso namreč želeli izdati sosednjim pogajalcem svojih namer, a jim je očitno vseeno malce spodletelo. Grška vlada je namreč v torek po seji kabineta sporočila, da sprejema resolucijo, oziroma je privolila v sprejem Makedonije pod začasnim imenom. Ze danes pa Makedonija in Grčija bijeta novo diplomatsko bitko: na posvetovalnem sestanku o makedonski zadevi je namreč VS skle- nil, da resolucija še ni dozorela za sprejem in predajo v roke generalni skupščini. Atene si zdaj namreč prizadevajo preprečiti nadaljnjo uporabo makedonskih državnih znamenj, in sicer še posebej zastave s šestnajstkra-ko zvezdo Virginio, ki po grškem zgodovinopisju pripada helenistični preteklosti. Makedonskemu občestvu na dan parlamentarne razprave o dosedanjih dejavnostih vlade za sprejem republike v svetovno organizacijo preostane le še to, da razmisli o tem, ali ga je državno vodstvo resnično izdalo, in to s sprejetjem nedopustnega kompromisa, kot trdi opozicija, ali ga je z dovoljenim diplomatskim popuščanjem pripeljalo pred glavni vhod svetovne družine narodov? Predsednik Gligorov meni, da bi Makedonija s članstvom v OZN prvič v svoji zgodovini prevzela lastno usodo v svoje roke, zato je po njegovem sprejemljiv kompromis, ki ne posega niti v ime niti v ustavo države, temveč le sprejema »smešno formulo, ki je plod stvarnosti, ki ji pripadamo«. Po sprejemu v svetovno organizacijo naj bi se makedonska delegacija le dva meseca imenovala delegacija nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, a republika naj bi v teh 62 dneh ob posredništvu Vancea in Owna (brez obvezujoče mednarodne arbitraže) reševala sporna vprašanja z grško sosedo. NOVICE SLOVENSKA ZUNANJA POLITIKA PARLAMENT / PRORAČUNSKA RAZPRAVA Peterle in Drnovšek o združitvi strank LJUBLJANA - Danes se bosta na gradu Strmol za zaprtimi vrati sestala predsednika Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle in Liberalno-de-mokratske stranke Janez Drnovšek ter se pogovarjala o možnostih za združitev obeh strank. Poznavalci razmer v obeh strankah ocenjujejo, da sta oba predsednika enotnega mnenja, da bi združitev SKD in LDS prispevala k »nadaljnji stabilizaciji slovenskega političnega prostora in k učvrstitvi pozicij vlade«. Kot zatrjujejo naši viri, bosta prvaka podpisala Preliminarni protokol o združevanju. Ta predvideva, da bo združitveni kongres 30. aprila. Te sicer presenetljive novice včeraj niso želeli uradno komentirati v nobenih od obeh strank. Iz kršCansko-demokratske-ga tabora pa prihajajo vesti, da so občinski odbori stranke pričeli prestopati v vrste Podobnikove SLS. Opazovalci ocenjujejo, da je treba dogovor Peterleta in Drnovška razumeti kot reakcijo na napoved o združitvi Jelinčičeve Slovenske nacionalne in Za-kljeve Socialistične stranke v enotno Nacionalno-sotialisticno stranko Slovenije (NSSS). (D.S.) Zveza častnikov Slovenije na obisku pri Rigelniku LJUBLJANA - Predsednik državnega zbora Republike Slovenije mag. Herman Rigelnik je včeraj sprejel delegacijo Zveze Častnikov Slovenije. Gostje so predsednika Rigelnika seznanili z njihovo organizacijo, številom članstva in z aktualnimi nalogami ter podrobno predstavili program dela v letošnjem letu. Izrazili so tudi pripravljenost, da bi s svojimi strokovnjaki sodelovali pri pripravi zakonskih aktov z njihovega delovnega področja v delovnih telesih državnega zbora Republike Slovenije. (N. S.) Obrambno načrtovanje LJUBLJANA - Seminar Obrambno načrtovanje v parlamentarni demokraciji, ki ga organizira posebni komite Foruma KVSE za varnostno sodelovanje, bo na Dunaju od 3. marca do 2. aprila. Iz slovenskega ministrstva za obrambo sodelujeta državni sekretar Franci Žnidaršič in dr. Jože Zagožen, direktor uprave za logistiko. (N. S.) Demanti Petra Zupana LJUBLJANA - Včeraj smo v našem listu v članku Mirana J. Lesjaka Vsi ministrovi ljudje objavili tudi trditev, da je Peter Zupan zaradi nestrinjanja z načelnikom RSTO generalmajorjem Janezom Slaparjem hotel odstopiti. Ta trditev po besedah Petra Zupana ni točna, »ker pri konceptu organiziranja TO in njene logistične podpore med načelnikom štaba in načelnikom zalednega oddelka ni prihajalo do nesoglasij. Vzrok mojega imenovanja za načelnika Oddelka materialne oskrbe ni tu, temveč v reorganizaciji logistične podpore v MORS,« pojasnjuje Peter Zupan. Marec je bil živahen in uspešen mesec Predvsem prizadevanja za dobrososedske odnose Preoplimistična ocena menjave s tujino Evropska banko za obnovo in razvoj zahteva podvojitev cen elektrike Lojze Peterle (Foto:Aleš Pavletič / TRIO) Boštjan Lajovic LJUBLJANA - »Za nami je živahen mesec,« je na včerajšnji redni tiskovni konferenci zunanjega ministrstva dejal minister Lojze Peterle, ko je ocenjeval delo v minulem mesecu. V skladu z načrtom, ki so si ga zastavili, so si prizadevali predvsem za dobre odnose s sosedi, kar je »v Evropi naletelo na dobre odzive«. Slovenija je imela stike z vsemi sosedi: naše in hrvaške strokovne skupine so nadaljevale delo, pogovarjali so se z Madžari in Avstrijci. Prav tako sta se slovenska in italijanska pogajalska skupina srečali v Rimu. Minister Peterle je uvodoma še povedal, da je tik pred dokončno ureditvijo pravno nasledstvo odnosov nekdanje Jugoslavije in Nemčije, saj bo Slovenija v kratkem nasledila 36 pogodb s to državo. Kot uspešen primer zunanjepolitičnega sodelovanja pa je navedel nedavni obisk v Iranu, kjer so Slovenijo sprejeli zelo resno, posledice pa so konkretne: Iran je tovarni Litostroj že poravnal precejšnje dolgove. Slovenija želi imeti vidno mesto tudi v Sredneje-vropski pobudi (SEP), ki vse bolj pridobiva na pomenu, zato so aktivno sodelovali na sestanku v Budimpešti. Nasploh se Slovenija dejavno vključuje v mednarodna prizadevanja za ustavitev vojne v nekdanji Jugoslaviji, zato bo v prihodnjih dneh predstavila svoj predlog za učinkovito uresničitev naCrta, ki sta ga pripravila lord Owen in Cyrus Vanče. »Kar se tiče Sveta Evrope in italijanskega nasprotovanja našemu sprejemu, se nimamo Česa bati, saj imamo stvari urejene,« je dejal Peterle, Sporočil je, da 5. aprila s predsednikom vlade Drnovškom odhajata v Bruselj, kjer naj bi podpisali tri sporazume, s katerimi bomo bliže vključevanju v Evropsko skupnost. Velik del prizadevanj je veljal odpravi embarga za nakup orožja, ki ga je varnostni svet OZN sprejel daljnega leta 1991, od takrat pa so razmere pri nas seveda bistveno drugačne. Državni sekretar Ignac Golob je odzive na našo pobudo ocenil za zadovoljive. Peter Toš, koordinator pogajanj s Hrvati, je napovedal skorajšnje srečanje strokovnjakov za pravosodje, minister Kračun pa se bo s hrvaškim kolegom pogovarjal o poslovanju bank in zavarovalnic, plačilnem prometu in tudi o JE Krško. Pripravljeni sta tudi konvenciji o socialni varnosti in sporazum o maloobmejnem prometu. LJUBLJANA - Med parlamentarnimi odbori, ki so začeli s proračunsko razpravo, je tudi odbor za gospodarstvo. Ta je s splošno razpravo o proračunskem memorandumu začel včeraj, potem ko je minister za ekonomske odnose in razvoj Davorin KraCun elanom predstavil ekonomski program, v katerem vlada uresničuje gospodarsko politiko prev-sem s proračunom. V razpravi so elani gospodarskega odbora menili, da bi morali dobiti memoran- Alenka L. Jakomin dum veliko pred proračunom in da je ocena trgovinske menjave s tujino preoptimisticna. Opozarjali so na previdnost pri zadolževanju. Predsednik odbora Feri Horvat je predlagal, da bi bila celotna javna poraba (različni skladi, ki jih je vsak dan vec) pod okriljem ministrstva za finance, in opozoril na »skladomanijo«. Slišati je bilo tudi, da je v memorandumu predvidenih premalo spodbud za izvoznike, da bi morala država zagotoviti učinkovitejše pobiranje davkov, da Slovenija nima strategije tujih naložb in da je potrebna čimprejšnja sklenitev socialnega pakta. Franc Avberšek je opozoril na vprašljivo oskrbo z električno energijo in menil, da bi morala vlada to področje urejati s tržno ceno. Ob tem je minister za gospodarske dejavnosti Maks Tajnikar povedal, da je Evropska banka za obnovo in razvoj zahtevala podvojitev cene električne energije. Eden od elanov odbora je predlagal financiranje proračuna brez zadolževanja, vendar je minister Tajnikar imel pri tem pomisleke, saj, kot je dejal, prav primanjkljaj spodbuja gospodarsko rast. Člani kreditno-mone-tamega odbora, ki so včeraj popoldan prav tako nadaljevali z začeto ponedeljkovo razpravo, se se tokrat lotili posameznih postavk po ministrstvih. Pri proračunskih odhodkih so ugotovili, da ena od postavk pri plačah v državnem zboru ne upošteva že sprejetega 20-od-stotnega znižanja. Zato so od ministrstva za finance zahtevali, da do petka pripravi nov izračun, ostanek pri funkcijskih dodatkih pa se bo prerazdelil v amortizacijo. Davorin Kračun (Foto TRIO)) FINANCIAL TIMES O SLOVENIJI Bančništvo in turizem To bi lahko bila osnova za preoblikovanje gospodarstva Andreja Rednak LJUBLJANA - Ugledni londonski poslovni Časopis Financial Times je v torek bralcem prinesel (že drugo) štiristran-sko prilogo o Republiki Sloveniji, »državi, ki še Čuti posledice odcepitve od Jugoslavije in vojne, vendar pa ji je neodvisnost prinesla priložnost, da zgradi odprto tržno gospodarstvo in demokratične inštitucije«. Novinarja Financial Timesa Anthony Robinson in Laura Silber sta se pogovarjala s predsednikom Milanom Kučanom o tem, da je imela Slovenija sreCo, da se je izognila balkanskemu kotlu, predvsem pa sta se posvetila našemu gospodarstvu. V prilogi lahko preberemo statistične podatke oziroma kazalce Banke Slovenije o slovenskem gospodarstvu, mnenja Franceta Arharja in Jožeta Mencingerja o tem, da je nujno ohraniti trdno valuto in nizko inflacijo ter povečati izvoz. Govora je o zakonu o privatizaciji podjetij in o bančnih reformah; predvsem zadnje bodo pac morali financirati v glavnem davkoplačevalci. Finančni minister Mitja Gaspari in direktor Ljubljanske banke Marko Volje (imenujejo ga »mednarodno izkušen bančnik«) sta predstavila naš banCni sistem, kjer prevladuje le ena banka. Finančni minister se zavzema za to, da bi imeli v prihodnje kakih pet enako moCnih bank, ki bi med seboj tekmovale. V članku je izpostavljeno, da bi bančništvo in turizem lahko bili tisti dejavnosti, ki bosta temelj za transformacijo gospodarstva. Precej prostora je posvečenega turizmu in uspešnim podjetjem; predstavili so se Pivovarna Laško, Gorenje (»izvoznik par exellence«) in Lek (v članku z naslovom Kapitalizem je grenka pilula). Bohinjsko jezero in okolico avtorja primerjata s Švico, »cene pa so za 30 odstotkov nižje kot v sosednji Avstriji«. Glavna prioriteta je pripeljati nazaj turiste, ki so nekoč Slovenijo kar preplavljati. Novinarja sta inter-vjuvala tudi »prvega ministra Janeza Drnovška, tiho govorečega poliglota«, ki je pojasnjeval, da Evropejci ne ločijo Slovenije od Slovaške in celo od Slavonije ne, kar bi bilo še pomembneje. Drnovšek evropske bralce tudi pouCi, da njegova vlada mora početi nepriljubljene stvari, kot je denimo znižanje realnih plač. Priloga torej poleg kazalcev o slovenskem gospodarstvu prinaša precej optimistično sliko dvomilijonske države, »katere prednosti so moCna valuta, kvalificirana delovna sila, kompetentna ekipa reformatorjev v ključnih ministrstvih in inštitucijah -in politični razred s skromnimi voditelji in realističnimi cilji«. JEZIK / RESNA SKRB ZA SLOVENŠČINO »Ni še demokrat, kdor švedra po slovenščini« Predsednik Milan Kučan sprejel delegacijo slavističnega društva - O jeziku tudi v državnem zboru LJUBLJANA - Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je vCeraj sprejel delegacijo Slavističnega društva Slovenije, ki jo je vodil predsednik France Novak. Delegacija, v kateri sta bila še Breda Pogorelec (za sekcijo Slovenščina v javnosti) in Matjaž Kmecl je opozorila na neustrezen odnos ustanov, medijev in ljudi nasploh do »slovenščine kot zdaj državnega uradnega in javnega jezika«, ki je hkrati razpoznavni znak naše narodne in državne identitete. Predstavniki slavističnega društva so predsednika in slovensko javnost opozorili na dej- Tone D. Vrhovnik stvo, da je demokracija lahko pojmovana tudi kot osnova za novo razpuščenost v jeziku, Kmecl pa ja citiral misel Otona Zupančiča, da je jezik »posoda vse zgodovine«. Poprosili so za nasvet pri naslednjih projektih Slavističnega društva: pobudah za parlamentarno razpravo in zakonsko ureditev slovenščine v državnih, gospodarskih in diplomatskih ustanovah (posebna težava je seveda šolstvo), ustrezno kvalificiran nadzor (»inšpekcijsko službo«), ustanovitev poklicnih servisov jezikovne kulture ter skrb za slovenščino v zamejstvu. Milan KuCan je delegaciji povedal, da se je tudi sam na podelitvi univerzitetnih Prešernovih nagrad zavzel za rešitev jezikovnih vprašanj, saj »nacionalna zavest deluje skoraj samo proti srbizaciji, na druge vplive pa se ne ozira«. Delegaciji je obljubil, da bo državljansko pobudo posredoval Hermanu Rigelniku in predlagal razpravo o slovenščini v državnem zboru. Predlagal pa je tudi, da se delegacija Slavističnega društva na predsedstvu republike sestane tudi s predstavniki Slovenske akademije, saj »problematika potrebuje avtoritativno podporo«. ZUNAJ PARLAMENTARCI / VPLIVNOST Odslej imamo tudi parlament v senci, ker se poslanci oddaljujejo od volilcev LIPICA - Tu so se včeraj popoldne na pobudo stranke Zveze za Primorsko na prvem sestanku zbrati predstavniki slovenskih zunajparlamentarnih strank. Udeležilo se ga je 11 od 17 strank, ker ne morejo vplivati na parlamentarne odločitve slovenske skupščine, Čeprav so to že od volitev decembra lani zaman poskušale doseči. Konec koncev so zunajparlamentarne stranke odgovorne približno eni Četrtini slovenskih volilcev, ki so jim zaupali svoje glasove. Na sestanku so ugotoviti, da je takšna koordinacija vsekakor koristna in potrebna. Predlagali so ustanovi- Vojko Cuder tev nekakšnega ljudskega parlamenta ati parlamenta v senci, ki bi prek javnih občil sprožal pobude poslancem v parlamentu. Ugotovili so, da se ti na žalost vse bolj oddaljujejo od ljudstva in da se med njimi bije predvsem in samo boj za strankarske interese. Nanizati so celo vrsto vprašanj, ki bi jih zunajparlamentarne stranke morale s svojimi pobudami urejati. Izpostavili so urejanje temeljne zakonodaje, predvsem volilne, vprašanje šolstva in izobraževanja, obrambe, notranje in zuna- nje politike, gospodarstva in ukrepov v zvezi z njim. Ostro so nastopiti proti nediplomatski drži slovenske delegacije v Rimu na zadnjih pogajanjih. Menili so, da bi morali Slovenci pogajanja končati, saj lahko, takšna kot so, spodbujajo tudi druge sosede (Avstrijce, Hrvate). Strinjati so se z ustanovitvijo zunajparlamentarne »krovne« organizacije, ki bi skrbela za skupno vplivanje, organizacijo sestankov in njihovo vsebino. Sestajati naj bi se vsake tri mesece, vedno v drugem kraju. Prvi sestanek parlamenta v senci naj bi bil Cez mesec dni v Ljubljani. PERENNIA / USTANOVNI ZBOR Neprofiten sklad za človekove vrednote Na ustanovnem zboru izvolili vodstvo - Predsednik A. Umek LJUBLJANA - Perennia (v latinščini trajnost) je ime sklada, ki so ga elani pripravljalnega odbora ustanoviti, da bi obnavljal in pospeševal spoštovanje človekovih trajnih vrednot. Dr. Lovro Sturm, novoizvoljeni elan sveta sklada, je v uvodu povedal, da je sklad nepolitično in nepridobitniško združenje posameznikov, povsem neodvisno od dnevne politike, ki bo do sprejema ustreznega zakona organizirano kot društvo. Dr. Anton Stres, prav tako elan sveta sklada, je ugotovil, da se sklad poraja iz zavesti moralne krize, v kateri se nahaja naša država po 40 letih totalitarizma, ki je preprečeval vsako duhovno poglabljanje državljanov. Zato si bo sklad s Margareta Jarc svojim delovanjem prizadeval pospeševati skladen gmotni in duhovni razvoj ljudi. Zavzemal se bo za socialno usmerjeno tržno gospodarstvo in visoko stopnjo poslovne morale, vestnosti in poštenja, za pospeševanje osebne odgovornosti, za pluralizem v politiki, javnih glasilih in šolstvu, za nepristransko javno obveščanje, za ohranjanje naravne in kulturne dediščine ipd. Poseben poudarek velja doslednemu spoštovanju in uveljavljanju etičnih načel na vseh področjih družbenega življenja. Dr. Rajko Pirnat, podpredsednik Perennie, je predstavil poslovnik in pravila za delovanje skla- da. Njegov najvišji organ bo občni zbor vseh elanov, ki bo tudi volil ostale organe. Upravni odbor bo opravljal tekoče naloge, imeti pa bodo tudi odbor donatorjev. Predsednik sklada je dr. Andrej Umek. Ustanovni zbor fondacije (Foto Aleks Stražar /TRIO) r SPOROČILO ZA JAVNOST MINISTRSTVA ZA OBRAMBO Ministrstvo za obrambo sporoča, da bo odkup vojaških stanovanj za vse vlagatelje zahtevkov, ki so predložili popolno dokumentacijo, nemoteno potekal. Dosedaj je bilo podanih 3080 zahtevkov za odkup, od katerih je podpisana že več kot tretjina pogodb za odkup vojaških stanovanj. Odkar se je začel odkup stanovanj nekdanje JLA, se v javnosti pojavljajo nejasnosti glede tega, kdo in pod kakšnimi pogoji lahko odkupi vojaško stanovanje. Ministrstvo za obrambo je ugotovilo precej poskusov zlorab. Oficirji nekdanje JLA, ki so po vojni leta 1991 odšli iz Slovenije in ki niso državljani Republike Slovenije, zdaj poskušajo stano- vanjsko pravico prenesti na ožje družinske elane, ki so slovenski državljani. Stanovanjski zakon pravi, da morajo imetniki stanovanjske pravice dati overjeno pisno privolitev, da lahko vojaško stanovanje odkupijo njihovi ožji družinski elani. Po tem postopku je potekalo vlaganje zahtevkov za odkup vojaških stanovanj, ker so številni oficirji nekdanje JLA prišli v Slovenijo in overoviti svoj podpis na sodiščih. Ustavni zakon za izvedbo Ustave Republike Slovenije določa, da tujci do sprejetja zakona o stvarnih pravicah tujcev ne morejo pridobiti lastninske pravice za nepremičnine. NihCe pa ne more prenašati na drugega vec pravic, kot jih ima sam.Zato je ministrstvo za obrambo naložilo Stanovanjskim podjetjem, da vojaška stanovanja lahko odkupijo samo državljani Republike Slovenije. Pisno privolitev, da ožji družinski elani lahko odkupijo vojaško stanovanje, lahko dajo samo imetniki stanovanjske pravice, ki so državljani Republike Slovenije. Ministrstvo je ugotovilo, da so nekateri prenesti svoje nepremičnine (hiše, stanovanja) na ožje družinske člane, da bi lahko odkupiti vojaško stanovanje. Zato je naložilo Stanovanjskim podjetjem, da morajo vlagatelji zahtev za odkup vojaških stanovanj pisno izjaviti, da ne oni niti njihovi ožji dru- žinski elani nimajo v Republiki Sloveniji stanovanja ali družinske hiše in jo ne gradijo ati kupujejo. Kupnina za vojaško stanovanje se izračuna na 30. dan po vložitvi popolne vloge. Podpisovanje pogodb za odkup bo potekalo nemoteno najprej za vlagatelje zahtev, ki so predložili Stanovanjskim podjetjem vso potrebno dokumentacijo. Za druge se bo odkup in podpisovanje pogodb nadaljevalo takoj, ko bodo dopolnili že vložene zahteve za odkup. Tako najemnikom vojaških stanovanj, ki bodo oddati popolno dokumentacijo, ne bo treba veC plačevati najemnine. Ministrstvo za obrambo AVSTRIJA, KOROŠKA Četrtek, 1. aprila 1993 Anketa: Ko bi bile jutri volitve Ivan Lukan DUNAJ- Liberalni forum bivše Haiderjeve namestnice Hei-de Schmidt bi lahko pridobil glasove vo-lilcev iz vseh strankarskih taborov. Nova frakcija v avstrijskem parlamentu računa lahko na 5 odstotkov volilnih glasov. To so strokovnjaki za analizo javnega mnenja izračunali v posebni raziskavi, ki je je te dni objavil dunajski magacin 'Profil’. Potemtakem bi avstrijski socialdemokrati s kanlerjem Vra- nitzkym na čelu pri volitvah trenutno lahko računali s 40 odstotki glasov, ljudska stranka s 30, svobodnjaki s 15 in Zelena alternativa s 7 odstotki glasov. Na Koroškem po zadnjih raziskavah javnega mnenja prav tako vodijo socialdemokrati z nekaj na 40 odstotki, sledi Haiderjeva svobodnjaška stranka s 26 odstotki, Ze-nattova ljudska stranka pa lahko računa z okoli 24 odstotki. Zeleni so blizu pet odstotkov. ZELENI / EVROPSKA SKUPNOST Različne ocene J skupne zahteve Srečanje Zelenih iz držav EFTA Igor Schellander DUNAJ - V avstrijskem glavnem mestu so se sestali predstavniki zelenih strank iz držav EFTA. Udeleženci so prišli iz Avstrije, Švice, Finske, Švedske in Norveške. Osrednja tema sestanka: kako posamezne stranke in zelena gibanja ocenjujejo proces evropske integracije in Evropsko skupnost, kakšne možnosti so danes za skupno in dogovorjeno ukrepanje Zelenih iz tistih držav, ki so trenutno kandidatk za pristop k ES? Kot se je pokazalo, so izhodišča dokaj različna. Švicarski Zeleni jasno odobravajo pristop k ES; pri finskih Zelenih so zagovorniki in nasprotniki ES približno enako močno, pri Švedih je prav tako kot pri avstrijskih Zelenih vidna odkrita skepsa napram Evropski skupnosti; Zeleni iz Norveške pa jo popolnoma odklanjajo. Johannes Voggenhuber, referent avstrijskih Zelenih za evropska vprašanja, je na tiskovni konferenci podal bilančno srečanja. Za avstrijsko zeleno stranko naj bi bila skepsa napram pristopu k ES zdaj le Se bolj potrjena. Čeprav zelena gibanja iz držav EFTA nimajo enotnega stališča (Voggenhuber: "Gre predvsem za vprašanje, ali se naj zavzemamo za reforme ES od znotraj ali od zunaj...”), je za vse udeležence nesporno, da so potrebne močne spremembe tako iz vidika ekološke kot socialne politike. Te spremembe bi morale biti uveljavljene zdaj, ker prav "trenutna kriza ES po izgubljenih referendumih nudi edinstveno priložnost za vnašanje novih predlogov”. Zato so zeleni politiki iz držav EFTA na Dunaju sestavili katalog s predlogi in zahtevami z dvemi težišči: demokracija v ES in vprašanje evropskega mirovnega in varnostnega reda. ES bi morala (tudi z državami-kandidatkami) takoj začeti pogajanja o novi ustavi za Evropsko skupnost, se glasi ena izmed osrednjih zahtev. Tudi pravice evropskega sodišča naj bi bile razširjene, vse države članice ES pa bi morale sprejeti Evropsko konvencijo o varstvu človeških pravic. Vprašanje nevtralnosti, tako Voggenhuber, je po prepričanju EFTA-Zelenih osrednjega pomena. Johannes Voggenhuber, referent Zelenih za ES KOROŠKA / DVOJEZIČNI OTROŠKI VRTCI Odločen protest proti zakonskem osnutku Enotna lista grozi z ustavnim sodiščem Ivan Lukan CELOVEC - Zakonski osnutek za otroške vrtce, ki predvideva črtanje deželne podpore za tiste dvojezične otroške vrtce oz. dvojezične otroške skupine v javnih in zasebnih vrtcih na Koroškem, ki so deležni Podpore s strani Urada zveznega kanclerja, je izzval vrsto negativnih stališč. Osnutek je včeraj na tiskovni konferenci v Celovcu odklonila tudi Enotna lista. Tajnik EL Rudi Vouk in slovenski občinski odbornik v dvojezični občini Železna Kapla Franc-Jožef Smrtnik sta zakonski osnutek označila kot diskriminatoričnega", ker neenako obravnava M. PRIREDITVE Četrtek, 1.4.1993 GLOBASNICA Gostišče Juenna v Čepicah, 20.00 - Informacijski večer "Potrebuje Globasnica razvojni kon-^®Pt? ", sodelujejo: Gjinther Tischler, Janko Merkac, Hermine Bauer; ŠENTJAKOB V ROŽU Farna dvorana, 20.00 -oncMtev Cankarjevih , ,.aPcev” - gostuje: Gledališče ob Dravi. Petek, 2.4.1993 GLOBASNICA Župnišče, 20.00 - ”Li-erarni večer” z doma-jnri pesniki; glasbeni ok-Vlr: Janez Gregorič; ŠENTJAKOB V ROŽU Farna dvorana, 20.00 -ponovitev Cankarjevih Hlapcev" - gostuje: Gle-ališče ob Dravi, prireditelja: SPD “Rož“ in SPZ. otroke na dvojezičnem ozemlju. Poudarila sta, da pomeni zakonski korak nazaj, saj bi črtanje deželne podpore pomenilo demoivizacijo za občine, za katere je finančna podpora glavni argument za ustanovitev dvojezičnih vrtcev oz. dvojezičnih skupin. Vouk in Smrtnik sta tudi poudarila, da je potreben jasen deželni zakon, ki bi urejal tako pristojnosti kot tudi financiranje, kot model pa bi lahko služila ureditev, kot velja na področju dvojezičnega šolstva. To tudi iz vidika, da za trenutno finančno podporo, ki jo daje Urad zveznega kanclerja, ni nikakršne zakonske osnove, tako da so dvojezični vrtci tako rekoč odvisni od naklonjenosti zvezne vlade. Trenutno le-ta iz fonda za narodnostne skupnosti prispeva okoli 1, 5 milijona šilingov letno. Zastopnika Enotne liste sta za to na tiskovni konferenci od namestnika deželnega glavarja Petra Ambrozyja kot pristojnemu referentu zahtevala, naj takoj umakne osnutek ter upošteva priporočilo narodnostnega sosveta. Kot zadnjo možnost nastopnaja proti zakonu je Vouk nakazal pot do Ustavnega sodišča. Srbski žiro- računi zaprti! Igor Schellander DUNAJ - Narodna banka je konec preteklega tedna blokirala zasebne konte srbskih in črnogorskih državljanov, ki nimajo svojega stalnega bivališča v Avstriji. S tem je ukrepala v smislu pritožb in opominov delegacije ameriškega finančnega ministrstva, ki je obiskala Avstrijo ter pristojne organe opozorila na avstrijske pomanjkljivosti pri izvajanju embarga OZN proti t.i. ZRJ. Do zdaj so bili blokirani le poslovni žiro-računi. KOROŠKA / DELOVNA MESTA Gospodarska kriza: tudi na Koroškem vse več podjetij v resni nevarnosti! h CELOVEC - Kriza v koroškem gospodarstvu se bliskovito širi. Zajela je predvsem gospodarsko šibke regije, kot na primer dvojezičen okraj Velikovec, iz katerega je šele predvčerajšnjem prišla vest, da mora podjetje Leitgeb v Sinči vasi odpustiti skoraj polovico svojih delojemalcev. Kot smo poročali, bo moralo podjetje, katero je specializirano na predelavo lesa, v naslednjih tednih znižati število zaposlenih za 70, čeprav je šele pred nekaj meseci prejelo visoko finančno podporo s strani dežele Koroške in podpisalo garancijo za ohranitev najmanj 140 delovnih mest. Naslednja alarmantna vest prihaja iz mesta Velikovec. Podjetje Wild, ki proizvaja optične aparate in strojne dele je delovnem uradu sporočilo, da namerava zmanjšati število zaposlenih za najmanj 50, verjetno pa celo za 100! Dokončna odločitev o številu odpovedi bo vodstvo podjetja sprejelo v na-slednjjih dneh. Enotna lista v tiskovni izjavi menil, da nosijo odgovornost za vse bolj zaskrbljujoč razvoj v okraju Velikovec deželni politiki, ki niso pravočasno sprejeli potrebne odločitve. “Okraj izkrvavi, ker se deželna politika v prvi vrsti briga za koroški centralni prostor", je dejal predsednik EL Andrej VVakounig in dodal, naj deželni politiki razmišljajo o pomoči zapostavljenemu okraju, namesto da razpravljajo o 10. oktobru kot deželnemu prazniku. KOROŠKA / ZERNATTO ZAVRAČA HAIDERJA Zaupanje, ne sovraštvo! EL: Začetek volilnega boja Ivan Lukan CELOVEC - Haiderjevi napadi na Slovenijo, na dvojezično šolstvo ter na slovensko narodnostno skupnost na Koroškem so tudi še včeraj močno odmevali v koroški javnosti. Skoraj vsi, ki so se javili k besedi, so nastop svobodnjaškega voditelja odločno obsodili. Zelo jasne besede je v zvezi z Haiderjevim nastopom izrekel koroški deželni glavar Christof Zernatto. V izjavi za tisk je poudaril, da ustvarjanje preplaha med ljudi nikor ni na mestu, bolj so potrebni ukrepi, ki bi pospešili medsebojno zaupanje, tako v deželi sami kot tudi napram sosedom. Zernatto v tiskovni izjavi tudi izrecno poudarja, da sta mu uradna Slovenija in slovenska vlada zagotovili, da ne delita “sanje" nekaj slovenskih nacionalistov o veliki Sloveniji S tem v zvezi je menil, da izjavam le-teh ni treba posvetiti preveč pozornisti, saj te niti ne zaslužijo. Koroški deželni glavar je svojo izjavo zaključil s tem, da je treba v takih situacijah “ohraniti hladno glavo ter ne nasesti ljudem, ki ne želijo miru". Na Haiderjev agresiven nastop v torek v Celovcu Deželni glavar Zernatto je reagirala tudi narodnostna stranka koroških Slovencev, Enotna lista. Njen tajnik Rudi Vouk je na tiskovni konferenci včeraj v Celovcu poudaril, da se je Haider očitno vrnil na področja, “kjer je doma": k nemškemu nacionalizmu in k sovraštvu do manjšin. Kot drugi politični opazovalci pa je tudi Vouk menil, da gre pri najnovejših Haiderjevih napadih za začetek volilnega boja na Koroškem, da pa s podži-ganjem strahu med Korošci in ustvarjanjem novih sovražnikov ne bo dosegel uspeh, katerega si pričakuje. “Koroščci so dovolj zreli, da vedo, kaj se za napadi na sosednje države in slovensko manjšino dejansko skriva", je dejal tajnik Enotne liste. Ostro obsodil je Haiderjev nastop tudi predsednik koroških Zelenih Franz Marenits. Kot že dan prej državna poslanka ZAL Terezija Stoj-sid, je dejal, da gre Haiderju - po hudih porazih, ki jih je doživel v preteklih mesecih - očitno samo še za politiko pod geslom “Napad je najboljša obramba", Slovenija in koroški Slovenci pa so pri tem dobrodešel objekt. Socialdemokratsko in ljudsko stranko pa je v luči Haiderjevega zadnjega nastopa pozval, naj se odpovesta tri-strankarskemu paktu v manjšinski politiki. “Na Koroškem je potrebna nova manjšinska in izobraževalna politika, kot model za ustvarjanje novih perspektiv v smer politike, ki upošteva vseevropslci razvoj, pa bi lahko služilo dvojezično šolstvo ter krepitev kulturne izmenjave v prostoru Alpe-Jadran, je menil predsednik Zelene alternative na Koroškem. NOVICE “Republika11 za Celovčane CELOVEC - Dobra vest za vse bralce, naročnike in prijatelje “Republike" v Celovcu. Od danes naprej bo novi vseslovenski dnevnik z dnevno av-strijsko-koroško stranjo prejelo skoraj tisoč Slovencev, ki žive v koroškem glavnem mestu. Uspela nam je organizirati hišno dostavo za mesto Celovec, list pa bo dostavljen na dom že v zgodnjih jutranjih mah. Hišno dostavo v Celovcu smo realizirali zaradi velikega povpraševanja bralcev in visokega števila naročnikov v koroški metropoli. V ostalih krajih Koroške pa prosimo naše bralke in bralce, da Republiko še naprej tako zvesto kupujejo na znanih prodajalnih mestih, torej v trafikah, v trgovinah, v kioskih in v slovenskih zadrugah in bankah. Hvala! Klestil na Madžarskem BUDIMPEŠTA - Avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil je včeraj popoldne prispel na dvodnevni uradni obisk. Avstrijska gosta je pred poslopjem parlamenta pozdravil mdažarski predsednik Goncz, s katerim je Klestil tudi začel uradne pogovore. Klestil se je še včeraj sestal tudi s premierom Antallom. Klestilov obisk na Madžarskem je prvi uradni obisk nekega avstrijskega predsednik po 15 letih. Klestil in Goncz sta se pred mesecem dni sicer srečala ob avstrijsko-madžarski meji, srečanje bi ni bilo uradnega značaja. Medtem, ko se Klestil mudi na Madžarskem, je zvezni kancler Vranitzky že prispel v Hongkong, prihodnji teden pa bo obiskal Kitajsko. Krščansko-islamska konferenca DUNAJ - “Mir za človeštvo11 - tako se glasi osrednja tema mednarodne krščansko-islamske konference, ki bo do petka potekala v avstrijski prestolnici. Pobudo za to izredno prireditev je dal avstrijski zunanji minister Alois Mock, ki je tudi otvoril konferenco. Uradni prireditelj je Religij-sko-teološki inštitut teološke visoke šole St. Gabriel v Modlingu. Nad 50 mednarodnih strokovnjakov z različnih področij - od prava do teologije - bo razpravljaj! o odnosih med krščanstvom in islamom, torej o temi, ki vsebuje daleč več kot samo verske vidike. "Mir kot tema islamske in krščanske verske tradicije” - to je bilo tudi težišče predavanj in razprav na prvem dnevu kongresa. Predavala sta Mahmoud Zakzouk, profesor filosofije in dekan fakultete za islamsko teologijo na al-Azhar-univerzi v Kajru, ter Gottfried Vanoni, profesor za vede in jezike stare zaveze ter dekan teološke visoke šole St. Gabriel pri Modlingu v Nižji Avstriji. V naslednjih dneh bodo o ospredju teme mir in človeške pravice iz vidika cerkva in verskih skupnostmi. AVSTRIJA / OBISK STIPETA MESIČA PRI ALOISU MOCKU_ Opozorilo Hrvaški za korekten odnos do narodnostnih manjšin Tudi vojna v Bosni in Hercegovini v ospredju uradnih pogovorov Igor Schellander DUNAJ - Bilo je prijetno srečanje med prijatelji, ko se je predsednik hrvaškega parlamenta Stipe Mesič s člani hrvaške delegacije, v kateri so bili saborski odborniki različnih strank in gospodarstveniki, zglasil v okviru vljudnostnega obiska h kratki izmenjavi mnenj pri avstrijskem zunanjem ministru. Alois Mock se je veselil hrvaških gostov in izpostavil stalno avstrijsko pripravljenost k pomoči in mednarodnemu posredovanju za Hrvaško. Beseda je tekla o oceni situacije na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Mock je glede poteka pogajalskih prizadevanj za ustavitev vojne v BiH skeptičen. Preveč je bilo zamujenega časa in ugodnih priložnosti. Kot optimalno rešitev je avstrijski zunanji minister navedel razmišljanje o okrepitvi mirovnih čet OZN s 50.000 do 60.000 vojaki iz sestava NATO, ki naj bi omogočili in nadzorovali premirje. Globoko sovraštvo med vojnimi nasprotniki je po mnenju Mocka največja ovira za napredovanje pogajanj. Zato naj bi bila najboljša rešitev ojačanje mirovnih čet in nekakšen protektorat OZN v Bosni in Hercegovini. O Hrvaški sami je avstrijski zunanji minister dejal, da je korektna evropska demokracija. Vsaka demokracija ima kajpada zadeve, ki jih velja popraviti, in to velja tudi za Hrvaško, je dejal Mock, ter s tem v zvezi opozoril na potrebo po korektnih odnosih z opozicijo in narodnimi manjšinami. Na vprašanje hrvaške delegacije, kako ocenjuje nekatere francoske in angleške predloge o nekakšni obnovi jugoslovanskega prostora, je avstrijski zunanji minister odvrnil, da gre tu v prvi vrsti za neuradne in nesmiselne predloge posameznikov. Pritisk vojnih dogodkov in breme žrtev sta tako velika, da Mock ne vidi več izhodišč za skupno bivanje na tem območju. Hrvaška delegacija je včeraj obiskala tudi avstrijski parlament. Dan poprej je Stipe Mesič odgovarjal na kritična novinarska vprašanja v avstrijski televiziji. Pri tem je zagovarjal (mednarodno čedalje bolj) ospora-vano vlogo Hrvaške v vojnem konfliktu v Bosni in Hercegovini ter postopanje hrvaških oblasti v hrvaško kontroliranih kantonih. Tudi probleme s svobodo medijev na Hrvaškem je Mesič kategorično zanikal. AVSTRIJA / TURIZEM Avstrijska smučišča štejejo med najbolj priljubljena v Evropi Rekordna zimska sezona z 36,5 milijona nočitev! DUNAJ/CELOVEC -Avstrija je letos imela rekordno zimsko (turistično) sezono. Od novembra 1992 do februarja 1993 je bilo beleženih 36, 5 milijonov nočitev. To je za štiri odstotke več kot v lanskem letu. Kljub splošnemu slabemu gospodarskemu stanju in (glede na druge valute) 'trdemu' avstrijskemu šilingu je smučarija v Avstriji ostala naj-privlačnejši magnet, ki je hkrati poskrbel za poživitev domače konjunkture. Statistiki sporočajo, da so avstrijskim smučiščem ostali zvesti zlasti nemški gostje, medtem ko je število italjanskih, ameriških in japonskih gostov nazadovalo. V notranjeavstrijski razdelitvi vodijo žimskoturistični predeli, turizem v mestih pa je močno nazadoval. Dokončne številke za deželo Koroško še niso objavili, sklepajoč iz vmesne statistike za mesece november 1992 do januarja letos Koroška lahko pričakuje celo nadpovprečen rezultat. Tako je v mesecu januarja Koroška zasedla drugo mesto s prirastkom 14 odstotkov. KULTURA Četrtek, 1. aprila 1993 To be an artist, must you be free? Hvtii«, werpen 93 Ca ku ra / ca p it a i of £ h rope »Ali moraš biti svobodnjaški, da si umetnik?« (Foto: P.R. Antw. - CCE) Od petka, 26. marca, je belgijsko mesto Ant-vverpen letošnja kulturna prestolnica Evrope. Od leta 1985, ko je tedanja grška ministrica za kulturo Melina Mercouri predlagala projekt Evropske kulturne prestolnice, je ta mandat bolj ali manj uspešno opravilo osem evropskih mest držav Članic dvanajsterice. Bolj ali manj uspešno zato, ker so se mesta tega prestižnega projekta lotila vsako na svoj naCin, tako kar zadeva koncept kot tudi količino denarja, ki so jo namenila za izvedbo projekta. Postopek kandidature je preprost in formalen. Zupan mesta pošlje predlog kulturnemu ministru, ki ga izroči ministrskemu predsedniku, ta pa nato predlog posreduje komisiji Evropske skupnosti. Evropska skupnost mesto potrdi in mu izstisne kratko finančno injekcijo, kar pomeni, da glavno finančno breme nosi mesto samo. Od leta 1985 je naziv evropske kulturne prestolnice nosilo osem mest: Atene, Firence, Amsterdam, Berlin, Pariš, Glasgow, Dublin in Madrid, v letu »združene Evrope« pa je evropska kulturna prestolnica belgijsko mesto Antvverpen, eno najvecjih evropskih pristanišč in tudi sicer evropskih kulturnih centrov. Konceptualno se mesta projekta lotevajo različno. Atene in Firence sta poudarila zgodovinsko-kul-tumo dediščino, Berlin in Amsterdam sta dala prednost inovativni umetnosti, Pariz je svoj mandat združil s praznovanjem dvestoletnice francoske revolucije, Glasgovv pa se je predstavil predvsem kot živahno tržišče... Antvverpen, danes svetovno središče diamantne industrije, je svojo priložnost izkoristil za refleksijo in vzpostavljanje referenc evropske kulturne zgodovine, predvsem pa sodobne umetnosti. KULTURNA PRESTOLNICA EVROPE / ANTVVERPEN 93 Veliko zastavljenih vprašanj Mojca Kumerdej Mesto je svoj vrhunec prvič doživelo v 16. in 17. stoletju, ko je postalo ne le najvecje severnoevropsko pristanišče, ampak tudi duhovni prostor, kamor so prihajali evropski umetniki in intelektualci iz vse Evrope. Antvverpen je bil tedaj eno najmočnejših tiskarskih središč, to pa je tudi Cas polifonske glasbe, slikarjev, kot sta Pieter Paul Rubens in Jacob Joardens itd. Po španski invaziji je mesto izgubilo svoj duhovni naboj in ponovni razcvet doživelo šele v drugi polovici 19. stoletja. Organizatorji Ant-vverpna 93 so se projekta lotili zelo premišljeno, ne zgolj kot zgolj enoletnega razkazovanja kulture, po koncu katerega bo ostal le prijeten spomin, ampak kot projekt, katerega investicije bo mogoče uporabljati tudi po preteku mandata. Poleg sedmih zgodovinskih razstav so se lotili restavriranja pomembnih kulturnozgodovinskih objektov. Med drugim so obnovili centralno železniško postajo, katedralo in gledaliCa Bourla, ki je bilo zaradi dotrajanosti zadnjih dvanajst let zaprto. Prav gledališče Bourla je poleg gledališča Monty in kulturnega centra de Singel glavno prizorišče scenskih umetnosti. Projekt ima sedem sklopov: v zgodovinskem bosta med drugim temeljito predstavljena slikarja Rubens in Joardens, glasbeni program obsega od flamske polifonske glasbe do sodobne evropske in tradicionalne glasbe, program scenskih umetnosti vključuje 1. Festival sodobne opere, gledališče, ples, balet, gledališče za otroke ter poseben projekt De Ark (Ladja). Vizualne umetnosti bodo predstavljene v parku Middelheim, v Antvverpenskem muzeju sodobne umetnosti in pa v Kraljevski palači, kjer imajo svoj prostor tudi film, fotografija in medijske umetnosti. Arhitektura je poleg razstav predstavljena s konkretnimi posegi v samo mesto, sklop Diskurz in literatura pa je posvečen literarni ustvarjalnosti in tisku. Ob svetovno znanih flamskih umetnikih, kot sta denimo Anna Teresa de Keersmaeker in Jan Fa-bre, so v program vključeni umetniki tako iz Evrope kot tudi z drugih celin. Projekt Antvverpen je torej zastavljen zelo mednarodno, organizatorjev pa tudi ni zmedlo dejstvo, da je zgodovina hitrejša od načrtov administracije evropske skupnosti. Kajti Ce na beneškem bienalu še vedno ne vedo prav dobro, kako razdeliti zapuščino razpadlih držav, torej državne pavili-jone v Giardinni, in kam stlačiti umetnike novonastalih držav, je bistra poteza belgijskih organizatorjev prav poseben projekt znotraj scenskih umetnosti - projekt De Ark. Gre za reCno ladjo, ki jo je arhitekt Bob Van Reeth predelal v nekakšen plavajoči kulturni center z gledališko dvorano, foyerji, miniaturnim hotelom in restavracijo. Direktor programa scenskih umetnosti Michel Uytterhoeven je s sodelavcem Markom Ham-mondom izbral štirinajst trenutno kulturno naj zanimivejših mest na svetu: Barcelono, Berlin, Gent, Ljubljano, Budimpešto, Istambul, Los Angeles, Marseilles, Montreal, Prago, Rotterdam, Johannesburg, St. Petersburg in Think you can go out Saturday night and visit a museum Sunday morning ? werpen93 Cuka' »Greš lahko v soboto zvečer ven, v nedeljo zjutraj pa v muzej?« (Foto:P.R.A. - CCE) Stockholm. V vsakem mestu sta izbrala Človeka, ki bo pripravil celoten program, ljubljansko predstavitev pa sta zaupala Miranu Šušteršiču, What is beautiful? What is not? Swerpen93 |Ac8.*o?i '$*<:>i,t, n iv * r*St neti l v 18 »Kaj je lepo? Kaj ni?«, še eden izmed plakatov, ki vabijo v Antwerpen - vse je oblikoval belgijski umetnik Sign' (Foto: P.R. Anfvv. - CCE) sicer direktorju Plesnega Teatra Ljubljana. V sklopu ljubljanske predstavitve bo v enem od gledališč predstavljen tudi projekt Molitveni stroj Ko-zmokinetiCnega Kabineta Noordung. Program scenskih umetnosti je v soboto, 27. marca, odprl projekt Sarajevo, nastal po zamisli režiserja Harisa Pašoviča, ki pa se je po začetnih pripravah odločil, da se vrne v Sarajevo, in je režijo prepustil Slobodanu Unkovskemu. V prvem tednu je bilo mogoče videti predstavi Mozart concertaria’s un moto di gioia skupine Rosas ter Blue Peter režiserja Ma-trena van der Puta in Zaal E v režiji Johana Van Li-erdeja. Organizatorji pa med drugim do konca julija napovedujejo: aprila in maja Frankfurtski balet s koreografoma VVilliamom Forsythom in Janom Fa-brom, junija newyorško skupino The Forsythom in Janom Fabrom, junija newyorško skupino The VVoodster Group, katere elan je tudi VVillem De-foe, julija pa spektakelski hit Opero Equestre skupine Zingaro. In ce program pogledamo podrobneje do 10. aprila, bo od 1. do 3. aprila poleg ponovitve Sarajeva na sporedu predstava De Meid slaan Josseja De Pauvva in Toma Jansena, predstava, navdihnjena predvsem z zgodovinskimi kulturnimi oblikami. Od 7. do 9. aprila pa Piero della Francesca cabaret, madžarske gledališke skupine The Love Theatre, ustanovljene leta 1976 v New Yorku. Toliko na kratko o scenskih umetnostih. »Antvverpen 93 je odprto povabilo k razmišljanju in občutenju,« pravi glavni organizator celotnega projekta Erič Antonis. »Nikakršnih sloganov, nikakršnih dokončnih odgovorov, ampak predvsem veliko zastavljenih vprašanj,« in to v Času od 26. marca do konca letošnjega leta. Bill Clinton povabljen v rojstno mesto svojega najlubšega instrumenta Revija filma, videa in televizije BRUSELJ - Danin, rojstno mesto Adolpha Saxa, izumitelja saksofona, je predsednika Združenih držav Amerike Bila Clintona ) si ga kasneje prisvojili znani jazzma-ni, kakršna sta bila Charlie Parker in John Coltrane. Obletnica smrti izumitelja saksofona sovpada tudi z nekim drugim jubilejem - Mesto Bastogne na jugu Belgije se bo spominjalo petdesete obletnice bitke v Ardenin. (AFP) LJUBLJANA - Nocoj bo v Gorici otvoritev 8. revije filma, videa in televizije, ki jo vsako leto prireja Kinoatelje. Ob otvoritvi bo predvajan film Francija Slaka Ko zaprem oCi, kot predfilm pa študentski film Sabajev, avtoria Mitje Novljana. Jutri bo sekcija Krizna območja Jugoslavije prikazala gradivo o vojni, „ i -i j-' 1 "m ” tančicaOci Bosne. programov v Slo- mejstvu in manjšine v Sloveniji - prisotnost v televizijskem mediju, kjer bodo govorili o vprašanjih manjšinske televizije in oddajanja. Istega dne bodo prikazani tudi štirje filmi avstrijskega pisatelja in reži- ma Odsotnost, bo na sporedu Se tematski sklop 20 let Skuca in televizijski dokumentarec o Laibachu. V nedeljo, 4. aprila, bo potekala okrogla miza o poteh reorganizacije slo- venske kinematografije, v popoldanskih urah pa bosta na sporedu še dva televizijska filma: film Antona Tomašiča Predsednik in film Mileta Klopčiča Gospodična Mary. Film video monitor bo sklenjen v ponedeljek, 5. aprila, s predpremiero filma Zrakoplov, avtorja Jureta Pervanje.fSTA, A. C.) Še ena revija za najstnike NEVV YORK- Televizijska hiša NBC in založniška hiša Hachette magazi-nes, ki izdaja tudi žensko revijo Elle, svojevrstno rekorderko, saj izhaja v kar osemnajstih svetovnih jezikih, sta združili moCi. Izdajati bosta zaceli novo revijo za najstnike, ki naj bi televizijski hiši predvsem pomagala, da bi ta mlada ciljna publika vec gledala njen otroški program. Revija, ki zaenkrat še nima imena, se bo morala spopasti s hudo konkurenco na tržišču. Izdajatelja sta na tiskovni konferenci povedala, da bodo glavne teme revije moda, kozmetika in zabava. Televizijska hiša NBC bo zagotovila intervjuje z najveejimi medijskimi zvezdami, ki jih občudujejo prav mladostniki. Revija bo zaCela izhajati septembra z začetno naklado 500 tisoč izvodov. (Reuter) Težave vzhodnoevropske kinematografije DUNAJ - Vzhodnoevropska kinematografija se tri leta po padcu komunističnega režima ukvarja predvsem s pomanjkanjem denarja, saj državne dotacije, ki jo je prejemala desetletja, ne prejema vec, ali pa je višina denarne pomoči močno okrnjena. Hkrati s tem jih po spremembi sistrema pestijo tudi organizacijske težave, privatne fondacije, ki nameravajo pod- Viva Pancho Villa poljska kinematografija, ki je od leta 1990 deležna posebne družbene od tega vec kot polovico za produkcijo novih filmov. Komite je za letošnje leto sklenil vzeti v svoje breme Četrtino cene vstopnic. Vzhodnoevropska filmska produkcija je tudi žrtev hude konkurence ameriškega in zahodnoevropskega filma, ki poberejo približno 80 odstotkov gledalcev. Poljske dvorane, ki prejemajo subvencije so namreč dolžne predvajati 70 odstotkov letnega programa domače filme, vendar le 14 odstotkov obiskovalcev si je leta'1991 ogledalo domačo produkcijo. Vzhodnoevropski filmi so večinoma obarvani s pesimizmom, s frustracijami preostankov komunizma, vsakodnevno krutostjo življenja, revščina in resignacija, ki bije iz sodbnih filmov, med njimi tudi zadnjega odkritja z berlinskega festivala- filma Barabaniada ruskega režiserja Sergeja OvCarova, je gotovo zanimivejša za gledalce, ki ne izhajajo iz takega okolja. (AFP, V.S.) H0LLYW00D - Ridley Scott (režiser Dvobojevalcev, Osmega potnika, Blade Runnerja, Legende, Detektiva in dame in dragih) bo režiral Paramountov film Pancho War,Jd naj bi ga zaceli snemati jeseni, glavni vlogi pa so ponudili Melu Gibsonu in Denzelu VVashingtonu. Scenarij je napisal Marcel Montecino. Gre za zeodbo, postavljeno v leto 1916, ko se sredi revolucionarnega vrenja neki ameriški plačanec, strokovnjak za razstrelivo, odloči, da se bo boril na strani upornikov. Zaplet od daleč spominja na sijajna »špageti vestema«, ki sta ju režirala Seigio Cor-bucci in Seigio Leone: v prvem - z naslovom Plačanec (11 mercenario, 1968) - sta igrala Franco Nero in Jack Palance, v drugem, ki so ga v naših kinematografih predvajali pod naslovom Skrij se! (Gin la testa / A Fistful of Dynamite, 1972), pa sta nastopila James Cobum in Rod Steiger. Septembra bodo film o slavnem revolucionarju zaceli snemati tudi pri Tri Stani. Naslov bo Tom Mix and Pancho Villa, režiral pa bo nihče drag kot Tony Scott, brat Ridleya Scotta in avtor filmov Glad po krvi, Top Gun, Policaj z Beverly Hillsa 2, Dnevi grmenja in Zadnji skavt. Brada Pitta snubijo, naj prevzame vlogo Toma Mixa, legendarnega junaka vec kot sto vesternov iz časa nemega filma, v katerih m le igral in osebno izvajal vratolomnih kaskaderskih podvigov, temveč jih je večino tudi režiral. Pred tem je Toma Mixa nazadnje upodobil Bruce VVillis v ne najbolj _ uspelem Škandalu v Hollywoodu (Sunset, 1988) Blakea Edvvardsa, kjer Mix združi sile z Wyattom Eamom (James Gamer). Zanimivo bo videti, kako se bo bratoma Scott posrečilo nadgraditi temo, ki sta jo (med drugimi) po svoje obdelala že Jack Conway (Viva Villa!, 1934; revolucionarja je igral Wallace Beery) in Eugenio Martin (Pancho Villa, 1972; v naslovni vlogi je nastopil Telly Savalas). (I. K.) ZALOŽNIŠTVO / INTERVJU Z DUŠANOM CUNJAKOM Sem hlapec Jernej slovenske kulture Od bobnarja do kulturnega ministra v senci Simon Bizjak Česa vsega ni počel Dušan Cunjak v svojem življenju. r{ leta je bobnal v banjaluški rockovski skupini Zadnja Priložnost. Nadaljeval je kot tekstopisec in med drugim napisal tudi nekaj besedil za Seida Memiča-Vajto, enega naj-P°Pularnejših bosanskih trubadurjev tistega časa. Po preselitvi v Ljubljano pred trinajstimi leti se je zaposlil kot tiskar, še vedno pa je vneto prebiral in pisal poezijo. Izdal if Pesniške zbirke, lani pa je debitiral še kot igralec v Pevčevem filmu Vse je pod kontrolo, ki so ga letos videli tudi obiskovalci rotterdamskega filmskega festivala. Kot sam pra-vi, pa je predvsem založnik, ki bije težak °°1 z birokrati na kulturnem ministrstvu. Prve knjige je izdal letu 1987, uspeh Trupel z Golega pa ga je opogumil, da je kot lastnik založbe Emonica y naslednjih letih tzdal še šestdeset kujig, pretežno slovenskih avtorjev. Dušan Cunjak, ljudje Vas poznajo predvsem po dveh (ne) uspešnih gladovnih stavkah, Protestih pred parlamentom in na kultur-nem ministrstvu, po je-Znih odprtih pismih v slovenskem časopisju. ~l9rei> dežurni ljubljanski klovn, kot govorilo vasi nasprotni-V* 1 * * *’ ali novodobni Don Kihot? šnost kulturnih veljakov. K sodelovanju bom povabil Martina Žnidaršiča in Marka Crnkoviča za časopisno-založniško dejav-nost, Karpa Godino za film, Jureta Mikuža za likovno dejav-nost in Tomaža Pandurja za gledališče. Prvi koraki so že za vami. Kakšni so rezultati? Z Mitjem Rotovnikom sem podpisal pogodbo m 3* -> * JVbt J|1 IM v. š Ho: pen S=.- '€ '" ... S3& 'T tt_GA J* Naj govorilo, kar ho-Ce3-°. boli me le, da me ?ajbolj kritizirajo tisti, J že leta in leta delajo .do slovenski kultu-ri; Nisem Don Kihot, Sa) se. ne borim z mlini na veter, pač pa s prepisnimi in pokvarjenimi ljudmi iz mesa in Pj. Poleg tega nimam biti Sancha Panse niti ttosinanta, pa tudi Dul-mnea se je nekam skri-, • Salo na stran: če že Jočemo primerjave v li- erarni zakladnici, mi je------------------------------------------------------- ližji Cankarjev hlapec Eden izmed številnih protestov Dušana Cunjaka ( Foto: Aleš Pavletič/ TRIO) Jernej. Da, jaž sem novodobni hlapec Jernej in slaba vest slovenske kulture. Kulturni ministri se menjavajo, vi pa ostajate goreč nasprotnik uradne slovenske kulturne politike. Zakaj? direktorjem Cankarjevega doma, o brezplačnem oddajanju manjših dvoran za neprofitne kulturne prireditve. Pogovarjala pa sva se tudi o še boljši izkoriščenosti kluba CD. Srečal sem se tudi z gospodom Dimitrijem Ruplom, ki mi je obljubil pomoč pri navezovanju stikov s tujimi kulturnimi ministrstvi. Govorila sva še o mnogih zadevah, ki pa naj zaenkrat ostanejo skrivnost. V bližnji prihodnosti načrtujem obiske pri županih večjih slovenskih mest in tesnejše sodelovanje s podjetji. Kaj pa založništvo? To je-seveda najpomembnejša naloga in upam, da bom končno dobil že davno obljubljene subvencije za uresničitev letošnjega založniškega programa založbe Emonica. Pripravljam petnajst knjig, med avtorji pa so eminentna imena, kot Boštjan M. Zupančič, Vladimir Kovačič, Tone Pretnar, Neža Maurer, Emil Filipčič, Rade Krstič, Tomaž Toporišič... Leta 1994 pa naj bi bil največji zalogaj izdaja zbranih del Gregorja Strniše v šestih knjigah. Upam, da bom odgovorne ljudi prepričal o upravičenosti tega projekta, saj bi lahko te knjige ponudil bralcem pol ceneje kot uveljav- I ljene »državne« založbe. Konec koncev pa ne smemo pozabiti, da je bila Emonica prva slovenska založba, ki je izdala zbrana dela še živečega slovenskega književnika Daneta Zajca. Na borim se proti določenim ljudem, ampak proti nepra-dnostim. Zanimivo pa je, da že leta kolobarijo na sloven-s*-em kulturnem vrhu več ali manj isti ljudje. Nobena spre-dieniba sistema jim ne more do živega. Tako je bil zadnji diinister Sergij Pelhan v starem režimu na čelu Kulturne Mip-nosti Slovenije. In že v tem času so se dogajale čudne reCi. Mnoge založbe in filmske hiše so takrat dobile denar ?a Projekte, o katerih ni bilo kasneje ne duha ne sluha. Ta-0 )e na primer Peter Božič (mimogrede, danes je šef Pelha-novega kabineta) dobil lepe denarce kot ustanovitelj gledalske skupine Proces, iz tega pompozno najavljenega proje-ta Pa se je je izcimilo'bore malo. Sprašujem se, v čigavem ?ePu je končal denar slovenskih davkoplačevalcev. Podo-nih primerov je bilo še veliko. Kako to, da človek, ki je bil a vrhu slovenske kulturne mašinerije, ni odgovarjal za onšalantno metanje .denarja skozi okno?! Celo več, pono-n° so ga nagradili z najvigjim stolčkom slovenski kulturi. vendar ste bili en prvih, ki ga je ergij Pelhan sprejel °t novi kulturni minister... iijf° urah, ki sem , Prebil na ministr-Vuv )e gospod Pelhan vendarle popustil in me Prejel. Pogovor je bil korekten. vpriptrm Cunjakov naj novejši podvig LJUBLJANA - Za sredo dopoldne je bil na Ministrstvu za kulturo napovedan velik protestno-medijski dogodek v režiji privatnega založnika Dušana Cunjaka, ki pa ga predvsem mediji niso jemali resno - na kraj dogodka, Ministrstvo za kulturo, smo prišli le iz časopisa Republika. Tudi ministra Pelhana (kot vsak torek, ko je na vladnem odboru za družbene dejavnosti) ni bilo, državni sekretar Jože Osterman pa je hitel na sestanek ter ga v zadevi ni mogel zamenjati, je bil dogodek kratke sape. Cunjak je na hodniku od Ostermana kljub temu zahteval suspendiranje ministra, sekretar pa mu je odgovoril, da je to sicer izvirna ideja, sam pa take moči (kot uradnik, ki ga je nastavil prav minister) nima. Srečanje se je nadaljevalo v smeri subvencij za knjige založbe Emonica, izkazalo pa se je, da Cunjak niti v posebej zanj osebno podaljšanih rokih ni dostavil potrebne dokumentacije. Protest s tem še ni končan, saj namerava Dušan Cunjak na Ministrstvo za kulturo hoditi vsak dan - dokler se njegovi založbi partikularno in slovenski kulturi v globalu nebesa ne zjasnijo. (T.D.V.) ar korekten, verjetno P , 0 preteklo še precej 1 preden bom dobil Za Oljene subvencije js:otI10Vfl.Knjige. Se enkrat ponavljam, da ne zahtevam nič več moji stanovski kolegi, ki so denar že zdavnaj dobili. Ne Ha U^V3m favoriziranja posameznih založnikov, ki ne temelji tiiflh • °V*k založniških programih, pač pa na osebnih simpa-sat' H n priiatelistvih- Pri tem nečednem poslu je treba pripi-Zv 1 Pel krivde tudi medijem, ki nekatere založnike kujejo v ’ 0 drugih -- mednje sodim tudi sam - pa pišejo bodisi mal° bodisi negativno. kom P,rav zato, ker ne verjamete več uradnim predstavni->>m. .slovenske kulture, ste se odločili za tako imenovano mistrstvo za kulturo v senci«, mar ne? bist^0 -i6' *^re za to, da kulturo profesionaliziramo in da o vniak^n^ vpraSanjih ne odločajo birokrati, ampak stroko-paj, j1 za posamezna kulturna področja. Nujen je nadzorni, emi neparlamentarni organ, ki bo preprečeval samopa- Načrti so zares smeli, mnogim pa vendarle ni všeč, da kot Neslovenec vtikate nos v slovensko kulturo, ki je svetinja vsakega majhnega naroda. Svoje slovenstvo sem izpričal s šestdesetimi izdanimi slovenskimi knjigami, ki sicer niso bogve kako profitno blago. Čudno, saj bi se to spodobilo za narod, ki se rad ponaša s svojo kulturo in ga je menda ohranila pri življenju. Sicer pa lahko nejevernim Tomažem dokažem svoje slovenstvo tudi s papirjem, ki se mu reče potrdilo o državljanstvu. In vendar ste bojda svojčas prijateljevali z Dragišem Ma-rojevičem? Časi se spreminjajo. Ali ni veliko ljudi, ki so še danes v vrhu slovenske politike, prisegalo zvestobo Kardelju, Titu in partiji? Da je vse relativno, še zlasti v politiki, ki je od vekomaj dama dvomljive vrednosti, pa dokazujejo moji prijazni pogovori z gospodom Jelinčičem, ki še zdaleč ni tak bav-bav, kot se zdi na televiziji, ko izganja južnjaškega duha s Kranjske. Z Marojevi-čem pa nisem prijateljeval, nikoli nisem bil član njegove stranke, poznal sem ga predvsem kot pesnika. Bil mi je všeč zaradi Njegoševih brkov. Da ne bo zamere, ali ni imel podobnih tudi Cankar?! Sicer pa sem si vedno prizadeval za dobre odnose med Srbi in Slovenci, zato sem tudi pobudnik kluba slovensko-srbskega prijateljstva. Ko sem se lani udeležil beograjskega knjižnega sejma (poleg švedskega založnika Dimitrijeviča sem bil edini tuji založnik), me je presenetil pozitiven odziv tamkajšnjih kulturnikov in novinarjev. Kultura mora vedno graditi mostove med ljudmi, če pa to ni mogoče, jih vsaj ne sme rušiti. Kako pa ocenjujete zadnje težave slovenske kulture? Z minitrom Pelhanom sva v sporu, ker mi zadržuje predvidenih 20 subvencij za knjige, zato se kot minister za kulturo v senci strinjam, da odstopi, če slovenski klturi ne more preskrbeti zadostnih sredstev. Obenem pa se zavzeam za odstop finančnega ministra Gasparija - njegova šefica kabineta je mene in s tem celo slovensko kulturo prav grobo odpravila - in seveda tudi gospoda Drnovška. LIKOVNA UMETNOST / BENEŠKI BINALE 1993 lrwin, Marjetica Potrč in V.S.S.D. Lahko letos upamo na »Slovenski paviljon«? Marjetica Potrč: Dva obraza utopije, 1993 (Foto: last Moderne galerije) Junija bodo spet odprli Beneški bienale, eno največjih in najodmevnejših svetovnih predstavitev sodobne likovne ustvarjalnosti. Letošnji bienale bo še posebej zanimiv, saj bo prireditev praznovala stoletnico. Letos bo na njem prvič nastopila tudi Slovenija, seveda če bo mogoče dobiti za ta projekt dovolj sredstev. Denar za slovenski nastop namreč še ni zagotovljen. Kljub temu tečejo organizacijske priprave za predstavitev slovenske nacionalne selekcije zaenkrat še normalno. V dogovoru z Ministrstvom za kulturo vodi priprave za nastop na Bienalu Moderna galerija oziroma ekipa z v. d. direktorice Zdenko Badovinac kot komisarko razstave, Marjeto Marinčič kot vodjo projekta in Igorjem Zabelom kot pomočnikom komisarke. V okviru nacionalne selekcije bosta predstavljeni skupina Irwin in kiparka Marjetica Potrč. Slovenski umetniki bodo predstavljeni v galeriji Atteneo San Basso, nasproti cerkve svetega Marka. Slovenija seveda še nima lastnega nacionalnega paviljona, status nekdanjega jugoslovanskega paviljona pa je nejasen in sporen; zato je bilo treba poiskati poseben prostor za predstavitev slovenskih umetnikov. Moderna galerija je začela že po koncu bienala leta 1990 iskati prostor, kjer bi ob uradnem programu Bienala predstavili slovenske umetnike, podobno kot so to že počeli Nizozemci, Flamci in drugi. Našli so galerijski prostor na izjemni lokaciji. Gre za tako imenovani Atteneo San Basso, nekdanjo cerkev in sedaj razstavišče, ki stoji na Piazza dei Leoncini, ob cerkvi svetega Marka, tako rekoč na Markovem trgu. Ob osamosvojitvi in mednarodnem priznanju Slovenije se je seveda ponudila možnost, da Slovenija tudi uradno sodeluje v programu Bienala. Direktor Bienala Achille Bonito Oliva je bil načelno pripravljen Slovenijo in druge nove države s področja nekdanje Jugoslavije vključiti v program te prireditve, vendar je pri tem huda težava pomanjkanje prostora. Giardini, tradicio- nalno prizorišče Bienala, so popolnoma zasedeni, zato tam, kot pravi Bonito Oliva, ni mogoče predstavljati nacionalnih selekcij novih držav. Vendar pa je obljubil, da bo Slovenijo, glede na to, da je našla lasten razstavni prostor, vključil v uradni del razstave in tudi v osrednji katalog. Zaenkrat se zdi, da bo tako od nekdanjih jugoslovanskih republik edinole Slovenija zastopana na Bienalu neposredno, z nacionalno selekcijo, medtem ko imajo druge države hude težave pri iskanju primernega razstavnega prostora. Osnovno naCelo pri izboru umetnikov je bilo, da je treba predstaviti aktualne ustvarjalce, ki pomenijo »kardinalne točke« trenutne umetnostne situacije v Sloveniji in ki že imajo odmev v mednarodnem prostoru. Irvvini so nedvomno mednarodno najodmevnejši umetnostni pojav v Sloveniji v zadnjem času, kar dokazujejo njihove razstave v elitnih galerijah, sodelovanje na pomembnih mednarodnih prireditvah, pa tudi odmevi na njihovo delo v revijah in drugih publikacijah. Marjetica Potrč se je uveljavila kot osrednja osebnost novejše generacije kiparjev, ob tem je treba omeniti tudi, da je v zadnjih letih razstavljala med drugim na razstavi Expressions v Third Eye Centru v Glasgovvu, v Muzeju moderne umetnosti na Dunaju in na vec osebnih in skupinskih razstavah v ZDA. Irvvini bodo v okviru »paviljona NSK« predstavili projekt Tran-scentrala, Marjetica Potrč pa kip Dva obraza izgubljene utopije, izdelan posebej za ta prostor. Na sekciji Aperto ’93 (delu Bienala, ki navadno zbudi največ pozornosti) bo sodelovala še skupina V. S. S. D., ki jo je izbrala kustosinja sekcije, znana likovna kritičarka Helena Kontova. Marjetica Potrč je povabljena tudi na razstavo Trigon, eno od spremljevalnih razstav Bienala, na kateri bo direktor dunajskega Muzeja moderne umetnosti Lo-rand Hegyi predstavil izbrane umetnike iz Srednje Evrope (prostora, ki ga pokriva graški Bienale Trigon).(P. R.) V. S. S. D.: Rdeče morje (rdeči planet), 1992/93 (Foto: Bojan Salaj) NOVICE Softverske vojne cen SCOTTS VALLEY - »Vojne cen«, ki so v drugi polovici lanskega leta izbruhnile med velikimi sof-tverskimi družbami, kakršne so Microsoft, Borland International in Lotus Development, sploh niso imele pričakovanega učinka. Zadnje mesece so te in druge družbe začele trg bombardirati z najrazličnejšimi ponudbami popustov, vezanih nakupov, softverskih kompletov (nekaj programov, ki jih kupec dobi tako rekoč za ceno enega), nadgradnje novejših različic. Po nedavni telefonski anketi med ameriškimi kupci je 51 odstotkov vprašanih nameravalo ne glede na tovrstne pocenitve (odgovori »vsekakor«, »gotovo« ali »verjetno«) kupiti kak sof-tverski izdelek (49 odstotkov »najbrž ne« ali »sploh ne«). Zaradi vojne cen se je zanimanje za nakup povečalo samo pri 16 odstotkih kupcev. Se zanimivejši so odgovori na vprašanje, ali bodo takšne ponudbe kupce spodbudile, da se preusmerijo h kaki drugi družbi. Pritrdilno je odgovorilo samo 9 odstotkov anketiranih (3 odstotke »vsekakor«, 6 odstotkov »gotovo«, 38 odstotkov je bilo neodločnih odgovorov, kar 54 odstotkov pa nikalnih - 34 odstotkov »verjetno ne«, 19 odstotkov »sploh ne«). »Mimi« rezultati ankete so presenetili, ker so podobne vojne cen med proizvajalci in prodajalci sof-tvera doslej pripeljale do dramatičnih sprememb, saj so se mnoga podjetja pohvalila z rekordno prodajo. Poznavalci pojasnjujejo, da so v primem sof-tvera vrsta uporabe, preprosta uporaba, programska podpora, ugled družbe in upoštevanje standardov očitno pomembnejši od same cene oziroma vsaj važnejši kot v primem hardvera. Z drugimi besedami, prave razlike med paketi so veliko večje kot razlike med osebnimi računalniki, ki so pač sestavljeni iz enakih procesorjev in podobnih komponent. Zanimanje kupcev softvera se je povečalo zgolj tedaj, kadar so bile pocenitve izjemno velike: kar 72 odstotkov anketiranih je povedalo, da bodo takšen softver verjetno kupih. Glede na druge rezultate ankete strokovnjaki menijo, da kupci tudi zaradi tega ne bodo zamenjali softvera oziroma družbe, temveč bodo izjemno poceni izdelke kratko malo kupili za »povrhu«. Novo ime za star planet NEW YORK - Lani je revija The Old Farmer‘s Al-manac razpisala natečaj za novo ime našega planeta, meneč, da si staro ime Zemlja (»prst«, »blato«) zasluži spremembo, podobno kot Mesec, ki je čisto generičen izraz. Prišlo je kakih 700 predlogov, izmed katerih si je pičlo prednost priboril predlog, naj bi naš planet poslej uradno imenovali Gea (v grški mitologiji boginja Zemlje), njegov naravni satelit pa Luna (rimska boginja tega satelita, ki mu v slovenščini sicer drugače kot v večini svetovnih jezikov že pravimo Luna). Precej je bilo predlogov, da bi Zemlji rekli Artemida ali Vesta oziroma da bi dobila ime kakega izmed egiptovskih, norveških, indijanskih in drugih božanstev. Med predlogi je tudi ime Tera, rimska različica Gee. Neki bralec je ponudil ime Terakva (Terraqua), ki poudarja dvoj-stvo kopnega in morja na našem planetu. Cinična sta bila predloga Polutto za planet in Polutto Annexia za Luno, pač zaradi namigovanja na splošno onesnaženje človekovega okolja. Predloge bodo poslali Mednarodnemu astronomskemu združenju (IAF), ki jih bo najbrž uporabilo za kake druge namene, ker je v hudi stiski za imena, zlasti za mnoga obeležja na Veneri. Kar zadeva naš planet, se bo IAF najbrž zavzela za ohranitev starega imena. Takole je neki udeleženec natečaja zagovarjal svoje mnenje, naj Zemlja kot biblijsko ime ostane: »Kar je dobro za Boga, je dobro tudi zame.« Iz dobička v izgubo TAIPEI - Kljub povečanemu obsegu proizvodnje tajvanska informacijska industrija v zadnjih treh letih prinaša vse manj dobička. Leta 1989 je obseg proizvodnje dosegel vrednost 2, 2 milijarde dolarjev, čisti dobiček pa 80 milijonov. Dve leti pozneje se je obseg povečal na 3, 4 milijarde dolarjev, toda dobiček je strmoglavil na vsega 20 milijonov. Za ta padec so bile krive predvsem krajevne vojne cen in naložbe v tujini, ki počasi prinašajo dobiček. Kot primer slabega investiranja navajajo ugledno družbo Acer. Potem ko se je nekaj let trudila, da bi razširila distribucijsko bazo v ZDA, je leta 1991 imela natanko milijon dolarjev izgube. Material po zgledu zob TOKIO - Na Japonskem so izdelali novo vrsto materiala iz kategorije FGM (»funkcionalno gradientni materiali«), ki je zasnovan po enakih strukturnih načelih kot školjka, bambus ah človeški zob. FGM, ki jih že uporabljajo tudi velike družbe, kakršna je Nippon Steel, so enkratna kombinacija kovine in keramike (na eni strani kovina, na drugi keramika, vmes mešanica obeh). Kovina in keramika sta navadno nepraktična kombinacija, ker se razlikujeta po stopnji toplotne razte-znosh in ker se toplota zato hitro odvaja. Toda zato je zob veliko prožnejši, kot če bi bila ta materiala zgolj zlepljena. Kovinsko-keramična kombinacija FGM, ki so jo naredili po tem vzorcu, je tudi elastična celota. Zdaj jo nameravajo uporabiti za najrazličnejše namene, od umetnih zob prek posode in pohištva do letal. Leče za konje SIMPSONVILLE - Zadnja leta se dreserji konj, ki nastopajo na raznih razstavah, zatekajo k zvijači, s katero živalim vdahnejo navidezno pazljivost in živahnost. To dosežejo s posebnimi očesnimi lečami, ki pa ne izostrijo vida, nasprotno, podobno kot sončna očala ga zameglijo. Zato konj s takšnimi lečami dviga glavo in obrača ušesa naprej, to pa pri ocenjevanju prinaša točke. Konj seveda tega ne počne zaradi točk, temveč skuša slabše vidno zaznavanje okolja izboljšati z razgledno višino in boljšim sprejemom zvoka. Nasprotniki uporabe leč trdijo, da konji zaradi tega doživljajo napade tesnobe. Znani veterinar Scott Bennett iz Simpsonvilla to spodbija, pri tem pa se sklicuje na lastne raziskave. Nasprotno, pravi, mnogi konji so zaradi pogostih nastopov v močno osvetljenih arenah postali fotofobični, preobčutljivi za svetlobo. Kontaktne leče jim samo pomagajo, da ne škilijo in ne mežikajo. Zato jih nikakor ni moč primerjati z nedovoljenimi »pomagali«, kakršno je ingver, ki ga konju potisnejo v re-ktum, da bi žival više dvignila rep. (E. J.) PRIHODNOST / OSEM MILIJARD DOLARJEV ZA ZAJEZITEV NATALITETNE POPLAVE Globalni populacijski program R. S. McNamare Preudarno omejevanje porabe na Zahodu Marjan Erjavec Robert S. McNamara ni bil samo pomemben arhitekt hladne vojne, ampak se je kot predsednik svetovne banke dolga leta ukvarjal tudi z načrtovanjem prihodnje usode človeštva. Svoje dobro podkovane poglede je razgrnil v razpravi Eksplozija prebivalstva v reviji The Fu-turist, iz katere povzemamo nekaj misli. V milijonih let se je človeštvo namnožilo na eno milijardo, druga mu je bila dodana v 130 letih, četrta že v petnajstih. Zdaj nas je 5, 4 milijarde, od tega 90 odstotkov v razvijajočem se delu sveta. Kje je meja te rasti, se sprašuje McNamara? Hitrost rasti rahlo upada in ustavila se bo pri 14 milijardah, trdi Nafis Sadik, strokovnjak UN. Ocena svetovne banke je 12,4 milijard. Bo naš planet to prenesel? Rušenje okolja je odvisno od števila ljudi, njihove porabe in od škode na enoto porabe. Za porabo pričakujejo, da se bo večala za dva odstotka letno in se tako v 35 letih podvojila, proti koncu prihodnej-ga stoletja pa poosmerila. Dvoodstotna rast se morda zdi pretirana (v zadnjem času je znašala tri odstotke), za milijarde revnih pa je še veliko preskromna. Predvideni osemkratni porast porabe 2, 6-krat številčnejšega človeštva pomeni leta 2100 kar dvajsetkratno večjo proizvodnjo in prav toliko večji pritisk te proizvodnje na okolje. Lahko to proizvodnjo omejimo? Ne, odgovarja McNamara, brez dvoma pa moramo -in zmoremo - drastično zmanšati izčrpavanje naravnih virov in količino odpadkov na proizvodno enoto. Za vse današnje bolezni poznamo zdravila, le draga so, politično grenka in leta bodo pretekla, preden jih bomo uporabili. Vendar jih bomo morali! Osnovni zemeljski viri, kot so zemlja, voda, fotosinteza, gozdovi in podnebje so med seboj tesno prepleteni in kot celota nepregledni ter težko predvidljivi. Laže razmišljamo o vsakem posameznem delu posebej. Poglejmo najprej poljedelstvo. Je zemlje in vode dovolj za štirikratno množino hrane, ki bo potrebna? Sodobne poljedelske tehnike so silovito povečale hektarske pridelke in več desetletij prednjačile pred rastjo človeštva. Cena za to je bila visoka: siromašenje in erozija zemljišč, zastrupljanje površinskih, ponekod tudi talnih voda in končna deser-tifikacija velikih kompleksov. Učinki zelene revolucije so zvodeneli in sre- di osemdesetih let je rast poljedelstva pričela izgubljati vodstvo pred rastjo populacije. V subsaharski Afriki in Latinski Ameriki pridelek na glavo pada že več kot deset let. Nekateri opazovalci se bojijo, da planet ne bo zmogel prehraniti več kot 7, 5 milijarde ljudi. Optimisti nasprotno upajo, da bo poljedelstvo, podprto z znanostjo, lahko prehranjevalo človeštvo še 40 do 50 let, če začnemo ukrepati takoj. V vsakem primeru pa bodo ostali velikanski žepi sveta brez zadostne hrane. Zmogljivost drugih naravnih resursov in ekosistemov je teže izračunljiva. Vse več biologov pa svari, da bo večanje števila ljudi privedlo do nesprejemljivih življenjskih razmer. Ne vemo, kje so meje, toda nekje brez dvoma so! Poročilo mednarodne komisije, ki se je ukvarjala s tem, pričenja takole: Ze ob dani gospodarski aktivnosti je vse več dokazov, da se bližamo kritičnim globalnim mejam, morda smo nekatere že prestopili. Komisija dalje ugotavlja, da bo podvajanje človeštva terjalo pet do desetkrat večjo proizvodnjo, ki bi zadostila njihovim vsaj najskromnejšim potrebam. To preprosto ni mogoče, ne da bi nepopravljivo oškodovali lastno prihodnost. Misli večletne študije, ki jo je vodil nobelovec M. Gell-Mann, so bolj pragmatične: človeštvo se lahko približa samoohranitvi s pogojem, da se sprijazni s celo vrsto tehnoloških, socialnih, ekonomskih in ideoloških preobrazb. Za samoohranitev človeštva ostaja upanje, vsaka dežela posebej in vse skupaj pa morajo začeti s prilagajanjem že zdaj, da bi se izognili kasnejšim in dražjim ukrepom, ki bodo takrat nujni. Prva v vrsti zahtev je omejevanje številčne rasti. Svet v razvoju je v zadnjih treh desetletjih izredno napredoval, kljub temu pa se je število absolutno revnih povečalo, pravi McNamara. Ko je koval ta izraz, je mislil na poseben sloj ljudi znotraj revnih milijard, ki dobesedno životari na robu smrti. Podhranjeni so, nepismeni, okuženi z boleznimi in bivajo pod sleherno mejo človeškega dostojanstva. Skoraj milijarda jih je in samo v tem desetletju jih bo sto milijonov več. Zanje je najhuje to, da se njihovi otroci zaradi pomanjkanja beljakovin telesno in duševno slabo razvijajo in množično umirajo. Tudi če preživijo prvih pet let, ostajajo v začaranem krogu nesposobnosti učenja in plodnega življenja. Seveda je še kopica drugih razlogov za zaostajanje, od političnih in makroekonomskih danosti pa do hitrega ekonomskega in socialnega napredka razvitih. Nagonsko pa se vsi zavedamo, da je populacijska eksplozija osnovna ovira razvoju nerazvitih in svetovna banka to oceno podpira s trdimi številkami: Treba jo je brezpogojno zaustaviti. Dolgoročna populacijska politika, ki bi omogo- čila večje blagostanje sedanje in prihodnjih generacij, bi morala postati prva skrb dežel v razvoju. Povedano drugače, bi bilo potrebno znižati število rojstev prav do meja, ki so še sprejemljive. Ce bi se to posrečilo, meni McNamara, bi se obseg človeštva umiril pri 9, 7 milijarde ljudi. To je še vedno skoraj dvakrat več kot zdaj, vendar za 4, 3 milijarde manj, kot predvidevajo sedanje ocene. In kaj naj bi storile dežele, ki bi se odločile za tako politiko? Na konferenci o populaciji, ki je bila leta 1974 v Bukarešti, se je izluščila sodba, da ekonomski in socialni napredek sam po sebi znižuje •nataliteto. Danes vemo, da je to le del zgodbe in da so prav tako pomembni popravki položaja ženske, zniževanje otroške smrtnosti in široka uvedba načrtovanja družine. Izkušnje zadnjih let to potrjujejo. Do konca tega tisočletja se bo v nerazvitem svetu število žensk v rodni dobi povečalo za 22 odstotkov. Ce bi kontracepcijo uporabljalo 65 odstotkov žensk namesto sedanjih 50 odstotkov, bi bilo novink 200 milijonov. To se zdi nemogoče, saj jih je v zadnjih dveh desetletjih s tem pričelo vsega 175 milijonov. V Indiji, Pakistanu ah v črni Afriki so ovire res velike, v Mehiki, Indoneziji, v Bangladešu in na Tajskem pa je to uspelo bolj, kot so pričakovali. Njihove izkušnje so na voljo vsakomur. McNamara je predlagal globalni populacijski program, ki bi do leta 2000 stal osem milijard dolarjev, od česar bi jih dežele v razvoju prispevale tri milijarde in pol. Številka se zdi morda visoka, vendar je malenkostna v primerjavi s pričakovanimi nacionalnimi dohodki in predvideno pomočjo razvitih v tujini. Zahodni svet brez dvoma premore sredstva, potrebna za zajezitev populacijske poplave. Svetovna banka je pri načrtovanju družine že v akciji, druge ustanove bi ji morale slediti. Potrebna sredstva so tako majhna v primerjavi s pričakovanimi rezultati, da ne bi smela nikdar zastajati na poti do tistih, ki so jih pripravljeni v ta namen porabiti. Dolžnost razvitih na drugi strani pa je, da začno razmišljati, kako bodo pametno omejili svojo porabo, ki je zdaj sedemkrat večja kot pri manj razvitih in že zdaj čezmerno obremenjuje okolje. Le tako bo mogoča pot v prihodnji svet, ki mora obdržati sposobnost samoohranitve. Zdravniški pregled nemškega astronavta (Foto: Flug Revue). GENETIKA / GENSKA OKVARA POVZROČA ODMIRANJE MOŽGANSKIH CELIC Gen za Hustingtonovo bolezen Po desetih letih intenzivnega raziskovanja so v raziskovalnih laboratorijih bostonske Massachusetts General Hospital oznanili odkritje gena, ki povzroča usodno možgansko motnjo, imenovano Hustingtonova bolezen. Odkritje obeta, da bodo zdravniki že kmalu lahko odkrivali bolezen z zanesljivim testom, žal pa je še leta ah morda celo desetletja ne bodo znali pozdraviti. Hustingtonova bolezen izčrpava in uničuje možganske celice in povzroča nenadzorovane gibe in bebavost. Zdravila zanjo ni in v desetih do tridesetih letih bolnik neizogibno umre. Po poda- tkih ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje za to boleznijo danes oboleva blizu 25 tisoč prebivalcev v ZDA, vendar pa je še najmanj 100.000 potencialnih bolnikov. Bolezen se namreč prenaša z geni. Verjetnost, da zbolijo tudi bolnikovi otroci, je kar 50-odsto-tna. Zal pa se simptomi ne pokažejo pred 35. letom starosti in večinoma imajo bolniki takrat že otroke, kar pomeni, da so bolezen z geni že prenesli v naslednjo generacijo. V zadnjih nekaj letih so bili sicer že na voljo testi, ki so pomagali bodočim staršem ugotoviti, ali prenašajo usodni gen. Ven- Fanj Polanc dar pa so si raziskovalci prizadevali razviti zanesljivejši test, ki bi ga bilo mogoče izvesti, preden bi se pokazal katerikoli od simptomov bolezni. Z zdajšnjim odkritjem gena je tak test mogoče izvesti. Raziskovalci pravijo, da bi moral biti že v kratkem na voljo za široko uporabo. Pri fondaciji za podedovane bolezni so odkritje pozdravili, vendar pa so že opozorili, da bi tak zanesljiv in široko dostopen test morah uporabljati skrajno previdno in obzirno. Bolezen je namreč neozdravljiva in neizogibno vo- di v smrt, kar pomeni, da bo test z objavo pozitivnih rezultatov hkrati objavljal smrtne obsodbe. Odkritje gena, ki povzroča Hustingtonovo bolezen, je že tretje tovrstno odkritje ta mesec. Znanstveniki so v začetku meseca odkrili gen, ki povzroča Lou Gehrigovo bolezen, kak teden zatem pa gen za bolezen ALD, ki jo prikazuje film Lo-renzova nafta, o čemer smo že poročali. Toda, kot je izjavil Murray Goldstein, direktor ameriškega Nacionalnega inštituta za nevrološke motnje in kapi, prav odkritje gena za Hustingtonovo bolezen utegne biti dragulj v kroni med najnovejšimi mono- genetskimi odkritji. Vendar pa, je opozoril, odkritje gena še ne pomeni tudi odkritja zdravila. »Med ljudmi vlada zmotno prepričanje, da imaš z odkritjem gena v rokah tudi že zdravilo. Zal ni tako. Tragedija tega odkritja je prav v tem, da bomo zdaj sposobni ljudem povedati, da so bolni, ne bomo pa jih mogh pozdraviti.« Naslednji korak bo odkril, zakaj genetska okvara povzroča smrt možganskih cehe in Sele nato bodo znanstveniki lahko zaceh razvijati poseg, s katerim bodo lahko napadli simptome ali pozdravili bolezen. To pa lahko traja en mesec ah pa eno generacijo. ZGODBA 17 Pozitivna glava ni neogibno harmonija bitja Bojan Rauter Kosič Dokler je Filozofovo umovanje potekalo razmeroma gladko in uspešno, je bil prepričan, da je izpopolnjevanje znanja edino, kar je potrebno storiti za rast kvalitete življenja in da bo tako enkrat avtomatično dosegel tudi popolno razsvetljenje svojega duha, najvišjo možno svobodo, notranji mir, gotovost in jasnost. Domneval je namreč, da človeški nemir povzroča izključno kaotična miselna sfera, za neuspeh življenjske prakse pa je krivo zgolj resničnim problemom neustrezno, nedoraslo znanje oziroma na njem temelječa napačna praksa. Ko bi se torej miselni kaos umaknil in bi ga nadomestila umska jasnost, bi se pojavila gotovost in sreča, hkrati pa tudi možnost uspešne, kvalitetne življenjske prakse. Filozof je resda imel v veliki meri prav, ampak ko je naletel na oviro, ki mu ni dopuščala nadaljevanja njegove umske rasti, je moral to svoje mnenje nekoliko revidirati. Njegovega miselnega in pozornostnega beganja, ki mu je onemogočalo zbrano razmišljanje o kompleksnih dejstvih in vstavljanje univerzalne paradigme vanje, namreč ni povzročal miselni kaos, ampak psihični nemir, ki je imel globlje, emocionalne korenine, nastale v ranem, predrazumskem obdobju njegovega življenja. Skratka, slo je za občutje temeljne človeške ogroženosti, za »ontološko« bojazen ranljivega bitja, izpostavljenega krutostim naravnih in socialnih sil. Ce je torej želel nadaljevati z izpopolnjevanjem svoje miselne sfere, je moral umiriti generator splošnega psihofizičnega nemira; spoprijeti se je torej moral z nečim, kar ni bilo več zgolj umovanje, ampak konkretna praksa, konkretna terapija. Ta naloga je Filozofa sprva precej vznejevoljila, saj je doslej živel pretežno »v glavi« in »z glavo« in se je konkretnim življenjskim opravilom in svojemu telesu posvečal le toliko, kolikor je bilo za preživetje njegove glave in bistrost njegovega uma nujno potrebno. Do duhovnih tehnik, ki so vključevale ukvarjanje s telesom, je čutil nekakšen odpor, pomešan s prezirom do površnih mislecev,' ki ponujajo blato za zlato, in dobičko-ljubnih gurujev, ki mamijo zablodele otroke racionalizma s privlačnimi instant tehnikami osvobajanja. Ko je razmišljal o dejanskem ozadju svoje enostranske zagledanosti v razum, je ugotovil, da potrebe po razvoju znanja in filozofiranju ni poudarjal samo zaradi njegove dejanske prednosti, ampak tudi zato, ker se je na tak način branil pred pritiski iz svoje notranjosti; z izključno intelektualnim delom je bežal in se branil pred svojimi emocionalnimi problemi, ki jih doslej ni upal niti prav priznati. Skratka, z zasidranostjo v svoji intelektualni sferi se je svojemu telesu skorajda Se bolj odtujil; približal se mu je zgolj razumsko, s poznavanjem njegovih mehanizmov, medtem ko je njegov doživljajski in bivanjski razcep ostajal ves čas nespremenjen ali se je celo še poglabljal. Tedaj je dojel, da je ignoriranje nerazumske plati bivanja tipična drža velike večine zahodnih mislecev. Njihovo poudarjanje razumskega znanja sloni v dobršni meri prav na nezavednem izogibanju iracionalni, emocionalni plati bivanja - torej plati, ki je že po svoji naravi (pa tudi družbeni pogojenosti) konfuzna in temačna in ki jo je evropski človek v svoji racionalni nadutosti, temelječi delno na sramu pred čustvi, delno pa na ponosu v tehnične uspehe pozitivističnega mišljenja, odrinil povsem v ozadje, kot nekaj nepomembnega in motečega, kot nekaj, česar se je treba izogibati in kar je treba s ponosno racionalno držo nenehno brzdati in držati na dostojni distanci. Le redki zahodni misleci - razen nekaterih psihologov - so se ukvarjali z »iracionalno« platjo bivanja, raje so gradili visokoleteče umske konstrukte, ne zavedajoč se, da je ta njihov izbor svoboden le navidez, dejansko pa temelji na notranji prisili po odpravi notranje ogroženosti, p° begu pred iracionalnimi pritiski, po ublažitvi občutka inferiornosti, po izogibanju pred zahtevami bitja po celostni harmoniji. V racionalni sferi so našli zelo primerno m zlahka dostopno zavetje in jo čezmerno izpopolnjevali, dograjevali in olepševali - pa ne zaradi nekakšne težnje po resnici, ampak zaradi strahu, da bodo v trenutku slabosti na lepem izpostavljeni nalogi, ki ji ne bodo kos, ker bodo zahtevah drugačen, manj umski in manj udoben, bolj konkreten, praktičen spoprijem. Filozof je torej spoznal, da je življenje vendar bivanje, ne le umevanje, in. da pozitivne spremembe v glavi ne morejo avtomatično harmom-zirati celotnega bitja; za ta namen se mu je treba posvetiti na drugačen, konkretnejši način. Ampak kljub temu je njegovo znanje pri tem odigralo bistveno vlogo, kajti jasno mu je bilo, da se njegovo bitje ne bo harmoniziralo samodejno m da notranjega nemira ne bo mogel odpraviti s pomočjo kakršnekoli, naključno izbrane, zgolj navidez ustrezne metode. Odpravil ga bo lahko samo z metodo, ki bo slonela na pravilnem poznavanju in razumevanju njegove prave narave, njegovin mehanizmov in realnih možnosti za njegovo spremembo. V tem smislu je bil Filozof torej v veliki prednosti, saj je ime na voljo univerzalno paradigmo, miselni model o najplošnejših zakonitosti celotne stvarnosti, torej tudi tiste, ki jo imenujemo psihična. Ni mu bilo torej treba tipati in se seznanjati z metodami, ki jih v ta namen ponuja jo drugi, ni mu bilo treba nekritično sprejema i dognanj drugih in ni se mu bilo treba slepo ra vnati po napotkih gurujev, recimo tistih, ki meni jo, da je razum glavni krivec človeške nesreče m da ga je treba preprosto obrzdati in odpraviti m že bodo sreča in modrost in svoboda tu. Svetilko za to-pot je imel v sebi in nanjo se je lahko pov sem zanesel. TRIBUNA Četrtek, 1. aprila 1993 Pismo ameriškemu prijatelju Dragi John, „ davi sem dobil tvoje Melanholično" pismo - in ujelo me je v pravem razpoloženju. Toliko stvari f® je sesulo od takrat, ko si °u tu- Tedaj je bilo Čutiti Uekaj upanja in vel je opti-mjzem' govorili smo, da se splača in imeh smo naCrte. Med nami je bila prihode upanje ne optimizem nista izvirala, vsaj kar je mene zadevalo, iz kakih ^tipljivih in izrecnih naCr-ov in teženj; ni slo za am-ojcije, lastno napredovali6’ posebne namene. Zgodovina je tedaj Se imela srnisel - čeprav je že posta-}aJa Motna. Zato je bila (abstraktna) vizija priho-ddosti civihzacije kot celo-6 Se primerna za osebno Pr°iekcijo, vse preradi pa r?zabljamo, da se zgodo-in civilizacije ne zamujajo in končujejo nikjer MUgje kot v posamičnih Slavah raznih Johnov in Mostjanov. Potemtakem je Povsem logično, da so na-Sa zasebna melanholična razpoloženja posledica in .sev tega, namreč zgodovine. Podton tvojega pisma Uakazuje to politično real-u°st: Bosno navajaš kot razlog za brezup, a Clintona k°t iskrico upanja. Toda vse skupaj sega veliko globe. Sama naša moralna Uarava, tkivo, iz katerega sMo (duhovno) narejeni, je Zgolj variacija na temo uiužBe in zgodovine kot eeiote: sleherni izmed nas n°si v sebi vso civilizacijo. . kadar se nas loti brezup, ju ga mar upamo pripisati temu? Saj res, zakaj si ga ne. Ker smo zgolj delček ,®§a velikanskega telesa? ?ua kaj ni res, da so vsi n)eg°vi sestavni deli "-m?.;i individuumi - "ne-' e )ivi > kot je v latinskem Pomenu te tujke? Ko na te- evizijj gledamo zgodovi-n°’ se bolj kot kdajkoh zavedamo svoje impotentne, eceptivne, nemočne pasi-, °sti- Ko teče pripoved, d°i) kot kdajkoli doslej srkavamo in skladiščimo ase vsa njena protislovja. ]M spreminjamo v las-n notranje konflikte. . Ti notranji konflikti z rpavajo naš optimizem in našo pozitivno energijo. Brž ko jih shranimo vase, se zaradi njih počutimo kot drobir, ki ga nosi reka ah, kot je rekel Byron, kot kapljica dežja, ki pade v ocean - brez zibke, brez krste, brez imena. Po drugi strani pa smo podložni lastnemu egoizmu, svoji medijsko inducirani "racionalnosti", kot da bi bila samoohranitev - celo prvinsko - individualna zadeva bitij, kakršni smo ljudje, ki celovito pripadamo celoti in ki smo intimno prizadeti zaradi vsega, kar to celoto doleti. Bosna je potemtakem v tvojem in mojem srcu. Bosna si ti in Bosna sem jaz -morda ne toliko v pomenu specifične grozote, ki so jo tam zagrešiti specifični, drugi individuumi. Bosna je simptom nečesa, kar je še bolj vznemirjajoče in uničevalno kot - naj mi besede še tako težko gredo z jezika - vse to ubijanje in posiljevanje. Kdo more reci, da se je zlo na tem balkanskem ozemlju kratko malo strgalo s povodca - a samo tu? Moramo se predvsem vprašati, kako se je to sploh moglo zgoditi, bi po Cern se v pojavnem bistvu razlikuje od nemirov, ki jih omenjaš -namreč onih v Los Angelesu, Chicagu in New Yorku. Nemara si tedaj, ko si bil tu, opazil na vrhovih gora sneg, kajti tedaj sva se sicer zavedala nekega globoko zakoreninjenega problema, vendar sva bila premalo preroška, da bi predvidela ta usodni vzpon bistvene manifestacije zla. Sam sem sicer o tem že prej velikokrat pisal in postavljal diagnozo. Toda sploh nisem slutil, da bo tako iznenada izbruhnilo, kot ognjenik in zaradi takšnega skritega pritiska. In s takšnimi posledicami. Kar je dobro, nima imena. Tega ni moc natanko določiti. Ker presega razliko med tistim, kar je posebno in tistim, kar je obče, "tukaj" in "tam" zanj ne obstajata. Tisti hip, ko bi to mogel poimenovati, ne bi nic veC bilo to, kar je. Nih-Ce si tega torej ne more »Likanje Amerike« O sebi smo si ustvarili prelepo mnenje, da bi moglo biti resnično, boljšega pa si ne moremo naslikati, preden se bo začela luščiti barva na sliki Doriana Graya - Zahodnjaka Boštjan M. Zupančič prilastiti in si ga lastiti. Nihče ne more tega zahtevati zase. Nihče tega ne more zastopati. NihCe nima uradnega pooblastila, da bi ukrepal v njegovem imenu - in nemara na lasten račun. Ce hoCeš biti s tem, moraš pravilno ravnati, biti vpleten na pravi strani - v najbolj specifičnem in praktičnem pomenu besede. Bolj ko si partikularen, prej se prebiješ do univerzalnega razumevanja bistva te stvari. Zlo ima nasprotno veliko imen. Natanko ga je moc določiti, diagnozirati, izruvati. Njegove manifestacije poganjajo povsod, najbolje pa tam, kjer ni nic takega, kar bi pospeševalo dobro. Zlo je v tem pomenu zamujanje tistega, kar je dobro, je odsotnost dobrega. Čutim, da je Časovna usklajenost pri tem zelo pomembna, hoCem reci, Ce prave vrednote niso na voljo, pride do naravne regresije v vojno vsakogar proti vsakomur. V tem smislu imaš povsem prav, vsa civilizacija je balkanizirana: ravna popolnoma sebično, ne meneč se za hkratno uničevanje celokupnosti. A kje so pravi razlogi za takšen razvoj, ki je sorazmerno novejšega datuma? Kdo je vsemu svetu spral možgane, da zdaj "lepo življenje" prepričano enačimo z udobnim popuščanjem samemu sebi? In da v "lepem življenju" nasploh vidimo smisel življenja samega? Komu koristi, da bi ljudje v New Havenu in Ljubljani prav to verjeti? Nemara bolje rečeno, ati tisti, zaradi katerih interesov to temeljito pranje možganov traja že trideset let, a) sploh imajo vajeti v rokah, b) vedo, da tudi njim pere-jo možgane in c) da so izgubiti nadzor nad posledicami tega procesa? In Ce na tem terenu naredimo še en korak dlje: kdo lahko zameri idiotu, kakršen je bil Reagan in celo tistim pametnejšim ljudem, katerih zastopnik je bil? Mar ni ta sindrom že sam po sebi zgolj simptom nekega globljega nezadovoljstva Zahodne Civilizacije? Kaj ni Amerika, kakršno si lahko videl, ko si se vrnil domov, zgolj Stane Jagodič: Art paradoks simptom zakrnelega, zaostalega razvoja v Evropi? Mar vse skupaj sega prav do leta 1789? Mar ni bilo geslo svoboda - enakost -bratstvo vprogramirano v same temelje Zahodne Civilizacije? Kako zaboga more kdorkoli od mene in tebe, ki sva Zahodnjaka, pričakovati, da se bova izmotala iz teh ponotranjenih sedimentiranih slojev rezidualnih vrednot? Čigava ujetnika sva skupaj z najinimi nemirnimi melanholijami? Tukaj in zdaj. Poznam samo enega Človeka, ki je v celoti predvidel to katastrofo in opozoril na korenine zla, ko je bilo šele inkubus. Videl je, kam vodi logika najmanjšega skupnega imenovalca - do še manjšega -in da imamo opraviti s samouničevalnim mehanizmom, vdelanim v Zahodno Demokracijo. Razumel je, da je ta logika nadomestek nečesa. Napako, ki je bila tedaj storjena, je pripisati preproščini, s katero so ljudje pravo željo po oblasti in njenim učinkom zamenjali z navadnim (demokratskim) "vo- diteljstvom". Ne le da tam, kjer je razlikovanje med "dobrim" in "zlom" jasno, "demokracije" sploh ni, temveč je samo razlikovanje med "dobrim" in "-zlom", kot ta pragmatična izraza navadno razumemo - ne torej v pomenih, ki sem ju prej razložil - danes bolj kot kdajkoli v rokah tistih, ki so dovolj močni, da ta pojma sami definirajo. Moj znanec je razumel, da naša civilizacija nikoli ni bila moralna, temveč je bila oprta na sebično oblast. Da je vse to neke vrste metafizična naivnost in da iz tega izvirajoči duhovna revščina in skromnost (v enem začaranem krogu) zgodovinsko zato nista biti na mestu. Ce na vse to gledamo z zornega kota kake starejše in mo-drejše civilizacije, nemara Kitajske, je polom naše očitno jasen, nic manj pa sorazmerno preprosti razlogi zanj. Krščanstvo ni bilo dovolj moCno zdravilo in, kot se je nedavno pokazalo, to tudi ni bil marksizem. Kolektivizem, temelječ na sebičnosti, bo deloval vsaj tako dolgo, dokler je ta sebičnost brezobzirna - celo v smislu, Cerkev Notre Dame, Pariz, 1350 - Catherine Deneuve: »Sama v katedralo ne grem za noben denar, kajti nič se ne ve, če se ni kje notri potuhnil grbavi zvonar.« kot so v Bosni brezobzirni Srbi. (Ti se glede tega vsaj ne pretvarjajo.) Brž ko pa tisti, ki so sebični, začno verjeti lastnim lažem o tem, da so dobri, je vsega konec. V zahodni civilizaciji je bil mir vedno možen samo v senci vojne. Takšen je pac v bistvu genetski program zahodne civilizacije. Na valovih latentne nasilnosti nas nosi tja, kamor smo prišli. In nic dlje. Ta sebični gen nemara še ni odigral svoje vloge v razvoju Človeške vrste. Nietzsche je o njem kratko malo menil, da mora pogledati resnici v obraz in se ne veC pretvarjati, da je "demokratičen". Marx je to farso razkrinkal in je skušal premostiti loCnico med javnim sprenevedanjem in zasebno resnico. Ko bi bil Zahod bister, bi ta nauk sprejel, kajti to je bila zanj priložnost, da se reši pred samim seboj. Toda tega ni storil in pika. Vse skupaj se je skisalo in možnost, da bi iz pepela kot Feniks vstal kak drug posameznik, globlje osvobojen in samoaktualiziran, zdaj v miru počiva, medtem ko divja boj za globlje plasti svobode. Se vedno je ključno vprašanje, do katere mere smo žrtve v nas zakopane samocenzure. Torej strahu. Do katere mere se je njim - komu? - posrečilo, da so nas prepričali, da smo v resnici takšni, za kakršne se moramo v javnosti pretvarjati? Vse je bilo avtomatsko tako nastavljeno, da moramo sodelovati v tej globalni hinavščini, kakršna je zdaj pokazala svoj pravi obraz, namreč v odnosu Zahoda do Bosne: pretvarjanju, da smo altruistični, medtem ko smo v resnici sebični. V obrambi našega samospoštovanja je naš značaj deformiran, amoralen, nemoralen. O sebi smo si ustvarili prelepo mnenje, da bi moglo biti resnično, boljšega pa si ne moremo naslikati, preden se bo začela luščiti barva na sliki Doriana Graya - Zahodnjaka. Na koncu si upam reči, da je ameriški liberalni kliše o "samoaktualizaciji" in "samoosvoboditvi" - izraza bi si razlagal v psihoanalitičnem pomenu, sicer pa bi bilo eno in isto - naše edino upanje. Evropa nima nobene vizije in je brez taksnega vodstva, ki bi preseglo egoizem, še zlasti v njegovi nacionalistični različici. Ko bi bil Clinton študiral na Harvardu, bi bil jaz manj pripravljen verjeti, da te stvari razume. Ker pa je kot Ti diplomiral na Yaleu, morda je kot bruc poslušal Charlieja Reicha, bo morda znova poskusil z "tikanjem Amerike". Tvoj vdani, Boštjan ■—----- POSLOVNO ITD. Od osem do šestdeset vrst krnha Jak Koprivc Rudi Kajtner, glavni direktor poslovnega sistema Žito, Ljubljana: Zaradi sedanje politike vlade omejujemo testenin-sko proizvodnjo, odpuščati pa bomo morali tudi delavce. Z našimi testeninami v sedanjih finančnih razmerah ne moremo v izvoz, čeprav tržišče zanje obstaja, doma pa imamo tujo konkurenco, ki ni enakopravna, ker ne temelji na enakih izhodiščih. Nočemo nic drugega kot normalno varstvo, ki ga poznata Evropska skupnost in Avstrija. Zdaj drugi k nam izvažajo s premijami svojih držav (Italija dodaja na izvoz enega kilograma testenin 300 tir premije) brez kakšnih posebnih omejitev, mi pa moramo izvažati brez premij in ob znani domišljeni varstveni politiki držav uvoznic. Pri nas bi morati v višini premij, ki jih dobivajo od svojih držav izvozniki k nam, vzpostaviti prelevmansko zaščito. Denar, ki bi ga tako zbrati, bi nameniti za spodbujanje izvoza. To že kar nekaj Časa dopovedujemo naši državni upravi, ki pa nekaterih stvari, tako se vsaj zdi, ne razume in ne pozna ali pa jih noče dojeti. Prav tako je nepojmljivo, da so uvozne dajatve na sladkor, ki ga uvažamo kot surovino za proizvodnjo bonbonov in drugih slaščičarskih proizvodov, višje kot pa carine na uvoz teh izdelkov. Konkurenca na pekarskem področju je nekaj drugega. Pred osmimi leti smo potrošnikom ponujali kakšnih osem vrst kruha, zdaj ga prodajamo šestdeset vrst. Kot najnovejši izdelek uvajamo kruh, ki temelji na dnevni fermentaciji; to je v glavnem temni poltrajni kruh brez konser- vansov, pripravljen po metodi pasterizacije. Ze pred petimi leti smo zaceli namesto velikih pekarn uvajati manjše, v katerih je mogoče peci zelo kakovosten kruh. Takšnih manjših pekarn smo zgraditi 12, velike pekarniške enote pa smo preusmeriti v druge proizvodne programe, v izdelovanje prepečenca itd. Naša največja pekarna v Ljubljani z zmogljivostjo 40 ton kruha dnevno zdaj s4mo še ob sobotah speče osem ton kruha. Sicer pa še naprej zalagamo tretjino slovenskih potreb po kruhu. Pravočasno smo se prilagodili novim zahtevam tržišča in vse večji konkurenci zasebnih in drugih pekam. Tisti, ki se prilagaja, ostaja, drugi so izrinjeni. Nekatere stare slovenske pekarne so morale prepustiti kar precejšnje količine proizvodnje novim pekarnam, saj zasebne pekarne napečejo zdaj kakšnih 20 odstotkov slovenskega kruha. POŠTA Venetski konj V Republiki je izšel zanimiv Članek z naslovom Iznajdba venetskega konja (2. 2. 1993). Njegov avtor Božidar Slapšak lepo opisuje pomen narodnih simbolov in se ukvarja predvsem z venetskim konjem, ki je povzet iz vaške situle, bisera slovenske arheologije. Upodobitev venetskega konja je umetniško delo mednarodno priznanega slovenskega oblikovalca Oskarja Kogoja, ki je nastalo v zgodovinskem času osamosvojitve Slovenije. Venetski konj je bil najprej sprejet kot simbol za evropsko prvenstvo v dresurnem jahanju v Lipici 1991, vendar je kmalu zaCel postajati tudi simbol slovenskega naroda oziroma njegove starejše zgodovine. V njem naj bi se zrcalila tritisocletna zgodovina Slovencev. Slapšak priznava Slovencem simbole na folklorni ravni, kakor so narodne noše, kranjski kozolec, kmečka ohcet in še kaj, nikakor pa ne zgodovinskih simbolov. Knežjega kamna, ki je tako pomemben, da ga je imel pred oCmi celo Thomas Jefferson pri sestavi proglasa za neodvisnost Združenih držav Amerike, niti ne omenja. Popolnoma jasno je, da za tiste, ki trdijo, da so Slovenci prišli v današnje kraje kot neka nedoločena slovanska masa šele ob koncu 6. stoletja iz zakarpatskih močvirij pod poveljstvom Avarov, je venetski konj kot simbol slovenske prazgodovine nesmisel in spada v vrsto izmišljenih mitologij balkanskih narodov. Slovenci torej ne moremo imeti zgodovinskih simbolov, ker nismo zgodovinski narod. Venetski konj je kot simbol Cista »iznajdba« brez kakršne koli navezave na zgodovinsko izročilo in brez pomena za slovensko narodno in državno entiteto, je, kakor pravi Slapšak, »invencija tradicije«. Se vec. Venetski konj naj bi bil ne samo izmišljena zadeva, temveč celo znižanje dosežene ravni s folklornimi slovenskimi simboli ... Zato Kogojevemu projektu Slapšak napoveduje »izrazito in eksplicitno odklonilno stališče zgodovinske, arheološke, etnološke in lingvistične stroke do venetsko-sloven-skih kontinuitetnih kombinacij«. Prav v tem je jedro vprašanja in tudi namen Članka. Naj nam gospod Slapšak ne zameri, da taka stališča odločno zavračamo, ker se nikakor ne ujemajo z znanstvenimi dokazi. Venetsko-slovenske identitete ne odklanjajo omenjene stroke, temveč določeni strokovnjaki, ki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da lahko obstaja še kakšna resnica poleg tiste, ki jo sami zagovarjajo. Dejstvo je, da do zdaj nihče od teh strokovnjakov ni bil sposoben, da bi nudil en sam veljaven dokaz za svoje trditve v zvezi z domnevnim prihodom Slovencev ob koncu 6. stoletja po Kr., ali da bi dokazal neveljavnost nasprotnih argumentov. Kdo je kdaj, recimo, ovrgel jasne zgodovinske vire, ki govorijo o istovetnosti Venetov in Slovencev? Kdo je dokazal, da številna slovenska krajevna imena v naših krajih iz rimskega in predrimskega časa niso slovenska? Kdo je rešil uganko ogromnega števila slovenskih toponimov, v gornji Italiji in na alpskem področju, kjer današnji Slovenci niso bili nikoli naseljeni? Kdo je dokazal, da se v venetskih napisih nikakor ne zrcali slovenski jezik? Mislim, da gre za pomembna vprašanja, od katerih je odvisna ne samo slovenska simbolika, temveč v veliki meri tudi sama slovenska identiteta. Omenjene stroke, ali bolje rečeno določeni strokovnjaki, teh vprašanj ne morejo kar tako odklanjati, ne da bi se pregrešili nad slovenskim narodom. Vaška situla je ena od najlepših situl, ki so priznane kot vrhunska umetnost naših prednikov Venetov. Zato je sama situla ali pa tudi ena od njenih upodobitev lahko simbol slovenskega naroda in njegove tritisocletne zgodovine. Ivan Tomanič, Dunaj Top ali maslo V pričakovanju odločanja o letošnjem proračunu se je med kulturniki razvnela medijska vojna proti vladi. Pri tem se večkrat želi ustvariti vtis, da je za vse tegobe kulturnikov kriv denar, ki je namenjen za obrambne namene. Osnutek proračuna, ki ga je izglasovala vlada, namenja ministrstvu za obrambo za okrog 14 odstotkov manj sredstev kot prejšnje leto. Delež BDP za obrambo bo tako znašal 1, 6 odstotka, kar je precej manj kot v drugih državah. S temi sredstvi si nastajajoča slovenska vojska prav gotovo ne bo mogla nabaviti niti najnujnejših sredstev za učinkovito obrambo države. Prav je, da gre proračunski denar v Iptu zategovanja pasu tja, od koder se bo v različnih oblikah vraCal v gospodarstvo in davkoplačevalcem, ne smemo pa zanemariti dejstva, da v naši soseščini divja vojna in da se politične razmere v svetu vse bolj zaostrujejo. Pred poslanci je težka in odgovorna naloga. Za sprejem proračuna, ki ne bo zagotavljal sredstev za uresničevanje najosnovnejših obrambnih nalog države, bo odgovoren parlament oziroma poslanci. Upajmo, da se poslanci zavedajo te odgovornosti in da bo razum premagal ozke politične interese. Anton Golob, Cerkno TEČAJI Četrtek, 1. aprila 1993 31. marca 1993 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 65,60 66,80 9,24 9,44 6,20 6,71 AMTK Plus 65,90 66,60 9,25 9,40 6,60 6,90 Avtohiša Ljubljana* 65,20 65,90 9,00 9,30 6,20 6,75 Ažur 66,00 66,70 9,30 9,45 6,52 6,78 Banka Vipa, Nova Gorica 65,40 66,04 9,26 9,45 6,18 6,69 Bobr Fužine in Trzin 66,10 66,50 9,30 9,50 6,60 6,80 BTC Terminal Sežana 65,50 66,25 9,20 9,35 6,45 6,75 Burin Moste 65,55 66,60 9,15 9,48 6,60 • 6,88 Burin Center 65,65 66,25 9,18 9,45 6,60 6,85 Come 2 Us* 65,70 66,50 9,25 9,40 6,45 6,75 Dom na trgu 66,05 66,35 9,31 9,36 6,50 6,80 Emona Globtour* 65,60 66,80 9,26 9,51 6,40 6,65 Euroservis Sežana 65,40 66,00 9,10 9,35 6,50 6,74 Eurotours international 65,30 66,20 9,25 9,50 6,65 6,90 Feniks Koper 65,08 66,60 9,08 9,40 6,38 6,69 Feniks Markovec Koper 65,10 66,30 9,09 9,40 6,38 6,68 Feniks Portorož 65,05 66,30 9,12 9,40 6,40 6,69 Fiba d.o.o. Koper 65,22 65,92 9,05 9,36 6,38 6,68 Firadas 65,40 66,70 9,20 9,40 6,50 6,80 Galileo Kozina 65,50 66,00 9,00 9,35 6,60 6,75 Golfturist Ljubljana 65,20 66,00 9,19 9,40 6,40 6,80 Golfturist Domžale 65,55 65,95 9,10 9,40 6,60 6,90 Hida* Hram Rožice Mengeš 66,35 66,15 66,45 66,35 9,34 9,20 9,39 9,33 6,50 6,50 6,60 6,75 Hranilno kreditna služba 65,60 66,60 9,21 9,38 6,50 6,87 Idila Sečovlje 65,30 66,15 9,25 9,50 6,53 6,80 llirika Ilirska Bistrica 65,65 66,38 9,10 9,42 6,32 6,72 llirika Slovenj Gradec 65,90 66,50 9,25 9,34 6,50 6,74 llirika Postojna 65,80 66,35 9,16 9,39 6,50 6,74 llirika Sežana 66,10 66,35 9,24 9,42 6,50 6,70 Invest Škofja Loka 65,70 66,70 9,33 9,46 6,60 6,92 Italdesign Nova Gorica* 65,60 66,25 9,25 9,40 6,50 6,74 Klub Slovenijales 65,90 66,60 9,30 9,45 6,50 6,86 Komercialna banka Triglav d.d 65,35 66,25 9,25 9,40 6,60 6,85 Kompas Hertz Celje* 65,60 66,10 9,25 9,35 6,45 6,75 Kompas Hertz Velenje* 65,60 66,10 9,25 9,35 6,45 6,75 Kompas Hertz Idrija* 65,60 66,10 9,25 9,35 6,45 6,75 Kompas Hertz Tolmin* 65,60 66,10 9,25 9,35 6,45 6,75 Kompas Hertz Novo Mesto* 65,60 66,10 9,25 9,35 6,45 6,75 Kompas Hertz Krško* 65,60 66,10 9,25 9,35 6,45 6,75 Kompas Hertz Bled* 65,60 66,10 9,25 9,35 6,45 6,75 Kompas Fintrade 65,40 66,39 9,25 9,39 6,55 6,85 Kompas Holidays 65,20 66,80 9,30 9,45 6,50 6,75 Libertas* 65,30 66,10 9,15 9,35 6,35 6,68 Ljubljanska banka d.d. 65,45 67,30 9,25 9,56 6,46 6,75 LB Banka Zasavje Trbovlje 64,50 66,70 9,17 9,48 6,45 6,69 LB Dolenjska banka NM 66,00 67,20 9,25 9,50 6,60 6,90 LB Komercialna banka NG* LB Kreditna banka Maribor d.d. 64,40 ' 65,20 66,80 66,80 9,01 9,26 9,50 9,49 6,35 6,40 6,76 7,20 LB Splošna banka Celje 65,40 66,30 9,28 9,43 6,41 6,65 LB Splošna banka Koper* 63,92 66,48 8,97 9,42 6,18 6,66 MA-Vir 65,80 66,50 9,10 9,44 6,5U 6,90 Madal Nova Gorica* 65,70 66,20 9,22 9,40 6,55 6,70 Media* 66,40 67,00 9,30 9,45 6,55 6,80 9,35 6,85 Niprom 1* 66,20 66,70 9,46 6,55 Niprom II* 66,20 66,70 9,35 9,46 6,55 6,85 Otok Bled 65,32 65,78 9,27 9,35 6,56 6,76 Optimizem Idrija 65,65 66,35 9,20 9,35 6,50 6,74 Optimizem Lož 65,60 67,00 9,20 9,50 6,50 6,72 Optimizem Postojna* 65,75 66,35 9,15 9,40 6,54 6,76 Petrol 66,30 66,70 9,25 9,45 6,60 6,80 Pigal Solkan* 65,55 66,35 9,22 9,35 6,53 6,73 Pigal Kobarid* 65,55 66,35 9,22 9,35 6,53 6,73 Pigal Obutek* 65,55 66,35 9,22 9,35 6,53 6,73 Pigal Diskont* 65,55 66,35 9,22 9,35 6,53 6,73 Poštna banka Slovenije* 64,50 66,00 ■ 9,01 9,32 6,00 6,79 Probanka Maribor 65,30 66,60 9,22 9,45 6,45 6,90 Publikum Ljubljana 66,20 66,40 9,26 9,35 6,45 6,79 Publikum Celje 65,65 66,19 9,18 9,31 6,50 6,75 Publikum Dobova 65,30 66,30 9,08 9,40 6,05 6,50 Publikum Kostanjevica 65,30 66,30 9,08 9,40 6,05 6,50 Publikum Krško 65,30 66,30 9,08 9,40 6,05 6,50 Publikum Maribor 65,55 66,05 9,23 9,30 6,45 6,79 Publikum Metlika 66,10 66,50 9,20 9,40 6,55 6,80 Publikum Mozirje 65,60 66,29 9,25 9,39 6,50 6,79 Publikum Novo Mesto 66,10 66,60 9,20 9,40 6,55 6,80 Publikum Piran 65,65 66,38 9,23 9,35 6,40 6,79 Publikum Tolmin 65,95 66,19 9,25 9,34 6,64 6,71 Publikum Sevnica 65,60 66,05 9,25 9,40 6,45 6,79 Publikum Šentilj Publikum Šentjur pri Celju 65,50 65,65 66,05 65,99 9,24 9,20 9,33 9,33 6,45 6,50 6,79 6,75 Publikum Trebnje 65,25 66,40 9,20 9,38 6,45 6,79 Publikum Zagorje 65,50 66,20 9,24 9,45 6,50 6,72 Publikum Žalec 65,70 66,39 9,24 9,38 6,50 6,75 Roja 64,45 66,60 9,05 9,35 6,50 6,78 Shalaby Koper 65,30 66,20 9,00 9,40 6,38 6,70 SKB d.d. Ljubljana* ** 65,45 65,80 9,30 9,35 6,55 6,75 Slovenijaturist Ljubljana 66,10 66,50 9,33 9,40 6,50 6,65 Slovenijaturist Jesenice Slovenijaturist žel. p. Ljubljana* 65,65 66,05 66,70 66,60 9,23 9,25 9,41 9,38 6,19 6,50 6,75 6,75 Slovenijaturist žel. p. Maribor* Slovenska investicijska banka* 65,60 65,80 66,50 66,50 9,25 9,30 9,30 9,45 6,10 6,40 6,50 6,80 Sonce 66,10 66,80 9,35 9,50 6,58 6,80 SZKB d.d. Ljubljana 65,60 66,6U 9,21 9,38 6,50 6,87 Tartarus Postojna 64,91 66,27 9,10 9,37 6,47 6,75 Tentours Domžale 66,00 66,50 9,10 9,45 6,70 6,90 Tori* 66,00 66,70 9,26 9,50 6,49 6,85 Tourist Service 64,70 66,50 8,90 9,40 6,45 6,85 Trias* 66,30 66,50 9,30 9,45 6,60 6,80 Upimo 66,30 66,50 9,30 9,39 6,59 6,83 Wolf Ljubljana 66,40 67,00 9,40 9,50 6,50 6,80 Tečaj velja danes: * Zaračunavaj o provizijo: *» MENJALNICA HIDA Pokrita tržnica ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE, IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni čas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127 273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 63 z dne 31. marca 1993 — Tečaji veljajo od 1.4.1993 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 72,7092 72,9280 73,1468 Avstrija 040 šiling 100 907,7634 910,4949 913,2264 Belgija 056 frank 100 310,1237 311,0569 311,9901 Kanada 124 dolar 1 82,0589 82,3058 82,5527 Danska 208 krona 100 1663,6581 1668,6641 1673,6701 Finska 246 marka 100 1755,6223 1760,9050 1766,1877 Francija 250 frank 100 1883,0310 1888,6971 1894,3632 Nemčija 280 marka 100 6386,4033 6405,6202 6424,8371 Grčija 300 drahma 100 — 46,9724 47,1133 Irska 372 funt 1 — 155,9769 156,4448 Italija 380 lira 100 6,4694 6,4889 6,5084 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 7,0000 — Japonska 392 jen 100 89,7928 90,0630 90,3332 Nizozemska 528 gulden 100 5681,0250 5698,1194 5715,2138 Norveška 578 krona 100 1501,1241 1505,6410 1510,1579 Portugalska 620 escudo 100 69,3563 69,5650 69,7737 Švedska 752 krona 100 1328,3719 1332,3690 1336,3661 Švica 756 frank 100 6899,8702 6920,6321 6941,3940 Velika Britanija 826 funt šterling 1 154,9980 155,4644 155,9308 ZDA 840 dolar 1 103,0957 103,4059 103,7161 Evropska Skupnost 955 ECU 1 123,7812 124,1537 124,5262 Španija 995 peseta 100 89,5374 89,8068 90,0762 • ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 1. APRILA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. JUNIJA 1993: 70 124,8825% 126,2354% 125,5590% 1,000,000 100,000 624,413 62,441 631,177 63,118 1,255,590 125,559 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 31. MARCA 1993 v SLT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Ažur Grosuplje 6,00 7,50 Fiba 5,90 8,00 Hida* 6,00 7,60 llirika Sežana 6,20 8,90 Kredifna banka Maribor 6,00 9,00 Libertas Koper 6,00 8,50 MA Vir 6,00 8,00 Otok Bled 3,96 8,48 Sonce 6,00 8,30 Tentours Domžale 6,00 10,00 Tori Tečaj velja danes: 6,00 8,00 31. MAREC 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1578,00 1620,00 nemška marka 980,00 1003,00 francoski frank 287,00 295,00 holandski gulden 866,00 891,00 belgijski frank 47,30 48,50 funt šterling 2352,00 2420,00 irski šterling 2362,00 2430,00 danska krona 253,00 261,00 grška drahma 6,80 7,60 kanadski dolar 1260,00 1298,00 japonski jen 13,60 14,00 švicarski frank 1058,00 1080,00 avstrijski šiling 138,00 142,50 norveška krona 228,00 235,00 švedska krona 203,00 210,00 portugalski escudo 10,00 11,00 španska pezeta 13,60 14,00 avstralski dolar 1100,00 1145,00 madžarski florint 10,00 15,00 slovenski tolar 14,50 15,00 hrvaški dinar 0,70 1,20 30. MARCA 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni! ameriški dolar 11,2500 11,7500 kanadski dolar 9,0500 9,4500 funt šterling 16,7500 17,5500 švicarski frank 746,5000 776,5000 belgijski frank 33,5500 34,8500 francoski frank 203,5000 211,5000 holandski gulden 612,0000 636,0000 nemška marka 689,7000 715,7000 italijanska lira 0,6875 0,7275 danska krona 178,5000 185,5000 norveška krona 161,0000 168,0000 švedska krona 144,0000 151,0000 finska marka 187,0000 197,0000 portugalski escudo 7,4500 7,8500 španska peseta 9,6500 10,1500 japonski jen 9,5500 9,9500 slovenski tolar 10,3000 11,3000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu 0,0400 pa za 1 enoto v 0,0700 alute. KMEČKA BANKA - GORICA 31. MAREC 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1570,00 1615,00 nemška marka 975,00 995,00 francoski frank 285,00 295,00 holandski gulden 865,00 887,00 belgijski frank 47,00 05,00 irski šterling 2360,00 2415,00 danska krona 255,00 265,00 grška drahma 7,00 8,00 kanadski dolar 1255,00 1295,00 švicarski frank 1055,00 1075,00 avstrijski šiling 138,00 142,50 slovenski tolar 14,50 15,00 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 1. aprila 1993 od 00.00 ure dalje . ZA DEVIZE J država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 950,2059 953,0487 Francija frank 100 1971,0723 1976,9693 Nemčija marka 100 6685,0000 6705,0000 Italija lira 100 6,7719 6,7922 V.Britanija funt 1 162,2450 162,7304 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pri tečaje na 1 konkre trgu de 107,9160 itnih poslih je mol iviz oz. poseben c 108,2388 >no odstopanje Jogovor. banka valuta nakupni prodajnj_ Probanka Maribor DEM 66,55 SKB Banka d.d. DEM 66,80 67,00 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje. - Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 1. aprila 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt- Nova banka DEM 66,90 67,10 Bank Austria DEM 66,60 66,90 UBK banka DEM 66,55 66,95 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS. LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve dew do ECU = 30.000 na dan, P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM JF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o i večjih pr zavezujen aju in v s e. 66,50 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati dadu s teks 66,75 agi srednjih i drugih vo- zmanjšano in prodajo aih se tečaj n prodajati om, ki do- 31. MAREC 1993 v LIRAH J valuta (*) nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1598,230 — ECU — 1917,880 — nemška marka — 989,620 — francoski frank — 291,710 — ’ ' funt šterling — 2403,420 — holandski gulden — 880,320 — belgijski frank — 48,050 — španska pezeta — 13,860 — danska krona — 257,680 — irski funt — 2408,690 — grška drahma —- 7,250 — portugalski escudo — 10,733 — kanadski dolar — 1271,460 — japonski jen — 13,904 — švicarski frank — 1069,050 — avstrijski šiling — 140,650 — norveška krona — 232,640 — švedska krona — 206,060 — r finska marka — 272,360 — avstralski dolar C) indikativne kotaciie zav< Dda Banca d'l 1129,150 talia 31. MAREC 1993 v DEM valuta nakupni srednji prodgjnL ameriški dolar - 1,614 - francoski frank - 29,485 - nizozemski gulden - 88,955 - belgijski frank - 4,856 - španska peseta - 1,402 - danska krona - 26,050 - kanadski dolar - 1,284 - japonski jen - 1,406 - švicarski frank HH 108,040 - avstrijski šiling - 14,214 - italijanska lira -■ 1,013 - švedska krona - 20,800 - TEČAJ TOLARJA V TUJINI ■ NARODNA BANKA HRVAŠKE 1 1. APRIL 1993 Zjj k DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 13544,5776 13585,3336 13626,0896 Kanada dolar 1 1231,8278 1235,5344 1239,9410 Francija frank 100 28113,4862 28198,0804 28282,6746 Nemčija marka 100 95313,2000 95600,0000 95886,8000 97,3251 Italija lira 100 96,7429 97,0340 Japonska jen 100 1333,8129 1337,8264 1341,8399 Švica frank 100 103189,5016 103500,0016 103810,5016 Velika Britanija funt 1 2304,0060 2310,9388 2317,8716 Slovenija tolar 100 1430,0000 ZDA Tečaj HRD velja za ob dolar iračun carir 1 i in starega 1542,1676 i deviznega varče 1546,8000 vanja. 1551,4484 8. FEBRUAR 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 10774,69 1108,02 1142,34 Kanada dolar 1 1024,21 1027,32 1030,40 Francija frank 100 23099,54 23169,14 23238,65 Nemčija marka 100 78144,93 78380,07 78515,20 Italija lira 100 84,63 84,88 85,14 Švica frank 100 84591,88 84846,42 85100,96 R. Hrvaška dinar 100 197,03 Jugoslavija dinar 100 — 25,00 — R. Slovenija tolar 100 — 1231,45 — ZDA dolar 1 1291,73 1295,62 1299,50 31. MAREC 1993 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 11,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 10,30 11,30 Avstrija Posojilnica Borovlje 10,25 11,25 Avstrija Posojilnica Šentjakob 10,30 11,30 Avstrija Posojilnica Ločilo 10,00 11,00 Italija Kmečka banka Gorica 14,50 15,00 Italija Tržaška kreditna banka 14,50 15,00 DEVIZNI TRG BEOGRAD 31. MAREC 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 6534,8334 6554,4969 6574,1604 Francija frank 100 13546,1650 13586,9250 13627,6860 Nemčija marka 100 45978,4980 46116,8480 46255,1990 Italija lira 100 46,1573 46,2962 46,4351 Švica frank 100 49700,7850 49850,3360 49999,8870 ZDA dolar 1 747,7500 750,0000 752,2500 V.Britanija funt 1 1117,0612 1120,4225 1123,7838 GOSPODARSTVO Četrtek, 1. aprila 1993 __ RUSIJA / VIŠJE OBRESTI Inflacija in prihranki Tisti Rusi, ki so denar vlagali v banke, so ga zapravili MOSKVA - Najvecja ruska hranilnica bo od Četrtka naprej zvišala svoje obresti, vendar ne dovolj, da ne bi inflacija še naprej spodjedala prihrankov varčevalcev. Zberbanka, nekdanja državna hranilnica, ki je zdaj postala mešana delniška družba, je v sredo sporočila, da bo s d' aprilom povišala obresti za vloge na vpogled na 40 odstotkov letno, kar je dvakrat več kot doslej. Obresti za enoletne depozite se bodo s sedanjih 60 dvignile na 100 odstotkov, čeprav bodo prihranki se naprej hitro izgubljali svojo vrednost, če bo inflacija, ki je bila januarja 28-odstotna, februarja pa 25-odstotna, še naprej tako visoka. Pričakujejo, da se bodo cene v marcu dvignile za 20 do 25 odstotkov. Prihranki številnih Rusov so se lani skrčili na povsem neznatne Številke, kakor hitro je vlada sprostila nadzor nad cenami v okviru korenitih načrtov o tržnem gospodarstvu. Celoletna inflacija v letu 1992 je bila približno 2600-odstotna. Tisti Rusi, ki denar se imajo, ga bodo po vsej verjetnosti še naprej čim hitreje skušali zamenjati v trdne valute, ga vlagali v lastnino oziroma v odkup drža- vnih delnic ali pa ga preprosto raje zapravili, kot da bi ga vložili v Zberbanko. Milijoni in milijoni pa živijo od ene plače do druge, brez kakršnih koli možnosti, da bi kaj prihranili za svojo prihodnost. Sergej Vasiljev iz Centra za gospodarske reforme, ki svetuje vladi, je ocenil zvišanje obresti »kot prvi korak v pravo smer, Čeprav zelo majhen«. Menil je, da bi morala Zberbanka svoje obresti povišati na 160 odstotkov, da bi tako ujela korak z manjšimi komercialnimi hranilnicami, oziroma na 300 odstotkov, Ce bi hotela denar zavarovati pred inflacijo. Kongres ljudskih de-potatov, vrhovno rusko parlamentarno telo, je v soboto sprejel resolucijo o kompenzacijah varčevalcev z obljubo, da bo njihove vloge vrnil na raven 1. januarja 1992. To je bil namreč datum, ko so sprostili večino cen. Predstavniki Zber-banke so povedali, da je banka zaprosila ministra za finance, Borisa Fjodorova, da bi vloge varčevalcev vsaj dvakrat ali trikrat zvišali s posebnimi kompenzacijami, ki bi se financirale s pomočjo državnih obveznic. (Reuter) ift fSi * A < -J JAPONSKA/PRORAČUN Za oživitev gospodarstva Proračun bo predvidoma vreden 629 milijard dolarjev TOKIO - Uradni parlamentarni viri so vCeraj napovedali odobritev državnega proračuna, s tem pa tudi ukrepov za spodbuditev gospodarstva. PrpraCun bo tako dobil zakonsko veljavo en dan pred začetkom novega fiskalnega leta 1993/94. Prvič v 22 letih bo proračun sprejet, še preden se bo začelo novo fiskalno leto. V preteklosti so namreč razprave o proračunu postale politično bojno polje in so se vlekle še tedne in tedne po datumu, ko naj bi bil proračun že sprejet. Letos se politiki bojijo, da bi lahko prerekanje v parlamentu prizadelo njihove možnosti na volitvah, zato naj bi parlament proračun v vrednosti 629 milijard dolarjev sprejel brez težav. Parlamentarni uradni viri pravijo, da bo osnutek proračuna v zgornjem domu parlamenta, v katerem ima opozicija večino, sicer zavrnjen in da se tudi skupni komite obeh domov z njim ne bo strinjal, vendar bo kljub temu dobil zakonsko veljavo. Po japonski ustavi je namreč najpomembnejša odločitev spodnjega doma, kjer pa ima LDP večino. Letošnji proračun predvideva zajetno 4, 8-odstotno povečanje stroškov na področju javnih del v primerjavi z lanskim letom, ko so po dveh gospodar- sko težavnih letih prihodki od davkov upadli. Kljub temu pa japonske politike skrbi, da to ni dovolj, da bi spodbudili gospodarstvo, ki trenutno stagnira, in da jih bodo spričo tega volilci kaznovali na volitvah, ki bodo februarja prihodnje leto. Hiroshi Mitsuzuka, vodja skupine LDP, ki se ukvarja s protirecesijsko problematiko, pravi, da bi morali biti novi gospodarski ukrepi veliko obsežnejši od prejšnjih. Novi ukrepi naj bi sledili nujnim posegom v višini 93 milijard ameriških dolarjev, ki so jih najavili v avgustu, pa doslej niso pomagali, da bi se gospodarstvo izkopalo iz težav. Vladajoča LDP in vodilne opozicijske stranke nameravajo sodelovati pri pripravi še enega sklopa pomoči, ki ga bodo ponudili naslednji teden. Vladni uradni predstavniki pravijo, da bodo ukrepi vsekakor pripravljeni še pred srečanjem japonskega premierja s predsednikom ZDA Billom Clintonom, ki bo 16. aprila. Clinton je izjavil, da bi si želel, da bi se trgovinski primanjkljaj ZDA z Japonsko zmanjšal. Ce bi japonskemu gospodarstvu uspelo, da se spet postavi na noge in da se domače povpraševanje poveča, bi lahko Japonska iz ZDA uvažala vec. (Reuter) NOVICE Trgovinski presežek se je spremenil v primanjkljaj PRAGA - Trgovinska menjava nekdanje Češkoslovaške je padla na 1, 6 milijarde ameriških dolarjev primanjkljaja v letu 1992 s presežka, vrednega 900 milijonov dolarjev leto poprej. Tak primanjkljaj je povzročila hitra rast uvoza v drugi polovici leta 1992, ko so začela podjetja špekulirati glede uvedbe novega davčnega sistema januarja 1993, je v sredo povedal predstavnik Češke centralne banke. Od celotne češkoslovaške trgovine je šlo 74 odstotkov izvoza v države s tržnim gospodarstvom, v primerjavi z 52 odstotki v letu 1991. Uvoz iz držav s tržnim gospodarstvom je dosegel 68 odstotkov celotnega uvoza glede na 51,3 odstotka v letu 1991. Menjava z nekdanjo Sovjetsko zvezo, ki je bila največji poslovni partner Češkoslovaške, je padla na 18 odstotkov celotne trgovine s 24,6 odstotka v letu 1991. Prispevek zasebnih podjetij pri češkoslovaškem izvozu znaša 59 odstotkov v primerjavi s 35 odstotki v letu 1991, medtem ko so zasebniki lani uvozili 61 odstotkov, leto prej pa 43 odstotkov. (Reuter) Banka svari pred visokimi davki FRANKFURT - Največja nemška banka Deutsche Bank AG je v sredo izdala ostro opozorilo zaradi nevarnosti Čezmernega obdavčevanja v Nemčiji. V Bonnu je poudarila, da se mora bolj potruditi za znižanje državnih stroškov. Član upravnega odbora banke Ulrich Cartellieri je na tiskovni konferenci dejal, da je celotna davčna kvota spet dosegla visoke ravni iz zgodnjih osemdesetih let. Razmerje med davki in bruto narodnim proizvodom (BDP) bo doseglo rekordnih 45 odstotkov v letu 1995 zaradi načrtovanih davčnih povečanj, ki naj bi pomagali plačati združitev dveh Nemčij. Medtem ko je še prezgodaj, da bi natančno ocenili učinek prehoda »z visokih davkov na zelo visoke davke«, pa bo vpliv na gospodarsko aktivnost, naložbe in moralo zelo močan. Cartellieri je dejal, da so primanjkljaji javnega sektorja že previsoki in da bodo letos še naraščali. Delež javnega sektorja v BNP se bo v letu 1993 dvignil na doslej najvišjo stopnjo, kar 51,5 odstotka. Po njegovih besedah je okvirni dogovor med vlado in opozicijo" glede financiranja vzhodne Nemčije pomemben desežek, potrebni pa so še dodatni, večji koraki. (Reuter) Sestanek Sveta za sodelovanje v Zalivu RIAD - Ministri za gospodarstvo in finance šestih držav članic Sveta za sodelovanje v Zalivu se bodo v soboto sestali v Dobi in se pogovarjali o položaju Sveta v odnosu do regionalnih in mednarodnih finančnih ustanov. (STA) ITALIJA / TUDI SLASTNE SIRE OGROŽA PARKLJEVKA Italijanske sosede prepovedale uvoz gorgonzole in parmezana NOV ARA - Proizvajalci slastnega italijanskega sira gorgonzola se bojijo, da utegne izbruh parkljevke, ki je omajala ugled in izvoz italijanskih prehrambenih izdelkov, zasenčiti njegovo slavo. Proizvajalci mehkega ®ira, ki ga industrijsko izdelajo vsako leto v vrednosti med 215 in 230 Hjilijoni ameriških dolarjev, so prepričani, da se omenjena bolezen ne more prenašati z gorgon-z°lo, saj pri izdelavi tega sira uporabljajo samo mleko iz severne Italije m ne iz okuženih južnih območij. Mleko je tudi pasterizirano, s pasterizacijo pa uničijo vse klice, tudi ce oi bilo mleko okuženo, Zagotavljajo proizvajalci. Kljub temu pa je bila Uspešna industrija gorgonzole v hudih skrbeh Zaradi paničnih reakcij dalijanskih sosed, ki so Prepovedale uvoz itali-a:askega mesa in drugih ahko pokvarljivih izdelkov v strahu, da bi se °kužba razširila tudi Prek meja. Carlo Melito, direktor Konzorcija gorgonzole, 1 alijanske zveze proizvajalcev sirov meni, da drgnejo proizvajalci po-°bnih sirov v drugih . ržavah zaradi epidemija Pobrati precej zaslu-ka. »Zelo smo si priza-evali za uveljavitev na-ega imena v konkurenci z avstrijsko Gorganovo m nemško Kamozolo. oznosti za izvoz so ■dajhne. Pravzaprav ne i ertl0> kaj se bo zgodi-?.’« je izjavil Melito. Tu-1 drugi italijanski proizvajalci sirov, kot sta Vera Hilleri Provolone in Parmezan, se prav tako borijo za ohranitev svoje dosedanje podobe na tujih tržiščih. Konzorcij izdelovalcev sirov Parmigiano Reggiano se je pritožil, ker francoski cariniki neutemeljeno zavračajo pošiljke parmezana zaradi zmede, ki je nastala znotraj Evropske skupnosti v zvezi s prepovedjo uvoza italijanskega mesa in mesnih proizvodov, mleka in mlečnih izdelkov zaradi suma, da bi lahko bili okuženi s parkljevko. Čeprav je ES natančneje opredelila svoje stališče, Ceš da se prepoved nanaša samo na tiste izdelke, ki so bili narejeni po 1. februarju, je prodaja parmezana, ki je star tudi do dve leti, prav tako ogrožena zaradi strahu pred omenjeno hitro nalezljivo boleznijo. »Bojimo se, da bomo izgubili ugled svoje znamke, saj bodo nekateri zares prepričani, da je kaj narobe in da je ni varno kupovati,« je povedal Leo Bertozzi, predstavnik Konzorcija Parmigiano Reggiano. Strokovnjaki menijo, da je parkljevka prišla v Italijo februarja z okuženo živino, ki so jo uvozili iz nekdanje Jugoslavije, iz Hrvaške in iz Makedonije. Doslej so v Italiji pobili veC kot 6200 okuženih živali, goveda, prašičev, ovc in koz. Gorgonzolo, katere ime izvira iz majhnega mesta pri Miland, kjer zdaj ne izdelujejo veC sirov, so začeli izdelovati že med 10. in 12. stoletjem. O njenem nastanku kroži veliko zgodb, vse pa se pravijo, da je ta sir pravzaprav nastal po pomoti. Ena takih zgodb je, da se je nek gostilničar hotel znebiti svojega zmehčanega sira tako, da ga je ponudil primerno okajenim gostom. Na njegovo presenečenje pa je bilo njihovo navdušenje neizmerno in gostilničar je sir uvrstil v svojo stalno ponudbo. Od svojih skromnih začetkov je Gorgonzola prepotovala dolgo pot. Zdaj jo pridelujejo predvsem v obratih vzhodno od Milana in približno 150 km vzhodno od nekdanje Gorgonzole. Letno proizvedejo 3,4 milijona svojih standardno oblikovanih, 12 kg težkih hlebcev sira. Približno četrtino tega sira izvozijo, večino v Nemčijo, Švico in Francijo. Potem v vsak hlebec zvrtajo približno 100 luknjic, da pride zrak, ki ustvari značilne modro-zelenkaste niti. Sir dozori približno v dveh mesecih počivanja v primerno hladnih prostorih. NEMČIJA / OBRESTNE MERE V zameno za državne papirje Minimalne obrestne mere za državne vrednostne papirje Blagovna borza oživlja trgovino BUKAREŠTA - V Romuniji trgovina oživlja tudi zaradi borze primarnih surovin, kot je v sredo povedal njen predstavnik. »Trgovina oživlja in povsem očitna znamenja kažejo, da vrednost te nove institucije narašča,« je izjavil Mircea Filipoiu, izvršni direktor Romunske borze primarnih surovin. Na približno 20 borznih sestankih od decembra lani so doslej opravili za približno 203,6 milijona ameriških dolarjev prometa z nafto, železom in odpadnim železom. Romunska borza primarnih surovin posluje pod uradnim naslovom Bursa Romana de Martini S. A., ustanoviti pa so jo lani, in sicer prvič po 45 letih. Borza je delniška družba, ki se zgleduje po Londonski borzi kovin in Cikaški trgovinski borzi; združuje 88 delničarjev, vključno z državnimi in zasebnimi podjetji, ki so prispevali približno za 2, 2 milijardi ameriških dolarjev kapitala. Borza deluje kot borza z neposrednim odkupom in zaenkrat posluje samo z domačo valuto, je povedal Filipoiu. Za vsako transakcijo zaračunava 0, 2 odstotka vrednosti. Borzni sestanki so vsak torek in četrtek. Trgovina poteka s približno 18 artikli, vključno z žitom in kovinami. Načrtujejo tudi, da bodo v letu 1993 odprli podružnico v Temišvaru, pri romunski meji s Srbijo in Madžarsko, in v Lasiju pri meji z nekdanjo sovjetsko republiko Moldavijo. (Reuter) FRANKFURT - Nemška centralna banka Bundesbank je na denarnem tržišču v sredo znižala svojo ključno obrestno mero v skladu s pričakovanjem ekonomistov, da se bodo obrestne mere v naslednjih tednih postopoma zniževale. Banka bo zdaj pošiljala na denarno tržišče svoje vrednostne papirje po minimalni obrestni meri 8,17 odstotka, ki je bila prejšnji teden še 8,25-odstotna. Bundesbank po tej dogovorjeni stopnji ponuja drugim bankam svoja sredstva za državne vrednostne papirje. Ta teden je sprejela za 52 milijard ameriških dolarjev vrednostnih papirjev. Dva sporazuma v vrednosti 60,5 milijarde pa bosta potekla v Četrtek, tako da je Bundesbank s tržišča umaknila neto vsoto 8,5 milijarde dolarjev. Prejšnji teden je centralna banka presenetila tržišče z drsečimi obrestnimi merami, ko so banke lahko ponujale svoje sklade po obrestni meri, ki so si jo same izbrale; tri tedne prej je namreč banka opredelila enotno obrestno mero za te sklade. Se vse do prejšnjega tedna je obrestno mero ohranjala pri 8,25 odstotka v okviru prejšnjega sporazuma o stabilnih obrestnih merah. Ekonomisti se strinjajo, da je to v skladu s politiko postopnega zmanjševanja obresti na denarnem tržišCu, zlasti v zvezi z načrtovanim zmanjšanjem lombar-dnih in diskontnih obrestnih mer, za katerega naj bi se Bundesbank odločila v letošnjem drugem četrtletju. Četrtkovo znižanje obresti je to tendenco potrdilo. Prav tako ne pričakujejo, da bi Bundesbank na svojem rednem Četrtkovem sestanku sprejela kakršno koli odločitev o znižanju lombardne in diskontne obrestne mere. Bundesbank je svojo diskontno obrestno mero pred štirinajstimi dnevi znižala z 8 odstotkov na 7,5 odstotka, lombar-dno obrestno mero pa ohranila pri 9 odstotkih. Države po vsej Evropi skrbno spremljajo in pričakujejo nadaljnji padec nemških obrestnih mer, saj bi jim ta omogočil, da tudi same znižajo obresti in tako spodbudijo usihajoče gospodarstvo. Bundesbank je s svojimi vrednostnimi papirji s 13-dnevno dospelostjo, večinoma po obrestni meri od 8,17 do 8,23 odstotka, aloci-rala za 45,5 milijarde dolarjev. Sprejela je tudi vse ponudbe, pri katerih je bila obrestna mera določena vsaj na 8,17 odstotka. Pri vrednostnih papirjih s 34-dnevno dospelostjo je Bundesbank locirala za 6,5 milijarde dolarjev, večinoma po obrestni stopnji od 8,20 do 8,24 odstotka. Sprejemala je vse ponudbe z vsaj 8,2-odstotno obrestno mero. (Reuter) 18 Četrtek, 1. aprila 1993 PRIREDITVE Gledališča Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM JUTRI: ob 19.30 (Linhartova dvorana) R. Marinkovič: Glorija. Gostuje PDG Nova Gorica. Cena vstopnic je 500 SIT, za dijake in študente 250 SIT. Ob 20. uri (Štihova dvorana) B.Slade: Ob letu osorej. Vstopnina je 600 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 5. in 6. aprila ob 20. uri Molitveni stroj Noordung. Za izven in konto. Informacije na tel. 061/222-815. DRAMA SNG DANES: ob 20. uri (Mala Drama) I. Cankar: Pisma Ani. Za izven. JUTRI: ob 20. uri premiera B. Friel: Ples v avgustu. Režija Dušan Jovanovič, igrajo: Bojan Emeršič, Silva CuSin, Milena Zupančič, Sasa Pavček, Neda Bric, Veronika Drolc, Jernej Šugman in Brane Hribar. Predstava je za izven in konto. Ob 20. uri (Mala Drama) VV.Allen: Zaigraj Se enkrat, Sam. Razprodano. V PRIHODNJIH DNEH: 3. aprila ob 19.30 uri B. Friel: Ples v avgustu. Za abonma Prva Repriza in izven. 3.aprila (Mala drama) ob 20. uri A.Nicolaj: Blagi pokojniki, dragi možje. Za izven in konto. Informacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter uro pred predstavo na tel. 061/221-511. OPERA IN BALET DANES: ob 19. uri Netopir. Za izven in konto. V PRIHODNJIH DNEH: 3. aprila ob 19. uri Offenbach: Hoffmanove pripovedke. Za izven in konto. Rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11. uro. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO DANES: ob 19.30 uri G.Tabori: Goldbergove variacije. Za abonma Red B in izven. JUTRI: ob 19.30 E.Kishon: bil je škrjanec. Za izven in konto. Ob 22. uri Jagodic-Pokorn-Tadel: Klinika Tivoli, d.o.o. Za izven in konto. V PRIHODNJIH DNEH: 3.aprila ob 19.30 uri G.Tabori: Goldbergove variacije. Za izven in konto. Informacije in rezervacije od 10. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/210-852. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 22. uri Dramski observatorij Zenit. Za izven. JUTRI: ob 19. uri A. A. Rozman: Tartif. Za izven. Režija Vito Taufer. V PRIHODNJIH DNEH: 3. aprila ob 19. uri A.A.Rozman: Tartif. Za izven. Prodaja in rezervacijs vstopnic v Galeriji SMG na Trgu francoske revolucije 5 med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 17.30, telefon 061/153-312, na dan predstave pa tudi uro pred predstavo pri blagajni gledališča. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 19.30 uri J. Anouilh: Ljubi tički (vse podrekajo). Za abonma Red A in izven.: V PRIHODNJIH DNEH: 3. aprila ob 19.30 uri J.Anouilh: Ljubi tički (vse podrekajo). V glavni vlogi igra Jurij Souček, k.g. Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 17.do 19. ure, na dan predstave pa dve uri pred predstavo. Rezervacije na tel. 061/312-860. KUD FRANCE PREŠEREN JUTRI: ob 20.30 uri Napravite mi zanj krsto. Tragična veseloigra z lutkami. Tel. 061/332-288. MARIBOR SNG DRAMA V PRIHODNJIH DNEH: 3. aprila ob 19.30 premiera Purgatorio - La divina commedia, pesnika Danteja Alighierija, dramatika Nenada Prokiča, režiserja Tomaža Pandurja. 10. aprila ob 19.30 premiera Paradiso -La divina commedia. Igrajo: Brane Šturbej, Matjaž TribuSon, Ksenija Mišič, Livio Badurina, Radko Polic, Milena Muhic, Peter Ternovšek, Rado Pavalec, Sonja Blaž, Anica Sivec, Anica Kumer, Rados bolcina, Irena Mihelič, Ivo Leskovec, Zvonko Funda, Irena Varga, Aljoša Rebolj, Franci Gabrovšek, Ivica Knez, Nataša Sirk, Maja Aduša Vidmar, Alenka Cilenšek, Lidija Simončič, Josipina Babic in drugi. Informacije na tel. 062/221-206. KRANJ 630063) in v gledališču Rossetti (tel. 54331). DVORANA TRIPCOVICH DANES: ob 20. uri (red H) bo na sporedu osma predstava Donizettijeve opere Lucia di Lammer-moor. Dirigent Lii Jia. Režija Patrizia Gracis. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich. nastopajo: Marži o Giossi, Alaxandrina Pendat-chanska, Cesar Hernandez, Umberto Chiummo. Ponovitev v soboto, ob 20.uri za red S. GLEDALIŠČE MIELA JUTRI: ob 16. in ob 20. uri gostovanje Vien-na’s English Theatre z delom Neila Simona »I ought to be in pictures«. GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA DANES: ob 20.30 - Gostovanje Alberta Lio-nella in Erike Blanc z delom Sache Guitry »Mogli, figli e amanti«. Nastopajo: Aldo Alori, Anna Maria Bottini. Scene Umberto Bertracca, kostumi Grazia Alfonsi. Režija Alberto Lionello. Jutri ponovitev ob 20.30. MILJE GLEDALIŠČE VERDI V PRIHODNJIH DNEH: v četrtek, 8. aprila, ob 21. uri za niz komičnega teatra: »Io sono una cooperativa«. V glavnih vlogah Lucia Vasini in Maurizio Milani. Predprodaja vstopnic pri UT AT - Pasaža Protti 2 (tel. 040/630063). VIDEM AVDITORIJ MENOSSI Ul. S. Pietro - S. Osvaldo JUTRI: ob 21. uri druga predstava niza Con-tatto comico. Nastopila bosta Sergio Bini in Do-menico Costanzo z delom Bustric - Bustric nelPIsola di Cocco. Ponovitev v soboto, 3. aprila, ob 21. uri. Glasba Slovenija LJUBLJANA SLOVENSKA FILHARMONIJA JUTRI: ob 19.30 uri koncert Študentov Akademije za glasbo in Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent Marko Letonja. Solisti: Renata Penezič, flavta, Diana Grubišič, harfa, Maja Babnik, viola in Andrej Goričar, klavir.. Vstop je prost. Vabljeni. V PRIHODNJIH DNEH: 6. aprila ob 18. uri Sprehod skozi zgodovino jazza, v sodelovanju z Big Bandom RTV Ljubljana. Tokratni večer bo posvečen bluesu. Dirigent in komentator bo Alojz Krajnčan, gostja večera pa Alenka Godec. CANKARJEV DOM DANES: ob 19. uri (Gallusova dvorana) koncert Zakaj?, za pomoč Bosni in Hercegovini. Koncert poteka v organizaciji MOST- S. C. I., Ljiljan, soorganizaciji Amnesty International in ob sodelovanju CD in RTV Slovenije. JUTRI: ob 21.30 (Klub CD) Richard Galliano and New Musette - Pariš la Nuit. Vstopnice 1000, 1500 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. KLUB K4 DANES: ob 22. uri koncert skupine Zabranje-no pusenje. Informacije na vročem tel. K4 061/113-282. FESTIVALNA DVORANA DANES: ob 17. uri koncert Šolskih zborov v okviru 26. srečanja mladih pevcev. . Zbore bo na klavirju spremljal Borut Lesjak. DVORANA O. S.VIZMARJE- BROD DANES: ob 19. uri koncert odraslih pevskih zborov. LJUDSKI DOM ŠENTVID V PRIHODNJIH DNEH: 3. aprila ob 19. uri Koncert odraslih pevskih zborov. MARIBOR KAZINSKA DVORANA DANES: ob 19.30 uri peti abonmajski koncert - Komorni ciklus. Nastopa kvartet Martinu iz Prage. JUTRI: ob 19.30 Koncert Musiče Slovenice. Solistka: Natalija Vorobjova. Klavir: Janko Šetinc. Blagajna je odprta vsak dan, razen nedelje, od 11. do 16. ure ter uro pred predstavo. Info-macije na tel. 062/221-206. ZAGORJE DELAVSKI DOM JUTRI: ob 19.30 koncert orkestra Academia Ars Musicae s solistom Igorjem Ozimom. Cena vstopnice je 400 SIT. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 19.30 uri Barbara Hieng Samobor: Hana Tiger. Za abonma Petek II., izven in konto. 3. aprila ob 19.30 uri B. Hieng-Samobor: Hana Tiger, ljubezenska igra. Za abonma Sobota II., izven in konto. Informacije in rezervacije na tel. 064/222-681, 222-701. NOVA GORICA PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 20. uri I. reptiza za izven(Mala dvorana KD Nova Gorica) J. B. Moliere: Mojster Zgaga ali zmeraj ob nepravem času. Avtor projekta Emil Abersek. V PRIHODNJIH DNEH: 3. aprila ob 20. uri (Solkan) L.Pirandello: Henrik IV. Za abonente iz Idrije in izven GORNJA RADGONA NOVA GORICA KULTURNI DOM NAPOVEDUJEMO: 18. aprila ob 20.30 uri koncert svetovno znanega trobentača Kennyja VVheelerja s spremljajočim quartetom. Informacije na tel. 065/45-093. ŠKOFJA LOKA KAPELA ŠKOFJELOŠKEGA GRADU JUTRI: ob 20. uri koncert vokalne skupine A ve. Umetniški vodja Andraž Hauptman. GORNJA RADGONA AVLA OSNOVNE SOLE JUTRI: ob 17. uri tradicionalno, XV. srečanje glasbenih sol Pomurja. Srečanje poteka v organizaciji Zveze kulturnih organizacij G. Radgona in Glasbene Sole G. Radgona. KULTURNI DOM DANES: ob 19.30 urii R.Cooney: Zbeži od žene. Gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja. VELENJE DOM KULTURE DANES: ob 14. uri gledališka predstava,v okviru Kulturniških srečanj gimnazij Slovenije, Zacoprana vas, Gimazije Grange, Vienne.iz Francije Ob 15. uri (Mala dvorana) drama Zaprta vrata, predstava Gimnazije Lava iz Celja. Ob 16. uri komedija v dveh dejanjih Fiziki, predstava Gimnazije F. Miklošič iz Ljutomera. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE ROSSETTI DANES: ob 20.30 zadnja ponovitev dela Thomasa Bernharda »II nipote di VVittgenstein«. Rezija Patrick Guinand. V glavni vlogi nastopa Umberto Orsini. Predstava izven abonmaja, za abonente popust. Prodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE MIELA DANES: ob 20.30 koncert, ki ga organizira Združenje Gioventit fnusicale dTtalia v sodelovanju z ISECO - Institutom za kulturno in ekonomsko sodelovanje z Bližnjih Vzhodom. Nastopil bo pianist Nurferi Onur. Na programu Brahms in Liszt. V PRIHODNJIH DNEH: v torek, 6. aprila, ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice. Nastopili bodo gostje iz Minska - Jurij Likin (oboa). Sergej Gromov (violina), Ilia Zukovski (violončelo), Jurij Gildjuk (klavir). Na programu Mendelssohn, Gazelova, DjeSevov, Rahmano-niv, Falik. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v gledališču Miela. V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 16. aprila, ob 21. uri niz koncertov »Zattere alla deriva«. Nastopila bosta Trio Lingua Franca & Val Resia Ensemble. GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 3. aprila, ob 21. uri celovečerni koncert kantavtorja Fabrizia De Andre. Predprodaja vstopnic je že v teku v osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava izven abonmaja, za abonente popust. Izkaznice niso veljavne. V nedeljo, 4. aprila, ob 21. uri celovečerni koncert Giannija Morandija (predprodaja vstopnic je že v teku pri osrednji blagajni v Pasaži Protti). V četrtek, 29. in v petek, 30. aprila koncert-predstava Giorgia Gaberja. Izven abonmaja. Za abonente popust. V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 26. aprila, ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Uto Ughi. ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI JUTRI: ob 21. uri celovečerni koncert kantavtorja Marca Masinija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 4. aprila, ob 11. uri se prične ciklus Nedeljskih koncertov, v organizaciji gledališča Verdi. Nastopil bo »II trio d’archi», ki bo izvajal Schubertove in Beethovnove skladbe. Predprodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Tripcovich in v nedeljo od 10. ure pri blagajni Muzeja Revoltella. VIDEM ŠPORTNA PALAČA CARNERA JUTRI: petek, 2. aprila, pričnejo koncerti Udine Jazz 92. Nastopila bo skupina Jan Garba-rek s pevko Mari Boine Persen. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 - Leteči Holandec, romantična opera Richarda VVagnerja. Alpe-jadran MESTRE GLEDALIŠČE TONIOLO V PRIHODNJIH DNEH: 6. aprila koncert Fa-bia Concata, ki pa bo nastopil tudi v diskoteki Hippodrome v Tržiču, 22. aprila. TREVISO PALAVERDE NAPOVEDUJEMO: 20. aprila bo v Trevisu ot-voril turnejo Vasco Rossi, 12. junija pa bo nastopil na stadionu v Vidmu. Razne prireditve Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES IN V PRIHODNJIH DNEH: do 3. 4. ob 18. in 20. uri (Kosovelova dvorana) Igra solz/ The Crying Game. Film Neila Jordana. Vstopnina je 400 SIT. DANES: ob 19. uri (Gallusova dvorana) Zakaj? - protivojna humanitarna prireditev; v organizaciji Most, Amnesty International, RTV Slovenija in Cankarjevega doma. Vabljeni. Ob 19. uri (Kosovelova dvorana) vse barve modrine- podvodni diapozitivi, posneti na Jadranu. Avtor: Borut Furlan. Vstopnina je 250 SIT Informacije na tel. 061/222-815. FILOZOFSKA FAKULTETA DANES: v prostorih Oddelka za arheologijo otvoritev mednarodnega seminarja z naslovom Course in the Spatial and Landscap Studies in Archaeology, ki je namenjen predvsem podiplomskim Študentom arheologije. Seminar bo trajal do 6. aprila. Informacije na Oddelku za arheologijo FF v Ljubljani, tel. 061/262-782, int. 217. KUD FRANCE PREŠEREN DANES: ob 20. uri razgovor z naslovom Pregnanka danes in jutri. Razgovor organizirata Društvo za preventivno in prostovoljno delo in KUD. Informacije na tel. 061/332-288. KNJIGARNA MK-KONZORCIJ DANES: ob 18. uri literarni pogovor z Aaronom Kronskim in Milanom Klečem. Pogovor bo povezoval Tomo Virk ob glasbeni spremljavi Adija Smolarja. Vabljeni. CELJE KULTURNI DOM DPD SVOBODA V PRIHODNJIH DNEH: vsako sredo do sredine aprila bo potekala Likovna sola za začetnike. 50-urni program vodi kustosinja Muzeja grafičnih umetnosti Anica Ferjančič. Prijave v sprejema Aliča Javsnik v Zdravstvenem domu Celje, tel. 063/27-721. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE MIELA Do ponedeljka, 19. aprila bodo v gledališču Miela predvajali filme angleških mojstrov Michaela Povvela in Emerica Pressburgerja. V PRIHODNJIH DNEH: 5. aprila ob 18.00 in 20.30: »The red Shoes», i. M. Shearer, L. Massi-ne, F. Ashton; 19. aprila ob 18.00, 20.00, in 22.00: »The Tales of Hoffmann», i. M. Shearer, L. Massine, L. Tcherina, F. Ashton. Zadnjo predstavo bosta komentirala Martin Scorsese in Bruce Eder. GORICA GORIŠKI GRAD Dvorana pokrajinskega muzeja JUTRI: ob 18.30 bo na goriskem gradu predstavitev zadnje knjige poezij Cirila Zlobca »Ljubezen dvoedina». Uvodno misel bo posredoval dr. Matjaž Kmecl. Predstavitev prireja Kulturni dom - Gorica v sodelovanju z gorisko pokrajinsko upravo. KINO VITTORIA Travnik DANES: ob 20.30 otvoritev Film Video Monitorja - revije slovenskega filma, videa in televizije, ki jo prireja Kinoatelje. Predvajali bodo film Francija Slaka »Ko zaprem oči«. Predfilm bo študentki film Mitje Novljana »Sabajev«. JUTRI: ob 15.30 za sekcijo Krizna območja bivše Jugoslavije: »Državno prvenstvo v streljanju« - Dušan Povh (14’), »Dosje Miloševič« - Vladimir Vodušek (45’), »Dosje armada« - Ljerka Bizilj (44’), »Operacija 1-2-3-62 - Miran Zupanič, Helena Koder (47’), »Dosje Bosna« - Zoran Medved (45’); 19.00 Omizje: Bosna od Tvrdka do Radovana - Zoran Medved (120’); 21.00 »Oči Bosne« - Miran Zupanič (45’); 22.00 Hommage Peter Handke, »Kronika tekočih dogodkov« ( Chronik der laufenden Ereignisse - 90’). Razstave Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM (Sprejemna dvorana) Do 11. aprila je na ogled razstava Desetletje slikarstva - Avstrija 1980 - 1990 -Zbirka Schomer. Do 25. aprila je na ogled razstava otroških ilustratorjev iz vsega sveta Podobe domišljije- Sarmede 92’. NARODNA GALERIJA Na ogled je razstava Marka Pernharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Informacije na tel. 061/219-740. GALERIJA GRAD TIVOLI Na ogled je razstava Mlada slovenska grafika. Razstavljale!: Črtomir Frelih, Klementina Golija, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, Nataša Ribič, Zora Stančič, Marija Starič -Jensko in Petra Varl- Simončič. V PRIHODNJIH DNEH: 6. aprila ob 18. uri predstavitev devetih likovnih umetnikov, ki razstavljajo pod naslovom Mlada slovenska grafika. Razgovor bo vodil Marjan trsar. Informacije na tel. 061/225-632. MODERNA GALERIJA Do 4. aprila si lahko ogledate razstavo fotografij An-drea Kertesza. Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106. GALERIJA INSULA Na ogled je razstava Jožefa Muhoviča. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Na ogled je spominska razstava Riharda Jakopiča. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. GALERIJA KOMPAS Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Tomana Veljka, ciklus slik z naslovom Praznovanje pomladi. KULTURNI DOM Španski borci JUTRI: ob 19. uri otvoritev slikarske razstave Toiva Rjan-nela. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Do 10. aprila si lahko ogledate razstavo slik Janeza Ambrožiča. ATELIERZOIS Do 15. aprila bo na ogled razstava Ko se fotografija) predstavi. Razstavlja fotograf Dragan Arrigler. Tel. 061/153-244. GALERIJA KRKA Do 28. aprila bo na ogled razstava slik Maje Berden. GALERIJA STOPNIŠČE Na ogled je razstava fotografij Janija Novaka. Galerija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. PREDSTAVNIŠTVO MURE Na ogled je 1. razstava del elanov Društva Likovnih Umetnikov Prekmurja in Prlekije. VODNIKOVA DOMAČIJA Na ogled je razstava fotografij mojstra Rafaela Podobnika. GALERIJA KAPELICA Do 9. aprila je na ogled fotografska razstava z naslovom Biti ženska avtorice Jasmina Vidmar. Odprto vsak dan od 11. do 17. ure, razen sobote in nedelje. KUD FRANCE PREŠEREN Do 7. aprila bo na ogled prodajna razstava izdelkov sole pletenja v begunskem zbirnem centru Trnovo v Ljubljani. Odprto med 15. iljo in ponedeljek je galerija zaprta. GALERIJA A2BE Na ogled je razstava Na-' mizno cinasto posodje. Informacije na tel. 061/226-036. GALERIJA EQURNA Na ogled je razstava del Žarka Vrezca. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Do 13. aprila je na ogled fotografska razstava Mateja Okorna: Akt in Primoža Predaliča: Igra pred zrcalom -portreti slovenskih igralcev . Na ogled je razstava sibirskega slikarja Nikolaja Ri-bakova. Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968. SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ Na ogled je razstava risb, slik, grafik in del s področja oblikovanja in kiparstva študentov 4. letnika za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani. Razstava je na ogled med 9. in 13. uro. Informacije na tel. 061/213-024. PLEČNIKOVA KNJIGARNA, ŠUBIČEVA ul. la DANES: ob 18. uri otvoritev razstave Andreja Dolinarja z naslovom Cvetje-krajina- človek. Razstavo si boste lahko ogledali do 1. maja. GALERIJA SKUC DANES: ob 21. uri otvoritev razstave slik Nike Špan in Tadeja Tozona. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON Do 9. aprila bo na ogled razstava likovnih del Mihe Malesa na temo Zenska, mati. Odprto vsak dan, razen nedelje, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. me, ob sobotah od 10. do 12. me. PTUJ GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moč oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. KRANJ CLUB GALOISES BLONDES Na ogled je razstava grafitov Strip core. GALERIJA V PREŠERNOVI HIŠI Na ogled je razstava akademske slikarke Melite Vovk. GALERIJA MESTNE HIŠE Na ogled je razstava slik akademske slikarke Brigite Požegar- Mulej. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 Na ogled je razstava slik Klavdija Tutte. Informacije na tel. 066/73-753. TARTINIJEVA HIŠA Na ogled je razstava likovnih del Sama Tavžlja. GALERIJA SV. DONA-TA Na ogled je razstava del Janeza Boljke. KOPER GALERIJI LOŽA Na ogled je razstava slik Toma Podgornika. NOVA GORICA LIKOVNA VITRINA Na ogled ja razstava slik Antona Plemlja, PREDDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955. DOBROVO V BRDIH Na ogled je razstava del Ivane Kobilica in Ferda Vesela. Odprto v sredo, četrtek in petek od 12. do 18. me ter ob sobotah in nedeljah od 11. do 16. me. SOLKAN VILA BARTOLOMEI Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenj-ska krušarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure. KANAL SPOMINSKA SOBA MARIJA KOGOJA Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika Zor-zuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca. TOLMIN KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža. SEŽANA MALA GALERIJA Na ogled je razstava akvarelov Slavke Kranjec. KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. IDRIJA GALERIJA IDRIJA Na ogled je razstava slik Božidarja Jakca. ŠKOFJA LOKA CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. GALERIJA FARA JUTRI: ob 20. mi otvoritev razstave fotografij Boštjana Gunčarja. Razstavo si lahko ogledate vsak dan med 9.30 in 12.30 uro ter med 16. in 19. mo, ob sobotah od 9. do 12. ure. GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA Na ogled je razstava del beneških umetnikov. Razstavljajo: Gianni Balus, Gio-vanni Carlig, Brunetta di Le-nardo, Loretta Dorbolo, Gia-cinto Iussa, Tresa Lendaro, Paolo Manzini, Sandra Man-zini, Gianni Osgbach, Alessio Petricig, Alvardo Petricig, Paolo Pteicig, Claudia Raza, Luisa Tomasetig, Rosina Zuf-ferli. Informacije na tel. 064/622-261. OKROGU STOLP Na ogled je razstava Uran v mineralogiji, v rudah in v Zirovskem vrhu. KROPA KOVAŠKI MUZEJ Na ogled je prenovljena in razširjena razstavna zbirka o nekdanjem žebljarstvu v Li-pniski dolini. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Na ogled je razstava tržaškega slikarja Franka Vec-chieta. BLED GALERIJA GRADU GRIMSCE Na ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona. RADOVLJICA FOTOGALERIJA PASAŽA (RADOVLJIŠKA GRAŠČINA) Na ogled je del klubske razstave fotografij foto-kino kluba Radovljica. GASILSKI DOM NA GORJUSAH Na ogled je razstava slikarjev amaterjev občine Radovljica. KAMNIK GALERIJA BALANTIČ Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. me. Tel. 061/831-141. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Na ogled je pregledna razstava slik reliefov Blanke Stepančič. SEVNICA GRAD Do 7. maja je na ogled razstava Almire Sadar in Marije Jenko z naslovom Odrazi lastnih podob v grafikah, tekstilu in oblačilih. MURSKA SOBOTA GALERIJA Na ogled je 3. medregio-nalna likovna razstava, na kateri sodelujejo umetniki celjske, dolenjske, gorenjske in zasavske regije ter umetniki iz Prekmurja. Razstava bo odprta do 11. aprila. PINCE S AS KI DOM Na ogled je razstava ročnih del. Prireditev sodi v sklop prireditev ob mesecu madžarske kul trne. FJK TRST TK GALERIJA Ul. Sv. Frančiška 20 Na ogled je razstava Mihe MaleSa ob 90-letnici umetnikovega rojstva. KULTURNI DOM Do 13. aprila je na ogled razstava »Skavti in gozdovniki na Slovenskem«, ki jo je pripravil Muzej narodne osvoboditve iz Maribora. Pokrovitelja razstave sta Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-go-spodarska zveza. Urnik ogleda: vsako soboto od 10. do 12. ure, ob gledaliških predstavah - pol ure pred predstavo, po dogovoru z organizatorji - RV tel. 632663, SZSO tel. 215086. GALERIJA CARTE-SIUS Ul. Marconi 16 V soboto, 3. aprila, ob 18. uri otvoritev razstave Livia Rosignana. Razstava bo na ogled do 22. aprila ob delavnikih - razen ponedeljka - od 11. do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob praznikih od 11. do 13. (za Veliko noč zaprto). MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Ul. Del Monte 5 Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske litmgije. Urnik ogle- dov: ob nedeljah od 17- do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. me, ob četrtkih od 10. do 13. me. SALA DEGLI STUC-Cffl Ul. Cassa di Risparmio 10 Na sedežu banke Cassa di Risparmio je na ogled retrospektivna razstava slikarja Giuseppeja Barisona z na5*0" vom »Trieste e dintomi», ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda. ■ MIRAM ARSKI GRAD Zgodovinski muzej Na ogled je stalna razstava »Načrti za Miram ar». ARI' LIGHT HALL Trg S. Giovanni 3 (I. nad-str.) Jutri, 2. t.m., ob 18.30 bodo odprli razstavo skulptur Piera Marcuccija. Razstava bo na ogled do 23. t.m. p° običajnem urniku vsak dan od 18.00 do 20.00 razen ponedeljka in praznikov. GALERIJA BASSANE-SE Trg Giotti 8 Jutri, 2. t.m., ob 18.00 bodo odprli razstavo slikarja Sergia Scabarja, ki bo na ogled do 22. t.m. vsak delovnik od 17.00 do 20.00. UZEJ REVOLTELLA , —etolna razstavi rnova a ti um«, organizaciji TržaSke iSčarske ustanove se o soboto ob 10.3 o vodeni brezplačni li Muzeja Revoltella, -miiončih n Anklasicnin Lil pubiupij • galerije sodobne osti. ED ALISCE MIELA , , . nli oscanija. umiK: uu h od 10. do 12. in od 19. ure. JEŽ LETOVISCAR-ISTANOVE 5. Nicolo, 20 Dgled je razstava Man- GALLERV Servolo 6 ne tiottega aei 7 istina Albillos, Giuna Roberto Mazzetto, STAVNA DVO-SIVŠE PIVOVAR- DVSKI CENTER led je razstava o iologiji v Trstu o do danes, ki so j člani vodstva M - morskega Deželna služba za jrlanije-Juhjske tazstavo si lahko -sak dan (razen oD od 9. do 19. ure. ie obiske lahko s na tel. St. foto- lllia i>travi=,j“ -Nature morte 1° k: ob delavnikih .00, ob praznikm 3.00, ob pone- RICMANJE spada i Ric- io na GORICA KATOLIŠKA KNJIGARNA .j Do 3. aprila je nai ogle skupinska razstava desetin goriskih likovnikov. Urnik-ob mah odprtja knjigarne. TRŽIČ RESTAVRACIJA L’OR-CHESTRA , , Do 9. aprila je na ogle razstava grafik Zvesta Apo-lonia. Urnik: od ponedeljka do četrtka 12.30-15.30, } ' ’ ob petkih in sobotah 18.JU 22.30. Ob nedeljah zaprto. RONKE ART GALLERV (Kavama Trieste) Odprta je fotografska razstava Martina Rauchenvvai-da, Maurizia Frullamja m Rajka Bizjaka. Na ogled vsak dan, razen ob ponedelj od 9. do 22. me. ČEDAD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ,. Na ogled je razstava Vlao mira Makuca. SLOVENSKI programi Ir SLOVENIJA 1 Zgodbe iz školjke Tedenski izbor Film tedna - evropska kinematografija Kaj e v rojstni dan, danski film Poročila Filmsko popoldne V športnem duhu, ponovitev 1/15 dela ameriške nanizanke, VPS 1400 Občutek za smrt, ponovitev 6., zadnjega dela angleške nadaljevanke, VPS 1425 Zgodba očeta Clementsa, ameriški film, VPS 1515 Dnevnik 1 - slovenska kronika Ziv žav Regionalni studio Maribor Pari, tv-igrica Risanka Dnevnik 2, vreme Šport Žarišče C.A.Cueni: Iskanje Salome, 2/6 del švicarske nadalje-I vanke, VPS 2035 2 Tednik, VPS 2130 Dnevnik 3, vreme, VPS 2215 Šport Poslovna borza Video strani SLOVENIJA 2 Video strani Tedenski izbor Turizem: Krakovv Sanjska potovanja: Mexico City, 4/12 del nemške dokumentarne serije Športna sreda: SP v krosu (M), posnetek iz Amorebiete Poročila Video strani Oci kritike, ponovitev Svet poroča, ponovitev Videošpon Ze veste TV nocoj Dnevnik 2, vreme Šport Umetniški večer Sodobna ameriška literatura: Arthur Miller Vsi moji sinovi, ameriški film TV jutri Sova On in ona, 4/13 del ameriške humoristične nanizanke Rose zmaguje, 1/4 del avstralske nadaljevanke Video strani RAI 1 RETE 4 S8 Koper 4, KANALA RIS, risanke in spoti Ninja želve, 56. del ameriške risane serije Astrološka napoved Drugačen svet, ponovitev 128. dela ameriške nadalj. Elizije - samotni glasnik haronije, ponovitev Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 129. del ameriške nadaljevanke Kulinarični kotiček, ponovitev 8. oddaje Dance Session, 23. oddaja o plesu Za vrati, italijanski film Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved MCM Video strani Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik Film: Maruzzella (glas., It. ’56), vmes (11.00) dnevnik Vremenska napoved Variete: Buona fortuna Dnevnik 1 Nan.; La signora in giallo Dnevnik in Tri minute Fatti, misfatti e... Aktualno: Primissima Dok.: II far da se Otroški variete Mladinski variete: Big V Parlamentu in vesti Aktualno: Italija, navodila za uporabo Dok.: Kvarkov svet Vreme,dnevnik,šport Variete: Partita doppia (vodi Pippo Baudo) Dnevnik Aktualno: A carte sco-perte (vodi Claudio Donat Cattin) Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Nanizanke Nad.: General Hospi-tal, 8.40 Marilena, 9.55 Ines, 10.50 Amanda, 11.50 Cele-ste, vmes (9.30) vesti II pranzo š servito TG 4 vesti Nad.: Sentieri, 15.05 Greda, 15.45 Anche i ricchi piangono Aktualno: Lui lei l’al-tro, nato (17.30) vesti Aktualno: C' era varno tanto amati Kviz: II nuovo gioco delle coppie TG4 vesti in nad.: La signora in rosa Filma: Rischio totale (krim., ’90), 22.30 Fuga da Alcatraz, vmes (23.30) vesti CANALE 5 RAI 2 Otroški variete Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Film: Una donna libe-ra (dram.. It. ’54) Nan.: Lassie Kratke vesti Segreti per voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, Tribuna za referendum. Nonsolonero Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara Kronika v živo Vesti in iz Parlamenta Aktualno: Pogum življenja, nato Šport Nan.: L’ispettore Tibbs Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Variete: Ventieventi TV film: L’ispettore anticrimine (4. del) Aktualno: Rock caffe TG 2 - Pegaz Košarka play off (IP) Na prvi strani Nanizanka Variete: Maurizio Co-stanzo Shovv Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matri-moniale, 15.00 Ti amo parliamone,15.30 Scene da un matrimonio Otroški variete Kviz: OK il prezzo 6 giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Kviz: Tutti per uno Nan.: Robinsonovi Variete: Maurizio Co-stanzo Shovv, vmes (24.00) TG 5 vesti Mannix - ameriška tv nanizanka Zadnja cesarica, ponovitev kitajskega filma NoCni sodnik, am. tv nanizanka TV novice Čarobna svetilka Tečaj ital. jezika Sprehod po moderni umetnosti, it. dok. serija Bersaglio, ponovitev Arhitektovi nasveti, ponovitev Primorski forum Primorska kronika TV dnevnik Mannix, ameriška tv nanizanka Nočni sodnik, am. tv nanizanka Meridiani Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija TV dnevnik Juke box - glasbena oddaja v živo - vodi: Alex Bini (mKEP Avstrija 1 ITALIA 1 RAI 3 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Agli ordini papa Varieteja: Non e la RAI, 16.00 Unomania Nan.: Baywatch Varieteja: Twin Clips, Čas v sliki Hooperman, pon. Zakaj te očka pušča samo?, pon. am. filma Sinha Moča, 130. del Big Valley: Zaklad v reki Stockton Knjiga o džungli Alfred J.Kvvak: Čarovnica The Real Ghostbusters Prijatelji: Ovinek smrti Cas v sliki Belo-modre zgodbe Ambo terno, svet številk Rdeča reka, ameriški vestern (John Wayne, Montgomery Clift in drugi) Čas v sliki Obišči mamo, oče dela, francoski film (Marlene Jobert in drugi Poročila Tisoč mojstrovin Avstrija 2 m KOPER Primorski forum Jutranja oddaja: L’al- Nan.: Tarzan trarete, vmes vesti Variete: Ma mi faccia Tisoč mojstrovin IP v smučanju: slalom il piacere Veliki zid: Zmajevo sr- Z, 1. tek, (12.15) 2. tek UnoMeteo in šport ce, 3. del Znanstveni dnevnik Varieteja: Rock & Roli, Hooperman: Bančna Deželne vesti 20.00 Karaoke goljufija Popoldanski dnevnik Nan.: Beverly Hi 1 ls Kdo je kdo, igra Dok.: Korzika 90210 Regionalna poročila Samo za šport Variete: Mai dire TV Domače reportaže Športna rubrika Derby Film: Pretty Smart Trailer, za ljubitelje Neonevvs, nato pre- (kom., ZDA ’87) filma gled tujega tiska Odprti studio, pregled Pozor, kultura! Dok.: Geo, nato nan. tiska in šport Cas v sliki Šport, vreme, dnevnik Zaharov, portret sov- Deželne vesti jetskega fizika in no- BlobCartoon, nato # TELE 4 belovca za mir Blob in Una Cartolina Med visoko kulturo in Aktualno: 11 rosso e il barbarstvom nero (vodi M. Santoro) Hello Austria, Hello Dnevnik in Omnibus Lastne oddaje: Vienna, ponovitev Dnevnik in vreme Kronika in komentar Poročila/Tisoč moj- Variete: Fuori orario Dogodki in odmevi strovin y^jj Hrvaška 1 Tv koledar Dobro jutro Poročila Zgodbe iz Monticella, 96. del Poročila TV šola Nemška lekcija 9 Povejte, kaj naj počnem, 6. del Poročila Svet se vrti naprej, 96. del Monofon Poročila Odmevi, ponovitev 3/4 dela angleške nadaljevanke Poročila Učimo o Hrvaški Malavizija Hrvaška država in ljudje Poročila Znanstveni spored Santa Barbara, 366. del ameriške nad. Dnevnik Spekter Hrvaški tv festival: Odrske luči, 2., zadnji del Ekran brez okvirja Dnevnik 2 Poročila v nemščini Sanje brez meja OtO Hrvaška 2 @ Madžarska Dobro jutro, magazin Financial Times, za Vzhodno Evropo Cez dan Peklenski raj, brazilska serija Klinika, ponovitev 5. dela nemške serije Poročila Popoldanski saldo Northvvood, 4. del kanadske serije Magazin za menedžerje Svet denarja Cez dan Otroški kotiček Za boljši jezik O glasbi Dnevnik Kraj dejanja, nemška krimi-serija Dnevnik TV SLOVENIJA 2 / V SOVI OB 23.30 Vzponi in padci Lionela Rosea V avstralski mini seriji je vlogo slavnega boksarja odlično odigral Paul lMlliams. n Svet se vrti naprej, 96. 1 del n Slika na sliko |f$M Povejte mi, kaj naj po- čnem, 6. del Risanka Dnevnik 1 Brooklynski most, 11., zadnji del ameriške humoristične nan. Odmevi, 4., zadnji del angleške nadaljevanke Plešoče lepotice (Fi- lipini), dokumentarni film Pepsi DJ mag Horoskop TV SLOVENIJA 2 20.05 Avstralska nadaljevan-ka Rose zmaguje je na-stala po resnični ži-vJRnlski zgodbi enega naj-“''T, *n najslavnejših av-Rose^k boksarjev Lionela Zgodba v štirih delih pripoveduje o vzponu mladega oksarja, ki je v življenju niagoval s širokim nasme-°®’.v ringu pa s hitrostjo, vztrajnostjo in močjo, hionel je otroška leta pre-v getu, kjer je skupaj z rstniki poslušal očete, ki - , PriP°yedovali o junakih oksarjih. Starejši so veno znova z velikim obcu-ovanjem in spoštovanjem ^navijali velike dvoboje, zmagovite napade in udar- v i5°nnaistnik se )e preselil Melbourne z željo, da bi se pridružil boksarski šoli izkušenega trenerja Jacka Rennieja. Ze leta 1968 pa so ga povabili, da izzove prvaka in japonsko legendo boksa Harada na dvoboj za naslov svetovnega prvaka. Li-onel Rose je močno razbur- kal športni svet, ko je kot popolnoma neznan devetnajstletnik premagal Harada in postal svetovni prvak v bantamski kategoriji. Kariera Lionela Rosea pa ni poznala samo vzponov, ampak tudi padce, v katerih se je bojeval proti zasvojenosti z alkoholom in mamili. Po desetih letih uspešnega boksanja je zaradi tatvin in mamil pristal za zapahi. Vlogo slavnega boksarja je odlično odigral Paul VVilliams, saj ga je upodobil tako pri šestnajstih kot tudi pri štiridesetih letih. Nadaljevanka Rose zmaguje, posneta leta 1990, režiserja in scenarista Johna Dixona sodi med boljše avstralske nadaljevanke, ki pritegnejo s čvrsto pripovedjo. UMETNIŠKI VEČER: VSI MOJI SINOVI, amer. film Nocoj si lahko v Umetniškem večeru ogledate dokumentarno oddajo, v kateri bo ameriški dramatik Arthur Miller spregovoril o svojem življenju in delu. Po oddaji bo na sporedu film Vsi moji sinovi (1948), posnet po istoimenski drami Arthurja Millerja. Osrednji lik pripovedi je Joe Keller, uspešen ameriški tovarnar, ki si je z nečednimi posli med drugo svetovno vojno prigrabil lep dobiček, čas je zabrisal spomine, a ostala je priča, ki jo je življenje za storjeno napako hudo kaznovalo... RETE 4 22.30 FUGA DA ALCATRAZ, ameriški film Leta 1963 je Frank Morrison z bratoma Angin zbežal iz Alcatraza, znamenite ameriške jetnišnice, in nato brez sledu izginil. Kmalu zatem so Alcatraz zaprli. Film Dona Siegla prikazuje Morrisov prihod v ječo in samo organizacijo pobega. Kritika je sicer obsojala patetični odnos do jetnikov, vendar je režiser s tem dosegel precejšnjo napetost. Film, v katerem igrajo glavne vloge Clint Eastvvood, Patrick McGoohan in Robert Blossom, je bil predstavljen na beneškem festivalu. RA SLOVENIJA 1 21.05 LITERARNI VEČER Nocoj bo v prevodu Janeza Menarta predstavljen ameriški pesnik Edgar Lee Masters in njegovo najznačilnejše delo, Antologija mesteca Spoon River, ki je izšla leta 1915. Do avtorjeve smrti leta 1950 je Antologija, ki je pravzaprav zbirka fiktivnih epitafov, doživela kar sedemdesetih redakcij, različne predelave od gledališke igre, opere do recitalov in celo vrsto prevodov. Masters je izdal več kot petdeset knjig pesmi, esejev in biografij. Svojo avtobiografijo je izdal leta 1936 in ima značilen naslov Across Apon River. PREMIERE 16.00 CIPA, ameriški film Liz je prostitutka. Njeno vsakdanje življenje je polno revščine in ponižanj, vendar se ne vda. Režiser Ken Russell je v filmu zvesto sledil splošnemu mnenju o tem, kako naj prostitutka govori in se vede, zato je Lizino življenje včasih predvidljivo. Zgodba je prikazana na jasen in neposreden način. Theresa Russell, ki igra Liz, je zahtevno vlogo prostituke z newyorških ulic in barov odlično zaigrala. Poleg nje v filmu igrajo še Beniamin Mouton, Antonio Fargas in drugi. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer: Spoon River (E.L. Masters); 22.30 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Glasba. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9:97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30. 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika 8.00 Strokovnjak svetuje 8.40 Koledar prireditev 10.35 Kompasovo turistično oko; 10.50 Primorski val; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-lh; 14.00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba; 17.50 Šport; 19.30 Jazz; 21.00 Vi izbirate - jaz izberem; 22.20 Rock. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Komedija; 11.05 Lahka glasba; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Jezik naš vsakdanji; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni pevci; 16.45 Mednarodna univerza; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Koncert; 19.35 Zbori; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Večerni logos; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo;123.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30. 14.30, Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Jutranja \Honika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Amerika; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno-toplo-vroče; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Hit Nova Gorica; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Drobci; 7.00 Dober dan otroci; 7.45 Prireditve; 8,00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.25 Val RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Zema dneva; 11.00 Kam na počitnice; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Glasbene novosti in recenzije z Angelom Baigue-ro; 16.00 Ob štirih; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutigue Gallus; 17.20 Single tedna, 17.50 Priredbe uspešnic 18.00 Souvenir d'ltaly 18.45 Jazz; 20.00 Nočn spored. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obtoženci 2. tržaškega procesa; 8.50 Slovenska lahka glasba; 9.30 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Rosa na steklu (M. Sosič, novelete v pripovedi Livija Valenčiča; 11.45 New Age; 12.00 V deželi čarobne palice; 12.20 Pot-puri; 12.40 Naša pesem: Komorni zbor Trebnje; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Kantav-torji in šansonieji; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: MePZ St. Jacobs Kam-markor iz Stockholma; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Blues; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 Revolution rock. Radio Koroška Od 18.10-19.00 Rož-Podju-na-Zila. IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 7.00 Awake on the Wild Side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video, vodi Paul King; 13.00 Video, vodi Simone Engelen; 16.00 Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 18.30 MTV Prime, vddi Pip Dann; 22.00 Greatest Hits; 23.15 MTV v kinu, vodi Pip Dann SKY ONE 10.10 Risanke pred šolo; 11.30 Drzni In lepi; 13.00 Sokolov greben; 14.30 Drugačen svet; 15.20 Santa Barbara; 18.00 Zvezdne steze: The Next Ge-neration MOVIE CHANNEL 11.05 Adam Had Four Sons; 13.15 A Challenge for Robin Hood, angleški film; 1.15 Dom za obešanje PRO 7 5.25 Serije, ponovitve; 9.45 Ljubezen ima veliko obrazov, ameriški film z Lano Turner; 11.45 Ulice San Francisca; 12.45 Show Billa Cosbyja; 14.10 Tat iz Damaska, ameriški pust. film; 20.15 Vrtnice so za bogate, am, tv film; 22.45 T.J. Hooker: Kitajska četrt; 23.45 Fi-regame, angleški akcijski film; RTL 9.00 Serije; 12.30 Springfieldo-va zgodba; 13.20 Kalifornijski klan, 1001. del PREMIERE 8.30 V senci dvoma, ZDA; 14.15 Vrnitev v plavo laguno, ameriški film; 16.00 Cipa, am. film; 17.15 Družinska čast, ameriška komedija; 20.15 Moja plava nebesa, ameriška komedija; 22.50 Zmešnjava v ječi, ameriška komedija, 0.10 Nameless - Total T erminator, ZDA; 3.10 Popolno orožje, ameriški film; 4,45 Nevarno vrenje, ameriški film EUROSPORT 8.30 Aerobika; 9.00 Golf; 13.00 Formula 1 za VN Brazilije; 14.00 Košarka, ponovitev; 17.00 Konjeništvo: finale svetovnega pokala v dresuri, pregled; 22.00 Nogomet; Kvalifikacije za svetovni pokal; 23.30 Tenis, pregled 3SAT 17.10 Divje živali: S kamero po divjini, 13. del; 22.25 Nebo brez zvezde, nemški film SATI 8.40 Ponovitev serij; 10.15 Dekleta z Immenhofa, nemški film; 13.40 Sence Strasti. 62. del; 14.30 Sosedi, 197. del; 14.55 Pod kalifornijskim soncem, 41. del; 20.15 Pravica iz teme: Napačen kraj, napačen čas; 22.15 Ura morilca, ameriška politična srhljivka; 0.00 Dvojčici zla, angleška grozljivka SKY MOVIES 11.00 Triumph of the Heart; 15.00 The Revolutionary; 17.00 Grand LarCeny, ameriški film -igrajo: Marilu Henner, lan McShane, Omar Sharif in drugi; 21.00 Over Her Dead Body; 23.00 A Nightmare on Elm Street 5: The Dream Child ŠPORT Četrtek, 1. aprila 1993 planinski svet Umestitev odbora SPOT Na prvi seji na novo izvoljenega odbora SPDT, ki je izšel iz nedavnega 39. občnega zbora, je bila na dnevnem redu porazedelitev funkcij. Odbor se je pomnožil in šteje pet novih, mladih elanov, ki se mislijo zavzeto potruditi in delati za "društvo. Razprava o podelitvi funkcij je bila zelo dolga, mestoma tudi polemična, na koncu pa so se prisotni vendarle zedinili in odobrili svoje sklepe. Za predsednika je bil potrjen Lojze Abram, podpredsednika pa sta Marinka Pertot in Ervin GombaC. Prva odgovarja tudi za predavateljsko dejavnost društva, GombaC pa je zadolžen za stike s sorodnimi društvi. Tajniško funkcijo je prevzela Vojka Pertot, pomagali pa ji bosta Maida Ianezic in Sabrina Zez-lina. Za blagajnika je bil potrjen Žarko Vecchiet, kateremu bo stal ob strani Maksi Kralj, funkcijo gospodarja pa je ohranil Aleksij Civardi, kateremu bo pomagal Karlo Kovač. Za ostale dejavnosti društva pa odgovarjajo Robert Devetak za mladinski odsek, Valentina Fachin ta smučarski, Stojan Sancin za jamarski in Tatjana Gregori za alpinistični odsek. Alpinistom bo pomagal izkušeni Angel Krmec, ki je med pobudniki obnovitve plezalnih tečajev, medtem ko se bo Stojan Bolčina ukvarjal z izletniškimi programi, Zvonko Vidau bo skrbel za fotodokumentacijo društvene dejavnosti, Mauro Soban pa za stike med društvom in podružnico »Zlata krona« v Mackoljah. Dosedanji podpredsednik Peter Suhadolc je zadolžen za markacijsko dejavnost, ki jo bo opravljal s pomočjo mladinskega odseka, pomagal pa bo tudi pri propagandi in tisku, za katere bo skrbel Lojze Abram. Tudi v prihodnje bo upravne posle, ki se tičejo članarine in seznama članstva vodil vestni Franc Armani, ki se bo za pomoč oslanjal na Sabrino Zezlina. Na pobudo podpredsednice Marinke Pertot bo v okviru društvenega odbora zaCel delovati tudi zgodovinski odsek, v katerem so mladi odborniki. Njihova naloga bo zbirati in arhivirati društveno dokumentacijo, ki bo zlasti prišla v poštev prihodnje leto ob 90-letnici SPDT. Funkcije in naloge so bile torej porazdeljene in odbor še je takoj lotil dela. Ze na ponedeljkovi seji je tekla razprava o pripravah 22. srečanja obmejnih planinskih društev, ki bo v Zgoniku in o pripravah enotedenskega izleta v Abruce z vzponom na Gran Sasso v začetku avgusta. Plezalni tečaj SPDT Alpinisti so se pošteno lotili dela, osvojili pobudo mladih navdušencev iz Doline, ki si želijo vec plezalnega znanja in izkušenj in se že dogovorili za prireditev plezalnih tečajev, ki jih bodo izvedli s pomočjo izkušenih društvenih vaditeljev. TeCaji bodo potekali od srede aprila dalje in so porazdeljeni v teoretična predavanja, prikaz raznih tehnik in pripomočkov ter v praktične vzpone. Predavanja o teoriji plezanja bodo v Četrtkih v prostorih kulturnega društva »Valentin Vodnik« v Dolini, praktični tečaji pa bodo v nedeljah. Tečajniki se bodo zbrali že v nedeljo, 18. aprila, ko se bodo poskušali s steno v dolini Glinščice. V Glinščico bodo odšli še naslednji dve nedelji. Bolj zahtevno plezarijo pa so odgovorni pri Alpinističnem odseku pripravili za nedeljo, 9. maja, v kraju Timau z vzponom na Gran Spitz, sredi julija pa bodo tečajniki plezali v stenah karnijske gore Zermula. V prihodnjih dneh bodo alpinisti javili še vse podrobnosti o sestankih v Dolini, opremi in tudi o ceni tečajev. Rešiti morajo še problem zavarovanja tečajnikov. (L.A.) Progam SPD Gorica Na rednem letnem obenem zboru, ki je bil v petek v Steverjanu, je upravni odbor SPD Gorica predstavil tudi program dejavnosti v jubilejnem letu slovenskega planinstva. Julija (od 14. do 18.) bodo skupaj s PD Nova Gorica in ob udeležbi predstavnikov vseh zamejskih planinskih društev, organizirali petdnevni pohod iz Gorice na Triglav. Ob jubileju pa pripravlja SPD Gorica tudi publikacijo o mikrotoponomastiki v števerjanski občini. Večjezična izkaznica Prijateljstvo, spoštovanje in razumevanje so vrednote, ki sodijo v tradicijo planinstva in posebej še slovenskih planine ev. Pri SPD v Gorici razmišljajo, da bi oblikovali novo društveno izkaznico, ki bi bila v treh jezikih: poleg slovenščine še v italijanščini in nemščini. Predlog, ki sicer še ni izdelan v potankosti, so predstavili na zadnjem obenem zboru društva. Pozornost usmerjena v Brda Konec meseca na Trstelj Ob začetku izletniške dejavnosti bodo goriški planinci pozornost usmerili v Brda. Načrtujejo namreč ogled korit potoka Kožbanšcka in katere od kulturnih znamenitosti na tem območju. Datum in podrobnosti bodo pravočasno javili. Konec meseca pa bo na Trstelju tradicionalno srečanje na pobudo PD Nova Gorica. Koprski planinci polagajo obračun Svoj Cas smo že napisali, da je sedanji cas najbolj primeren za polaganje obračunov. Smo pred začetkom nove planinske sezone, zato se posamezna društva trudijo, da potegnejo črto pod tistim, kar je bilo narejenega in začnejo z novimi programi in pobudami. Svoj obračun bodo polagali tudi koprski planinci. Za jutri, 2. aprila, je namreč napovedan občni zbor Obalnega planinskega društva v Kopru, ki ima za seboj kar bogato dejavnost v pravkar minuli sezoni, jutri pa se bo nov odbor predstavil še z novimi idejami in posegi, kako še bolj popestriti in obogatiti dejavnost društva v prihodnjih mesecih. GORICA / SRECANJE«CENTRI OLIMP1A« Igra in veselje 120 malčkov MINIBASKET / TROFEJA JADRAN V Novi Gorici zanimivi boji Polet presenetljivo premagal Postojno Posnetek s tekme Trofeje Jadran med Borom in Kontovelom. (Foto Ferrari / KROMA) Top race: Tomaž Legiša četrti V Huminu je bilo prvo letošnje tekmovanje Top Race za gorska kolesa. Tekme se je udeležilo preko 200 kolesarjev v štirih kategorijah. Proga je bila zaradi veC kilometrov dolgih klancev in močnega vetra zelo zahtevna. Najprej so štartali mladinci in ženske (26 km). Po prvem daljšem klancu se je odcepila majhna skupina šestih kolesarjev, med katerimi je bila tudi italijanska zimska prvakinja Turcutto. Na cilj je prvi dospel Stefano Zanut-tich (GS Valchiard), drugi z dvema minutama zamude je bil Moro (Team Salvador), tretji je bil Michele Fabris (Seat Capponi), takoj za njim pa deželni prvak Tomaž Legiša (Cicli Marc), kateremu se pozna slabša fizična pripravljenosti zaradi bolezni. Med ženskami pa je seveda zmagala Turcutto. Med elani (34 km) pa se je izkazal Robert Moj-mas (Team Cottur), ki je pobegnil takoj po startu in praktično vseh 34 km prevozil sam. (Tomo) V telovadnici Kulturnega doma v Gorici je na pobudo CONI-ja na športnem srečanju »Centri olimpia« iz goriške pokrajine sodelovalo kar 120 otrok iz Gradeža, LoC-nika, Koprivnega, Medeje, TržiCa in domačega SZ Dom, ki je edino, ki že vsako leto zastopa vsa društva, ki delujejo v samem mestu. Manjkali so predstavniki iz Gradišča in Ronk. Toliko otrok skupaj nismo videvali v naši telovadnici na tekmovanjih od Časov, ko smo imeli slovenske skupine v Ronkah, Doberdobu, Sovodanjah, Stan-drežu, Gorici, Pevmi in Steverjanu - (Ce seveda izvzamemo vakoletni športni dan osnovnih šol). Otroci so se netek-movalno pomerili v raznih poligonih, spretnostnih igrah in šaljivih tekih. Nastopili so v dveh starostnih skupinah in sicer: 1. in 2. raz. osnovne šole in 3., 4., 5. r. OS. Ob nabito polnih tribunah staršev in prijateljev, ki so navdušeno ploskali, so otroci v mimohodu prikorakali v telovadnico, kjer je vse prisotne pozdravil predsednik SZ Dom - inž. Niko Brescia-ni. Le-ta je poudaril pomembnost takih srečanj, kjer se kujejo prijatejstva med slovenskimi, furlanskimi in italijanskimi malčki. Skupina domovcev je bila kajpak najštevilnejša. Stela je kar 50 otrok - od tega 39 pripadnikov sekcije SG in SRG, 10 pripadnic sekcije mini-vol-leya in 1 pripadnik sekcije mini-košarke. Sledili so otroci iz Gradeža (bilo jih je 20) itd. Ob zaključku prireditve so vsi otroci dobili spominsko kolajno in diplomo. Njihovi vaditelji pa spominsko plaketo. V imenu pokrajinskega odbora Centri Olimpia je še vse prisotne pozdravila prof. Carla Berini, ki se je zahvalila domovcem (oz. sekciji SG in SRG, ki se je zadolžila za izvedbo iger) za gostoljubnost in za odlično izpeljavo prireditve in Čestitala društvu za 30. obletnico delovanja. Sledila je kratka družabnost z zakusko, kjer so se trenerji zmenili za naslednje srečanje, ki bo verjetno ob koncu letošnje sezone v Gradišču. (Mija Ušaj - GešCut) ODBOJKA 2. ZENSKA DIVIZIJA Koimpex - Ricreatori 0:3 (7:15, 9:15, 7:15) KOIMPEK: Criti, Da-pretto, Kufersin, Maru-celli, Meriani, Sosič, Stigliani, Živec. V ponedeljek se je Koimpex pomeril z ekipo Ricreatorija, ki je imela na lestvici dve točki manj od naših, a je tokrat predstavljala le pretrd oreh. Slogašice so namreC morale na tekmo kar brez petih standardnih igralk. Te vrzeli so napolnile na-rašCajnice. Tako kombinirani ekipi se je kajpak poznala neuigranost, pa tudi fizično so jo nasprotnice prekašale. Igralke vsekakor zaslužijo pohvalo. (Inka) V 4. kolu 7. Trofeje Jadran v minibasketu za letnike 1981 in mlajše, ki je bilo v Novi Gorici, gotovo najbolj preseneča zmaga Poleta proti Postojni. Na ostalih srečanjih pa sta zanesljivo zmagala Nova Gorica in Portorož. Zaradi prvenstvenih obveznosti so tekmo med Divačo in Kontovelom preložili na kasnejši datum. Po nedeljskih izidih je že jasno, da se bodo za vrh lestvice v obeh skupinah borili DivaCa in Kon-tovel (skupina A) ter Portorož in Sežana (skupina B). Sicer pa je cilj tega turnirja predvsem ta, da si mladi košarkarji med seboj spoznajo in da si nabirajo igralne izkušnje. IZIDI 4. KOLA Nova Gorica - Sokol 50:27 (21:16) NOVA GORICA: V. Vendramin, Pisk, Doljak, Muzic, DuriC, Lukan, Žigon, Ostrouška, A. Vendramin, Devetak, Ripalic, Lukan, trener Torkar. SOKOL: J. in P. Rogelja, Rebula, Jaklič, Frandoli, Stanič, Strekelj, Sosič, trener Žiberna. Polet - Postojna 40:39 (11:12, 32:32) POLET: Sibelja, Lakovič, Kalc, TauCer, KocjanCiC, Piccini, Žagar, Vidali, trener Vremec. POSTOJNA: VuleCiC, SpahiC, OliC, Železnik, Repic, Mekic, Žnidaršič, GulubašiC, Zakrajšek, Godnič, Tomšič, Halila-gic, trener Bajec. Portorož - Dom 99:6 (44:6) PORTOROŽ: Vuga, Žerjal, Križan, Butinar, Podgorelec, Blaznik, Ožbolt, Slabe, trener R. Ožbolt. DOM: Bresciani, Golob, Pahor, Bensa, SliviC, AhmetanoviC, Cozzucco-li, trener Semolič. LESTVICI Skupina A: DivaCa in Kontovel 4, Bor, Polet in Postojna 2. Skupina B: Portorož in Sežana 6, Nova Gorica 4, Dom in Sokol 0. PRIHODNJE KOLO (aprila v Sežani): Bor -Polet; DivaCa - Postojna; Nova Gorica - Sežana; Dom - Sokol; prosta Kontovel in Portorož. Na poti domov igralci Maxicona danes v Trstu Vsem ljubiteljem odbojke se danes ponuja res edinstvena priložnost. Maxicono je v sklopu priprav za nastope v play-offu odigral v Zagrebu 2 prijateljski tekmi s hrvaško reprezentanco, ki se pripravlja za nastop na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, med povratkom v Parmo, pa se bo zaustavil v Trstu. Tehnični direktor italijanskih prvakov Aristo Isola, nam je povedal, da bodo Giani, Carlao, Blange in soigralci trenirali v telovadnici Don Milani na Alturi (športna palača je namreč zasedena) od 20.15 do 22. ure. Za vse občudovalce (predvsem občudovalke...) bo to priložnost, da si v živo ogledajo Bebetove odbojkarje. INTERVJU / PREDSEDNIK BILJARDNEGA KLUBA PRI STUDENCU KOŠARKA / PROPAGANDA Konec tedna bo mednarodni turnir biljardnega balinanja v Portorožu Med 48 nastopajočimi pari tudi šest predstavnikov dolinskega kluba Ekipa kluba Pri Studencu: (od leve) Boris Slavec, Alessandro Alberti, Mauro Strain, Giovanni Bove, vmes Aldo Cunja, (manjkata Maurizio Cusatelli, Marko Vodopivec) V zadnjih mesecih se je v Italiji močno razširila igra biljarda, nova športna panoga, ki ima sicer izredno stare in razvejane korenine, je pa bila od vedno v zatišju in od mnogih zapostavljena, ker se je biljard igral v barih in je bil zato istoveten s hazardno igro, primeren le za tiste, ki tam »izgubljajo Cas in zapravljajo denar«. Malokdo ve, da je bil biljard ob koncu prejšnjega stoletja namenjen le višjim slojem, bogatašem in plemičem, ki so najboljšim obrtnikom naročili luksuzno mizo, da je lahko krasila njihovo največjo dvorano. Biljard je bil takrat najbolj razširjen v Franciji in Belgiji, zatem pa tudi v Angliji, Rusiji in Italiji. Z leti so v posameznih državah oblikovali mize, krogle, palice in luknje po lastni uvidevnosti, meri oziroma fantaziji in to je privedlo, da ima ta stara igra danes vec različnih zvrsti, ki se med seboj globoko razlikujejo in jih lahko samo v teoriji enačimo s skupnim nazivom biljardnih iger: dandanes v Angliji, Indiji in Avstraliji igrajo snooker, v Nemčiji, Avstriji, Sloveniji in Italiji je izredno razširjen pool (uvožen iz Amerike, kjer je to državni šport in ima na milijone privržencev), v Franciji, Belgiji, Nizozemski in Italiji so mojstri v karambolu, igra s petimi kegeljeki (»5 bi-rilli« - nekaj mesecev že redno na televizijskih zaslonih) pa ima domovino v Italiji, Belgiji in Argentini. Kot zadnjo smo nalašč pustili zvrst biljardno balinanje (»bocciette«) ki ima sedež izključno v Italiji, je pa v naši državi najštevilnejša in najpopularnejša igra med vsemi biljardnimi disciplinami. Igra se brez biljardne palice, torej izljuCno z roko, cilj igre pa je približevanje in zbijanje nasprotnih krogel, s petimi kegeljeki na sredini mize, ki imajo različno vrednost v točkah. S to biljardno zvrstjo se že dalj let ukvarja tudi slovenski biljardni športni krožek Pri Studencu v Dolini, pogovor pa smo imeli s predsednikom kluba Aldom Cunjo, ki je napovedal, da bo konec tega tedna izredno zanimiv mednarodni miting v Casinoju Metropol v Portorožu, kjer bodo nastopili vsi najboljši posamezniki iz Italije (48 parov po izločilnem sistemu). Bi nam na kratko orisal delovanje vašega kluba? »S to športno panogo smo se začeli ukvarjati leta 1988, sedež pa imamo v gostilni Pri studencu v Dolini, kjer sta na razpolago dve biljardni mizi. Vpisanih je 16 igralcev, letno pa organiziramo 4 notranje turnirje. Včlanjeni smo v državno federacijo pod nadzorstvom Conija, kar nam omogoča, da se redno udeležujemo tudi pokrajinskih, deželnih in državnih prvenstev in turnirjev. Pred leti sta Tanja Canciani in Nataša Kraljic v ženski konkurenci osvojili 3. mesto na državnem prvenstvu.« Konec tedna je na sporedu mednarodni mee-ting v portoroškem Casinoju. Kako ste prišli do tega in kako bo to potekalo? »To je bila izključno moja zamisel, za katero sem se trudil nic koliko Časa, saj koordiniranje in reševanje vseh težav ni bilo enostavno. Z italijansko federacijo sem se domenil za delno pokrivanje finančnega aspekta, mize nam je priskrbela znana firma Schiavon iz Padove, skoraj največ težav pa je bilo z direktorjem Casinoja^ ki pa je bil ob koncu pogovora povsem zadovoljen za odreditev te manifestacije v prostorih ob igralnici portoroškega Metropola. Turnirja se bo udeležilo 48 parov iz Italije (iz Triveneta, Emilije, Lombardije, Ligurije, Toska- ne, Piemonta in Mark). Kvalifikacijski del je na sporedu v soboto in v nedeljo zjutraj (šest izločilnih skupin po osem parov), popoldne pa se bo šest prvouvršCenih ekip potegovalo za naslov po izločilnem sistemu. Tekmovalo se bo na razdalji 90 točk, v finalni tekmi pa bo potrebno nabrati 100 točk. Turnir se bo zaključil ob večernih urah z nagrajevanjem.« Kdo bo zastopal vaše društvo in kdo so favoriti za končno zmago? »Turnirja se bo udeležilo kar šest naših predstavnikov. En par sestavljata Aleksander Alberti, in Maurizio Cusatelli, drugi par Boris Slavec in Giovanni Bove, Mauro Strajn pa bo igral z Markom Vodopivcem. NajveCji favoriti so predstavniki iz Emilije in pa Mark, kjer je ta disciplina najbolj razširjena.« Kakšna bo pa vaša vloga in kaj si od tega mitinga pričakujete? »Sam sem glavni organizator te manifestacije in bom obenem imel vlogo glavnega sodnika. Pri tem mi bodo pomagali še trije sodniki iz Pordenona, dva iz Trsta in dva iz Vidma. Mislim, da se bodo gledalci res zabavali, Čeprav bodo mnogi prvič seznanjeni s to disciplino, saj so pravila enostavna in takoj dojemljiva, prisotni pa bodo tudi nekateri pravi mojstri.« SPORED: Sobota, 3.4.93: kvalifikacijski del (l.in 2. skupina ob 14.30; 3.in 4.skupina ob 19.30) Nedelja, 4.4.93: kvalifikacijski del (5.in 6. skupina ob 9.00); finalni del (po izločilnem sistemu od 1. do 6. mesta s pričetkom ob 14.30); sledilo bo nagrajevanje. (V soboto zjutraj bodo mize na razpolago vsem tistim, ki bi radi sami poskusili preveriti lastno spretnost ob pomoči nekaterih igralcev samih) Prva zmaga jadranovcev v finalni skupini Azzuira - Jadran 76:82 (40:49) JADRAN: Stefančič 6 (4:7), Mura, Špacapan, Corbatti 11 (1:2), Brundu-la 4, Hrovatin 12, Fonda 9 (1:7), Lakovič 4, Zobin 30 (2:7), Guštin 6 (0:2). Najmlajši Jadranovi košarkarji so v finalni skupini tega prvenstva dosegli prvo zmago. Az-zurra je po 1. Četrtini zanesljivo vodila, v 2. pa so naši predvsem zaradi dobre obrambe in učinkovitega skoka povedli za 9 točk. Do 38. minute je bila nato igra izenačena, nato pa je prišla na dan boljša telesna pripravljenost jadranovcev (A.V.) JADRANOM TURNIR AMATERJEV Dolina - Opčine 82:80 (51:34) DOLINA: Korošec 2, R. Kneipp, B. Kneipp 17, Ferluga 2 (2:2), Vascotto 2 (0:2), Klobas 24 (0:1), Meneghetti 13 (3:5), Salvi 18, Canciani 4, D. Salvi 2. OPČINE: Sosič 22 (3:5), Sare 12, Vodopivec 4, Daneu 7 (1:2), Pertot 4, Kapic 17 (7:8), Zavadlal, TauCer 4, Paniziutti 10 (3:3). 3 TOČKE: Sosič .1, Kneipp 3, Klobas 2. Opčine - Cicibor 75:54 (40:26) OPČINE: A. Zavadlal 7, Danev 21 (1:2), Sare 25 (1:4), Pertot 12, TauCer 8, Siega, D. Zavadlal 2. CICIBOR: Oblak 2 (0:2), Pupulin 10, Strain 4, Mosetti 17, Sermoneta 2, Barbiero 2 (0:4), Cunja 9 (1:2), Pantič 8. PRIHODNJE KOLO (2.4. ob 20.30 v Repnu): Bani - Sežana. Obvestila SD BREG sklicuje dne 2. aprila REDNI OBČNI ZBOR, ki b° v društvenih prostorih ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem sklicanju. SD BREG SMUČARSKA SEKCIJA prireja avtobusni izlet na zamejsko prvenstvo v nedeljo, 4. aprila. Informacije po tel. 6700201 (Aleš Stefančič) od 8.30 do 16.30 ali 228297 (Miran Zobec) po 20. uri. SK BRDINA prireja v nedeljo, 4. aprila avtobusni izlet v Sap' pado ob priliki zamejskega prvenstva in društvene tekme. Vpisovanje: tel. 212859 in 299573. JAMARSKI ODSEK GRMADA , . organizira tečaj jamarske tehnike. Zainteresirani naj tel. na št. 299442 od 18. do 20. ure (Franc). OK VAL sporoča, da bo zbirališče navijačev za odhod na tekmo Cl lige v Pordenon v soboto, 3. aprila o 16. uri pred gostilno Turi na trgu v Standrežu. NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO Prvi poraz Belgije Danci ugnali Španijo Švica in Portugalska sta se razšli pri rezultatu 1:1 DUBLIN - Skrajneži organizacije IRA so napovedovali akcijo, zato so bili varnostni ukrepi na stadionu in okrog njega izredni, a kvalifikacijska tekma za svetovno nogometno prvenstvo med Irsko in Severno Irsko je minila brez napetosti. Irci so v prvem polčasu zagospodarili na igrišču in tudi dosegli vse tri zadetke (Tovvnsend v 12., Quinn v 22. in Stauton v 29. min.), v drugem polčasu pa je bila igra dosti bolj izenačena. Severnjaki bi lahko v 90. minuti dosegli častni zadetek. V tekmi iste skupine je Danska z zadetkom Povišana v 20. minuti ugnala v prejšnjih šestih nastopih nepremagane Spance. Italijani so si veliko obetali od tekme v med Švico in Portugalsko. Navijali so za Švicarje, tekma pa se je končala brez zmagovalca z 1:1. Oba gola sta padla v prvem Polčasu. Za Švicarje je najprej zatresel mrežo Chapuisat (39), minuto pred odmorom pa je izenačil Semedo. V Izmiru so Angleži z goloma Platta v 6. min. in Gascoigneja v 45. zanesljivo premagali grobe Turke (Dixon se po odmoru zaradi prekrška in Posledične poškodbe ni več vrnil na igrišče) in na Vrhu skupine dohiteli Norvežane in Nizozemce Irska je Severno Irsko premagala z gladkim 3:0, tekma pa se je odvijala v znamenju korektnosti (telefoto AP) (tulipani imajo tekmo več). Madžarski so doživeli hladno prho. V Budimpešti jih je Grčija premagalo po golu, ki ga je iz enajstmetrovke v 70. min. dosegel Apostolakis. Madžari so si tako zapravili skoraj vse možnosti, Grki pa so v petih nastopih prepustili le eno točko prav v prvi tekmi proti Detariju in tovarišem. Belgijci so v prvih šestih nastopih šestkrat zm-nagali, v Cardiffu pa so sinoči proti VValesu doživeli poraz z 2:0. Strelca Giggs (18) in Rush (39). REZULTATI 1. skupina Švica - Portugalska 1:1 Vrstni red: Švica (5 tekem) in Italija (5) 8 točk, Škotska (4) in Portugalska (4) 4, Estonija (2) 1, Malta (6) 1. Prihodnje tekme: Italija - Estonija (14.4), Malta -Švica, Portugalska - Škotska, Švica - Italija, Estonija - Malta, Estonija -Škotska, itd. 2. skupina Turčija - Anglija 0:2 Vrstni red: Norveška (4) , Anglija (4) in Nizozemska (5) 7, Poljska (2) 3, Turčija (7) 3, San Marino (6) 1. Prihodnje tekme: Anglija - Nizozemska, Norveška - Turčija, Poljska -San Marino, San Marino -Poljska, Poljska - Anglija, Norveška - Anglija, itd. 3. skupina Danska - Španija 1:0 Irska - Severna Irska 3:0 (3:0) Vrstni red: Španija (6) 9, Irska (5) 8, Danska (5) 7, Severna Irska (6) 6, Litva (6) 5, Letonska (7) 4, Albanija (6) 3. Prihodnje tekme: Danska - Letonska, Litva - Albanija, Španija - Sev. Irska, itd. 4. skupina VVales - Belgija 2:0 Vrstni red: (Belgija (6) 12, Romunija (5) 7, VVales (5) 6, Češkoslovaška (4) 4, Ciper (6) 3, Ferski otoki (5) 0. Prihodnji spored: Romunija - Ciper, Ciper -Ferski otoki, Češkoslovaška - VVales, Belgija -Ferski otoki, Češkoslovaška - Romunija, itd. 5. skupina Madžarska - Grčija 0:1 Vrstni red: Grčija (5) 9, Rusija (2) 4, Madžarska (4) 3, Islandija (4) 2, Luksemburg (3) 0. Prihodnji spored: Luksemburg - Ruisija, Rusija - Madžarska, itd. NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL Neodločeno 2:2 Finalist je Torino V prvi tekmi (1:1) je bil Torino gostitelj Milanu spodletel »veliki slam« uspehov NOVICE Tako je vratar Rome Cervone ubranil strel Papina z bele točke (telefoto AP) V finalu za italijanski pokal se bo Roma, ki je v torek premagala Milan, pomerila s Torinom . V sinočnjem drugem polfinalu je namreč Torino v mestnem derbiju igral neodločeno 2:2 z Juven-tusom, ki je bil na tej tekmi gostitelj. V prvi tekmi sta se ekipi razšli pri rezultatu 1:1, zadetek, dosežen na gostovanju, pa šteje dvojno. Strelci: Dino Baggio (J) v 4. min., Poggi (T) v 51. min. Ravanelli (J) v 61. min. in Aguilera v 62. min. Veliki slam (državni naslov in pokal, pokal prvakov in medcelinski pokal) je nogometašem Milana in njihovemu ne- nasitnemu predsedniku Berlusconiju torej tudi letos spodletel. Kralj italijanskih zasebnih televizijskih postaj je med poletnim prestopnim rokom »podaril« svojemu trenerju Capellu celo serijo nogometnih zvezdnikov s ciljem, da bi se lahko ekipa z enakimi možnostmi borila na vseh štirih frontah in tako dosegla uspeh, kakršnega ni doseglo še nobeno italijansko moštvo. A načrt se je porušil že na samem začetku. Osvojitev naslova državnega prvaka sicer ni sporna (čeprav zdaj moštvo malce škriplje), pokal pa je zaradi »nezadostne« torkove zmage v povratni tekmi z Romo splaval po vodi. Boškov, ki prav gotovo ni nogometni inovator, pozna pa odlično svoje delo, je pred vratarjem Cervonejem postavil pravo bariero mož. Milan je sicer pritiskal, a brez zadostne mere domiselnosti ali običajnih mojstrovin posameznika. Maldini in tovariši bi lahko sicer izsilili podaljšek, a dve minuti pred koncem je Papin zgrešil 11-metrovko. Zanimivo je, da je bil Milan lani v polfinalu proti Juventusu izločen v podobnih okoliščinah. Tedaj je odločilni strel z bele točke zgrešil kapetan Franco Baresi. NBA LIGA / PRIBLIŽUJE SE PLAV OFF Brez poškodovanega Petroviča so Netsi takoj zdrknili na peto mesto Izredno zanimanje za dvoboj strelcev Michael Jordan - Dominigue VVilkins Charlotte Hornets in Miami Heat - kdo bo ujel žogo? (telefoto AP) Najbolj žalostna vest v okviru ameriškega Košarkarskega prvenstva )e prav gotovo poškodba pražena Petroviča, ki je da tekmi proti VVashing-tonu utrpel močan uda-j'ec v koleno in bo zaradi tega miroval vsaj še en te-den ali deset dni. Brez n)ega je ekipa New Jersev V dokajšnjih težavah, saj se je pred enim mesecem *udo poškodoval tudi P aymaker Anderson in aže da letos ne bo več tgral. Z odlično serijo zmag je Boston že prehi-e Petrovičevo ekipo, ki v L , na Potem mestu v zhodni konferenci in bi e v play offu srečal prav moštvom iz Bostona. pHOENIX N.l: Kljub sijajnim rezultatom moštva iz New Yorka in vedno solidnemu učinku ekipe iz Chicaga, je končno prvo mesto regularnega dela prvenstva najbrž že oddano postavi Phoenbca, ki je že presegla mejo petdesetih zmag s štirimi zaporednimi uspehi v tem tednu, zadnji od teh kar v gosteh na »nemogočem« igrišču Jordana in Pippena z izidom 113:109. TAKO KAZE: Čeprav manjka do konca regularnega dela prvenstva še 12 do 15 tekem, lahko okvirno že zapišemo pare prvega izločilnega kola play offa v obeh konferencah, sodeč po sedanjem položaju prvih osmih ekip iz vsake skupine: New York - Orlando; Chicago -Charlotte; Cleveland -Atlanta; Boston - New Jersey ter Phoenix - Clip-pers; Seattle - Lakers; Houston - Utah; San Antonio - Portland. JORDAN NA PRAVI POTI...S povprečjem 32, 6 točk na tekmo je prvo mesto na lestvici strelcev čedalje trdneje v rokah Michaela Jordana, ki skuša izenačiti rekord VVilta Chamberlaina, ko je sedemkrat zaporedoma osvojil lovoriko najboljšega strelca. Chicagova zvezda je lani ze šestič segla po tem naslovu, letos pa jo ogroža edinole Dominique VVilkins, ki mu sledi s povprečjem 30, 1 točk. Za njim so Karl Malone (27, 7), Chris Mullin (25, 9), Charles Barkley in Akeem Olajuvvon (25, 5), Patrick Evving (24, 3), Shaquille 0’Neal (23, 7), David Robinson (23, 5) in Dražen Petrovič (23, 2). NAJ ... EKIPNO: Phoe-nix Suns gradijo lastne zmage z najboljšim napadom (114, 5 točk na tekmo), v obrambi pa je moč New Yorka (samih 95, 8 prejetih košev na tekmo -le še Chicago in Houston prejmejo manj kot sto točk na tekmo). Pri skokih so najboljši košarkarji New Jerseya, pri Milivaukee pa zapravijo najvišje število žog (18, 5 na tekmo). Pri metu na kos so najbolj natančni igralci Clevelanda (50, 1%), branilci New Yorka pa najboljše ovirajo met nasprotnikom, ki zadevajo le s 43% realizacije. HUDE KAZNI: Sramoten pretep na tekmi Phoe-nix - New York, v katerega se je zapletlo kar 21 od 24 prisotnih košarkarjev, je seveda obravnavala disciplinska komisija, ki je Anthonya kaznovala s petimi tekmami izključitve. Prepoved igranja vsak po dve tekmi je doletela tudi začetnika prepira Ri-versa in Johnsona, celotna denarna kazen pa je znašala kar 160 tisoč dolarjev. TOP SCORER: Najuspešnejši strelci na zadnjih tekmah so bili VVilkins (Ati) 48, 38 in 37, Jordan (Chi) 43 in 34, Thomas (Det) 40, C.Ro-binson (Por) 39, Person (Min) 37, Manning (Cii) 36, Porter (Por) 36, Lewis (Boston) 36, Long (Mia) 35 ter Barkley (Pho) 35, 33 in 31. VZH. KONFERENCA Atlantic division: New York 48-20; Boston 41-28; New Jersey 41-29; Orlando 33-34; Miami 31-37; Philadelphia 21-47; VVashington 20-48. Central division: Chicago 48-21; Cleveland 43-25; Atlanta 37-32; Charlotte 35-35; Indiana 33-34; Detroit 31-37; Milivaukee 26-43. ZAH. KONFERENCA Midvvest division: Houston 44-25; San Antonio 43-25; Utah 40-30; Denver 29-40; Minnesota 17-51; Dallas 7-61. Pacific division: Phoenix 53-15; Seattle 47-23; Portland 41-26; LA Lakers 33-34; LA Clippers 34-36; Golden State 28-41; Sacramento 21-47. r KOŠARKA / PLAV OFF V ITALIJI Drevi Scavolini močno tvega Igral bo proti Biolettiju, ki go je no prvi tekmi že premagal MILAN - Eden najbolj prestižnih italijanskih košarkarskih klubov, Scavolini iz Pesa-ra, bi se lahko že drevi po drugi tekmi osmine finala poslovil od play-offa in tako predčasno sklenil svojo sezono. Veliko presenečenje torkovih prvih tekem osmine finala je gotovo poraz Buccijeve ekipe doma proti Bialettiju iz Montecatinija, za katerega sta odlično igrala predvsem najboljši strelec lige Boni (33 točk) in Američan Mc-Nealy (29). Gostitelji so sicer imeli precej smole, saj se je poškodoval Carlton Myers (njegov drevišnji nastop je vprašljiv), to pa ni opravičilo za gladek poraz Na drugih treh srenčanjih je zmaga šla domačim ekipam. Panasonic iz Reggio Cala-brie je z odličnima Volkovom (25 točk) in Bullaro (27) zanesljivo odpravil Sidis iz Reggio Emilie (Mitchell 36 točk). Kalabreži bi se lahko že danes iznebili svojih tekmecev, saj so tudi drevi v Reggio Emilii favoriti. Medtem ko je Kleenex suvereno »pospravil« z Bakerjem (Tabak 12 točk), se je moral Clear v Cantuju pošteno potruditi, da je strl odpor Glaxa iz Verone. Drevišnji spored (20.00): Sidis - Panasonic, Bialetti - Scavolini, Baker -. Kleenex, Glaxo - Clear. Zmagi Smelta in Koprčanov V včerajšnjih polfinalnih tekmah končnice slovenskega košarkarskega prvenstva so dosegli naslednje rezultate: Marcus Miklavž - Smelt Olimpija 85:89 ; Slovenica Koper - Optimizem Postojna 101:87. Smelt in Koper vodita z 2:0. Tekem z Gruzijo ne bo CELJE - Slovenska rokometna reprezentanca bi morala 7. in 10. t. m. odigrati kvalifikacijski tekmi za EP z Gruzijo, vendar je nepričakovano prišlo do odpovedi. Evropska rokometna zveza je našo obvestila, da sta tekmi preloženi na kasnejši termin, ker imajo Gruzijci težave pri nabavi letalskih vSzovnic in vstopnih vizumov. Zdaj bo najbrž prišlo do sprememb tudi v domačem tekmovanju, tako da bodo povratne tekme četrtfinala končnice že 10. aprila. (Z. Z.) Narožilenkova jemala poživila LONDON - Generalni sekretar mednarodne atiet-ske zveze Madžar Istvan Gyulai je sinoči v Londonu potrdil, da si je ruska svetovna rekorderka v teku na 60 m z ovirami, Ljudmila Narožilenko, na mitingu v Lievinu pomagala z nedovoljenimi pozivih. Potem ko se je že med dvoranskim svetovnim prvenstvom v Torontu izvedelo, da je bil rezultat kontrole jemanja poživil za Narožilenkovo pozitiven, so pred dnevi v Parizu opravili še eno analizo, ki je potrdila prvo. Narožilenkova se bo sedaj zagovarjala pred nacionalno atietsko zvezo in šele nato bo jasno, ah ji bodo prepovedali nastopati. Grozi ji prepoved nastopanja od treh mesecev do štirih let. (STA) Meštrovič in Umanskaja BLED - Peto kolo 14. mednarodnega šahovskega festivala je bilo najbolj borbeno in dramatično doslej. Zelčič je izgubil prednost pred Meštrovičem, ki je sedaj s petimi točkami sam prevzel vodstvo na glavnem turnirju. Slovenski šahisti še naprej igrajo dobro: Sermek za vodilnim zaostaja za pol točke, Mohr, Mazi in Orel pa imajo točko manj in še vse možnosti, da se povzpnejo na vrh lestvice. Na turnirju šahistk je vodilna Grinfeldova izgubila z Umanskajo, ki je sama prevzela vodstvo. Se naprej odlično igrata slovenski šahistki Krmeljeva in Grosarjeva, ki sta z novima zmagama tik pod vrhom. Pri veteranih je v srečanju vodilnih Pintar premagal Avstrijca Schilda in sam vodi s 4, 5 točke. Zamisel še živi LJUBLJANA - Mednarodni organizacijski komite za pripravo kandidature za izvedbo zimskih olimpijskih iger leta 2002 na območju treh sosednjih dežel oziroma držav: Furlanije-Juhjske krajine, Koroške in Republike Slovenije, je 28. marca na sestanku po končani skakalni prireditvi v Planici sklenil, da je zamisel o organizaciji še aktualna, so sporočih. Predstavnike Slovenije in Furlanije-Julij-ske krajine sta vodila predsednika regionalnih organizacijskih komitejev Lojze Peterle in Gioacchi-no Francescutto, Koroško pa je Zastopal Stefan Genser. Poleg predstavnikov občin Trbiž in Jesenice, Jalna in Brodarja, je na pogovoru sodeloval tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocjančič. Medregionalni organizacijski komite je z obžalovanjem sprejel odločitev beljaškega občinskega sveta, da se mesto Beljak ne bo več potegovalo za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2002. (STA) Domačini še vedno v vodstvu EINDHOVEN - Na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu skupine B bodo v naslednjih dneh odločilne tekme med kandidati za prvo mesto. Rezultati: Velika Britanija - Bolgarija 10:0, Nizozemska - Japonska 5:3, Poljska - Bolgarija 13:2. Lestvica: Nizozemska, Velika Britanija in Poljska 8, Japonska in Danska 4, Romunija 2, Bolgarija in Kitajska 0. Italijan Pescosolido izločen v prvem kolu OSAKA - Italijan Pescosolido je izgubil že v 1. kolu mednaordnega teniškega turnirja v Osaki. Imel pa je pred seboj nepremostljivo oviro, saj je igral proti Američanu Jimu Courierju (št. 1 na svetu) in izgubil z 2:6, 2:6. OSTALI IZIDI 1. KOLA: Chang (ZDA) - Prinosil (Nem) 6:1, 4:6, 6:4, Stark (ZDA) - Holm (Sve) 6:1, 3:6, 6:4, Mansdorf (Izr) - VVoodbridge (Avstral) 6:1, 6:4, Bates (VB) - Damm (Ceš) 6:1, 7:5, Stolle (Avstral) - Kuehnen (Nem) 3:6, 7:5, 6:3, Gilbert (ZDA) -Pridham (Kan) 3:6, 6:2, 6:4, Rusedski (Kan) - Sie-merink (Niz) 6:4, 6:1, Grabb (ZDA) - Petchey (VB) 6:2, 7:6, Raoux (Fr) - Carlsen (Dan) 7:6, 6:2, From-berg (Avstral) - Hlasek (Svi) 6:3, 6:4. AFERA / SPOREN VZPON NA LOTSE Česnov podvig, Grošljevi posnetki LJUBLJANA - Pri brskanju po starih revijah se odkrije marsikaj. Teh odkritij mnogokrat ne moremo več praktično uporabiti, to, kar je znani slovenski alpinist Viki Grošelj nedavno tega odkril v skoraj tri leta stari številki francoske alpinistične revije Vertical, pa je prava senzacija. Grošelj je pred dnevi, 28. marca, obvestil Planinsko zvezo Slovenije, da je neki drug slovenski alpinist in tako rekoč narodni junak, Tomo Česen, v omenjeni reviji dokaze za svoj vzpon na himalajskega osemtisočaka Lotse podkrepil z njegovimi (Grošljevimi) posnetki. Naslednji dan so nerodni do- godek že premlevali na seji predsedstva PZS in sporočilo Vikija Grošlja ocenili kot »odkritje neetičnega dejanja v alpinizmu«. Ker je vzpon na Lotse eden od mejnikov svetovnega alpinizma, piše v uradnem sporočilu PZS, ki ga je podpisal njen predsednik Andrej Brvar, je Grošljevo odkritje prvovrstna senzacija za alpinistično in tudi drugo javnost. Na seji je predsedstvo, v skladu s statutom PZS, imenovalo komisijo, ki naj ugotovi resnico, razišče okoliščine, v katerih je do očitanega dejanja prišlo, in posledice, ki jih lahko povzroči. Vse do sklepnega poročila, s katerim bo seznanjena tudi javnost, bo komisija delovala tajno. Do takrat bo pri Planinski zvezi Slovenije shranjeno tudi Grošljevo pismo. Dve strani njegovega opisa dogodkov so javna občila sicer prejela, vendar očitno tako, da ju je skrivnostni M. N., potem ko so pri PZS nanju že pritisnili svoj žig z oznako »dospelo«, na svojo roko razmnožil in poslal uredništvom. PZS nas je zato prosila, naj tega dokumenta ne objavimo, saj resničnost njegove vsebine ni potrjena. V včeraj napisanem odprtem pismu, ki smo ga prejeli od Toma Česna, pa je ta razložil ozadje zaple- ta. V članku o vseh osemti-sočakih, ki ga je pripravljala francoska revija Vertical, so poleg Česna nameravali intervjuvati tudi Grošlja, ker pa je bil le-ta takrat v Rusiji, so izjavili, da bi jim zadostovali tudi njegovi diapozitivi. Česnu jih je izročila Grošljeva žena in ta jih je pri Verticalu oddal kot Grošljevo delo. Tam naj bi nato prišlo do uredniške zmešnjave in pod Grošljevimi posnetki je bilo v reviji zapisano Česnovo ime. Nič tragičnega, vendar je Česen napako, kar je tudi priznal, napravil kasneje, ko so v njegove dosežke močno podvomili nekateri Francozi. »V pravi godlji, ko so mi hoteli vzeti vse, čemur sem posvetil 15 let svojega življenja,« piše Tomo Česen, »sem se odločil, da grem na noz tudi sam. Nisem rekel, da posnetka nista moja, ker sem ocenil, da bi se naenkrat znašel še globlje. Etično in tudi sicer to seveda ni bilo opravičljivo. Celo zelo grdo. A zaradi silnega pritiska sem pač tako reagiral.« Toliko o posnetkih, Česen pa ima druge dokaze o osvojitvi Lotseja. Njegov opis vrha, značilnih skalnih oblik in ostankov prejšnjih vzponov, ki ga je oddal po vrnitvi v Katmandu, se ujema z opisom Američanov Fisherja in Berga. (A. D.) 22 Četrtek, 1. aprila 1993 KRONIKA - RUBRIKE Zbirališče piranske »narkoscene« (Foto: Z. D. S./TRIO) Premalo policistov PIRAN - Kaj lahko dopustnik pričakuje na svojih počitnicah na slovenski obali? Piranski izvršni svet je v torek obravnaval poročilo o varnostnih razmerah in delu organov za notranje zadeve na območju Policijske postaje Piran. V poročilu je zlasti opazno povečano število prekrškov z elementi nasilja, ki jih je bilo leta 1992 kar za 129 odstotkov več kot v letu prej. Se bolj so narasli prekrški s področja gibanja in prebivanja tujcev (1230 odstotkov), kar pa je razumljivo glede na politične spremembe, nastale v tem obdobju. Skrb zbuja tudi rast števila prekrškov po zakonu o orožju. Kaznivih dejanj, ki so bila v letu 1992 obravnavana na območju piranske policijske postaje, je bilo 985. Tudi tu prihaja do povečanega kriminala, in sicer za 60 odstotkov, pri čemer pa še posebno izstopa povečan mladoletniški kriminal, kar za 408 odstotkov. Opazili so, da se mladoletniki celo posebej usposabljajo za opravljanje kaznivih dejanj, hkrati pa je očitno, da je skrb za mladoletnike upadla. Kot pišejo v poročilu, si policaji prizadevajo postopke izvajati zakonito in korektno do občanov. Prisilna sredstva so lani uporabili le dvanajstkrat, vselej pri zagotavljanju reda in miru. Podane so bile le štiri pritožbe občanov, ki pa so bile po temeljiti analizi vse ocenjene kot neutemeljene. Izvršni svet je ob obravnavi poročila ugotovil, da je poseben problem policije v piranski občini meja, ki ločuje mirna od vojnih območij, zato podpira zahteve piranskih policajev po kadrovski okrepitvi njihove postaje. (B. V.) IZ SODNIH DVORAN $how must go on 'išče: Žalitve so bile (pre) mile - O, ! Sodišče: Žalitve so bUe (pre) mile - Oprostilno sodbo - No »sporedu« so nove tožbe LJUBLJANA - »Pred sodiščem sva se pač znašla Tof, ki ne bo nehal pisati o meni, in jaz, ki ga ne bom nehal tožiti, če bo s tem nadaljeval,« nam je pred izrekom sodbe ljubljanskega sodišča dejal tožnik, glasbenik Goran Sarac. »Sodišče je mnenja, da pisanje obtoženega novinarja Toneta Fornezzija sicer kaže določene znake kaznivega dejanja žahtve, vendar v tako majhnem obsegu, da predstavlja le neznatno družbeno nevarnost, zato izrekam oprostilno sodbo,« je po včerajšnjem, ne že vem katerem, srečanju To-fa in Šarca pred sodiščem razsodila sodnica Ljubljanskega temeljnega sodišča Polona Bertoncelj. Glasen novinarski vzdih-izdih olajšanja se je razlegel po sodni dvorani, tožnik Goran Sarac, glasbenik in mož pevke Simone VVeiss - ki je (bila) priljubljena oseba Tofovih bodic v Nedeljskem dnevniku in tudi eden izmed vzrokov večletnih mitingov obeh »-strank« v sodnih dvoranah, pa je na naše vprašanje, ali se bo na sodbo sodišča pritožil, odgovoril pritrdilno. Olajšan, a naveličan pogostih obiskov na sodišču, je Tof komentiral: »Sodišče je odločilo, kot je moralo! Vendar se še vidimo, Sarac me namreč toži naprej, pa tudi njegov oče se je spravil nadme in me toži... brez veze!« Vlado Kadunec Sicer pa na kratko ponovimo zgodovino »procesa«, ki se je včeraj - vsaj zaenkrat - končal v sobi 28 ljubljanske palače pravice. Daljnega leta 1989 je Tof v Nedeljcu spisal bodico, v kateri se je spravil nad pevko Simono VVeiss, to pa ni bilo všeč paru VVeiss-Sarac in prva tožba je šla na sodišče. V poravnavi so se zmenili, da Tof ne bo več pisal o paru. Za dokaz, da z obljubo misli resno (in malo kesanja), bo Tof nakazal v dobrodelne namene - takrat še dinarsko vsoto - v vrednosti dva tisoč nemških mark. To je sicer storil, vendar ne anonimno, kot je bilo dogovorjeno. Tof je na eni od prejšnjih obravnav razložil, da je denar poslal po pošti starejšemu paru, ki je bil žrtev poplav, na nakaznici pa je seveda moral napisati ime pošiljatelja, torej njega - in sledila je nova Sarčeva tožba, ki je bila pravzaprav nadaljevanje prve. V vseh letih, ko sta se Tof in Sarac srečevala na sodišču, pa je novinarja pero očitno tako srbelo, da je tu in tam izstrelil še kakšno bodico... povod za nove tožbe, ki zdaj v sodniških predalih čakajo, da pridejo na vrsto. Tone Fornezzi misli, da so tožbe plod terorja sinov, nekdaj vsemogočnih oficirjev nekdanje JLA, kar naj bi bil oče Gorana Šarca (ta pa trdi, da njegov oče ni bil oficir JLA), in ker je Tof že v prejšnjem režimu pisal proti »samopašnosti JLA«, se teror, kot tako obravnavo imenuje Tof, nadaljuje. Sarac pa na naša vprašanja, zakaj toži, le skomigne z rameni in pravi, da si ne želi sodišč, želi si le miru pred novinarjem in zadoščenja za vse njegove žalitve. Naj bo tako ali drugače, zadeva je precej zapletena, kot so pač navadno sodne zadeve, zato si bodo ljubljanski sodniki, kot kaže, še nekaj časa razbijali glave s primerom Fornezzi -Sarac. POLICIJSKI PRIMERI / UMOR Morilec- samomorilec Pogled skozi okno razkril ljubezensko tragedijo RIBNICA - To, kar so v torek dopoldne sosedje 32-letne Dragice K. na Opekarski ulici videli skozi okno njenega stanovanja, jih je navedlo, da so poklicali policiste: po tleh so namreč opazili več krvavih madežev. Ribniški kriminalisti so vdrli v stanovanje in na postelji našli Dragico mrtvo, zadavljeno. Sosedje so povedali, da je Dragica že nekaj časa živela s 46-letnim Branetom P., večkrat so slišali glasno prepiranje, pa tudi tepla sta se menda. Od 26. marca niso videli nobenega od njiju. Pri pregledu stanovanja so kriminalisti odkrili ne- kaj kosov oblačil, ki so bila prepojena s krvjo, pa tudi na tleh je bilo vse polno krvavih madežev. Pri vsem tem pa pokojna ni imela nobenih ran ali drugih poškodb na telesu. Kriminalisti so se spravili na delo in še istega dne popoldne v bližnjih Praprovčah pri Ortneku našli osumljenega Braneta, ki je dejanje takoj priznal. Povedal je, da je 26. marca zjutraj prijateljico zadavil, nato pa se je hotel še sam ubiti. Na obeh rokah si je večkrat poskušal prerezati žile, potem pa se je še nekajkrat hotel obesiti, a mu je na koncu zmanjkalo poguma. (V. K.) ■ AVTOMOBILIZEM Kar nekako smo se že navadili, da nas v zadnjem času Mazdini modeli presenečajo s svojo obliko. Enim so modeli japonskih konstruktorjev všeč, drugim se zdijo celo grdi, prav vsi pa morajo priznati, da so Mazdini avtomobili razpoznavni že od daleč. Tudi najmanjši model 121 je takšen. Pravzaprav so oblikovalci uporabili trik in le skrajšali model 626. S tem so ubili dve muhi na en mah: ni jim bilo treba pripravljati popolnoma novega modela in ohranili so ekstravagantnost oblike. Nasploh moramo priznati, da si avtomobili postajajo vse bolj podobni, tako da majhna mazda prav izstopa iz palete mestnih avtomobilov. Trend avtomobilske industrije pa gre prav v smer majhnih mestnih avtomobilov. Ze na lanskoletnem pariškem salonu je bilo predstavljenih kar nekaj takšnih modelov in Nissanova micra je bila lani evropski avtomobil leta. Letos bosta za najboljši avtomobil leta v konkurenci vsaj dva: Renaultov tvvingo in Oplova corsa. Prav v razred corse sodi najmanjši Mazdin model. Drugače pa 121 ni nič posebnega. Prijetna in presenetljivo velika notranjost zadovolji tudi bolj zahtevnega lastnika. Ta avtomobil je namenjen predvsem ženskam in tega niti noče niti ne poskuša skriti. Notranjost so zato opremili z živopisanimi barvami, ki so bile všeč mnogim predstavnicam lepšega spola. Ste se sploh kdaj vprašali, koliko žensk bi kupilo avtomobil samo zaradi barve. Ne? Kar vprašajte jih, pa boste videli. Tudi vse drugo je namenjeno nežnim ženskim rokam in nogam. Volanski obroč sicer ni servo ojačan, je pa prestavljanje prav lahkotno. Nekajkrat sem celo mislil, da nisem dovolj daleč povlekel menjalne ročice, tako mehko so sedli zobniki. Le peta prestava je nekoliko preveč odmaknjena proti sovoznikovem sedežu. Pa tudi to ne moti preveč, saj v mestu le redko lahko vozimo tako hitro. Model 121 pa ni namenjen samo mestni vožnji. 1,3-litrski motor je dovolj močan, da malo čebelico požene do hitrosti 150 km/h. Res pa je, da pri tej hitrosti postane nekoliko nestabilna. (Za vse tiste, ki tega ne veste, omejitev hitrosti je tudi na avtocesti 120 km/h.) Tudi pospeški so zadovoljivi ali bolje rečeno odlični. Razumeti je sicer treba, da to ni dirkač, vendar 11 sekund, kolikor porabi, da pospeši od 0 do 100 km/h, ni slabo. 105 Nm navora pri limuzinsko tihih 3700 obratih zadostuje za mestno gnečo. Skratka, 16-ventilski motor je zelo soliden Mazdin izdelek, česar pa smo tako ali pa tako že vajeni. Najbolj pa pri klobučku preseneča - v pozitivnem pomenu -prostorna notranjost. Že sedi se v tem avtomobilu bolje, kot bi si človek, ko vidi avtomobil od zunaj, lahko mislil. Ta mazda je ena redkih, ki je tudi dovolj visoka, da glave nimaš prav pod streho. Prednja sedeža je mogoče namestiti precej nazaj, tako da lahko tudi nekoliko višji vozniki udobno stegnejo noge proti pedalom. Res pa je, da pri tem zmanjka prostora na zadnji klopi, saj toliko prostora spet ni. Japonci so se pri tem modelu odločili za limuzinsko različico karoserije. Tako je to najmanjši avtomobil s štirimi vrati na svetu. To pomeni, da je vstop na zadnjo klop izredno lahek in da je prtljažni prostor - ki je žal bolj majhen, a postopno povečljiv -ločen od potniškega prostora. Prtljago težko naložimo, ker so vrata relativno majhna. Morda bi bilo vseeno bolje, če bi se odločili za kombi limuzino. Simpatičen in moderen mestni avtomobilček z veliko prihodnostjo, brez dvoma. In to, da je oblika ekstravagantna, niti ne moti. Ko se je navadiš, lahko postane vsaj simpatična, če že ne lepa. Na avstrijskih cestah jih je že veliko in menim, da jih bo tudi pri nas kar precej, saj je cena za to, kar vam avtomobilček ponuja, zelo ugodna. Streljal, ker sta baje kradla zelenjavo LAHOVČE - Sorodstveni in sosedski spori so v večini primerov botrovali umorom in poskusom umorov, ki so se zadnje čase zgodili v Kranju in njegovi okolici. Tudi tokrat je bil razlog za streljanje v Lahovčah podoben.V torek se je okrog 17.30 ure 50-letni domačin Janez R. z motornim kolesom peljal proti domu. Blizu svoje hiše je ogovoril sosedo Marinko V. in ji očital, da krade zelenjavo z njegovega vrta. Medtem se jima je pridružil tudi Marinkin mož Janez in nenadoma je Janez R. iz suknjiča potegnil pištolo ter ustrelil proti Marinki. Zadel jo je v sredo čela, nato je stekel za njenim možem, ki je pobegnil, in se skril v hišo. Janez R. je po streljanjeu z motorjem pobegnil proti Kamniku, kjer so ga tamkajšnji policisti čez eno uro aretirati in spraviti na varno. Hudo ranjeno Marinko V. so prepeljati v Klinični center. (V. B.) Punčka je prevrnila plug PTUJ - Torkova popoldanska igra na dvorišču se je nesrečno končala za skoraj triletno punčko. Pri igri se je razposajeno obesila na ogrodje dvobraz-dnega pluga, ki pa se je zaradi njene teže prevrnil tako nesrečno, da je dekletce padlo na hrbet, ogrodje pluga pa na njen prsni koš: Takoj je bila mrtva. S palico nad roparja KRŠKO - Skozi nezaklenjena vrata hiše v Senovem sta v torek zjutraj okoli 7. ure planila zamaskirana in z avtomatsko puško oborožena moška. Z orožjem sta grozila stanovalcem in skušala zvezati lastnika hiše, ki je z ženo še ležal v postelji. 72-letni gospodar je nekako dosegel svojo palico in napadalca s tepežem izgnal iz hiše - zaklenil vrata in se vrnil v posteljo. Z močnim udarcem v vrata sta se že čez nekaj minut v hišo vrnila nasilneža, starec pa s palico spet po njiju. Vnel se je boj, v katerem jo je junaški starec skupil po glavi in roki; na klic enega izmed stanovalcev hiše, naj gre gospodinja vendarle že po pištolo, pa sta roparja potem le pobegnila. Nekaj denarja -160.000 tolarjev sta vseeno uspela pred tem najti in vzeti s sabo. Ze čez dobro uro so obveščeni policisti v bližini prijeli 25- in 28-letnega fanta iz Srbije. Zasegli so jima tudi avtomatsko in malokalibrsko puško, ki sta ju fanta ukradla malo pred tem iz neke prazne stanovanjske hiše v bližnjem naselju. (V. K.) Ne mara avtomobilov? MURSKA SOBOTA -Morda so - zanj - predragi avtomobili spodbuditi neznanca, da se je v noči na torek z ostrim predmetom znesel nad drago pločevino. Z njim je namreč poškodoval deset novih avtomobilov, ki so, namenjeni za prodajo, stati pred zasebno prodajalno avtomobilov v Industrijski utici. Škode je za skoraj 1, 5 milijona tolarjev; seveda »praskača« pomurski kriminalisti pridno iščejo. (V. K.) / JUTRI 2. aprila Razpad antičnega ve-lesistema, rimskega imperija, je povzročil, da so se posamezne entitete znotraj tega sistema - še zlasti pa na robu - znašle v povsem nepredvidljivi situaciji. V desetletjih počasne destrukcije so se nakopičile anomalije, družbene napetosti, krivice in zmeda, ki so jo še najbolj znali izkoriščati lokalni oblastniki. Temu notranjemu razsulu so se pridružili Se vdori opogumljenih, do včeraj obvla-dovanih in hinavsko opreznih barbarskih sosedov od blizu in daleč. Ti pri svojem naklepanju niso trčili ob homogen odpor. Malo je bilo namreč latinskih uradnikov, ki bi se identificirali z Rimom. Ko jim oblast rimskega cesarja ni več zagotavljala varnosti so se pač morali zanesti samo nase in so skrbeli le za svojo korist. V teh viharnih časih se je 2. aprila leta 742 rodil človek, ki je bil sposoben zaokreniti tok zgodovine. To je bil Karel Veliki, nepismeni Frank, ki pa je bil poln duha in je znal urediti evropske zadeve na pogorišču imperija. Tisto, kar je ustvaril, je bilo na moč podobno današnji združeni Evropi, s tem da so imele posamezne dežele različno stopnjo samostojnosti.Karantanija, slovenska kneževina, ki so jo v času Rima imenovali Norik, je imela popolno samostojnost. Za karantanske državljane je povsod po Evropi veljalo karantansko pravo. Karantanija tudi ni bila dolžna sodelovati v Karlovih vojaških podjetjih. Za prostovoljno pomoč pa je bila deležna posebne zahvale. lili IME: FILATELIJA Le malokdo v Sloveniji ve, da imajo modre čelade na Balkanu svojo pošto, ki bo v poštni zgodovini prav gotovo imela posebno poglavje. Tako kot je pisana sestava modrih čelad, so različne tudi njihove poštne usluge. Začnimo kar s krovno organizacijo. Njen uradni naziv je UNBPO - United Nations Base Post Office, skrbi pa za brezplačne poštne storitve za pripadnike modrih čelad. Operativni poštni center je v Franciji, zbirni center pa od lanskega avgusta naprej v Zagrebu, pred tem pa je bil v Beogradu. V Zagrebu uporabljajo dva žiga, ki se razlikujeta samo po dimenzijah, medtem ko Kanadčani v Sarajevu uporabljajo še tretjega -dvojezičnega. Vse tri žige predstavljamo na spodnji stiki. Poleg krovne organizacije imajo svoje vojaške poštne urade tudi nekatere države. Tako ima Francija kar sedem poštnih uradov: Zagreb - letališče (BPM 651), Pančevo (BPM 652), Za- greb (BPM 653), Gračac (BPM 654), Sarajevo (-BPM 655), Velika Kla-duša (BPM 656) in Split (BPM 657). Njihov naslov je S.P. 71000 08700 Armees. Kanada ima urad v Daruvarju. Naziv pošte je CFPO 5004, njen naslov pa je Belleville, Ontario KOK 3RO Ca-nada. Nizozemci vso pošto iz Hrvaške in BiH od-premljajo v Utrecht v NAPO 45 (Netherland Army Post Office). Razen urada v Utrechtu ima Nizozemska še urade na zagrebškem letališču (NAPO 90), v Zagrebu (NAPO 91) in v Busovači (NAPO 92), njihov naslov pa je 3509 VP Utrecht. Kljub temu da brezplačne usluge veljajo samo za pošiljke, namenjene na Nizozemsko, ta poštni urad s svojim rdečim strojnim žigom opremi in potem odpošlje pošto na katerikoli naslov. Nizozemci ugodijo celo filatelistom, vendar ti lahko odpošljejo največ dve pismi!!! Pismi, franki-rani z 0,90 nizozemskega guldna, lahko 2ig ameriškega poštnega urada na zagrebškem letališču. pošljete na naslov: Cpl A.de Krey, 1 (Ni) Sign Bn, Napo 90 - Det. 110, 3509 Vp Utrecht, Nizozemska. Vso srečo. Angleški vojaki imajo tri poštne urade v Pančevu (BFPO 543), Zagrebu (BFPO 544) in Gračacu (BFPO 545), na razpolago pa imajo poseben aerogram, For-ces Air Letter. Naslov pošte: Fieldpostmaster, BFPO 541 (ali katera druga številka), London. Tudi Združene države Amerike imajo svoj urad na zagrebškem letališču. Upravlja ga 7025 Air Postal Squadron. Uporabljajo strojni žig z napisom APO AE 09779 Military Postal Service. Žigi krovne poštne organizacije UNPROFOR-ja J |[j | L NI K Slavko Adamlje skrknjeno jajce s paradižnikovo omako svinjska pečenka s kislim zeljem slan krompir rabarbarina smetanova krema Svinjska pečenka s kislim zeljem SESTAVINE: 1 kg svinjskega hrbta brez kosti, s kožo, sol, poper, 3 Čebule, Šopek jušne zelenjave, lovorjev list, 10 -15 klinčkov, 375 g pora, 850 g kislega zelja, l!4 1 zelenjavne instant juhe, scepec sladkorja, 250 g jabolk, 2 žlici moke, grobo mleti poper CAS PRIPRAVE: 120 minut Kožo z nožem zarežemo po dolgem in po čez. Meso solimo in popramo in ga s kožo navzdol položimo v pekač. Zalijemo z 1/8 1 vode in pn 200°C pečemo približno 2 uri. Čebulo očistimo in razrežemo na četrtine. Očistimo juSno zelenjavo in jo na grobo sesekljamo. Po 30 minutah pečenja dodamo meso. Lovorjeve liste nalomimo in kožo pretaknemo s klinčki in lovorjemi listki. Naprej pečemo in po potrebi zalivamo-Por očistimo in narežemo na tanke kolobarje. Preostalo čebulo sesekljamo in popražimo rta maščobi. Dodamo por in kislo zelje in kratko podušimo. Zalijemo z zelenjavno juho, popramo in sladkamo. Pokrito počasi dušimo 30 minut. Jabolka operemo, odstranimo pečke in jm . narežemo na krhlje. 10 minut pred koncem kuhanja jih dodamo zelju, skupaj z lovorjevimi listi. Pečenko vzamemo iz pekača in jo za neka] minut pustimo pokrito, da oddahne. Omako precedimo in nato pokuhamo. Moko gladko zmešamo z vodo, vmešamo v omako in dobro prevremo. Omako in zelje po potrebi še začinimo. Pečenko ponudimo s kislim zeljem - še prej pa vse potresemo z grobo mletim poprom• Dekoriramo lahko z lovorjemi listi in dušenimi jabolčnimi rezinami. VEGETARIJANSKI JEDILNIK Neva Miklavčič Predan špageti s paradižnikovim sokom in parmezanom peCeno pšenično meso zelena solata jogurtova polivka z jabolčnim sokom Jogurtova polivka SESTAVINE: 2 dl jogurta, 1 dl jabolčnega soka, kardamom ali pimet, ingver, nekaj listkov jabolčne mete Jogurt in jabolčni sok gladko zmešamo, za i-nimo z mletim kardamomom in ingverjem ei dodamo nekaj sesekljanih listkov jabolčne me KANADA / V VANCOUVRU SE BOSTA V SOBOTO IN NEDELJO SESTALA CLINTON IN JELCIN NOVICE Mesto, ki je nekdaj spominjalo no Anglijo, se je z dotokom azijskih priseljencev popolnoma spremenilo - Gradbena dejavnost velike investicije, oči uprte predvsem na Tihi ocean Kremelj - Bela hiša: kronologija srečanj WASHINGTON - Seznam srečanj na najvisji ravni med ameriškimi predsedniki in kremeljskimi voditelji zgovorno prikazuje odnose med obema supersi-lama in posredno medblokovsko konfrontacijo. September 1959 - V Čamp Davidu sta se sestala Dvvight Eisenhower in Nikita Krusčov. Junij 1961 - Na Dunaju sta se sestala Jolm Kennedy in Nikita KruSčov, ki je hotel preizkusiti resnične namene novega ameriškega predsednika pred viškom »hladne vojne« z izgradnjo berlinskega zidu avgusta istega leta in s kubansko raketno krizo oktobra leta 1962. Junij 1967 - V Glassboru (New Jersej) sta se sestala Lyndon Johnson in Aleksej Kosigin, sovjetski premier in dan »trojke«, ki je skupaj s partijskim voditeljem Leonidom Brežnjevom in predsednikom Nikolajem Podgomijem vladala SZ. Predmet pogovorov je bil Bhznji vzhod, metnamska vojna in jedrsko vprašanje. Maj 1972 - S srečanjem Richarda Nixona in Leonida Brežnjeva v Moskvi se je začelo obdobje detanta s podpisom sporazuma o omejevanju jedrskega strateškega orožja Salt 1 in sporazuma o protiraketnih sistemih ABM. Junij 1973 - Na vrhu v Washingtonu sta Nixon in Brežnjev napovedala nov razorožitveni sporazum. Junij-julij 1974 - VMoskid sta Nixon in Brežnjev podpisala sporazum o omejevanju podzemeljskih jedrskih poskusov in o protiraketnih obrambnih sistemih. November 1974 - V Vladivostoku sta Gerald Ford in Brežnjev postavila te- melje za sklenitev novega sporazuma o omejevanju jedrske oborožitve Salt 2. Julij-avgust 1975 - V Helsinkih sta Ford in Brežnjev nadaljujevala pogajanja Salt 2. Junij 1979 - Na Dunaju sta Jimmy Carter in Brežnjev podpisala sporazum Salt 2. ki omejuje jedrske rakete, strateške bombnike in manevrime rakete. November 1985 - V Ženevi sta Ronald Reagan in Mihail Gorbačov sklenila, da bodo pospešili napore za jedrsko razorožitev. Oktober 1986 - Neuspešno srečanje med Gorbačovon in Reaganom v Reykjaviku. ker se Reagan ni hotel odpovedati »vojni zvezd«. December 1987 - V IVashingtonu sta Reagan in Gorbačov odpravila medsebojno nezaupanje in podpisala okvirni sporazum o uničenju raket srednjega dometa. Maj-junij 1988 - V Moskvi sta Gorbačov in Reagan ratificirala sporazum o omejevanju raket srednjega in kratkega dometa. December 1988 - V Nevv Yorku se je Gorbačov poslovil od Reagana in se prvič sestal z novoizvoljenim Georgeom Bushem. V petih naslednjih srečanjih med Bushem in Gorbačovom vse do zadnjega v oktobru 1991 je strnjena vsa najnovejša zgodovina s padcem berlinskega zidu, koncem hladne vojne in razpadom SZ. Februai• 1992 - Bush se je v Čamp Davidu sestal z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom in z njim postavil temelje novim ameriško-ruskim odnosom, ki so jih Se utrdili na srečanjih v juniju 1992 in januarja letos. VANCOUVER - Po tradiciji je Vancouver Anglija v zrcalu: enosta-novanjske hiSe, urejeni travniki, stalno deževje. V zadnjih letih, z množičnim priseljevanjem Azijcev pa se je ta podoba spremenila. Mesto, kjer se bosta 3. in 4. aprila sestala predsednika Clinton in Jelcin, na vzhodnem robu Kanade, ob obali Tihega oceana je sedaj za Montrealom in Torontom tretje najvecje kanadsko središče in s svojimi milijon 600 tisoč prebivalci kaze, kako se Kanada spreminja. Kanado, državo, ki je nastala s francosko in britansko kolonizacijo, že od nekdaj vežejo z Evropo politične, vojaške in kulturne vezi. V zadnjem desetletju pa je Kanada čedalje bolj poudarjala, da je tudi država Tihega oceana in odprla vrata priseljencem iz Azije, ki jih Se vedno sprejema z odprtimi rokami. Sedaj, ko se bliža leto 1997, ko bi moral Hong Kong zopet postati del Kitajske, je priseljencev iz tega mesta - državice čedalje več. Tako je v Vancouvru gradbena dejavnost v polnem razcvetu, prav v času, ko je gradbeništvo v drugih predelih Kanade v velikem zastoju ali skoraj ohromljeno. Kapital za gradnjo teh :*mV nebotičnikov prihaja v glavnem iz Hong Konga in iz Tajvana. Prebivalcem Hong Konga ustreza kanadska politika, ki omogoča vstop v državo, torej investicije, vsakomu, ki lahko investirta četrt milijona dolarjev. Sicer pa niso vsi izseljenci investitorji in iz statistik lahko razberemo, da je od vseh priseljencev, ki so prišli v kanado med letom 1986 in 1991 kar 58 odstotkov iz Azije, 25 odstoitkov pa iz Evrope. Po državah je na prvem mestu prav Hong Kong, Kitajska pa je na tretjem mestu. Evropski priseljenci se v glavnem odločajo za Ontario in za Quebec, tisti, ki prihajajo iz Azije pa raje ostanejo v Britanski Kolumbiji, predvsem v Vancouvru. Tako je danes že četrtina prebivalcev Vancouvra Azijcev oziroma azijskega porekla. V tem mestu je kitajščina bolj poznan jezik kot francoščina. Množična prisotnost Azijcev je vplivala tudi na demografski razvoj Britanske Kolumbije, kjer je prirastek prebi- valstva 13,8 odstotka, medtem ko je v Ontariu 10,8. Sicer pa obstajajo tudi zunanji znaki azijske prisotnosti. Tako je kanadski premier Brian Mulroney leta 1988 za uradnega predstavnika -guvernerja angleške kraljice imenoval Davida See-Chai Lama, po rodu iz Hong Konga. Ministrski predsednik Britanske Kolumbije Mike Har-court pa je lansko leto, takoj po izvolitvi, opravil svoj prvi obisk v tujino prav v Hong Kong. (AFP) Bomba v kinodvorani: štirje mrtvi v Lucknovvu NEW DELHI - Štiri osebe so izgubile življenje in 40 jih je bilo ranjenih v eksploziji peklenskega stroja v sevemoindijskem mestu Lucknovv. Po trditvah indijske tiskovne agencije UM je slo za teroristični atentat V 45 dneh »ustvarili« novo mezopotamsko reko DAMASK - Po pisanju bagdadskega časopisja so baški inženbci na ukaz predsednika Sadama Huseina v bornih 45 dneh zgradili umetno strugo za novo mezopotamsko reko Kadisijah, ki je dolga 140 kilometrov in dobiva vodo iz bolj znanega Evfrata. Nova reka bo omogočila namakanje 125.000 hektarjev do sedaj nenaseljenih zemljišč. Pri izgradnji struge je sodelovalo 4.500 ljudi in več kot 3.000 strojev. En dan je bil milijarder ne da bi za to vedel LONDON - Zaradi bančne napake je manjši podjetnik iz Rochestra v Kentu za en dan postal pravi mi-Ujarder. Na njegov tekoči račun so namreč po pomoti vknjižili kar en mibjon in 28 tisoč funtov (skoraj dve milijardi in pol lir). Za pomoto je Robert Coleman izvedel, ko je dobil izvleček tekočega računa, s katerega je razbral, da so naslednjega dne po pomotnem vknjiženju popravili postavko, kar pa ga je stalo 5 penijev. Številni samomori med bivšimi modrimi čeladi OSLO - Petdeset norveških vojakov, ki so službovali v mirovnih silah OZN v južnem Libanonu (Unifil), je napravilo samomor, dragim petdesetim pa samomor ni uspel. To navaja včerajšnje poročilo norveškega obrambnega ministrstva, ki ugotavlja, da so samomori neprimerno višji kot med ostalo populacijo in med tistimi vojaki, ki niso službovali v mirovnih silah. Prve norveške modre čelade so v Libanon poslali leta 1978. Od 20 tisoč norveških modrih čelad, so jih morah kar 1000 predčasno poslati domov, ker so imeti živčne in psihične motnje. Leta 2005 pričakujejo prometni zastoj v Bruslju BRUSELJ - Cez nekaj več kot deset let bo promet popolnoma paraliziral Bruselj, če ne bodo takoj sprejeti primerne ukrepe. To je navedel v intervjuju za frankofonski Le Soir bruseljski odbornik za promet Jean-Louis Theys. Po njegovih izjavah bodo avtomobilisti leta 2005 potrebovali tudi poldrago uro, da se bodo iz predmestij prebili do središča Bruslja. Danes je to uresničljivo že v 27 minutah. Theys zato zahteva, da se že sedaj okrepi javne prevoze in da se postopoma uvede prometne omejitve. AVSTRALIJA / KONEC DRAME V HAN6ING ROCKU ZDA / PROCES ALLEN FARROVV POSTAJA PRAVA SRHLJIVKA Po predaji dveh si je tieji zločinec sodil sam SYDNEY- Raje si je sodil sam s strelom iz Puške, kot da bi se predal in končal svoje življenje v zaporu. Tako se je včeraj brez novih nedolžnih žrtev končala drama v avstralskem Hanging Rocku (Novi južni VValles), kjer Se je trojica zločincev s Štirimi otroki zabarikadirala na neki kmetiji. Najprej je trojica osvobodila dva otroka, prevče-rajsnjim se je predal eden °d zločincev, včeraj ob zori se drugi, medtem ko je tretji, 41-letni Leonard Leebeater, napravil samomor. Trojica se je že dalj časa klatila po Avstraliji. V začetku meseca so v Qeenslandu ubila in oropala nekega turista. V nedeljo neko 14-letno dekle, v torek pa Se dve osebi. Zračni posnetek kmetije v Hanging Rocku, kjer se je rojica zločincev zabarikadirala Scenarij za oskarja Psihologinja o Allenovih odnosih s posvojenko Soon Yi NEW YORK - Nobene nagrade za Mio Farrovv in Woodyja Allena v hollywoodski »noči zvezd«, toda scenarij njune sentimetalne in sodne »grozljivke« bi nedvomno veljal prihodnjega Oskarja za norost. V dvorani »ringu« vrhovnega sodišča v Manhattanu se sodno gradivo namreč še kar naprej kopiči: igralka trenutno obtožuje režiserja, da ji je predlagal neke vrste ljubezenski trikotnik s posvojeno hčerko Soon Yi; psihologinja 5-letnega Sat-chela, parovega edinega naravnega otroka, opozarja na razburljive telefonske razgovore, v katerih je Mia grozila, da bo Allena »ubila in mu izkopala oči«; Woodyjevi odvetniki pa streljajo na Mio s priseganjem, da je igralka med svojim dolgim pričevanjem »vsaj dvajsetkrat lagala«. Zbirka izpovedi pred sodnikom Elliotom VVilkom je tako skoraj neizčrpna. Preden je včeraj po treh dneh zaslišanja zapustila pričevalno klop, je na primer igralka poskrbela še za zadnji napad na bivšega življenjskega tovariša, ki ga je opisala kot popolnoma neobčutljivo osebo: »Ko sem odkrila njegovo razmerje s Soon Yi, mi je Woody dejal, da jo je hotel poročiti. Odgovorila sem mu, naj si jo vzame in odide, on pa mi je odvrni, da ni res, kar je pravkar dejal in da ljubi samo mene.« »Moralni vidik vse zadeve,« je dodala Mia Farrovv, »ga ni niti najmanj skrbel. Sel je celo tako daleč, da je trdil, kako je seks pomagal Soon Yi in ji vlil zaupanje in da bi bilo to zgodbo treba izrabiti za poglobitev najinega razmerja.« Po koncu Milnega pričevanja odvetnik Abramovvitz ni rabil zmernih izrazov: »Rekel bi, da se je izkazala za odlično igralko: ostala je zvesta svoji verziji dejstev, toda vsaj dvajsetkrat je grobo lagala. Da bi izkrivila resnico v svoj prid, je pripravljena na vse, toda druge priče, ki jih bomo poklicali, jo bodo postavile na laž.« Na kontroofenzivo ni bilo treba čakati. Psiho- loginja Susan Coates, ki je zdravila malega Sat-chela in ki jo je bila Mia odslovila konec lanskega leta, je sodnikom posredovala zelo vznemirljiv identikit igralke: histerična, nestabilna, hipermaščevalna in potencialno nasilna. »Woodyja sem posvarila,« je izjavila, »naj ne hodi več v hišo v Connecticut, ker je bil položaj res zelo nevaren. V več pogovorih z menoj ga je namreč Mia označila kot Satana ali Zlo in grozila, da ga bo ubila. Po moji presoji je bila Woodyjeva varnost ogrožena.« Psihologinja je vsekakor priznala, da Allen ni do konca doumel posledic svojega razmerja s Soon Yi, vendar je režiserja branila pred obtožbo, da je spolno nadlegoval malo Dylan: »Njegov odnos z deklico je bil neprimerno intenziven in je težil k izključevanju ostalega dela družine, vendar ni imel spolnih obrisov. V teku moje terapije se je njegovo obnašanje normaliziralo.« Susan Coates je pričala tudi o telefonskem pogovoru, med katerim ji je Mia Farrovv sporočila, da se je Dylan pritoževala, čes da je bila zlorabljena. »Glede na poprejšnje razgovore, med katerimi je bila vsa iz sebe,« je zaključila psihologinja, »je bila igralka čudno mirna. Moja dolžnost je bila, da sem Woodyja opozorila, kaj ga čaka: obtožba ga je pretresla.« Pripravlja: Silvo Kovač 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 • 25 26 2/ • 28 29 • 30 31 32 • 33 34 • 35 36 37 38 39 Vodoravno: 1. privrženec deizma, 6. ladijski klic na pomoč, 9. privrženec krščanske ločine, ki pričakuje ponoven, skorajSen Kristusov prihod in njegovo tisočletno vlado, 11. travniška zdravilna rastlina, 12. državna blagajna v starem Rimu, 13. naelektren materialni delec, 14. trenutno stanje podnebja v nekjem kraju, 15. začetnici slovenske pesnice Novy, 16. ime slovenskega hokejskega reprezentanta Juga, 17. začetnici slovenskega politika, Tavčarjevega sodobnika Hribarja, 18. hrvaška reka, pritok Kolpe pri Sisku, 20. šivanka, 22. nordijska boginja, gospodarica morij, 23. zgodovinsko mestece pri Zadra, 24. kdor pride na obisk, 25. ime slovenskega hokejista Lešnjaka, 27. kratica Republike Slovenije, 28. pritok Rena iz Avstrije, 30. avtomobilska oznaka Splita, 31. grški mitološki kralj v Mikenah, Pelopov sin, 33. slovenska pesnica (Majda), 34. ime igralca Muzaferije (iz črk miza), 35. ime ubitega Švedskega politika Palmeja, 36. oster besedni napad, žaljivka, 38. mesto v Vojvodini, 39. slovensko visokogorsko smučišče. Navpično: 1. poklon, 2. ime in priimek francoskega dramatika, avtorja drame Cyrano de Ber-gerac, rojen na današnji dan leta 1868, 3. ime slovenskega pisatelja Cankarja, 4. sanje, 5. avtomobilska oznaka Tunizije, 6. nekdanji naziv francoskih kraljev, 7. skupna oznaka za snovi, ki ščitijo pred toploto, mrazom in hrupom (dve besedi), 8. gornji zaključek poslopja, 10. končni sistem kakega komunikacijskega sklopa, 14. avtomobilska oznaka Voitsberga v Avstriji, 16. denarni delež, ki priteka komu od lastnine ali soudeležbe, 19. etiopski knez, 21. Špansko moško ime, 24. ime italijanske Nobelovke za književnost Deled-de, 26. ime več srbskih vladarjev, 29. avtomobilska oznaka Ljubljane, 32. italijanski košarkar (Antonello), 33. zagozda, 35. ime češkega ekonomista Sika, 37. kratica za košarkarski klub. uiue>{ ‘epv ‘BAippAm ‘jojo ‘™BZ ‘au5I ‘NlV ‘IS ‘HI ‘SH ‘S0IV ‘lso8 ‘UJN ‘uey ‘ejSi ‘eipo ‘HI ‘uiox ‘NI ‘amaiA ‘uoi ‘leia ‘ueuii frspuaApe ‘SOS Ts!aP :°UAeaopo/v A31ISTH | Naloga 77 Naioga 78 j Šahovska naloga št.: 77 Ewue - Keres / Haag - Moskva 1948 Estonski velemojster Keres -»večno drugi« - je imel v svojih partijah prefinjen čut za pozicijsko nadigravanje nasprotnika. V zgornji partiji je črni, ki je na potezi, s skritim manevrom figur se stopnjeval napad na belo rokado in zmagal. Za enkratno rešitev naloge se velja potruditi! Šahovska naloga St.: 78 Silva - Carrion / Cienfuegos 1977 Točka f7 v črnem taboru je pod udarom belih figur, vendar pa črni grozi s Sd2 napasti ključne bele figure. Beli, ki je na potezi, z nepričakovanim udarom znova poslabša pozicijo črnega in popelje svoje figure do zmagovitega položaja. Rešitev naloge St.: 75 Aljehin najprej s Šahom trdnjave na osmi vrsti l.Te8+ iz obrambnih nalog izloči črnega skakača. 1...SJ8 Nato pa s skokom skakača 2.Sh6+! iz obrambe osme vrste izloči Se damo 2...Dh6: /2...Kh8 3.T/8 mat/ V partiji sledi odločilna žrtev trdnjave 3.Tf8:+H Kf8: 4.Dd8 mat! Rešitev naloge St.: 76 Mnogi Sahisti bi v nastali končnici brez razmišljanja odigrali potezo l.h7? in se po 1...TJ6+! morali zadovoljiti z remijem. Toda beli se je izognil vsem pastem in odigral 1. Tg5+! Kg5. Na l...Kh7: 2.T/5! Beli požene v tek se drugega kmeta 2. h7 Tel+ 3.Kd6 Tdl+ 4.Ke7 Tel+ 5.Kf8 Beli kralj najde zatočišče na osmi vrsti in poveže oba kmeta. 5...Thl 6.Kg8 in črni se vda! VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE 24 Četrtek, 1. aprila 1993 EVROPA /NA ZAHODU DEŽ, DRUGOD SUHO ALPE JADRAN /PRECEJ JASNO IN TOPLO Nad Britanskim otočjem je plitvo ciklonsko območje, oslabljeni frontalni val bo dosegel zahodno Evropo. Nad Skandinacijo in vzhodno Evropo bo območje visokega zračnega pritiska. S Šibkimi severozahodnimi vetrovi bo pritekal nad naše kraje malo toplejši zrak. C A središče središče ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 *** *** nad 10 m/s TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA..... -1/11 TRST........ -/12 CELOVEC....... 0/10 BRNIK...... -3/11 MARIBOR...... 0/12 CELJE...... -4/12 NOVO MESTO... -3/13 NOVA GORICA.. -2/11 MUR. SOBOTA.. . -3/12 PORTOROŽ..... -1/10 POSTOJNA..... -7/8 ILIRSKA BISTRICA. -5/10 KOČEVJE......' -5/11 CRNOMEU......- -4/14 SLOV. GRADEC.. -3/10 BOVEC..... -1/10 RATEČE....... -7/9 VOGEL........- -5/4 KREDARICA.... -10/-6 VIDEM....... 10/- GRADEC....... 10/- MONOSTER..... 10/- ZAGREB........ 12/- REKA....... 11/- TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 2. in ob 14. uri HELSINKI........... 2/3 STOCKHOLM..... 1/7 K0BENHAVN..... 2/6 MOSKVA........ . 2/4 BERLIN............. 2/8 VARŠAVA....... 0/3 LONDON............. 7/9 AMSTERDAM..... 9/10 BRUSELJ........... 10/- PARIZ............. 8/19 DUNAJ......... • 0/9 MUNCHEN....... 0/12 ZORICH............ 5/16 ŽENEVA.......- -/15 RIM............... 4/13 MILANO........ 5/ BEOGRAD....... 0/8 BARCELONA....- -/- BUKAREŠTA..... -/- INSTANBUL..... 7/9 MADRID........ 8/19 LIZBONA....... 12/17 ATENE............. 11/- LARNAKA....... 11/- TUNIS.............. -/- MALTA.............. -/- SLOVENIJA Kope........... -/- Vitie.......... -/- Lontovž........ -/- Stativih....... -/- Rogla.......... 30/A) Kanin.......... -/70 Cerkno..,.,.... -/- Soriška planina.. -/- Vogel.......... -/- Kobla.......... -/- Mariboisko Pohorje...... 20/30 Kranjska gora.. -/- Pokljuka....... -/20 Rog-Črmošnjice -/- Prvine......... -/- Jezersko...... -/- Ulovka......... -/- Krvavec........ -/- Črni vrh....... -/- SNEŽNE RAZMERE FURLANUA-JK Cimolais.......' -/- Claut.......... -/- Piancavallo.... 0/20 Žabnice/Ovčjav. -/- Raibl.......... -/- Fomi Avoltri... -/- FomidiSopra.... -/- Paluzza-limau.... -/- Paularo........ -/- Pontebba......... -/- Pradibosco..... 20/40 PratoCamico.... -/- Zoncolan....... -/- Sauris......... -/- SJaChianzutan. -/- Nevejskosedlo.. 20/110 KOROŠKA Podklošter -/35 Bad Kleinkirch.... 20/50 Pliberk/Peca -/30 Sloveniji Plajberk -/50 Dobrač -/30 Nassfeld/Mokrine 60/80 Spittal/Goldeck, 5/55 Heiligenblut 20/140 Katschberg 60/80 Koralpe/Golica. -/30 Kotsch./Mauth.. 20/30 Mallnitz 10/150 AVSTRIJA Ariberg 35/330 Seefeld....... 20/70 ViSaije........ 35/60 Kitzbuhel...... 10/75 Obertauem..... 120/220 VENELO ZellamSee...... 20/100 Sappada.......... 0/50 Schladming/PI... 10/100 CESTE PO SLOVENIJI So suhe in normalno prevozne. Promet je tekoč, razen na MP Dolga vas- za izstop je treba Čakati 12 ur Slovenija: Sosednje pokrajine: Precej jasno bo. Tudi v sosednjih pokra- Najvisje dnevne tempe- jinah bo sončno in Cez rature bodo od 11 do 16 dan še malo topleje, stopinj Celzija. V Sloveniji: Obeti: V zahodnih in južnih V soboto bo sonCno in krajih se bo v petek hladneje. zmerno pooblačilo, drugod bo sonCno. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije S02 v mikrogramih na m3 zraka : Ljubljana...... 39 Maribor........... 84 Celje............ 101 Trbovlje......... 117 Hrastnik......... 116 Zagorje........... 90 Šoštanj.......... 116 Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375, mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G.Radgona:113, Drava HE Dravograd: 135,Sava Radovljica: 33,Sava Radeče:105, Sava HE Mavčiče: —Sora Suha:—, Ljubljanica Moste: 57, Savinja Laško: 90; Krka Podbočje: 89, Kolpa Radenci: 92. DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 06.42 in zašlo ob 19.31. Dan bo dolg 12 ur in 49 minut. Luna bo vzšla ob 13.07 in zašla 03.19. PLIMOVANJE Danes: ob 4.57 najvišje 13 cm, ob 11.45 najnižje -32 cm, ob 18.43 najvišje 30 cm. Jutri: ob 0.48 najnižje -15 cm, ob 6.18 najvišje 21 cm, ob 12.36 najnižje -39 cm, ob 19.14 najvišje 40 cm. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju leva, element ogenj. Dan je primeren za sajenje in nego sadnega drevja ter zelenjave z nadzemnimi plodovi, kot je cvetaCa, brokuli, grah, leča in zelje. V VEDNOST Vpliv vremena na ljudi Tanja Cegnar Blažilni učinki podnebja so največkrat navzoči v sredogorju. Pri nas je to območje med 400 in 1200 metri nadmorske višine. Poleg nadmorske višine vplivajo na pogostost in trajanje blažilnih učinkov podnebja tudi oro-grafske značilnosti (npr. izpostavljenost kraja glede na prevladujoče smeri vetra, rečne doline, kotline, orientacija in nagib pobočij idr.). Prav zaradi razgibanosti reliefa je razpon mikro-klimatskih razmer v sredogorju zelo širok in nudi pester izbor, ki omogoča, da se z ustrezno izbiro izognemo nezaželenim učinkom ob posameznih vremenskih situacijah. V sredogorju srečamo obtežilne vplive klime pozimi, ko se v jasnih nočeh s Šibkimi splošnimi vetrovi v kotline in reCne doline steka ohlajen zrak. Kadar se v takem jezeru hladnega zraka pojavi Se megla in se poveCa onesnaženost zraka, postanejo razmere zelo neugodne. Ce je le mogoče, se v takih primerih umaknemo na višje ležeCe predele, nad zgornjo mejo temperaturne inverzije. Na vetru izpostavljenih legah, kot so vrhovi in prelazi, se pogosto pojavljajo tudi dražilni elementi podnebja. Gozdovi ponujajo še posebej ugodne mikro-klimatske razmere, saj nas varujejo pred vetrom, neposrednim sončnim obsevanjem in padavinami. Ugodno učinkujejo tudi zmanjšana temperatura nihanja in navzočnost eteričnih olj v gozdovih. f X Horoskop piSe Aleksandra Zorc Berce M M M. OVEN 21-3/204 : Aktivno družabno življenje vam lahko v tem obdobju odpre številna vrata. Znanstva, ki jih boste sklepali, lahko vodijo v vrsto romantičnih poskusov. BIK 214/20-5 : V zadnjih mesecih ste se močno trudili za denar. Delo, ki ni bilo preprosto, vas je pripeljalo do številnih neprespanih noCi. Prihajajo boljši Časi! DVOJČKA 21-5/21-6 : Razen živčne napetosti in duševne izčrpanosti, tipičnih Dvojčkovih težav, je vase zdravstveno stanje brez pripomb. Varujte se prehladov! RAK 22-6/22-7 : Ce boste znali previdno zmanevrirati nekatere posebno občutljive dneve, bo vaše ljubezensko življenje Se naprej zadovoljivo in razburljivo. LEV 23-7/23-8 : Ne glede na to, kako boste zvedeli dobre novice, po telefonu, v pismu ali pri urejanju pravnih zadev, se bo prav komunikacija izkazala za najbolj donosno. DEVICA 243/22-9: Samo delo vas bo občasno spomnilo, da ohraniti dobro zdravje zahteva precej truda, skrbi in pozornosti, zato ne bodite tako zaverovani v delo. TEHTNICA 23-9/22-10 : Vaša romantična čustva so čedalje močnejša. Na svoje veliko zadovoljstvo opažate enako tudi pri partnerju. Pomlad očitno dobro vpliva na vašo zvezo. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Zdi se, da bo ugoden razvoj dogodkov na področju denarnih zadev precej tihe, skorajda skrivnostne narave. Finančni uspeh postaja očiten. STRELEC 23-11/21-12 : Zdravstveni problemi bodo zahtevali vso vašo pozornost, saj prehladi, virusne okužbe ali glavoboli niso nekaj, s čimer se lahko spoprimete z levo roko, KOZOROG 22-12/20-1 : Že nekaj časa je položaj v vasi zvezi izmenično rožnat ali pa vznemirljiv. Podobno stanje pričakujte Se do konca tega meseca, zato bodite previdni! VODNAR 21-1/19-2 : Končno bo tudi na vaše denarno področje posijalo sonce, najprej nežno, vendar obetavno. Izogibajte se impulzivnim odločitvam in dejanjem! RIBI 20-2/203 :Morda se vam bodo sem in tja ponovno pojavile že dolgo pozabljene težave. Jasno je, da tako aktivno življenje mora nekje imeti svoj ventil! JAMAJKA / KONSERVATIVEC PATTERSON OHRANIL VEČINO POSLANCEV V PARLAMENTU ANTILSKE DRŽAVICE Poziv k skupni molitvi za mir in spravo po treh tednih krvave volilne kampanje Ves čas volilnega boja sta policija in vojska patruljirali v Kingstonu in drugih krajih jamajke (Telefoto AP) Otok sonca in ruma KINGSTON - Jamajka je otoška država v Velikih Antilih, ki je v svetu znana predvsem zaradi kakovostnega ruma in dobre turistične ponudbe. Otok meri 10.962 kvadratnih kilometrov in ima nekaj več kot dva milijona prebivalcev. Kar 80 odstotkov je črncev, 16 odstotkov je mulatov, ostali so belci. Jamajko je leta 1492 odkril Krištof Kolumb, leta 1655 pa je prešla pod britansko krono vse do leta 1962, ko je kot Članica Commomvealtha postala neodvisna država. Sef države je torej formalno britanska kraljica, ki jo zastopa generalni gu- verner. Jamajka je gorata de Žela, saj njen najvisji vrh meri 2257 metrov, tako da je njena odvetrna obala (južna in jugozahodna) varna pred orkani, ki pestijo to območje od avgusta do oktobra. Nic čudnega torej, da je prav na juZni obali glavno mesto in največje pristanišče Kingston. Dežja je dovolj skoraj vse leto, saj je zaradi svoje obmorske lega sušno obdobje manj izrazito. Vec padavin je na severni in severovzhodni obali. Poleg sladkornega trsa, so na otoku nasadi banan, kakavovca, limon, tobaka, kokosove palme in nageljnovih žbic. Precej razvita je živilska industrija, ki proizvaja poleg že omenjenega ruma, Se sladkor, kakav in cigare. Jamajka ima največji rudnik boksita na svetu, tako da je izvoz te rude ob izvozu živil ena glavnih aktivnih postavk trgovinske bilance. Na otoku sta dve letališči Pa-lisadoes in Montego Bay, ki povezujeta Jamajko s svetom in ji omogočita precejšen turistični obisk. Podnebje je ugodno in sprejemljivo tudi za Evropejce predvsem v zimskih in spomladanskih mesecih, ko je manj padavin in tudi manj vlage. Joanne Kenen, Reuter KINGSTON - Dosedanji premier Jamajke P.J. Patter-son je zmagal na nedeljskih parlamentarnih volit-veh, ki jih je označeval val krvavega nasilja. Po zmagi je pozval prebivalstvo, naj skupaj z njim moli za enotnost. Čeprav kontni volilni rezultati Se niso znani, izidi doslej preštetih glasovnic kažejo na premočno zmago Ljudske narodne stranke, ki je osvojila najmanj 45 mest v 60-član-skem parlamentu. Nekateri opazovalci celo menijo, da bo Patterson prejel kar 53 poslancev. Laburisti imajo doslej zagotovljenih 5 poslancev, dobili pa naj bi Se enega ah dva. Patterson je v svojem govoru po volilni zmagi pozval bvse prebivalce, naj »zvečer, preden ležemo, vsi molimo za mir, za enotnost, za pomiritev v državi.« V volilnem Času miru namreč ni bilo: 30 letno žensko so zabodli in je umrla, najmanj osem oseb, med njimi policist, je bilo težko ranjenih z nožem ali s strelnim orožjem, V tri tedne trajajoči volilni kampanji pa je bilo ubitih enajst oseh, med njimi funkcionar volilne komisije. Vojska in policija sta patruljirali v Kingstonu Se po objavi volilnih izidov, policija pa je tudi vCeraj poročala o spopadih v mestu. Prav nic ni pomagalo dejstvo, da je državna televizija ves Cas oddajala glasb op mirovnih gibanj in pesmi Martina Luthra Kinga. Patterson je zmeren konservativec, ki zagovarja politiko tržnega gospodarstva; mesto premiera je pred letom dni prevzel po odstopu dolgoletnega voditelja Jamajke Michaela Manleya, ki se je lansko leto iz zdravstvenih razlogov umaknil iz aktivne politic-ner dejavnosti. Torkove volitve so bile tako Patter-sonovo prvo srečanje z volivci in z izidi je zelo zadovoljen, »vesel«, kot je sam poudaril. Njegova stranka je prejela veC kot 60 odstotkov glasov, kar je največ od priznanja samostojnosti Jamajke, ki je bila do leta 1962 britanska kolonija. Vendar njegovo zadovoljstvo omejuje dejstvo, da je bila volilna kampanja zelo nasilna in da je bila udeležba na volitvah najnižja v zgodovini Jamajke, komaj 67 ali 68-odstotna. Po drugi strani je bil Patter-sono tekmec Edvvard Sea-ga v svojih predvolilnih nastopih zaskrbljen in oster obenem. Dejal je, da so bile volitve izvedene na nepošten način, priznati pa je moral, »da bi bil P°" ražen tudi Ce bi bile volitve popolnoma poštene«. Sea-ga je napovedal, da bo po 19 letih vodenja laburistov pomislil na odstop. Vendar pa je zelo verjetno, da je prav odbijajoč Seagov nastop vzrok za njegov poraz. Nekateri ga opisujejo kot »človeka libanonskega izvora«, kar menda tudi je, a ta poudarek označuje njegovo osebnost. Patterson pa je drugačen: človek, ki je iz male karibske vasice odšel študirat na visoko ekonomsko solo v London, je uspešen pravnik in prav tako uspešen politik, obenem pa zelo priljubljen med ljudmi. Njegova kampanja je bila »za ljudi in med ljudmi«, kar se mu je obrestovalo. Patterson slavi zmago (Telefoto AP)