Poitnlaa plačana v gotovini
Posamezna šfevilka 1 din
Prejeli smo od Bidovca Franc« iz Sr. vasi pri Golniku s prošnjo za objavo naslednjo razsodbo sodišču:
V IMENU NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA!
Okrožno kot zborno sodišče v Ljubljani je vsled naredbe z dne 22. V. 1940, s katero je bila določena glavna razprava, razpravljalo dne 51, V. 1940 pod predsedstvom s. o. s. Breliha Ivana, v navzočnosti s.o.s. Kralja Ivana in s.o.s. dr. Felaherja Julija-kot sodnikov in n. p. Rozmana Vilka kot zapisnikarja, v prisotnosti zas. tožilca Zeleznv Alojzija, njegovega zastopnika dr. Felaherja Julija, kot sodnikov in n.p. Rozma-duvca Francu in branilca dr. Zitka Stanis,ava o obtožbi, katero je dvignil zasebni obtožitelj Železnv Alojzij zoper Bidovca Franca zaradi prestopka po čl. 52/1. zakona o tisku in je po predlogu stavljenem po tožitelju, naj se obtoženec obsodi v smulu obtožnice dne 31. V. razsodilo tako:
Obtoženi Bidovec Franc, p. d. Bohinjcev, sin Jožefa in Helene roj. Brejc rojen 9. marca 1914 v Slednji vasi, obč. Golnik, r. k. vere, samski, pos. sin. stanujoč v Srednji vasi št. 3, nekaznovun
je kriv,
da je v novembru leta 1938 poslal na uredui-št\o v Kranju izhajajočega tednika „Gorenjec" m objavo čiunek iz Goric, pod zaglavjem „Kultura naših nasprotnikov", v katerem je zas. tožitelju Alojziju Zeleznvju kot duhovniku, o-/ironia domačemu župniku očital, da vrši „veliko propagundno delo nasprotnikov katoliške prosvetno organizacije ^Fantovskega odseka" in se je pojavil s svojim gnusnim' delom s tem. da je prejšnjo nedeljq v opoldanskih urah on. kot gospod, ki pripada višji kulturni stopnji, prebral vsebino plakata za prvo prireditev ..Fantovskega odseka" in da je potem njegova roka segla po nesrečnem nedolžnem papirju, vsled česar — je plakat domačega „Fantov-skega odseka, izginil" ; kateri članek je potem \'\si „Gorenjec" priobčil v svoji številki 46 z dne 18. 11. 1939; : (du je torej očital zasebne-lu tožitelju z namero, da bi ga izpostavil preziranju kažnjivo dejanje in raznašal o njem nekaj neresničnega, kar utegne škodovati njegovi časti in dobremu imenu in je s tem zakrivil prestopek klevete po čl. 32/1. zakona o lisku in
si: obsodi: po čl. 56/2 zakona o tisku z vporabo §-a 71/5 k. z. na: 600 in 300 din, skupno torej na 900 din denarno kazni, plačljive v 8 dneh po pravomoćnosti sodbe ki se v primeru neizterljivosti spremeni v 15 dni zapora;
po bi. 62 zakona o tisku: na plačilo odškodnine zasebnemu tožitelju v znesku din 300.—, plačljive v 14 dneh po pravomoćnosti sodbe;
po čl 63 zakona o tisku: na obja'.'o dispozitivnega dela te sodbe na lastne stroške, na čelu lista tednika „Gorenjec", izhajajočega v Kranja in to v prvi številki, ki izide po pravomoćnosti sodbe;
po §§-ih 310, 314 k. p. na plačilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni, ki se izreko za izterljive in suspenso, po l-U 314 a k. p. se plačila povprečnine oprosti."
Vinceneijeva konferenca v Kranju
Naš življenjski prostor
Nekako moderna in včasih zelo poštevana
liv&eda življenjski prostor. Ta moderna skovau-beseda življenjski prostor. Ta moderna skovanka, ki se je porodila v g'iavah modernih ideolo-go)/ novih političnih sistemov, je danes parola ne le velikih narodov, ampak tudi malih narodov. In to morda res upravičeno. Ce je beseda o življenjskem prostoru sploh upravičena, zakaj ne bi imeli Ao nji: ravno tako pravico mali narodi, ki se še bolj morajo truditi za svoje blagostanje in dobrobit svojih članov. Beseda o življenjskem prostoru pa je postala spakedranka, pod katero se skrivajo navadno imperialistične in oportunistične težnje narodov.
V gigantski borbi med dvema narodoma, ki se danes borita, pa se kažejo vedno jasnejše težnje tako enega kot drugega tabora, da bi tudi mali narodi bili vpreženi v bojni voz boga Marsa. Razne obljube in kujskarijo pa so dale nekaterim malim narodom pogum, da so sami pričeli proglašati v senci svojih zaščitnikov zahtevo po življenjskem prostoru pri svojih sosedih. To jim je morda prineslo tre-
Tiho in skoro neopazno je delo kranjske Vincencijeve konference. Vsi vemo, da sedanje razmere ne prizanašajo nikomur, najmanj pa tistim, ki so odvisni od svojih žuljavih rok, s katerimi si morajo dan za dnem služiti svoj trdi kruh. Sedanje razmere so povzročile, da je beda vedno večja in zato je naša krščanska dolžnost, da se lačnim pomaga. V tem o?.iru je Vinceneijeva konferenca v Kranju vse storilu in pomagala po svojih močeh vsakomur brez razlike. V petek je imel odbor svoj redni občni zbor kjer so odbornice podale svoj obračun o preteklem delu. Očni zbor se je vršil v Mari-janišču in se ga je udeležil med drugim tudi g. dekan Matija Skerbec. Dolgoletna predsednica gdč- Roosova se občnega zbora ni mogla udeležiti radi bolezni, zato ga je vodila prva podpredsednica. Sledila so poročila posameznih odbornic, tako tajnice, blagajničarke in gospodarice, iz blagajniškega poročila posnemamo, da je imela konferenca prejemkov din 41.818.—, izdatkov pa 39.899___ din. Konferenca je obdarovala revne družine ob večjih praznikih kot so božič, velika noč, potem ob sv. Miklavžu itd. Odbornice so požrtvovalno hodile od hiše do hiše in prosile dobra srca za podpore. Ganljivo je bilo videti dolge procesije !>ednih in potrebnih, ki so čakali v Marijani-šče, da dobijo podporo. Vsa čast pa našim kranjskim tovarnam in trgovcem, ki so se ved-
no velikodušno odzvali prošnji za pomoč. Da bi omenjali vse številne dobrotnike, bi bilo preveč obširno.
Ker konferenca podpira tudi Marijanišče, ki vzdržuje in vzgaja otroke brez staršev, je podala o tem delovanju poročilo č. s. prednica. V Marijanišču je 21 otrok, ki še ne hodijo v šolo, 22 deklic, ki hodijo v šolo, skupaj torej 43. Vsi ti otroci živijo od dobrih 3rc Dalje ima Marijanišče tudi dijakinje in sicer 33 po številu, ki seveda plačujejo stalno mesečnino. Kot običajno, je tudi lansko leto bila otvorje-na gospodinjska šola, v kateri je bilo 16 go-jenk, večinoma kmečkih deklet. Vsa hiša šteje 108 članov.
Po poročilih odbornic so sledile volitve novega odbora. Pri volitvah je bila izražena želja, da se ponovno izvoli prejšnja predsednica gdč. Roosova, ki je sicer izrazila željo, da bi jo odbor razrešil predsedniškega mesta. Predlog, da ostane gdč. Roosova še dalje predsednica je bil soglasno sprejet. Pri volitvah ostalega odbora ni bilo sprememb in je ostal povečini ves stari odbor.
Novemu odboru želimo, da bi še nadalje vršil svojo človekoljubno delo v pomoč bednim in potrebnim. Obenem pa zavračamo vse tiste zlohotne govorice, ki se širijo iz umazanih ust. češ da se delajo kak dobički. Taka govorjenja je grdo natolcevanje.
Koncert slovanske mladinske klavirske glasbe
V sredo 12. februarja je priredila UJMA (Društvo jugoslovanskih glasbenih avtorjev) v našem mestu koncert slov. mlad. klavirske glasbe, ki ga je izvajala ga, Marta Osterc-Va-Ijalova. Koncert je nudil dovolj obsežen in temeljit vpogled v delavnico novih skladateljev vseh smeri in vseh generacij.
O koncertu samem, o izvedbi samih skladb moremo povedati, da je bil izveden mojstrsko, za dobra občutja^ kakor za široke linije občutljivim rokam ge. M. Osterc-Valjove, ki je imela pogum nastopiti s takim programom na ..pamet", ki bi se ga vsak drug ..slaven" pija-
nist od daleč izognil. V vsem ni tu nič takega, kar bi bilo že od pamtiveka uvedeno na običajne koncertne sporede. Že sestava koncertnega sporeda — niz drobnih skladb — skladateljev: Sčekova, Cvetko, Lipar, Sivic, škerjanc, Osterc, Svara, Premrl, Sancinova, Pregelj, Mrak, Pahor, Dolinar, Gegorc in Tome, je polna napetosti vsebinskih in muzikalnih kontrastov, kar priča o sigurnem čutu za celotno zgradbo programa. Tudi v detajlni izdelavi) skladbic se kaže ostra -muzikalnu kultura, kateri stoji na razpolago izvrstna pianistična tehnika. Bil je prelep večer pristnega muzici-
nutno resnično korist, a mislimo, "da je poli- j tika voditeljev takih narodov, ki izkoriščajo 1 stisko svojega soseda ,zelo kratkovidna in se rada sprevrže v neljuba obračunavanja. Prepričani smo, da so to zelo nezreli pojavi. Take zahteve so v očeh poštenih narodov vsega obsojanja vredne.
Naša država je proglasila svojo nevtralnost in se svetovne vojne ne udeležuje. Obenem pa je toliko tolerantn, da ne prihaja s kakimi zahtevumi po življenjskem prostoru. V tem o-ziru je naša politika toliko dalekovidna, da ne bo vznemirjala in razburjala duhove pri sosedih. Vemo, vsak narod ima svoje pravice do življenjskega prostora, ker hoče vsak narod tudi živeti in mu je zato potreba po prostoru nujni pogoj za življenje. A kakor smo že rekli, na pravični podlagi postavljena zahteva, ki jo prosta vsakih drugih ozirov, bo prav gotovo našla ugodnega odziva pri vsakomur. Da bi pa komu potisnili nož v hrbet, tega prav jotOvc ne bomo storili, ker smo preveč pravico! ju bn i.
Do danes smo ostali med redkimi, ki še stoje izven vojne vihre in niso zaenkrat še predmet neljubih zapletljajev. Temu se imamo prav gotovo zahvaliti naši dobri zunanji politiki kot tudi naši politčni zrelosti. Vsak neljub incident, ki se je doslej dogodil, smo znali s pravo hladnokrvnostjo in treznim postopanjem likvidirati tako, da so se ohranili še nadalje prijateljski odnošaji.
Vsi sosedje okoli nas pa naj vedo, da hranimo v sebi toliko moči in upravičenega ponosa, da nas vsaka grožnja ne bo uplušila in nam vzela poguma. Slutimo, da se danes pripravljajo novi načrti na Balkanu, ki se bodo sprožili kot hud plaz. Z gotovostjo in s prepričanjem trdimo, da je kljub vsemu edinost in neupogljiva volja po pravici vseh narodov na Balkanu, organično povezana realnost. S to realnostjo naj računu vsakdo, \ i ■t       ..«».. , , V
M. pseuc,..,  v.. ,.. Našu dr-
žava je življenjski prostor le za nas in za nikogar drugega. Tu smo se rodili in ta zemlja je namočena s krvjo naših borcev. Kdor tega ne zna in noče ceniti, tn je naš sovražnik.
Prebrodili smo že mnogo težav in daj Bog, da bi tudi v bodoče ne naleteli nu nepremostljiva nesoglusja. Obenem se zavedajmo, da je ■/, vsakim poedincem zagotovljena nedotakljivost našega življenjskega prostora.
cem
ranja, kakršnega v Kranju redko kdaj slišimo zato je toliko bolj obžalovanja vredno, da je bil obisk tako slab. A tisti, ki so koncert slišali so odhajali zadovoljni in navdušeni domov. Prirediteljem in koncertantu pa želimo v nadaljnem udejstvovanju vztrajnosti in lepih uspehov, ki jih v polni meri tudi zaslužijo.
Proračunska seja okr, cestnega odbora v Škof ji Loki
se je vršila v soboto 25. januarja 1941 ob 8. uri dopoldne v uradnih prostorih Udeležba je bila polnoštevilna. Skupščino je vodil predsednik okrajnega cestnega odbora Ziherl Matevž, ki je uvodoma razložil okrožnice kr. banske uprave, nanašajoče se na sestavo proračuna, posebej še ugotovil, da nam ni mogoče upoštevati navodil, oziroma zneskov, ki jih banska uprava določa, ker so se cene za gramoz in drugi material zviša'e ter se tako z draginjo zavira vsako delo; končno je naprosil tehnika Pisku, da je podrobno analiziral proračunski predlog. Novi proračun, ki ga je okrajni cestni odbor odobril, določa skupno 1,316.453 din izdatkov, ki se delijo takole: osebni in upravni izdatki din 25.230.—, stvarni izdatki din 959.720.— vzdrževanje dovoznih cest din 2.390.—, potrebščine cestnega okraja za vzdrževanje občinskih cest, anuitete posojil, nakup parcele za zgradbo sp'ladišča, nakuk drobilca din 15tJ.015'(—, nove zgradbe: most v Zabnici regulacija ceste na Studenem din 174.000.—. Ti izdatki bodo kriti z naslednjimi sredstvi: prispevek kr. banske upravo din 959.820.—, prispevek železniške uprave din 796.—, doklade in lastna sred-siva okrajnega cestnega odbora din 168.837. . izredni dohodki (50°/» banovinska tangenta k novogradnjam) din 87.000.—. Cestna doklada je za leto 1941 prav taka kot dosedaj, t. j. 20V«. Na podlagi sklenjenega proračuna so določena dela, ki so v breme vzdrževalnih kreditov in so le tolikšna, da dosedanja dela ne bodo propadla in da se zadosti potrebam razvijajočega so obmejnega prometa. Ti izdatki so za banov, cesto 1/9 Škofja Loka — Ziri: a) poprava ovinka na Gaberku din 27.970.—; b) poprava ovinku na Logu din 23.620.—: c) obtožni zid nasproti Jelovčona v Gorenji vasi din 18 765.—; d) regulacija ban. ceste pred sodni jo v šk. Loki din 41.000.—; e) dovršitvena dela pri km 10.500 (pri Meheljnu) din 10.000.—; f) poprava propusta in jarku v Poljanah din 4.720.—; g) naprava novih kažipotov po odredbi ban. uprave din 14.400.—;  h)  popravilo ograj din 9.0000. .
Na banovinski cesti 1/5 Škofja Loka — Ze-lezuiki — Podrošt — drž. meja:
u) ureditev propusta v Dolenji vasi din 22.0S0; b) obložni zid in odtočni kanal v Selcih din 1S.465.50. c) ureditev cestišča na Studenem din 8000.— ; d) razširitev mostu in odstranitev šupe na Češnjici din 17.100.—; e) oporni zid pod trg. Bogataj v Železnikih din 68.480.—; f) popravilo lesenih mostov din 9.600.—: g) naprava novih kažipotov din 4.800.—.
Na banovinski cesti Škofja Loku - Sora Medvode b. c. H/122 je za popravo ovinka pri km 4 določenih din 9432.—.
Poleg tehwizdaikov so še izdatki za razne odcepe zgoraj navedenih cest in sicer za ceste. Podrošt — Sorica. Hotavlje — Podpleče, Trebi ja — Sovodenj. Gorenjavas — Lučine - Su-lii dol, nu Blegaš, za subvencionirano cesto Ceinjica — Rudno Suha — Jeperca — Smlednik. Na vseh teh cestah so raznu popravila i u preložitev zidov in naprave ograj. Odkupljena bo tudi Nastranova hiša na Studenem zaradi odprave ovinka in parcela za skladišče.
(I)ulje na 2. strani spodaj)
Opereta „Mežnarjeva Lizka" to soboto in nedeljo!
»GORENJEC«
Go»podar»tro=
Sadjarji preskrbite si pravočasno potrebne cepiče!
Marsikateri sadjar se je v jeseni — mogoče pa že pred leti — odločil za cepitev raznih sadnih dreves, kateri mu dajejo premalo in nepovoljne pridelke.
To važno in vsestransko koristno delo pa večkrat odlaga iz leta v leto, ker mu v spomladi, ko bi trebalo precepljenje izvrSiti navadno manjka prikladnih cepičev od zaželje-nih sort, za katere se ni pravočasno pobrigal. Tako rastejo v mnogih slučajih malo ali ničvredne sorte sadnega drevja naprej, v veliko gospodarsko škodo.
Da bi se zamujeno, ali sicer potrebno pre-cepljanje sadnega drevja lahko pravilno izvršilo vsaj v letošnji spomladi, naj si gospodarji pravočasno preskrbijo zadostno število dobrih cepičev. Sedaj je zadnji eas za to delo, kajti za cepljenje ozir. precepijanje so uporabni le cepiči, kateri so bili narezani v zimski dobi, to je v času, dokler še vegetacija popolnoma miruje.
Cepiče je jemati brezpogojno le od starejših, že dobro in redno rodečih ter popolnoma zdravih sadnih dreves. Kot cepiči pa so upa-rabne le enoletne mladike, katere so zrastlo na koncu rodi.ih vej. Posebno je gledati na to, da se razmnožujejo samo dobre sorte predvsem trpežnih zimskih jabolk, od dreves, katerega so se s svojo redno rodovitnostjo, odpornostjo proti boleznim in zimskim pozebam že skozi več let izkazale kot — najboljše.
Popolnoma napačno je uporabljati kot cepiče mladice, odpadle pri obrezovanju mlado — posajenih, še ne rodečih sadnih dreves, kar se v naših razmerah tako rado dogaja. Dostikrat se opaža celo, da se cepiči narežejo kar v drevesnici. Na ta način pridobljeni cepiči nam pač ne morejo nuditi nobene garancije za poznejšo rodovitost precepijenega drevja. In ravno v takem ravnanju tiči premnogokrat vzrok slabi rodovitosti sadnega drevja, čez katero se tako radi pritožujemo, ne zavedamo pa se. da smo glavno napako napravili sami ob času precepljanju, ali pa brezvesten drevesničar že v drevesnici.
Pravilno in pravočasno narezane cepiče je do uporabe hraniti v hladni in temni kleti zakopane v pesek. Ce pu to ni mogoče, pa vsaj v kakem senčnatem kraju vrta, zakopane v zemlji, da num predčasno ne odženejo.
Popolen usj>eh cepljenja, zdruva rast ter dobra poznejša rodovitost tako preeepljenih dreves, bo pač zadostna nagrada gos|K)darju, za ta malenkosten trud in delo. Š.
Vsem s.eskim načelstvom Težke razmere, ki v njih živimo, nas silijo, da storimo vse in uporabimo vsa sredstva, ki so nam na razpolago in ki bi z njimi mogli zvišati našo domačo proizvodnjo hrane. Priobčite zato ta razpis vsem občinam, ki jim naročam sledeče:
1. ) Občinske uprave naj po svojih organih iu po članih občinskega odbora skrbijo, da bodo vse njivske in vrtne površine zasejane, tako du tudi najmanjši košček zemlje ne bo ostal prazen in neobdelan. Posebno naj se tej nalogi posvetijo člani občinskega odbora, ki bivajo po posameznih vaseh izven občine.
2. ) Ako pri kateri hiši manjka delovnih moči, naj se organizira od strani sosedov pomoč tako v vprežni živini kakor tudi v človeški delovni sili. Zlasti je treba pritegniti k poljskemu delu vse brezposelne v občini in one, ki jim manjka zatlužka. Seveda je treba poljske delavce tudi brezposelne, njihovemu delu primerno plačati in vsako izkoriščanje preprečiti.
3. ) Občine naj tudi poskrbijo da kmetom ne bo manjkalo potrebnega semena za spomladansko setve. V kolikor občine niso naročile sem« po banovinskom semenskem fondu pri kmetijskem oddelku in v kolikor bi to seme ne zadoščalo, je treba pravočasno naročiti seme od drugod. V ta namen naj se zberejo naročila kmetovalcev iu vse potrebno pripravi za prevzem semena.
4. ) Tudi umetna gnojila naj se naročijo kolikor magočo skupno po kmetijskih korporacijah it! zadrugah, ki naj dajo zdto potrebno prostore na razpolago. Vse naj se izvrši kolikor mogoče hitro, da bodo gnojila in seme lahko pravočasno v rokah kmetov.
Sreski kmetijski referenti oduosno kmetijski referenti in strokovnjaki pri mestnih poglavur-stvih naj ljudi pouče c pravilni uporabi umetnih gnojil v sedanjem čusu. Tudi sicer je treba ljudi poučiti o vseh napakah, ki jih delajo, ter o vsem kar je za dotične kraje in razmere vužno in kar more zboljšuti proizvodnjo.
Ban   dr. NatUčen, 1. r.
TEDENSKE NOVICE
HOTEL EVROPA"
H«n, vsako soboto in nedeljo. Prišel je novi Jonny-Jazz orkester iz Ljubljane. Odlična koncertna in plesna glasba!
Vljudno vabljeni!
KRANJ
Upravni odbor Hranilnice dravske banovine
v Ljubljani je mesto slovesne otvoritve svoje podružnice v Kranju votiral znesek din 5000.-za zimsko pomoč občini Kranj.
„Snegtf.jčica" -a bo igrala današnjo soboto ob treh popoldne v Ljudskem domu za ljud-skošolski mladino našega mesta. Za ostalo občinstvo in okolico se bo „Sneguljčica" pono-novila na prvo postno nedeljo, to je 2. marca ob 4. uri popoldne.
Slovensko planinsko društvo v Kranju oddu-ju celoletno oskrbništvo Valvazorjeevga doma pod Stolom in sezonsko oskrbništvo Prešernove koče na Stolu. Potrebno je jamstvo v gotovini. Ponudbe na SPD Kranj do konca februarja t. 1.
Našlo se je šop ključev na kolodvoru v Kranju. Dobe se na železniški postaji v Kranju.
„Moinarjeva Liziko" na odru Ljudskega doma. Pevski odsek Prosvetnega društva Kranj bo priredil v soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 4. uri popoldne v dvorani Ljudskega doma spevoigro ..Mežnarieva Lizika", ki nam bo poleg lepih pevskih točk nudilo obilo zdravega humorja. — Predprodaja vstopnic v trgovini I lin ko.
30.000 din posojila iiiem *<s dobo 1 leta. Ponudbe na upravo „Gorenjea" pod   Farno vloga'*.
Dijaški kuhinji je podaril neimenovani namesto venca na grob pok. zdravniku dr. Jamarja Tonetu in Jurija Makarja din 400.-. Iskrena hvala!
ŠMARTIN PRI KRANJU
Prosvetno drnštvo šmatrno pri Kranju priredi v nedeljo 16. februarja ob 9. uri dopoldne v dvorani Šmartinskega doma skioptično predavanje pod naslovom ..Ogenj, uničevalec naših gospodarstev". Vstopnino prosto. Iskreno vabljeni!
Prosvetno društvo v Šmartnem vprizori v nedeljo 16. februarja ob 3. uri popoldne zanimivo vojno dramo „Konec poti".
Predprodaja vstopnic v nedeljo dopoldne od 9 — II. ure.
PREDOSLJE
Da se vam pustna nedelja v pusto ne spremeni, vas vabi prosvetno društvo, da pridete v Dom na veseloigro v 3. dejanjih „Pričarani ženin". Začetek ob pol štirih popoldne — Za pustni torek pa pripravljajo naši fantje in dekletu komedijo v 3. dejanjih: „Pogodba". Začetek ob 7. uri zvečer. Pri obeh predstavah velja  običajna  vstopnina. Dobrodošli!
V nedeljo 9. februarja je tukajšnja podružnica Zveze združenih delavcev na občnem zboru že petič polagala letni obračun o svojem delu. Občnega zbora str, se v imenu centrala iz Ljubljane udeležila preč. g. Križman in strokovni tajnik tovariš Pirih. Udeležili so se ga tudi g. župnik Ign. Zupane, žapan Ovsenik ter mnogi prijatelji društva in večina članstva. Po poročilih odbora je g. Križman v lepih, jedrnatih besedah orisal današnje stanje Zveze združenih delavcev, ki je kljub oviram iz neznatnih početkov postala vodilna delavska organizacija. Položaj v kranjski okolici je sedaj tak, da delavstvo na splošno strokovnemu gibanju in strokovnim organizacijam ni naklonjeno. Zaupanje so vzele delavstvu one organizacije, ki so ga zlorabile za politično borbo in uprizarjale delavska gibanja prav s tem namenom, da bi bila izgubljena in bi se na ta način vzdrževalo nezadovoljstvo med delavci, da bi tako razni gospodje sebi z njiho-hovo pomočjo ustvarili primerno nesoče položaje. Tako je v Kranju in okolici organiziranega danes komaj ena petina delavstva. Dalje je poudarjal, da se morajo vsi stanovi v Sloveniji kot člani ene družine med seboj podpirati. Boj med stanovi, razredni boj, ki ga uče komunisti, je zločin nad narodom. Za g. Krizmanom so govorili še tovariš Pirih iz Ljubljane, tagtopnik ekspoziture Delavske zbornice iz Kranja in predsednik kranjskega okrožja Zveze združenih delavcev.
Pri volitvah je bil izvoljen zopet prejšnji predsednik Janez Vograšek, večina ostalega odbora pa je nova. Po končanih volitvah je še naš župan Janez Ovsenik poročal kako on na svojem mestu skrbi, da olajša življenje vsem stanovom, da pa še posebno misli na delavce, ki so v današnji stiski gotovo najbolj prizadeti. G. župnik Ignacij Zupane je tudi želel delu društva uspeh in božji blagoslov.
Novega poguma polni smo zaključili občni zbor.
HRAST JE
Naše Prosvetno društvo priredi v nedeljo 16. februarja 1941. ob 3. uri popoldne veseloigro „Tri.e tički." Sledita tudi dva šaljiva prizora in dva kupleta. Vmes pa nam bodo zapeli ..fantje nu vasi". Vse prijatelje našega društvu j vabimo, da te prireditve ne zamudijo, ker sodelujejo naši najboljši igralci, ki nam bodo s svojimi veselimi vlogami nudili mnogo veselja. Zato v nedeljo vsi v Hrastje!
PREDDVOR
Na pustno nedeljo dne 23. febiucrju t. I. bo v Prosvetnem domu v Preddvoru komedijo v treh dejanjih „Sluga dveh gospodov". Vse prijatelje naše prosvete vabilo, da si ogledajo to komedija
OLŠEVEK
V nedeljo 16. februarja pridejo gostovat k nam igralci Prosvetnega društva v Voklem z Fižgarjevo narodno igro „Divji lovec". Igrali jo bodo ob 3. uri popoldne v Prosvetnem domu. V nedeljo vsi v doml Vstopnina običajna.
TR2IC
Prosvetno društvo priredi v nedeljo 16. februarja in prihodnjo nedeljo 23. februarja, obakrat ob pol 8. uri zvečer veseloigro v 3 dejanjih „Cigani". Igro je spisal naš največji humorist Franc Milčinski. Ze njegovo ime in pu dejstvo, da jo s tako velikim uspehom igrajo v Narodnem gledališču, nam jamči, da bo tudi pr: nas dosegla uspeh: smeh in veselje. Pri igri  sodeluje tudi  znani  ..Gorenjski trio".
Pred nekaj tedni je prišel v Tržič čevljarski podjetnik Kriiuie Jovo. Sklenil jo z g. Mar-keljem najemno pogodbo za delavnico. Kmalu je vse oživelo okrog te delavnice. Zaposlenih je bilo 26 ljudi. Delavci so bili pa zelo začudeni v torek 4. februarja zjutraj, ko so prišli delat, pu je izgledala njihova delavnica kot pogorišče. Vse je bilo okajeno in sajasto. Vrata so bila sicer zaprta, ne pa zaklenjena. Nn sredi vso ožgano in poleg je stala posoda ' lepilom, ki je hitro vnetljivo. Krnaio jo v ponedeljek popoldne izjavil, dn gre v Zagreb. V torek zjutraj pu so dobili v delavnici tisto njegovo suknjo v kateri je odšel v Zagreb. Tudi svoje ožeane čevlje je pustil pri vratih, po čemer se sklepa, da je sum močno opečen. Delavnico je zavaroval za 200.000.— din in zavarovalnino plačal pred par dnevi. Po ugotovitvah je jasno, kdo je storilec. K sreči je zaprl za seboj vrata in ker so bila tudi oknu vsa zapr-*a, ni bilo nikakega zraka, vsled česar se je ogenj sam zadušil. Bila Bi pu to lahko velika nevarnost za vso soseščino.. Škode je le nekaj tisoč dinarjev. Zbegano tuje delavstvo je hotelo odidi iz Tržiča, pa jo g. Markelj ohranil toliko prisotnosti duha. da se je po nekaj dneh pričelo % delom, kljub temu. da ni bilo pravega mojstra.
Krnaič se je s tem izkazal za pravega pustolovca. V Liubljani jo zadnjo mesce tako dobro plačeval pomočnike, da drugi čevljarji Te-<ra niso zmogli. V Tržiču jim na še tega ni dal. kar so v resnici zaslužili. Ostal je delavcem dolžan zaslužek zadnjih dveh tednov in vse kar so mu posodili, ali založili v obrat. Tudi vsako stanovanje ni bilo primerno za takega gospoda. Resnica je. da kdor visoko leta, nizko pade. Skoda zanj, ker je bil drugače dober delavec, sedaj se je pa na ta način onemogočil.
Po Trižču in okolici je J. Popovič, mlinar iz Retenj prodajal moko po znatno višjih cenah, kot so določene, Javnost se je nad tem relo razburjala. Oblast je bila prisiljena ustaviti vsako nadaljno prodajo. G. Popovič se bo moral zagovarjati ne samo radi navijanja cen, ampak tudi za druge prekrške, ki so s tem v zvezi.
Kot vojni beennee se je iz Italije vrnil Se-kardi Pavel. Bil je nekaj dni na francoski fronti. Pripoveduje strašne reči. Pravi da se ie naravnost na Čudežen način rešil iz visokih gora in pribežal čez državno mejo v Tržič. O-kraino nnčelstvo mu je določilo bivanje v Tržiču, kjer ima svojo mater.
DUPLJE
Od 15. do 23. februarja bomo imeli v Dup ljah po desetih letih zopet sv. misijon. Molitvena in žrtvena priprava zanj je v polnem teku. V sedanjih zmedenih časih je posebno potreben .Duhovi so vsi zbegani in ne vedo ne kod ne kam. Oglašajo se zapeljivi zvodniki, ki kažejo množici pot na levo. Kot da bi kdo mogel najti življenjsko srečo brez Boga, v boju zoper druge ljudi in brezmiselnenm u-živanju zemeljskih dobrot. V misijonu bomo poravnali račune za preteklost ter dobili pravih smernic za bodočnost. — Znaki bližajoče se pomladi se pojavljajo v naravi. Misijon naj prinese duhovno pomlad, prerojenje in prenovljenje.
ŠKOFJA LOKA
Blagoslovitev prenovljenega k riževega pota.
Kakor smo že javili, je dobila naša župna cerkev sv. Jakoba prenovljen križev pot z novimi okvirji, ki so izdelani v krasni gotski obliki. Okvirje je izgotovla neka ljubljanska tvrdka. Podobe pa je krasno prenovil domači slikarski umetnik Franc Mihelič, Delo je res mojstrsko in zasluži vso pohvalo. Novi križev pot bo blagoslovljen nu pustno nedeljo pri popoldanski službi božji.
Novo aparaturo ima zvočni kino društvenega doma. V nedeljo je že predvajal film „Jet-nikovn pesem" in sicer to pot v korist zimske pomoči. Občinstvo je z novo aparaturo zelo zadovoljno! Vse ljubitelje dobrega in lepega filma vabimo!
_KINO TA L* 1*1 A_
predvaja v soboto 15. febr. ob pol 9. zveć. In v nedeljo 16. febr. r*) 3., 5., 7. In 9. url
OlfABELA
velefilm po romanu. Socialna drama. V gl. vlogi Donat Robert in Rosalind Rusel.
Radi dolžine filma prašimo točnosti! - Dodatek fox žurnal
Izpite polagajo. Tečaj za bolničarje in bolničarke, kuterega je priredil tukajšnji Rdeči križ, je zaključen. Udeležilo se ga je 83 tečajnikov. To dni so začeli polagati izpite. V kolikor nam je znano so se tečajniki potrudili in teko izpiti z prav dobrim uspehom.
Tekme FO so bile v nedeljo na Stanju in sicer v slalomu. Lepi uspehi.
Dr. Josip Petrič, zdravnik OUZD se je pre-sesil iz hiše g. Pavleta Okorna v Fužinskem predmestju v hišo „pri Težkovcu" poleg Kapucinskega mostu, Nunska ulica 13.
„švejk" na društvenem odru na pustno soboto in nedeljo zvečer. Rezervirajte si vstopnice!
STARA LOK \
Ker je v domačem starološkem domu vsako prosvetno delo že več mescev popolnoma onemogočeno, bodo storološki igralci v nedeljo 16. februarju ob 8. uri z večer gostovali z igro ..Pluvž" v Društvenem domu v Škofji Loki. Igra — prepletena z ljuezensko tragedijo kaže boj slovenske krvi proti tujim izkoriščevalcem. Med resnim dejanjem nastopa zbor plavžurjev, ki z domačo godbo in potrkanim plesom kaže veselo slovensko dušo, polno ljubezni do rodne grude. Vlogi, so v rokah priznanih igralcev, zato y nedeljo vsi na „Plavž".
SELCA
Prosvetno življenje je pri nas prav živahno. Fantovske sestanke imamo redno ob sobotah zvečer, ki jih poseča nad 20 fantov.
Naše glasilo „Kres" prihaja med naše fante v 40 izvodih in je posejan po vseh hribih naše prostrane fure. Prav je tako, ker vsi fantje ne morejo obiskovati sestankov, pa imajo -Kres", ki jih veže % našo organizacijo.
Na pepe.nico se prično duhovne vaje za fante, ki jih bo vodil preč. g. Frhaš iz Rakovnika. Vabimo vse fante, da se jih pridno udeležujejo. Prav posebno naj skrbe fantje FO, da ne bo nikogar, ki bi zamudil to lepo priliko, da spet poglobi svoje versko življenje.
Javna dražba
Dne 22. februarja 1941 ob 8. uri dopoldne se vrši pri okrajnem sodišču v Tržiču »oba It. 2 javna dražba zemljišča vi. št. 77 k. o. Križe, obstoječega iz enonadstropne hiše št. I v Retnjah pri Križali in parcele št. 456, ki je travnik. Zerajišče je cenjeno na 51.157,% din. najmanjši ponudek znaša 34.105,50 din. Kot kavcijo je treba položiti znesek 5.115.75 din.
Lega hiše in parcele je lepa. Lahko se proda hiša in parcel zase. Pogoji so ugodni.
Informacije daje pisarna dr. Igo Silarja odvetnika v Kranju ali Zupan Leopold, usnjar na, Kranj.
športni iciub »Savica« -St razišče		
	■	vabi na
	1	športno rajanje
m		v nedeljo, dne 16. t. m. ob 2. pop. v vseh prostorih restavracije na Šmarjetni gori. - Vstopnina din 5"—. - Igra jazz iz Stražišča.
Prireditev		ae   vrši ob vsakem vremenu.
MALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača d. 0*50. Najmanjši znesek je 10 d.
Odda se stanovanje in lokal na Primskovem.
Naslov v upravi »Gorenjca".
Stanovanje eno ali dvosobno na periferiji ali v mestu Kranju se išče. Ponudbe pod ..t. upril".
Plohe, suhe, od gozdne črešnje drobnice, od 6 cm naprej kupim 5. knb. metrov ali nmnj. Franc Kreljt Kranj, Stara cesta 9.
Večjo količino sena in otavc prodam. Naslov v upravi „Gorenjca".
Stanovanje trisobno, v hiši, ki ima vrl, v Kranju, iščem za 1. maj. Naslov v upravi lista.
Prodam hišo s tremi stanovanji, deset minul iz Kranja. Poleg hiše je 3000 kv. m vrta. Naslov v upravi ..Gorenjca".
Beograjska in zagrebška razpošilja! nir« živil ske stroke sprejme osebo za samostojno vodstvo ekspedicije in detail v Kranju. Lahko delo in dober zaslužek. Potrebna kavcija ali garancija ze zalogo. Pismene ponudbe pod „EHu", Kranj. _
Stanovanje s 3 sobami, Prešernova 8, se s 1. marcem ugodno odda. Informacije Lay«r-jeva 2.
STRAN 2
^ (»ORKNJBC«
iw Delavski ohsornik.
Tekstilno delavstvo!
Kako stojimo s prebrano?
V nedeljo dne 9. februarjt je imel predsednik Prehranjevalnega uradu za Slovenijo bivši minister g. Franc Snoj nad vse zanimivo in poučno predavanje o prehrani Slovenije. Predavanje je organizirala mestna občina Jesenice. K predavanju je povabila vse jeseniške delavske organizacijze, vse trgovce, obrtnike ter prehranjevalne odbore sosednjih občin. ZZD na Jesenicah je svoje članstvo še posebej vabila s plakati. V veliki dvorani Krekovega doma se je ob 10. zbralo okoli dvesto poslušalcev. Z g. predsednikom Snojem sta se pripeljala tud bivši poslanec dr. Smajd in okrajni šolski nadzornik g. Boris Grad. Predavanje je otvo-ril in pozdravil g. predsednika ter poslušalce g. Franc Bcrtoncclj, blagajnik jeseniškega prehranjevalnega urada.
Poldrugo uro trajajoče predavanje je vsebovalo tako točne, prepričevalne in zanimive podatke o prehrani Slovenije, da je napravilo na vse poslušalce najmočnejši vtis. Vsaj v vseh večjih centrih Slovenije bi naj bilo stanje o naši prehrani tako pojasnjeno in bi zginili mnogi očitki, ki padajo danes nu račun oblasti in celo ugledu države. Govornik je bil pripravljen dati odgovor na vsako tozadevno vprašanje in pojasniti vsako morebitno nejasnost. Umevno, da ne moremo niti v izvlečku prinesti vsega, kar je bilo povedano. Navedeno samo nekatere točke, o katerih smo morda vsi bili napačno „prepričani". Najbolj nas je presenetilo da naša država ne izvaža žitu in ne moke v Nemčijo. Navadno smo najbolj dol-žili, da je izvoz kriv sedanjega pomanjkanja krušne moke. Iz predavanja smo pa zvedeli, da smo celo uvažali s Slovaške in iz protektorata, kar smo bili po pogodbi dolžni Nemčiji, smo kupili v Slovaški in od tam poslali. Potemtakem ni šel niti en vagon naše pšenice preko Jesenic ali Maribora iz države! Odkod potem vendar pomanjkanje? Pomanjkanje žita izvira največ od lanske slabe letine. Govornik je pokazal s številkami pridelek pšenice v zadnjih šestih letih in smo videli, da j«' bila lanska letina pšenice skoro točno za 100.000 vagonov slabša od prejšnje (preje smo lahko izvažali!) Vojna ima sicer tudi prste zraven pri našem pomanjkanju, toda na način kukor navadno nanj ne pomislimo. Radi vojnih razmer imamo pod orožjem več vojakov kakor v mirnih časih, kar je uraljivo. V vojaški službi treba računati na vojaka 30 kg moke nu mesec, če je doma, pa največ 6—8 kg). Pri staležu recimo 100.000 znese (računano na osebo 22 kg več) 220 vagonov več kakor uormalno (na mesec). Seveda je še cela vrsta večjih in maniših vzrokov kopičenje zalog pri konsu-mentih in pri pridelovalcih). Pojasnil je tež-koče pri prevozu itd.
Pe> sporočilu davčne uprave \ Škof j i Loki podvrženih davkov din 1.073.403,—. Ta znesek pa je predpisan za celo leto, medtem ko je novi proračun določen samo za leto 1941, torej za devet mescev, zato je cestna doklada z 20°'o znaša din 161.010.—.
Na skupščini so še govorili o odpravi ovinkov; nepreglednosti ceste; da se odpravijo ti nedostatki, je potrebno: nov most na Luši, nov most in preložitev ceste o Sesertu, odstranitev Klobovsove hiše v Poljanah in končno izboljšanje ovinka v Podpeči.
Želeti je. da ta proračun nadrejena oblast potrdi, ker bodo drugače cesto v našem okraju do škode izrabljene.
Kakšni pa so izgledi z<i bodočnost? Iz pregleda je bilo rarvidno, da smo z vsemi življenjskimi predmeti v Sloveniji v glavnem založeni, oziroma je dovoz zasiguran. Edino za zadnje trimesečje še ni zaloge moke. G. predsednik je pa izrazil upanje, da bo prehranjevalni urad tudi tisto oskrbel. Koruze in sladkor ta bo dovolj. Koruzna letina je bila namreč, dobra, sladkorja smo izdelali toliko, kakor ostala leta. Tudi soli ne bo manjkalo. Soli smo imeli dovolj v Sloveniji v rezervi, le zmleta še ni bila tam okoli božiča. Sladkorja bo dobil vsak okraj toliko kakor leta 1939. Okrajni prehranjevalni odbori bodo po potrebi uvedli karte na sladkor, zato da si nekateri ne bodo v neki napačni bojazni kopičili zalog. (Jesenice bodo dobile na primer vsak mesec tri vagone sladkorja). Riža. fižola, masti in olja bo dovolj.
Na koncu predavanja je bila debata, v katero so večinoma zeio resno posegali. G. Cvetko Kristan je pohvalil jeseniški prehranjevalni urad, kateremu je treba priznati, da odlično posluje. Želel je, naj bi po zgledu slovenske bunovine tudi druge banovine in zlasti Bel-grad skrbeli za prehrano. Poudaril je, da nima nobenega razloga, da ne bi z izvanjanjem g. predsednika Snoja verjel in zalo upa, da bo prehranjevalni urad za Slovenijo uredil zadevo prehrane. Izrazil je nekatere želje, na katere je pa g. predsednik takoj zadovoljivo odgovoril (na primer, zakaj se v gostilnah dobi za drag denar še vedno pecivo). V pojasnilu je. bilo rečeno, da cela Slovenija dobi na l<i račun samo 2 in pol vagona moke in da to v glavnem nikakor ne bo moglo biti za kaj drugega kakor samo za neko nujnost v gostilnah. V gostilne pridejo tudi ljudje iz krajev, kjer še ni kart in torej ne morejo prinesti s seboj karte. Karte imamo zaenkrat samo v Sloveniji in še tu sta okraja Dolnja Lendava in Sobota i-vzeta, kar je umljivo. ker tam pridelajo doma dovolj žita. Neresno je posegel v debato g. Savli v imenu JSZ s pripombo, zakaj se niso karte uvedle že davno preje in zakaj on ni vabljen v prehranjevalni odbor. Na drugo vprašanje je dal pojiusjnilo g. /upiau Markež. Takoj za njim se je oglasil pekovski mojster g. čop Jože z istim vprašanjem, ker očividno ni poslušal poajsnila g. župana. v Želimo Prehranjevalnemu uradu za Slovenijo, da bi pod spretnim vodstvom g. predsedniku Snoja kar najbolje branil Jflovence! Za njegovo dosedanje delo in tudi za jeseniško predavanja smo mu iskreno hvaležni! s
Medšolske smučarske tekme na Breznici V soboto dne 8. feruarja 1941 so se vršile na Breznici smuške tekme ljudskih šol iz radovljiškega okraja. Prireditev, ki se je izvršila na pobudo in pod vodstvom okrajnega šolskega nadzornika g. Borisa Gruda, je bila tako velikih mer, da zasluži, da se zabeleži tudi v našem časopisju, saj je pri teh tekmah tekmovalo skoro 600 tekmovalcev v celem se je pa tekem udeležilo 1500 šolarjev. Ne gre tu za kake številčne rezultate, ampak je važno kot telesno vzgojna narodna prireditev naših najmlajših. V pripravljalnem odoru so z g. nadzornikom Gradom še sodelovali gg. upravitelji Rus Franjo, Serajnik, Primožič in Pavlin. Malico so otrokom oskrbele učiteljice brezni-ške šole pod vodstvom ge. Primožičeve. Tekem so se udeležili sreski načelnik g. dr. Vrečar, poveljnik šteba za utrjevanje g. Kapetanovie, sreski san. referent dr. Slivnik in dr. J. Šareč (oba zdravnika slu tekmovalce zdravstveno pregledala), dalje domači župnik in domači župan g. Finžgar.
Opozarjamo nu veliki javni strokovni shod, ki ga priredi okrožje Zveze združenih delavcev v Kranju 16. februarja ob 9. uri dopoldne v gornji dvorani Ljudskega dom*.
V lastnem interesu naj noben tekstilni delavec ali delavka ne izostane.
in ml?
Od vseh strani čujemo, kako se gospodarski krogi raznih panog potom svojih stanovskih organizacij prizadevajo v sedanjih izjemnih časih, ki je njim naložila nekaj več javne kontrole v njih poslovanje, izboljšati svoj položaj. Tako so pred kratkim v Belgradu imeli skupno stanovsko posvetovanje mesarji iz cele države. Napravili so sklepe in jih predložili o-blasli, da se jim ugodi.
Tstotako smo čuli, du so tudi kmetje iz cele države imeli svoj posvet. Tudi ti so v obrambo svojih stanovskih interesov napravili posebne zaključke.
Vemo, da današnje razmere tarejo po svojo vse ustanove ali noben drug stan ne občuti toliko gorja sedanjega časa, kakor delavec in nameščenec. Draginja raste iz dneva v dan. Zaslužki so ponekod sicer ros zvišujejo ali nikjer ne v vzporedni meri z narastkom draginjo. Marsikatera industrija je vsled nerednosti v dobavah surovin skrčila obratovanje in če že ne izvršila  številne  redukcije, zmanjšala
delavni čas. Delavce in uradnik sta s toni d»n-krat udarjena.
Upravičeni »o
Citamo v časopisju, da so tudi dimniku rs k i pomočniki po svoji organizaciji — imajo samo eno! — započeli mezdno gibanje za povišanje plač. Zato zahtevajo novo kolektivno pogodbo. Bili sta že dve mezdni razpravi^ ker pa ni prišlo do sporazuma, so zaprosili posredovanje oblasti. Mi smo uverjeni, da bodo vsled enotnosti in discipline v njih organizaciji, svoje predloge uveljavili.
Državni nameščenci in upokojenci so po svojih io stanovskih organizacijah v katerih je včlanjeno javno nameščenstvo \ državi, predložili predsedniku ministrskega sveta, ministru financ in banu dravsko banovine spomenico, v kateri zahtevajo povišanje svojih prejemkov.
V spomenici objasnit jejo s;voj težki položaj. Navajajo, da so se cene življenjskim potrebščinam ponekod zvišule za 90%, dočira so z uredbo v septembru preteklega leta o povišanju draginjskih doklad prejeli samo od * (lo l2"/o povišanju. Upokojenci in uslužbenci p» sploh nič. S kasnejšo uredbo se je sicer deloma povišalo pokojnina, kar pa niti od daleč ne zadošču. da ne bi bili vsi ii potisnjeni v siromaštvo.
Oddaljeno tekmovalce so brezniški šolarji sprejeli že na predvečer in jih popeljali na svoje domove, kjer so prenočili. V soboto zjutraj so prišli še vsi ostali tekmovalci in gledalci pod vodstvom svojega učiteljstva. Ob tri četrt na osem je bil sprejem odličnih gostov pred šolo v Breznici. Ob 8. je bila sv. maša. pri kateri je pel jeseniški šolski zbor pod vodstvom ge. Mešičkove. Ob 9. so so pričele tekme. Na Breznici je bilo v teh urah življenje zelo zestro. Na startu so se razdelile številko. Posebno impoznnten je bil pogled na tekmovalcev na 3 in 4 km, ki so v krasnih smukih vozili nad Breznico proti Smokuču. Povsod jo bilo opažati neko borbenost. Dva sta odstopila, ker sta zlomila smuči.
Tekmovalo je vsega 518 dečkov in 71 deklic, skupaj 589 tekmovalcev. Dečki so tekmovali na progah 1, 2. 3 in 4 km. Dosegli so sledeče rezultate:
1 km: Jensterle Peter (Bohinjska Bistrica 4,50 min.,
2 km: Papler Tine (Begunje) 11,27 min.;
3 km:   Magnik Marjan (Dovje) 16,50 min.:
4 km: Dovžan Srečko (Dovje) 22,11 min. Štafete (vsaka šola samo 1 štafeto, t. j. 4x1
km):
1. štafeta: Bled 22,22 min.; 2. štafeta: Gorjušo 2- min.; 3. štafeta: Jesenice 24.24 min. Tekmovalci so bili nagrajeni.
Ob 11. je bil skupen odhod na Prešernov dom, kjer je g. dr. Vrečar pozdravil mladino, se zahvalil vsem požrtvovalnim prirediteljem (učiteljstvu) in bodril k nadaljnemu delu. Govoril je nato g. nadzornik Grad, ki je poudaril vernost, junaštvo in samozavest Slovencev, odlike, ki naj vedno krase slovenski narod. Otroci so navdušeno vzklikali kralju in zastopniku naše vojske. — Prireditev je nad vse lepo uspela. Za spomlad se pripravlja podobna pevska medšolska prireditev.
Drobne novice % Jesenic
V nedeljo se prvič ostavi vlak na Kočnit Kakor smo že v zadnji številki poročali, se bo v nedeljo, dne 16. februarja na novem postajališču na Kočni prvič ustavil vlak. ki odhaja z Jesenic v Bohinj ob 1422. PH slovesni otvoritvi postaje sodeluje tudi godba Krekovega prosvetnega društva. ZZD vabi zlasti delavstvo, da se udeleži te slovesnosti, saj je to postajališče tispeb delu  delavske organizacijo
j ZZD in bo koristilo zlasti delavstvu. Ustavljali se bodo samo delavski vlaki (v obeh smereh).
Akademija FO in DK bo jutri (v nedeljo 16. februarja) ob osmih zvečer v dvorani Krekovega doma. Obenem sprejem novih mladcev.
Smušku nedelja. Minulo nedeljo je bila menda vsa visoka Gorenjska na smučeh. Največ zanimanju je sicer vladalo za izide tekem t Celju, toda tudi doma je bilo vsepolno smuš-kegu življenja. ASK je na Črnem vrhu priredil svoje tekme in vsepoviod si srečaval smu-čerje. Na Jesenicah samih je pa priredila naša meščanska šola svoje dijške tekme in sicer v teku na 3 in 5 km. Ob 10. dopoldne se jc zbralo na športnem prostoru tovarne 90 tekmovalcev za tek na 3 in 30 na 5 km ter seveda vse polno drugih dijakov in odraslih gledalcev. V teku na tri km je bil prvi Langnt Jožko (2.c) s časom 20,40 min. Za njim štirjt najboljši so Milonik Boštjan (l.c) 20,47 min. Zidar Jožo (2.a) 20,57 min.. Kalan Jože (2.a' 21,35 min, Bun Ivui. 21,39 min. Na progi 5 kn je pa zmagal Bizjak Aleksander (4a ne Mar kovic!) s časom 32.23 min, in za njim Pangen Franc (Ill.a) 32,32 min, Kolarič (4.a) 32,35 min Vilmnn Marjan (4.a) 33.21 min., Novak Fram (3.a) 33.47 min. — Na okrajnih tekmah ljud skih šol na Breznici dan preje se Jeseničan niso nič kaj postavili. O tistih tekmah poroča mo posebej.
Šport
Preteklo nedeljo so se vršile smučarske tek me SK „Slovan" v Naklem. Precejšnje števil prijavljencev je pokazalo, da je bilo zanima nje za tekme precejšnje. Na teku na 10 ks km so se plasirali: 1 Rejc Andrej s časo« 52,11; 2. Sajovic Vinko 54,15; 3. Korcnča Zdravo 54,18. Izven konkurence jo tekmova Fister Alojzij, Podnart s časom 52,43. Skok na 20 m skakulnici: 1. Rejc Andrej 15,15 t (najdaljši skok 18 in, tekmoval izven konku renče). 2. Traven Franc 14 m, 3. Smrokar Iva 13 m. —
Obleko'
si lahko prenovite, te jo pobarvate z barvami iz DROGERIJE B. ŠINKOVEC Kranj, Prešer. 2
11
Sneguljčiea na naš
Za drugo igro v letošnji sezoni nam je Prosvetno društvo v Kranju pripravilo pravljično ..Sneguljčico". Vemo, da so nam za otvoritev svojega novega modernega odru trikrat zaigrali narodnega „Divjega lovca" in tako tiho, a dostojanstveno proslavili sedemdesetletnico župnika Finžgarja, ki je prav gotovo največji ljubljenec -med podeželskimi igralci kot gledalci provincijskih uprizoritev ravno zaradi tega, ker je v svojih ljudskih igrah tako vemo zajel gorenjskega človeka in ga z njemu lastno silo tudi dramntsko oblikoval. Tudi 7. drugo igro jc Ljudski oder ostal na slovenskih tleh. ko nam je predstavil omenjeno pravljico v Goljevi pesniški priredbi. Reč: moramo, da smo z izbiro njegoveg« repertoarja zadovoljni. Da bo velika nova dvorana že v začetku premajhna, tega graditelji pač niso pričuko-vali! Je pa puln.i dvorana nuj lepše priznanje
•m odru
vsem, ki se kakorkoli udejstvujejo nu odru, ker s svojim nesebičnim delom v težkih časih, ki nam prinašajo prepolno dnevnih skrbi, nn svoj način pomagajo dvigati idealizem in s tem izpolnjujejo vrzel, ki bi sicer zijalu v dušah natega okolišu v tako kritični dobi. ko redko kdaj in kje slišiš ugodnih novic.
Ugajala nam je vprizotitev kot inseenerij«. Sodelujoči niso ostali sredi pota. ampak so dali, kar zmorejo. Ne samo da so znali tekst kot ga jo treba znati za vsak nastop pred javnostjo, tudi 1 podajanju in prodnašunju posameznih vlog smo videli, da ima kranjski Ljudski oder moči, na katere so tudi glodalci upravičeno ponosni in jih zato vedno rudi pridejo gledat. Ponovno je dokazal, da mu ne manj-srn igralcev za resne vloge, ker pač nikdar ne pride v zadrotro glede svojega asambln; priljubljeni se komiki, kjer vodi naš Milan, ki je če-
pruv še soruzmerno mlad, šel že preko svojega stotega nastopa. Ne bomo se spuščali v oceno posameznih igralcev, ki večerne ure po dnevnem opravilu posvečajo tej tako lepi slovenski navadi, kot so naši odri po vsaki župniji. Močno notranjo borbo je pokazal lovec Grašič, kraljevič Dožman izredno dostojanstveno in povdarjeno zlobo kraljice Illobcotovo, zelo dobrodošlo sta bila sprejeta Frace-Smitek in Frice-Vertovšek ki sta po žalostnih izlivih, ki jih nudi igru, prinesla ljudem smehu in sproščenosti. Jardo je dal svojemu maršalu komično noto. Otrok nam jo zmeraj ljub in drag, kr,-darknli gu vidimo na odru. Tudi zdaj meram,) reči, da je vseh 7 škratov nastopalo korajžno in samozavestno. Težino igre jo seveda nosila naslovna vloga. S svojim naravnim in nepo-tvorjenim otroškim nastopom, ki je ostal dosleden in mi! pred kraljico, je brez izjeme ugajala. Otroci so to potrdili v nedeljo z aplavzom, ki s<» je izražal zda j v veselju in zdaj v jo-
ku, odrasli smo tiho odobravali. Res se zdi, d bi težko svetovali primernejšo mladinsko igt< ki bi vzgajalu tako nuruvnost in vendar nepr Ijeno. Imamo le on namen, da gospodični prt fesoi-ici Uoinbarjevi izrazimo vse svoje prizm nje zu njeno Sneguljčico in da povemo edin željo, da bi gospodičnu vsuj za polovico odstt pila od svojega „mačehovstvu", kar se tiče št< vila njenih nastopov.
Okvir vse vprizoritve je dihul po pravljic Dekoracija odra je bila lepa, bodisi v kralji' ni palači, bodisi v gozdu uli pri škratih. Rež ser je pridejal posrečenih efektov, kot je h medved, oba baleta ali tistih, ki so jih igral dosegli s krasnimi kostumi. Mimo luči ne mi remo iti.
Igra jo bila skrbno pripravljena in jo dosi gla izreden uspeh. Upamo, da bo zadovoljil tudi ljudsko in srednješolska mladina, za ki toro sta v tekočem tednu 2 posebni popoldnns! vprizoritvi (minuli četrtek in današnjo sobote
HRANILNICA DRAVSKI BANOVINE LJUBLJANA
naznanja,
da je odprla v Kranju, Prešernova ulica 9. v dosedanjih prostorih Mestne hranilnice svojo
PODRUŽNICO KRANJ
ki bo vršila in posredovala vse denarne posle. — Za vse vloge podružnice in tudi za vse vloge Mestne hranilnice v Kranju, ki jo podružnica likvidira, jamči* Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.
Važno! Modroce, otomane, spalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali
št. 5. (v hiši g. Sipica)
VINO
Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani — Frankopanska ul. 11
Šivalne stroje
nove in rabljene kupite ali zamenjate poceni v trgovini
Omejc L, Kranj
Tavčarjeva ulica štev. 9
Sprejema tudi popravila!
Za srečni zakon najboljše kupite pri
K R.
♦
DVOR.
Primerna darila za vsako priliko!
Telefon 133.   /uvelih in dobavitelj
B. RANGU S
KRANJ
Kupujem vsakovrstno zlato, srebro iu dnbte
	P 0	DLJUBNIŠKI:
	M m	RIBAR
18	POVEST IZ ŠKOFJELOŠKIH HRIBOV	
Narednik je odprl zuvojček, tam kjer je bil že načet, da bi se prepriča'., če zavojček vsebuje res to. kar je zapisano na njem. Res, notri je bil strup, ki se ga porablja za uničevanje podgan in videl, da strupa precej manjka.
„Ali imate pri vas kaj podgan?' je vprašal orožnik gospodarja.
»Letos jih še nisem videl!" je odgovoril Hribar.
„Čemu pa je potlej janež imel (a strup?" je dejal orožnik.
Vsi so molčali; orožnik pa je čez čas mirno in s prepričanjem dejal: .Mislim, da je naša preiskava uspešno končana. Ta strup tukaj d^ku zuje, da se je Janez zastrupil sam, to je, napravil te samomor, zakaj, to je postranska stvur. Glavno je. da vemo, da nad njim ni bil izvršen zločin."
Hribarju se je odvalil od srca težak kamen. Do tega trenutka se je bul. da pa bodo na kak način odkrili.
„Ta zavitek vzamem s seboj kot corpus delic-ti," je dejal narednik svojemu tovarišu. „Doma pa bomo naredili točen zapisnik o preiskavi. Mislim, da bo ra/telesenje Janezovega trupla pokazalo prav isti rezultat kot sem pa dognal jaz. Pojdimo!"
Odšli so s podstrešja v sobo, kjer je ležal Janez. Orožniki so se še posvetovali med seboj in končno je dejal narednik, da bo treba mrliča spraviti v mrtvašnico.
..Skočil bom takoj po Ruparja, da ga bo peljal v Loko." je dejal France. „Mislim, da je krsto že sinoči pripeljal." France je odšel in se kmalu vrnil 7. Ruparjem. ki je prišel / vozom, na katerem je ležala bela krsta. Janeza so položili va-
njo, jo zabili in položili na voz. Od Hribarju, mimo Gabrovih in Ruparja so se pomikali. Zadnjič je Janez jemal slovo od Sv. Andreja v spremstvu orožnikov, brata Franceta in sestre Micke. Hribar pa je ostal doma sam.
Zvonovi so Janezu vseeno zvonili v slovo, čeprav so ga obsodili za samomorilca. Ljudje so verjeL; Micka in France pa nista mogla in še manj Gabrovi.
Še isti dan je bila v Loki obdukciju Janezovega trupla. Obdukcija je pokazala, da se je Janez zastrupil z istim strupom kot ga je našel orož-niški narednik Jerun v njegovi postelji.
Kjub vsemu pa je France dosegel v župnišču. da so Janeza cerkveno pokopali. Gospoda župnika se je po vsem, kar mu je povedal France, da vendar le ni čisto dokazano, da bi se bil Janez sam zastrupil vendarle toliko omečilo, da se je udal. Pogreba se je udeležil tudi Hribar.
XII.
Le ena ni mogla nu pogreb, Gabrova Ančka, ki je vsa svoja dekliška letu hrepenela po Janezu, ga ni mogla spremiti na njegovi zadnji poti. Vse njene želje so se uresničile šele pred nekaj dnevi, že je sanjala o sreči, o ljubezni, o otročič-kih. ki jih bo v srečnem zakonu povila. Dobro je vedela, da ne bosta z Janezom živela v Bog ve kakšnem izobilju, vedele pa je. da ima+;i oba zdrave, močne in pridne roke in da jima ne bo treba stradati.
Sedaj je bilo vse končano. Vse sanje o sreči so se na mah zrušile. Ostala ji je edino ljubezen: ljubezen, ki vse premagu. vse pretrpi, vse premore, ve prenese. Ostala ji je ona čista dekliška ljubezen, ki ne izvira iz strasti, ampak živi v srcu, kakor jo je položil Gospod zarodi svojih večnih načrtov. Ostala ji je ljubezen, ki iudi v smrti ne omahne, temveč vzplamii še z večjimi plameni.
Vse se je sesulo v nič! Janez je umrl zastrupljen, njo |>u je položila na posteljo prevelika bo-
lečina. Ni mogla pomagati Janezu, ko bi rada vse storila zanj, da bi mu obranila življenje.
Tisto jutro, ko so Janeza polagali v naročje zemlje, se ni mogla več premagati. Vstala je. čeprav jo je kuhala huda vročina in se je zdravnik, ki je bil prejšnji dan pri njej, bal zanjo Ogrnila si je veliko ruto. ki jo je imela ne postelji za odejo in stopila k oknu. Odprla g« je. Hladen zrak jo je stresel, tako da se je št bolj zavila. Od okna se je videlo prav proti mestu Jasno je razločila hiše v mestu, videla je farn zvonik, belo zidovje, ki je kipelo proti nebu. K Bogu. si je mislila Ančka — kaže tale naš farn zvonik, — k Bogu kamor je odšla duša mojegf ubogega Janeza. A njen pogled je šel dalje; ol obzidju pokopališča se je za hip ustavil. A le zt hip: splaval je naprej nu sredo pokopališča ol
kapelici Vstajenju Gospodovega.....       V duhu j<
spremljala Janeza nu zadnji poii. Posluhnila je Čisto jasno je čula veliki zvon farne cerkve, k je pel njenemu Janezu zadnjo pesem ...
Ančka ni videla nič več: težke solze so j polzele po licih in v grlu jo je dušilo. V duši j je bilo tako težko, kakor še nikdar. Mraz jo j! pretresal in pred očmi se ji je stemnilo.
..Janez, Janez!" je še vzkliknila in se zgrudi In na tla. Obležala je nezavestna pod odprtin oknom. Gabrovka je čula ropot, in je vsa v stra bit prihitela pogledat kaj je.
..Marija pomagaj!" je kriknila Gabvovki ..Ančko. Ančka. Kaj pa ti je?"
Hitro je zaprla okno. nato pa vzela iz vrčt ki je stal ob postelji vode in začela močiti hč.t po čelu.
Ančka je kmalu prišla k zavesti in vnovi bridko zajokala.
.. V stani Ančka in lezi nazaj v posteljo!" j je skoraj j okaje prosilo Gabrovka.
Ančka je vstala: Gabrovka ji je pomagal nazaj v posteljo, ali Ančka je kar naprej neutt lažljivo jokalo.
(Dalje prihodnji*
Za urednika ;n izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranju.
Tisku tiskarna Tiskovnega društva v Kr«