I J.
/;v:y/>
/.'/
St'ezic6> glasil ox .nov orne 'Učili cilja kov ižhajjajjo enkrat mesečno. Cena. posameznemu izvodu -2o din. Naklada.- 25o izvodov. Glavni.1 odgovorni urednik Alenka Auerspergerjeva. Tehnični•urednik Klement;, Jernej, :\ep.Tor prof.. Simoniti Prija oz,	/
Ožji ured/iiški odbor; Kati Smrečnik, ppcf. Simoniti. Staša / Vovk, Alenka Auersperger. Ilustrator Vladimir Gajski	.Z
—-,-r
...«A
—~rr
" Stezice"
1.
p,G, - Te r-e e zrl in spevov
PREPAD
Globok prepad je ned nama, globok, teman^	'_
in vendar skušam ga premagati; a vse zaman.
Ti - ne. oni strani ne iztegneš roke mi v pomoč.
Prek vseh ovir,
prek vseh težav, peljala bi me varno na tvoj breg, v tvoj objem.
Tem bila bi v zavetju pred vsemi, ki na tej mi strani bičajo me; .	v.„
da me varaš, da v objem druge me pred menop bezis. Je res to, naj verjamem?
JUTRAbJA ZARJA
Jutranja zarja,
ali ni to nekaj lepega, 'pričakujočega,
da rodil se bo nov dan,
novo življenje, novo hrepenenje.
Vse lepši in svetlejši so žarki jutranjega sonca.
Kot spoznanje novega»dne, ki te je globoko razčural, ti ranil srce in marsikomu -tudi zagrenil življenje.
Pa vendar se vsak veseli
prih odn j e ga dne,
nove jutranje zarje,
da bi ti prinesla boljše
in lepši dvn,ne tak ,
kot je' bil včeraj j pust in žalosten.
BYRON:
DUHA STVARITVE? - DUH LAHKO USTVARI PIA EL TE IH SI JIH OBLJUDI Z BITJI POPOLEE J b IMI, KOT SO IX... J BILA TER V IT J IH PODOBO VDA H J.TE DIH ŽIVLJ RJA, KI PRILIVI VSA ul TJA IZ .k.GA.
TURG2 IJEV:
1TB DVOiIlTO Ilvh ŽIVLJE1TJE TliEUUlAE. POLKE ROTARJE VREDNOSTI, LEPOTE Ir! /'EHOTEEGA ZIUOSA, A TI TREEUTKI ŽAL EE - TRmJAJO DOLGO .......
*
A.A
KAR SE RAZBIJE, SE NE DA SESTAVITI
“Zrnje si prinesla?” je rekla gospa, " A ja, zrnje?” Videti je bilo, da je imela zravnani, stisnjeni ustnici. Z. hip se je nasmehnila, nato spet stisnila ustnice.
“Kako sem vam hvaležna, gospodična. Kar vstopite, prosim. Kar, kar."
Nekaj toplega Qe bilo v nji. Navsezadnje res ni vedela, kaj.. naj reče temu dekletu. Hvala? Torej: Najlepša hvala. Za ta. mfesec bo čisto dovolj. Morebiti za vso jesen, S j ne pojedo dosti. Ve-selje pa. le imam z njimi.
"Pomislite, kaj se mi je zgodilo danes zjutraj. Spim po navadi do dne, Kaj pa hočem. Pogledam, odprem oči - joj! Moj liki, tisti golob, s srebrno modro perutničko je čepel pri' meni. Pomislite, na moji blazinii"
Pripovedovala je okretno, z nenavadno barvo glasu, živo, s pol priprtimi očmi.
"Vsakdo mora imeti kaj rad” je premisijev- la. "Kaj rad - kaj lepega. Lahko kaj nenavadnega. V resnici: čisto vseeno je, kaj imaš rad. Da le ne živiš enostavno brez misli in čustev.
Gledala je premočrtno skozi velike.črte sonca, do peči, obložene s samotno opeko, preko razmetanih cunj, do kletke.
"Rade imam te golobe. Koga pa naj bi imela rada drugače? 'To je vse, kar imam. Pa je cisto dovolj zame. Tudi jem v redu.
Da le imam z .-se in za golobe. Gospa Teran jeva . k uh; zeme."
Nekaj umerjenega je bilo videti na njej, umirjena utrujenost.
V	hipu se je spomnila in ponudila dekletu,naj sede.
"Da le ne bi preveč snežilo po simi. Tudi jesen ne vem.kakšna bo. Morebiti sploh ne bo tista prava, mrzla jesen,"
V	resnici se je zgodilo. Naša ulica je m-jhna, z ozkim pločnikom in sivpbelimi hišami. Tu so trgovinice s klobuki, čevlji, slaščicami. Seveda slaščičarna s tisto sladko smetano in turškim medom. Trgovina s starinami. In tista pregraja z lesenimi deskami. Sumi oglasi in plakati; OD Dih JVK.."GA IN TELESNEGA ZDRAVJA OTROK DANES, JE ODVISNA HARMONIJA MED LJUDMI JUTRI. Teden otroka. ZATO USTVARJAMO MATERIALNE OSNOVE ZA iMZVOJ NAJŠIRŠE DRUŽBENE SKRBI Zn NA. E OTROKE IN MLADINO.
iz' naše ulice je gledala, kako bo prepiraje govorili o Trdo-' nji, Miki Mirki in tisti odrasli o nemških šolskih in matematičnih domačih nalogah. Njeno okno je čepelo na tisto ozko ulico. ^-mladi in zgodaj jeseni so se še golobi greli tamkaj .	*,
Iz podoknic je v resnici že šlli/Pairaz-. "Pa kdo bi sedaj kuril ko se še lahko toliko oblečeš. Nogavice pa dbigo krilo in jopo. To je vse.51 ue rekla.
Bilo je dosti opraviti. Pocediti za golobi, postiljati,_ ponesti. "Kar, dovolj za-meč ko sem stara pa težko hodim spni in
tja."	-
Pravzaprav spioh ni hodila več. Zjutraj je natresla golobom in jih gledala. Skrbelo jo je,_ kaj To potem, poten, ko bo mrzlo,. Kdo le bo skrbel za gol’obe? v e bi hotela gospa Jeran-jeva. P si se ji ne upa reči. Sitna ženska, je. Je že v letih ko so vse 'ženske sitne;	- 4-5 je / Se zjezila bi se prav
pošteno."Enkrat ji bom pa vendar morala reč. Kadar bo prav hudo, kadar bom čutila, d pride." Včasih je že sklenila, da sploh ne bo.več mislila na te reči, 0 golobih. Pa jo je premagalo, mučilo jo je. Ni mogla ostati brez skrbi".
'Prijetneje je balo v kislih spremljati tiste drobne dogodivščine z ulice, ali pa tista leta, ko je še hodila v dekliško šolo. Takrat so bili otroci ■ dr;gačni, Kdo je to.sploh Miki Miška. Pa kavbojci in gangster!? Gotovo so to čudne reči, ne? So pa tudi odmoli n umni. Kakšne igrače dajo otrokom. Vlake, avtomobilčke in punčko, ki premikajo oči in jokajo. In skiroje in, kaj še vse, G hudim jul Vse preveč 5 Nasmehnila se' je in si mislila, da le ni prav, da i take reči izmišljajo za otroke. Pa samo z e otroke in z e. otroke.
Pozvonilo je, 'Kdo že, d... je? Niaogar ne pričakujem. Sploh nikoli nikogar ne pričakuje, Včasih je poučevala angleščino. Pa je že dolgo od tega. Tudi zrhja ji nima ‘nihče prinesti. Pri drsala je do vrat, poštar. K'j še? Kaj je? Odprla je modro belo kuverto.
PO ČLENU ST. 15 UR. L, 47/IS G o JE • PREPOVE Dr N O BETI RAZLIČNE ŽIVALI, KI POVZROČAJO RAZNO NESIiGO V ULICI IN PO PLOČNIKIH.
TO POT SMO VAS OPOZORILI ZADNJIČ.
ZA ObLO
L...mik° Mase 1 j Jure
Ni mogla'več. Bilo je vse, vse, kar bi se kdajkoli moglo še zgoditi. Bi].o je težje, mnogo težje, ko takrat, ko ji je utiri Ivan, kot takrat ko so -ji otip- oljeli sina. BiLo je, v nji ne- • kaj takega - vbitem. Kar oa se razbije, se ne da več sestaviti. ČLOVEK EPP,	V ir0, hi , HIA RAD. Vedno je treba
imeti nek r >u. Karnoi:- . Im h -<* tudi' P j preprostega..
P.A.
" -/JA
ST-- ' .	' -'	•	.
Za hip je. položil.. A.: j igo in popis e. ..a s-*:c, Pomirjeno, strnjena. Videti' je bilo, da se z oceten spet ro.zumeta, H je j je
bilo vseenp.
Med njimi, med njo in očetom, me J mamo in njo ni bilo niPetin vezi, ki bi jih zbližev le in spet zbliževale; vsej pomembnejših ne, Ni n Arnla take vsakdanjosti/ kateri se ni nikoli nič zgodilo. Bolj kot kdaj koli se ji je zahotelo ljubezni, tiste preproste, tople ljubezni. Hi maralo toke vsako..n j osti v kateri se”ni nič zgodilo, tudi sovr./štva ne. Zares So bili tisti prepirčki med njo in meh o majhni, taki d., so samo urejali«
Ilič razburi ji ve ge..
Ime' ji je bilo 'Maja in bilo je imenitne '.o ja praznovalo. 17 rojstni 'd:n. Bolko 'H že rekle, da je v osemnajstem letu in vsi so jo pogledali v oči in podvomili: “Res?”
'Kristo zares”.	...	.-
Fant ja nosil pulov./r oranžne barve 'in belo srajco', Nenadoma ji je bil všeč?	. ..
“Veš, všeč mi je”, jo ro .la .. .:i. 'P . js.cc.. 1; na'ji, p/' g oosk -ampak meni je vseeno vše蔄
”Koaj? Otrok, tvojih lo ih vč,osih deklet sploh niso ‘imdla •fantov”.
Pogledalo, jo je začudeno, plaho,
“Moja sošolke jdh pa imajo”, je'.rekla. --
Spreletelo jo jo. “Trapa,” je rekla mam . in jr udc/.r: la po ust nicah.
Ni jokala. Srno r. kaj t .o gč j bol:, reg - ; •' j Ivo. =., Tudi knjig, tistih romanov in tistih o l.juoezm? ni razumela. To r’ njo in mamo je bilo norij t lega - ni verjela. Zdaj je vendar prišlo tisto, česar se je- vedno bala. Tisto, kar je .rezbur j :. -lo ni bilo prijetno - k le la si j c- ure.jen-: isti kot 1: c o j kol o. pre j.
GKJRG3NIJEV:
MLADA BESVSŠA knSIBJv V - :	1 tul SI.-. L-jJtilH - IN 3' I 1SNM-
JB V ISTI S';"TI ZAI/U,-BTd'd d'■ 'Ir.SP-T ■ Ir ZVIŠA Ib U-nnA.ljO.
“Ste žice

Povše Ivan
ICO POGLEDAM TI V OCI....
Ivo pogledam ti v oči spokojno srečne in sanjave, me stisne v duši rahločutni skrivnostno - grenka "bolečina.
Sem vase skril prelepe svnje, pokopal jih v ljubezni globočine, ker usoda neprijazna mi skriva svetle zvezde upov.
če odsekaš roži korenino, ti pokaže smrtno rano, ko oveni ji cvetje nežno.
Ne razkrivam čustev svojih; odmev trpeče duše meje so le pesmi mi otožne.
t
DŽUNGLA V RAZREDUs Evan Hunter
Rocian je' izšel v 'Žepni knjigi Školjka. V "Blakboard Jungle” razkrinkava Evan Hunter problem ameriških- mladostnikov -huliganov. Fantov, ki so prepuščeni sami sebi, razdvojeni in že od mladega vsi polni sovraštva. Njihov - džungelski - svet je prikazan čisto, neposredno, opisuje ge njihov šolnik -profesor, ki se ob takšnem prevzgojenju razpuščene mladine vzgoji tudi sam. Po romanu je. posnet obudi film, delo je prevedel Herbert Grun. Gena posamezne številke je 3oo din.
ODLOMEK IZ ROMANA
Rick ni pripadal moškim s kipečimi mišicami. Bil je suh in žilav, mulci so spoštljivo upoštevali njeg.ovo vitko velikost in tuhtali, č'e ni posiljevalca nemara mahnil s svinčenim obročem. Njegovo zunanjost, jim je še bolj drastila zvedavost, in nekateri so se z dopadanjem .spominjali Juana Garze, ta je bil tudi tak koščen pritlikavček, veliko bolj koščen kot je mogel kdaj biti Rick, pa glej,-kakšnega, vraga je sprožil.
Zvedavost je v mulcih sprožila ugibanje. Komaj dve uri se je .širila pripoved o svinčenem obroču, potem jo je zamenjala povest o tem, da nosi gospod Dadier v aktovki medeninast ročaj• vrst, pa ds. je s tem medeninastim roča jem-neusmiljeno raz onegavil posiljivelca.
Ko so mulci na dvorišču prisostvovali tekmi rokometa, se je eden izmed njih izmislil možnost, ds. se je gospod Dadier nemara kdaj učil boksanja.• Niti pol ure ni trajalo, pa se je ta možnost že izpremenila v stvarnost. Rick se ni samo učil boksanja, temveč je celo že tekmoval zs havajsko prvenstvo, iz vojske pa je bil odšel v učiteljsko službo samo zato, ker je nekoč nasprotnika v ringu oslepil.
Oglašali so se tudi šaljivci, Šaljivci .so razširili tveze, češ da v resnici ni rešil gospodične Hammondove, temveč je le malo manjkalo,-da ne bi bil Rick posiljen, gospodična Ham-mondova pa je zadnji hip njega rešila.
In oglašali so se tudi pravični zaščitniki dijaških'pravic s prepričanjem, da je Rick poskusil posiliti'gospodično Hajmion-dovo. Nesrečni"dijak je slučajno pričel mimo, Rick ga je stoike 1 in sramoto brž odrinil na njegov rovaš.
Toda pod vsemi temi zgodbami in posmehljivimi zvezami so mulci na dnu duše natanko vedeli, da je bil Rick v resnici preprečil posiTjst.vo, preprečil pa tako, da je zmlatil napadalca. Zato so molče opazovali vsak njegov gib, kakor ujede, ki krožijo v puščavi nad žejnim popotnikom« Rickovin čevljem in velikosti njegove sklenjene pesti so ta torek posvetili več pozornosti,
kot so je bili kdo.j posvetili izobrazbi, od kar so skupaj hodili v solo.
V sredo se je podoba spremenila.
Do tega hipa je bil posiljevalec brez obličen nihče, V sredo pa je gospod Small vse to izpremenil, ko je s klic v. 1 dijake, da bi se seznanili s njim.
i	Bil je velik možak in‘mulci so .mu posvetili skoraj toliko po-
zornosti, kot so jo bili posvetili Dickovemu nenadnemu sporna k slavi. Strela to bo na mogoče res nov veter. Ih jprej se ti prikaže taksen preklemanski učiuelj angleščine pa* po stopniščih kar takole mlati mulce, potem pa nov ravnatelj, na zunaj podoben poklicnemu rvaču. Kaj strel, pa bo iz Severne obrtne srednje šole? Iz govoric so bili že izvedeli, da je prišel k njim z Brooklynske avtomobilske, in tega dejstva niso pozdravili s posebnim navdušenjem. Govorice so tudi pravile, da si je bil pridobil brazgotino na obrazu v spopadu z noži, da je nož izvil bojevniku iz rok, in ga. siromaku potisnil naravnost v goltanec.
To res niso bile dobra novice.
Zmerom je kaj n. robe, če se na ravnateljskem stolčku pokaže nov človek. Potem koj nastopijo reforme.
Že prej so bili doživeli reformo. Mulci so bili vajeni vročeglavih ravnateljev. Ti so po navadi v prvih mesecih izstrelili vse naboje, potem so se pa umirili in pustili polo, da se je ravnala- kar sama. Ti -možakarji so izpočetka zmeraj tako neizprosni. Toliko časa, dokler ne spoznajo, česa so se polotili, in se ovedo, da o plimi lopataj o gnoj v morje, nekajkrat zajameš to svinarijo, pa•j o, streseš v vodo, potem pa odnehaš, se povzpneš na vrh nasipa in opazuješ naravno dogajanje. Tako še zmeraj manj smrdi in manj energije zapraviješ.
Small pa je 'bil videti >, kor eden tistih but stih bujonov, ki bi bili kar veseli malo konjskih iztrebkov v laseh. Strela, ta bi znal lopat ati 'svinjarijo, v morje, dokler ne bi bil ves prekrit z njo, potem bi pa še koga" povabil na južino. ik. jbrž je naloputal v morje precej gnoja, jo je bil če na Brooklynski avtomobilski. Takšen posel se človeku lahko spremeni v navado. Kakor Charlieju Chaplinu privijanje matic v Modernih časih.
Tako so torej gledali Smalla in pravili: ::Sm. 11, a?” Tuhtali so že, če ne bi morebiti kar kmalu zaprosili za. premestitev na Bron .ko strokovno ali .v Gompersovo. Kič ne more kake dobre šole' bolj priviti kakor vrl vročeglav ravnatelj, posebno še tok, da fantom kar mimogrede izvija nože iz rok.
Small se je polotil mikrofona, ko da ne bi mar, 1 nobenega ugovora: niti mikrofon mu ne bi smel ugovarjati niti kdor koli izmed prisotnih. Mulcem je bil pri priči zoprn. Najhujše bojazni
so se jim uresničile, kakor hitro je odprl veliki gobec. Mrha, res je bil novotar - novot&rja pa jim je bilo ravno toliko treba kot luknje v glavi.
Povedal jim je običajni oris novotarij, enakega, kakršnega so jim sporočali vsi novi kalini, ampak pri njem je zvenelo, ko da bi mislil resno. Zvenelo je celo, ko d • bi vsakogar kar izzival, naj le dvomi o njegovih resnih namenih. To nikakor ni bilo dobro. Klavrno je bilo to. Grd začetek. Kako naj bi bil človek vesel šole, če dobi- zn ravnatelja takšnega kuj ona? Kako naj bi se človek sploh česa naučil, kaj pa mislijo?
Potem pa je Smeli začel obravnavati poskus posilstva. Govoril je zdao tiše, mulci v prednjih vrstah pa so celo opazili, d. je malce priprl oči in stisnil ustnice.
"Prvi dan šole se je zgodil žalosten incident," je rekel. Mulci so bili že pred tem vsi tihe, a zdaj je bilo podoba, da se je soba še bolj stišalc, ko da bi bili kar nenadoma vsi nehali dihati. Rick je sedel s.svojim razredom bolj zadaj v glavni dvorani. Globoko je vdihnil sapo. Glave so se že začele obračati, le po nekaj hkrati, premi!.: se je širil iz vrste v vrsto_, razlil se je po prenapolnjeni dvorani kakor bencinski zubelj. Pogledi so se nagnili v, dve smeri, ko da bi zubelj razpihal navzkrižen veter - polovica se je obrat-la k Ricku, ko 3e sedel tule zadaj, druga polovica pa se je zasukala, da bi videla .-konček gospodične Hammond ove.
•"‘jttiuen naših- fantov je mislil, da je na ulici", jaSme 11, ne da bi se zmenil za zvij-:.: je vratov in izbe g ovir je . glavv^x .
;7Fant se je pisal Douglas kurray."
"To reč vam pripovedujem," je ...e nc.prej govoril Small, "Da bi vam ponazoril važno stvar.". Obmolknil je, v obe m za zc.tulili "^OSKRBEL BOM, DA IU MOJI SCLI ah BO a O • . IH KEUMMOSTI „ JE TO JASNO?"
Mulci so vsi hkrati zajeli sapo, Smallov gl:-..s pa se je spremenil skorajda v čepet.
"Prav nobenih neumnosti, nobenih. Pikoli. Poskrbeli smo za Douglasa Murraya in poskrbeli bomo za vsakogar*, kdor bo le za korak prekoračil mejo dostojnosti. Tega v 3 pozabite, fantje,-ker bomo vsi skupaj precej bolj zadovoljni, če si to zapomnite. Vi pa boste precej bolj žalostni, če si ne zapomnite."
K.S. in A. A.
ZLOGIH IH HILL
Drama, prenesena na platno, je ves čas.psihično napeta; človeka sili k razmišljanju. Zakaj je Belle ubil staro starinarno? Mar za te, ker je bil po naravi tak, zato, ker so bili. njegovi starši revni in se je težko preživljal s prevajanjem, kriminalnih zgodb? Ali pa zato, ker je bil sam. pri sebi razdvojen?	.
. . .	- /	.	... '	: i..
Rene je bil resda po naravi razdvojen, drugače pa je bil plemenit in nikoli ne bi dovolil svoji sestri, da bi se žrtvovala zanj. Ge bi se njegova sestra poročila s starim gospodom, bi res obogatela vsa družina in tudi Reneju ne bi bilo trebi več prevajati; toda s teni bi uničila sebe ih..svojo srečo.
Tega Rene ni .dovolil. Ubil je starko, do bi re 15.1 sebe ,in družino, pa se je zgodilo^nasprotno. Ob plemeniti prostitutki• je spoznal, da ne more več živeti v z.t-.jev n ju umora. Pomagala mu je, da je pred orožniki razkril zločin.
Film je režiral Lupine, igrajo francoski igralci ned njimi zelo dobro Robert Hosseine, dajanje a ja tudi preme;eno v sodobno Francijo. Po svoje je te tudi,, ve line n peku aorist a, ki je pozo bil, d-., bi se če j nje v resnici moralo '.'.oditi v c.rski Rusiji. Tako bi tudi l.-.šje ugotovili z. la j -e "Rene. ubil starinarko.
Zločin in .razen je a., drugo delo - po Igralcu, ki je ;;o romanu Dostojevskega prsne leno no, platno,
jrTLRVJTJ S PLSHIEOM S STARIHOM ŠALIJ3M
Včasih n m s on... dela pesnikov in .-ismcolje v jovedc s mo v grobem njihove misli, probleme in delo. V -Stezic:h” bomo vsakokrat predst vili enega izmed a ih unetadkov.
Pesnika Severin Balija sem sre 'l . dom . V- ...aakni sobici s polno knji;; mi, pisalnim strojen, radijem im električno pečko. Vse jo spomin- lo m. nekaj mladeg ., a vrše a, sodobnega, saj je tudi še sam pesnik Severin Šali ml.d.
Kdaj ste začeli s ustvarjanjem, in kdaj so Vam tiskali prvo pesen?
Prvo pesem sem “naklepal” oziroma objavil v ljudski soli (Nemška vas pri Trebnjem)"v "listu" Citronček, ki sva ga urejala in pisala - seveda v zvezek - s prijateljem. To so bile tri številke, napisane in tiskane v "uredniški” sobi pod kozolcem. Prva pesem pa je bila objavljena v Vrtcu; o mlinčku in belem -kruhu, o katerem smo otroci sanjali, ker smo ga le malokdaj jedli. Objavljati pesmi sem začel pozno, blizu svojih 27 let, v tedanjih" revijah Dom in svet in Dejanje. Prva zbirka (Slap tišine) je izšla leta 194o in je dobila takr tno Prešernovo nagrado mest: Ljubljane. Naj pripomnim, de je bila moja šivijenska pot zelo trajava, kot je bila v takratnih razmerah pri nas trajava za. vsakega revnega mladega človeka. Na"konja" sem zlezel šele, kc sem prevzel uredništvo založbe Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani (1937).
Imate radi glasbo? Katero zvrst najraje?
Glasbo ne s smo močno cenim, temveč tudi spoštujem. Morda se bo vam mladim zdelo čudno, da sem kot član starejše organizacije, velik prijatelj dobrega jazza in dobrih popevk, da rad preberem dober kriminalni roman in da imam raje razposajenega mladega človeka, kot žagovednega modrijana - skratka imam cel tovor nepesniških napak.
Kaj mislite o današnji.mladini?
Glede današnje mladine nisem prav niŠ pesi ističen. V nji vidim najlepše obete. Ima zato vse socialne in družbene pogoje in tisto čudovito vrlino življenja - mladost. Mladost kipi in vre, zori, se kristalizira, je jasna, po..;ten.. Njeno življenje' ima zlasti danes in arj/has zastavljene visoke ‘moralne in družbene cilje in ji ni šele treba bloditi za ciljem življenj-1, kot smo nemalokrat, morali bloditi mi. Treba jo je pač razumeti iz sedanjega časa, iz sedanjih zahtev in pogojev naše družbene in življenjske stvarnosti in, če hočete, tudi iz sedanje, moderne dobe. Zato sta stari in novi rod lahko največja prijatelje, in tudi morata biti, saj so dopolnjujeta in drug drugega izpopolnjujeta.
Vaše mnenje o poeziji mladih ustvarjalcev?
Poezija ..asih mladih raste in se razvija. Saj so včasih nejasnosti, saj jc včasih v nji več zagona kot zreL umetnost, toda tu je razumljivo, kajti umetniški dar in hotenje v človeku terja razvoja, spoznanj, stalnega prizadevnega dela. Vredna pa je ta poezija mir dih prav spričo svoje neposrednosti, novega izraza, novih metafor. Dobro: poezija je v pesmi nc j no. n j prisotna v nedoživetem posnemanju tujih, trenutno modernih vzorov, ker tudi dobrem tujem vzoru ne moreš posneti obojega,, (za našega človeka); vsebine in oblike. Če posnameš obliko, neustregza"vsebina, če vzameš obliko, neustreze vsebina. Drugo pa je, da se
pri teh vzorih marsičesa naučiš, kar potem lahko "prevzgojiš", "precepiš” v našo slovensko liriko, jo požlahtiš s svetovljan-sko noto. To je dobro jn. koristno. Moben poet ne more peti in zlagati verzov, kakor so jih pri nas zlagali pesniki'recimo pred pol stoletja. Čas pač terja drugačno "besedo in glas,-Važno je, da poezija govori človeku (saj nihče ne piše zase), ali je tu rima ali v proznih verzih, je na jan. n j "bistveno. Poezij : ni opisovanje, to je odkrivanje človeka in časa, vsakega pesniškega rodu posebej. Jaz le želim, do, pesniki klijejo in rast o tudi na vaši š.oiij v vasem listu. In da to ali ono ime dobi glas, ki bo kdaj čisto in jasno zvenel v hramu slovenske poezije.
Kaj bi lahko povedel! o našem listu?
Glede vašega lista vam lahko izrečem samo priznanje, saj ven, da terja od .vas dobršno mero prizadevnosti in požrtvovanja. Iljegov pomen ni le v ten, da v njen urite svoja pisateljska in pesniška peresa (kar je nemajhne važnosti), temveč tudi, da nadaljujete tradicijo takih listov na novomeških gimnaziji. Saj se bo nemara kateri od sodelujočih kasneje posvetil "bolj pametnim" (po takozvaiiem "vsakdanjem vrednotenju") stvarem, kot je pisateljevanje in pesnikov■nje, pa vendar mu bo od tega sodelovanja v listu ostalo marsikaj vrednega tudi za "živijen-njsko rabo". Veliko uspehov v<_.n želim, v listu in pri študiju, in v kasnejšem življenju. Bodočemu pisatelju ali poetu pa naj veljajo te želje dvakrat.
Mateja Kožuh

ODBOJKA
Nedeljo 2/lo-196o je "bila odigrana na Jesenicah odbojkarska te luna med novomeškim Partizanom in Jesenicami..Najprej smo se pomerile dekleta« Igra je "bila precej slaba. V novomeški' ekipi nas je precej mladih igralk, ki nam manjka rutine, tako da pri starejših ni moglo rešiti situacije. Jeseničanke pa imajo zelo dobre prste in so lovile vsako žogo,- Z malo bolj pogumno igro bi jih mimogrede premagale, tako pa smo izgubile srečanje z rezultatom 5 : 1 (16 : 14, 2 : 15, 16 : 14, 15 : 15)
Z nami so nastopali fantje. Obe ekipi sta bili zelo izenačeni. Toda ta dan nas je Hovorneščane spremljala smola in tudi fantje so izgubii z rezultatom 5 $ 1«
ATLETSKO TEKMOVANJE
Sedmo atletsko prvenstvo Dolenjske v Novem mestu je bilo od-* prto in zaradi tega po konkurenci eno najmočnejših doslej* Nastopili so znani atleti iz vseh večjih Dolenjskih društev; Tako je Kladivar poslal kar 4 svoje atlete, Svoboda in Olimpija pa po enega« .Najštevilne jšix.so bili seveda domači Dolenjski atleti iz Novega mesta, Črnomlja, Kočevja, Senovega itd> *	,
Škoda je les da steza še ni utrjena in tako ni omogočila novih rekordov, ki bi se v teki konkurenci gotovo rodili. Rezultati:
Moški:	Samec (Senovo) 11,7 - loo m
2oo mi Zaletelj (Novo mesto) - 24,o 4oo m: Naraks (Kladivar) - 52,o 15oo m: Naraks (ICladiver) - 4 : o9,2 5000 m: Derganc (Novo mesto) - 9 : 24,7 Štafeta 4 x loo m Partizan (Novo mesto) 46,9 Skok v višino: Jovan,(Novo mesto) 175 Skok v daljino: Žener (Senovo) 657 Troskok: Zener (Senovo) 12,84 Met krogle: Penko (Novo mesto) 14,52 Met diska: Penko (Novo mesto) 41,25 Met kopja: Špilar (Novo mesto) 54,15 Zenske: loo m: Šerbec (Senovo), 800 m: Hude, štafeta 4 x loo m Partizan Novo mesto, Skok v višino Gantar, Skok v daljino Kukman, Met krogle Kotnik, Met diska Kotnik, Met kopja Vidmar.
SESTANKI
Kociite aktiva LMS na našem zavodu se je sestal že dvakrat.
Obeh sestankov se je udeležil tudi profesor Hočevar. Govo- • rili smo o delu v letošnjem letu in o pripravah na konferenco, Izvoljeno je bilo tudi novo vodstvo našega, aktiva. Ko smo govorili o dejavnosti organizacije lani, smo ugotovili,• da bi se dalo letos narediti še več. Posebno bo treba spraviti v red delo Mladinske univerze. Med dijaki je namreč precej zanimanja za njeno delo. To se je pokazalo na drugem sestanku komiteja, kjer so predstavniki razredov poročali o razrednih sestankih in o zanimanju dijakov za krožke, svobodne dejavnosti in mladinsko univerzo. Posebe smo govorili še o ustanovitvi športnega društva. To društvo bi združevalo dijake gimnazije in Učiteljišča^ dokončno obliko pa bo dobilo po posvetu s profesorji telovadbe. Začeli smo torej dobro, kako pa bomo končali, bo pokazala končna letna konferenca.
KROŽKI IN TEČAJI NA GIMNAZIJI
Prirodoslovni krožek; (prof. Fabjan),sreda ob 15. uri Strelski krožek:	(prof. Šega), sreda ob 15.15 min.
Fizikalni krožek:	(prof.	Hočevar),	torek-Ob 17. uri
Angleški tečaj:	(prof.	Eva Nifergal),
začetni:torek 14.45 do 15,30.
petek 14.45 do 15.30 nadaljevalni: torek' od 14, do 14.45
„ .	,	čpetek od 14. do 14.45
Italijanski tepag:	(prof.	Kranjec)
začetni: torek	ob 7. uri	'
četrtek ob 7..uri nadaljevalni: sredo ob'7. uri _	--petek	ob 7, uri
Pevske vaje:	• petek ob 18.30 uri
Mladinska telovadba:	torek ob 7. urit zvečer
petek ob 7.’ uri, zvečer
x^X/x
Sodelujejo?
MLADI LITERAT:
P.G.: Prepad
Jutranja zarja
A.A.: Kar se razbije, se ne da sestaviti P.A.: Maja
P.I.: Ko pogledam ti v oči E.H.: Džungla v razredu
Zločin in kazen
Intervju s pesnikom Severinom šalijem Gostovanje celjskega gledališču, v Povem mestu
M.K,: Športno poročilo
Se stanki
Krožki in tečaji na gimnaziji
A. A. - K.S.: A. A#:
M. G.: