Združeno delo poslej zakon
Tik pred dnevom republike je zvezna skupščina v Beogradu slovesno sprejela novi zakon o združenem delu, kot bi s tem hotela manifestirati resnico, da naša socialistična federativna država temelji predvsem na ne-porušljivi skupnosti vseh delovnih ljudi Jugoslavije. Ponekod povezuje države krona, drugje tradicija, ali religija, pa spet nacionalistični in gospodarski interesi.
Naša, v krvavi borbi za svobodo rojena država, bratska skupnost vseh jugoslovanskih narodov, si je nasprotno postavila za osnovo — združeno delo. Ko so delegati zvezne skupščine 25. novembra soglasno odobrili novi zakon, so to svojo voljo še enkrat potrdili. S tem pa smo seveda tudi mi vse postavke o združenem delu vključili v svojo vsakodnevno prakso kot obvezen zakon.
S tem smo iz revolucionarnega upora, iz prvih samouprav-Ijalskih poizkusov z geslom ..Tovarne delavcem" ter iz prvih dejanskih izkušenj na področju socialistične samo-upravljalske demokracije vstopili v novo obdobje, ki samo še bolj krepi vodilno vlogo delavskega razreda v razvoju naše celotne družbe. Z zakonom o združenem delu smo znova sistematično in pravno poudarili, da ,,pri uresničevanju svojega vladajočega položaja v družbi delavci svobodno, neposredno in enakopravno upravljajo celotno združeno delo", in da „imajo delavci neodtujljivo pravico odločanja o pogojih in rezultatih svojega dela.
Bilo pa bi seveda nesmiselno, birokratsko in s tem celo proti duhu samega zakona o združenem delu, če bi ta veliki sveženj norm smatrali za najvišji možni vrh socializma, za nekaj, kar bo avtomatično zagotavljalo delavske pravice in dvigalo proizvodnjo ter nasploh spreminjalo po naravi stvari težko fizično ali duhovno delo iz napora v zabavo, v med in mleko takorekoč — brez dela.
Še zdaleč ne! Zakon o združenem delu je, tako kot vse pridobitve naše socialistične revolucije, samo korak naprej v našem nenehnem razvoju, v osvobajanju dela. Pri tem pa je jasno še kako treba delati dalje, pri stroju, v laboratorijih, v diskusijah, zato da predpise, ki so nam zagotovljeni, sebi in svojemu delu v prid dosledno izkoristimo, ter da iz teh izhodišč utiramo pot naprej.
Ne gre samo za teorije, za to, da smo sredi med zahodnim kapitalizmom in vzhodnim državnim dirigiranim sistemom, pred vsem svetom tudi v pravni obliki zacementirali svojo izvirno samoupravljalsko demokracijo. Še bolj gre za to, da smo o tem novem zakonu po tisočih delovnih kolektivih sedem mesecev sproščeno razpravljali in, da smo mi, delavci sami, izrekli svoj ,,da" za ta zakon.
Prav tako ostaja zdaj na nas, na delovnih ljudeh po vseh ! temeljnih organizacijah združe-! nega dela vselej živa pobuda
(Nadaljevanje na 2. strani)
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE. ELEKTRONIKO IN
L.,..
ELEKTROMEHANIKO
Novi digimer
VSESTRANSKO UPORABEN DIGITALNI ELEKTRONSKI MERILNI INSTRUMENT
Iz razvojnega oddelka v TOZD Merilni instrumenti v Otočah prihaja v proizvodnjo nov izdelek: DIGIMER 10. Omenjeni izdelek spada v novo generacijo merilnih instrumentov, v elektronski izvedbi in z digitalnim odčitavanjem na zaslonu s 7-segmentnimi LED števkami. Digimer 10 je dokaj precizen instrument za metjenja napetosti, jakosti in upornosti električnega toka. Primeren je tako za splošno uporabo kot tudi v vseh tistih laboratorijih, ki vključujejo v svoje dejavnosti električna merjenja. Glede na priročno ležečo obliko in majhne dimenzije je zelo priporočljiv in uporaben na terenu oziroma na kateremkoli merilnem mestu, ker ima poleg us me m iškega napajanja na 220 V tudi možnost baterijskega napajanja in to šele po 8-urni uporabi. Decimalni znaki, avtomatsko prikazovanje polaritete in prekoračenja ter zaščita pred preobremenitvijo omogočajo kar se da enostavno uporabo instrumenta. Če vhodne sponke priključimo na napetost 220 V, ni možna okvara na kateremkoli merilnem dosegu. Tudi napaka pri odčitavanju ni možna, ker je digitalno in zaradi rdečih svetlobnih številk vidno na daljavo.
Še druge prednosti DIGIMERA 10
so: 17 merilnih dosegov, maksimalno napetostno območje 2000 V, 50 '/i prekoračitev vseh merilnih dosegov (dekodiranje do 3000 v.) avtomatsko kazanje polaritete in avtomatska indikacija prekoračitve z utripanjem, avtomatska kompenzacija drilta (nastavitev ničle), zaščita pred preobremenitvijo vseh merilnih dosegov s polprevodniškimi elementi in varovalko, kontrola baterijske napajalne
napetosti, majhne dimenzije, velika zanesljivost in točnost.
Oblikovna rešitev ter grafika sta delo industrijskega oblikovalca Marijana Gnamuša, dipl. ing. arh.
Oblikovne značilnosti novega DIGIMERA 10 so naslednje:
Instrument je vgrajen v dosedanje, le delno adaptirano ohišje Unimera, zato ohranja njegove merske gabaritei Nova oblikovna, grafična in barvna izvedba pa mu - v okviru možnosti -vendar le daje nekatere dobre značilnosti:
svež. sodobni in s tudi oz. ni izgied resne profesionalne naprave: dobro in pregledno čitljivost pod kotom 45° nameščenega digitalnega ..ekrana".ki je zasenčen pred bleščavostjo in zaščiten pred poškodbami;
uporabna so vsa dosedanja orodja (za brizganje) celotnega ohišja, le dosedanji prozorni pokrov analognega instrumenta (pri izvedbi Unimera!) nadomesti ' nov, pod kotom 15° izvedeni ščititi okrov digitalnega ..ekrana". Okrov predstavlja le manjše orodje in dodatno še izdelavo nove. večje pločevinaste ploščice z merilnimi podatki, povsem nova in izvirna je grafika nastavitve merilnih oz. merskih vrednosti. Rešitev omogoča izrazitejše ločevanje merskih področij (V, A. ) in grafični prikaz stopnjevanja oz	pojemanja
nastavitvenih podatkov, (primerjaj skalo Unimera!)
barvna obdelava dva odtenka črne barve (ena od njih z. zrnato strukturo, druga gladka) z belo. črtno grafiko in napisi ter rdečimi opozorili na temni podlagi omogoča večjo pozornost odčitkom na digitalnem ..ekranu" in veča preglednost. Odpravljena je vpadljivost svetlih ploskev in drugih nebistvenih sestavin instrumenta in meritve.
V redni proizvodnji bo novi izdelek predvidoma sredi 1. 1977. y p ^
|
T0PI0B0E nPEACTABHTEAbCTBO CCCP
B COUHAJIHCTHHBCKOft <X>EAEPATHBHOft PECHVBJIHKF KJTOCJIABHH
TRGOVINSKO PREDSTAVNIŠTVO SSSR
U SOCIJALISTIČKOJ
federativno; republici
JUGOSLAVIJI
BEOGRAD, MATIČEVA 8-10
Telefon 44HS6 • Tele« 11370
Telegrafska adresat VNEŠTORG BEOGRAD
. 197 brona
TBMtaeMHt «»apMi SfiK SRKI
Ot mem! KomieKTHBa ToprnpejtCTBa a ot cedri Jncmo nosapasjimo.Bao o HairaoHMBHHM npasjtHintoM KrocjiaBHH - Hhom PecnydJBncn.
C domnuiM jnoBJieTsoperoieM OTMesaeM, sto setronoe C0TpyjtHnsecTB0 Bamero npejinpnsTJiH c BHemHeToproBHMH opra-HHsannsMH h npeflnpruiTroiMH CCCP ycnemHO pasBHBarorcfl.
B stot saMesaTejBHUit ujm Bac jteHt, noasojiBTe noareJiaiB BaM n BamHM KOJUreraM, a Tarae sjienaM Bamrac oeMeft sjtopoBBH, djiaronoJiysiM n jtejiBneiiminc TpyjtOBHX ycnexoB Ha djiaro BaraeS oomrajmcTHsecKOit Pohhhh.
u yBaxeHneM.
H.Ctopob
ToproBitii npegcTaBHTejiB CCCP s 8spio
Trgovinsko predstavništvo SSSR v SFRJ
Beograd,	22. nov. 1976
Spoštovani tov. Hujs Jože!
V imenu kolektiva Trgovinskega predstavništva in v svojem lastnem imenu Vam čestitam narodni praznik Jugoslavije — Dan republike.
Z velikim zadovoljstom ugotavljam, da se delovno sodelovanje vašega podjetja z zunanjimi trgovinskimi organizacijami in podjetji SSSR uspešno razvija.
Ob tem za vas pomembnem dnevu dovolite, da izrazim željo vam in vašim kolegom, kakor tudi vašim družinskim članom zdravja, dobrega počutja in nadaljnjih delovnih uspehov v korist vaši socialistični domo-
v'n'-	N. Stogov
S spoštovanjem!	Trgovinski predstavnik
SSSR v SFRJ
Ob letošnjem dnevu republike je generalni direktor ZP Iskra Jože Hujs preje! čestitko trgovinskega predstavnika Sovjetske zveze v SFRJ N. Sto-gova, katere faksimile objavljamo zgoraj, spodaj pa prevod njene vsebine.
Ob tej priložnosti je naš generalni direktor preje! še čestitke ekonomskega svetnika romunske ambasade v Beogradu Paula Guzuna, generalnega direktorja VEB Carl Zeiss Jena V. Romebergerja in direktorja madžarskega podjetja Elektromodul Erna Kissa.
Sporazum med PTT Ljubljana in Elektromehaniko
S podpisu sporazuma med ljubljanskim PTT in Iskro.
Direktoija kranjske Elektromehanike Aleksander Mihev in Podjetja za PTT promet iz Ljubljane Dane Dovjak sta v dneh pred praznikom republike podpisala sporazum o sodelovanju med obema organizacijama na področju uresničevanja programa razvoja telefonskega tnnrežja mrežne skupine 061 v obdobju do leta 1980.
Slovesnosti v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani bila je 23. novembra
so se poleg obeh glavnih direktoijev udeležili še direktor TOZD AT C Maijan Kristan, direktor komercialnega področja Industrije za telekomunikacije. elektroniko in elektromehaniko Marcel Božič, namestnik direktoija PTT Ljubljana Franc Laharnar, direktor tehničnega sektoija v PTT Vladimir Rot, direktor investicijskega sektoija v PTT Franc Tratnik in drugi.
Sporazum obsega sodelovanje med obema organizacijama pri graditvi novih in pri povečanju že obstoječih telefonskih central in naprav za povezavo med telefonskimi centralami na območju podjetja za PTT promet Ljubljana. Iskra sc je kot izvajalec del. oziroma dobavitelj v sporazumu obvezala, da bo določene proizvodne zmogljivosti uporabila predvsem za izdelavo telefonskih central in montažna dela, PTT Ljubljana pa bo kot investitor posredoval Iskri investicijske programe. Na kratko rečeno, gre torej za skupno uresničevanje srednjeročnih načrtov obeh organizacij, zlasti pa PTT Ljubljana.
Sporazum med drugim predvideva okvirno d obavo in montažo okoli 50.000 novih lokalnih priključkov. Ta investicija bo zagotovila nadaljnji razvoj, izgradnjo in modernizacijo telefonskega omrežja, načrt pa naj bi realizirali v prihodnjih štirih letih. Pomemben je tudi člen, ki govori, da bosta Iskra in PTT Ljubljana za vsako telefonsko centralo sklepali ustrezno pogodbo pod običajnimi dobavnimi, plačilnimi in drugimi pogoji.
Na slovesnosti ob podpisu sta direktoija Aleksander Mihev in Dane Dovjak opozorila na velik pomen tega dokumenta za obe organizaciji, tako na področju načrtovanja kot v sami proizvodnji. Poudarila sta, daje sporazum plod dolgoletnega sodelovanja med organizacijama, ter dokaz, da sta se tako Iskra kot PTT Ljubljana začela vključevati v širše družbene tokove. Oba sta izrazila tudi prepričanje, da nam bo sporazum uspelo uresničiti, to pa seveda le ob zavzetosti delavcev obeh kolektivov.
L. D.
X________________________________________________________________________V
Z.a svoje dosedanje zasluge so prejeli državna odlikovanja.
Šestim zaslužnim državna
odlikovanja
Tako kot vedno so v Horjulu imeli 26. novembra skupno osrednjo proslavo dneva republike za krajane in člane kolektiva TOZD Elektronika v dvorani hoijulskcga Prosvetnega doma.
Slavnostni govor je imel predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Golc, v bogatem kulturnem programu pa so se zvrstili mladi iz Iskre, mešani pevski zbor i/ Hoijula in učenci osnovne šole.
Ob tej priložnosti je predsednik skupščine občine Ljubljana, Vič Rudnik Vili Belič po krajšem nagovoru šestim zaslužnim članom delovnega kolektiva TOZD Elektronika izročil državna odlikovanja.
Predstavnik občinskega odbora Rdečega križa pa je krvodajalcem podelil priznanja za njihovo aktivno
sodelovanje v tej človekoljubni in humani dejavnosti.
Za dolgoletna prizadevanja in uspehe na področju svojega dela je šest zaslužnih članov delovnega kolektiva TOZD Elektronika prejelo naslednja državna odlikovanja: direktor TOZD Radovan Vrabl red dela z zlatim vencem. red dela s srebrnim vencem pa so prejeli:	Anton Gabrovšek, Maijan
Vračko, Pavle Zdešar, Albert Burnik in že upokojena nekdanja sodelavka tovarne Jožica Jerman.
Po končani proslavi je bila v tovarniški menzi skromna zakuska za vse na proslavi nastopajoče in za odlikovance, za prijetno vzdušje pa so poskrbeli pevci.
J. C.
Plodno delo tehničnega sektorja TOZD Elektromotorji
Na področju proizvodnje malih elektromotorjev se pojavljajo novitete kar na tekočem traku. Racionalizacije, nove oblike in bistvene spremembe v kvaliteti so v svetu nekaj vsakdanjega na tem področju. Tudi TOZD Elektromotoiji sledi korak novih tehničnih dognanj doma in v svetu. Zlasti je zanje nov motor s permanentnim magnetom, ki bo šel te dni v proizvodnjo.
Motor s permanentnim magnetom ima vrsto kvalitetnih prednosti pred običajnimi motoiji, zlasti pa je važno, daje mnogo lažji in manjši. Ker se ta elektromotor vgrajuje v gospodinjske aparate, je važno, da je čim manjši, saj tako zavzame minimalno prostornino v aparatu. Zlasti to velja /a pripomočke za osebno nego, na primer sušilec las, ki ga ženske jemljejo na potovanja. Tako že priročna oblika in teža dela izdelek konkurenčen na ttgu-
V Iskri Železniki so letos v prvem polletju trdo čutih recesijo zlasti na zunanjem tržišču, zdaj pa jim v drugi polovici leta dežujejo naročila, da bi za doma in za izvoz, lahko naredili mnogo več, pa jim žal primanjkuje
zmogljivosti. Vodja tehničnega sek-toija Janko Jelenc nam je povedal, da delajo precej tudi v nadurah in celo ponoči. Žal vsega zamujenega ne bodo mogli nadoknaditi do konca leta. Cenijo, da bo letni proizvodni načrt-dosežen okrog 85%, kar je v danih možnostih kar dobro.
V proizvodnji so naredili velik kvalitetni premik. Tako so začeli letos s proizvodnjo sesalnih enot za češko ETA in nemški AEG. Posel je dober, ker je tovarna v novi izdelek in kooperacijo vložila več lastnega dela. Na drugi strani pa so sc srečali z vrsto tehničnih problemov, ki jih uspešno rešujejo. Tako jim manjka prostora. Nova proizvodnja je volumensko mnogo obsežnejša in je zato med posameznimi fazami proizvodnje premalo prostora. Prav tako je s skladišči polizdelkov. Pa so že zgrabili hudiča za rep. Lotih so se temeljitega reorga-niziranja notranjega transporta in medfaznih skladišč. Tako bodo z racionalizacijo poiskali vse skrite prostore in jih čimracionalneje izrabili. Na tem področju dela mlad strojni inženir in bo ob tem sistematično
uredil še vrsto tehničnih problemov v notranjem transportu.
Kakor smo že omenili, se intenzivno pripravljajo na proizvodnjo malih elektromotorjev s penna-nentnim magnetom. Strojno opremo za proizvodnjo so kompletno izdelali v domači tovarni. Tako stroj za navijanje rotorjev, stroj za vlaganje osnovne izolacije in napravo za namagne-tenje permanentnega magneta. Vse to je zahtevalo temeljito pripravo dela in opravili so ga doma z. lastnimi strokovnjaki razvojniki. tehnologi, kon-strukteiji in kovinarji.
Žal imajo težave s kadri. Zlasti jim manjka „starih mačkov", ki so odšli v strokovne službe branže. Prihajajo nove mlade moči, ki obetajo bogato perspektivo, le izkušenj jim še manjka. Pred kratkim so prišli od vojakov trije mladi strojniki, ki so jih takoj ..vpregli": na vrednostne analize, na programiranje NC krmilja in na novo tehnologijo notranjega trans|x>rta.
Želo so razširili tudi kooperacijo s firmo Braun. Izdelovali bodo motorje za fen z glavnikom in kavne mlinčke. Novost pri kavnih mlinčkih je mletje kave ,.po naše", to sc pravi zelo na drobno.
Seveda pa ne bodo delali le motorjev, ampak bodo del proizvodnje vgradili v sestavne dele. ki jih ho dobavil Braun po kooperacijski pogodbi za naše tržišče.
Predvsem pa zadnji dve leti delajo na kvalitativnem področju. Ob zapiranju tržišča se je pokazalo, da le najkvalitetnejši proizvajalci uspejo na trgu. Zato so posvetih vso pozornost boljšim materialom in tehnologiji njihove obdelavg. Tako so pripravili nekaj novih rezov, s čimer so dosegli boljši izkoristek motorja. Uporabljajo tudi boljše izolacijske materiale. Dobili so tudi JUS ateste za večino svojih gospodinjskih aparatov in tako ni več administrativnih težav na domačem tržišču.
Za konec mi je inženir Jelenc povedal. da ob vsej avtomatizaciji, polavto-matizaciji in skrbi za dvig produktivnosti predvsem skrbijo za ..delovni standard" delavcev. Dosegli so, da skoro povsod delavec stroj nadzoruje in ne streže, kakor je bilo včasih. Vsekakor velik napredek, zlasti pa prihranek pri fizičnih naporih, kar pa je tudi eden izmeti pogojev za tlvig storil-
Mladi iz Iskre v Celovcu
Predstavniki mladinske organizacije Iskra Commerce na obisku v klubu Slovenske koroške dijaške zveze. — O tem je tekla beseda v pomenku z Da-nijem Burnikom.
Ah bo združeno delo izkazalo pomoč? Ah bo iskrica, ki je začela samoiniciativno tleti med mladinci v Iskri tostran meje in koroškimi mladinci onstran Karavank, vzplamtela v širok plamen sodelovanja? Vse kaže da. zlasti v sedanjem vzdušju naše splošne razgibane podpore pravičnim
I Združeno I delo poslej ! zakon
(Nadaljevanje s 1. strani)
glede dejanskega uveljavljanja zakona v vsakodnevni praksi, z vsemi možnostmi dodatnih pripomb in izboljšav. Sicer pa je že sama razprava v zvezni skupščini ob sprejetju zakona vse to odrazila v zelo zvesti luči.
,,Zakon o združenem delu onemogoča poizkuse slehernega monopola v razpolaganju s sredstvi in presežnim delom", je menil predsednik zvezne skupščine Kiro Gligorov, hkrati pa odkritosrčno posvaril pred naivnim pričakovanjem, da bi dobivali že zgolj iz zakona precizne odgovore na vsako možno situacijo v zamotanih in pogostokrat tudi protislovnih družbenih gibanjih." Dejansko je poslej na vrsti akcija!
Mara Ovsenik
ISKRA
Številka 50 — 11. decembra 1976
Osvežitev proizvodnega programa
Sežanska TOZD Radijski sprejemniki se-je letos znašla v prvi polovici leta v težkem položaju, saj ji je prodaja skoraj zastala. Druga polovica leta pa je poslovno mnogo boljša, saj so zaloge praktično ..počistili" in vse zmogljivosti polno zasedli.
TOZD Sprejemniki je devetmesečni obračun dobro zaključila, fizično so realizirali 87 r/ načrta, po panogah proizvodnje pa takole: radijski program 82 %, stabilizatorji 94 %
transformatorji 81 % in ojačevalne naprave 96 "/,
- Direktor Pavlin nam je povedal, da so zaloge radijskih sprejemnikov sredi leta znašale 23000 kosov, zdaj pa so se zmanjšale na 8500 komadov, kar je že precej normalna zaloga. Sicer pa so obeti na tržišču zelo dobri. Vse večje 1» vpraševanj a zlasti po namiznih sprejemnikih, ki so glavni proizvodni artikel sežanske Iskre. Sicer pa na tem področju tudi delajo z najhitrejšim možnim tempom Zlasti intenzivno
Nada Bajič navijalka v TOZD Sprejemniki.
Novi merilni instrument Digimer K).
zahtevam slovenske skupnosti v Avstriji, kjer po farsi preštevanja pereči problemi še glasneje terjajo rešitve. Mladi iz Iskra Commerce, ki so vzajemno povezovanje začeli, so to ne-
Manifestirajmo solidarnost tudi navzven!
dvomno čutili, ko so bili 24. novembra v prostorih kluba Slovenske koroške dijaške zveze v Celovcu na prijateljskem obisku. Na tem srečanju so ne samo nadaljevali razgovore, začete prejšnji mesec na seminarju ..Koliko stane narodna zavest" na
pripravljajo novi HI FI stereo sprejemnik, ki bo največja novost v prihodnjem letu.
Dobro je stekla tudi akcija TRIDESET PROCENTOV ZA TRIDESET LET. Sežana je namreč vsem Iskrašem omogočila nakup najsodobnejše oblikovanega in tehnično popolnega sprejemnika Planica po 30% znižani ceni. Imajo pa tudi težave z uvozom. Zlasti na področju ojačevalnik naprav. Nekatere sestavne tlele uvažajo in tu se zatika ob uvoznih restrikcij ali. Tako imajo naročil, da ne morejo že zaradi omejenih proizvodnih zmogljivosti vsem ustreči, na drugi strani pa proizvodnjo zadržujejo težave z uvozom
Tudi za prihodnje leto se jim obeta mnogo boljši finančni položaj od letošnjega. Z naročili ni težav in tržne raziskave kažejo povečanje popraše-vanja, kar kaže na polno zasedbo vseh zmogljivosti v tovarni.
Za dober plasman pa vlagajo tudi mnogo truda. Planici - svoji novosti bodo še nekoliko spremenili design, sprejemnik pa bo imel vgrajen tudi kasetni magnetofon, kar bo precejšnja osvežitev na tržišču radijskih sprejemnikov.
Še vedno pa ostaja odprto vpra- / sanje prenosnih sprejemnikov, za katere je doma in v tujini največje popraševanje. Zatika se predvsem pri uvozu nekaterili delov, ki bi jih bilo ceneje uvažati, kot proizvajati doma. Predpisi pa omejujejo uvoz tovrstnih proizvodov.	K F
Bledu, ampak so že izdelali tudi osnutek dogovora o konkretnem sodelovanju.
V našem glasilu smo že večkrat pisali o uspešnem povezovanju mladih iz Iskre Commerce z dijaki Slovenske gimnazije v Celovcu, oz. klubom KDZ. To sodelovanje je še toliko bolj zanimivo, ker ni nastalo šele v splošnem valu našega zanimanja za Koroško pred štetjem manjšine, ampak že veliko pred tem. Mladi z obeh strani so izvedli več akcij, ki šobile uspešne in so naletele na dober odmev tako v Iskri, kot tudi izven nje.
Ni še dolgo tega, kar smo na radijski oddaji Prvi aplavz lahko slišali dijake s Koroške, kako so prepevali slovenske narodne pesmi. O tem, kako je do tega prišlo, smo povprašali predsednika mladine Iskra Commerce Danija Burnika.
„Na to idejo smo prišli na semi-natju „Koliko stane narodna zavest11, ki smo ga pod pokroviteljstom mladine ZP Iskra priredili na Bledu. Dejstvo je namreč, daje na Koroškem veliko dobrih pevcev in glasbenikov, ki pa se v Avstriji kot so nam povedali udeleženci seminatja, le s težavo uveljavljajo, saj so vrata odprta le Neslovencem".
Zato so bili toliko bolj veseli, ko smo z našo mentorico Ružo Tekavec uspeli pripraviti avdicijo za Prvi aplavz. Pred kratkim je na tej oddaji že nastopil ansambel Drava, 19. decembra pa bo v njem nastopila še pevka Magda Koren.11
Na vašem nedavnem obisku v Celovcu ste se dogovarjali o nadaljnjem sodelovanju mladine IC s klubom KDZ. Ah nam lahko poveste kaj več o tem?
..Zavedamo se, da problem Koroških Slovencev ni bil končan s 14. novembrom, ampak se prava borba za uresničitev pravic, ki jim gredo, šele začne. Zato moramo naše vezi še bolj utrditi, saj je prav stik z matično deželo tisto, kar so koroški Slovenci v preteklosti najbolj pogrešali.11
Ali nam lahko naštgete nekaj konkretnih akcij, za katere ste se dogovorili?
„S člani kluba KDZ smo se domenili za več akcij. Naj navedem samo nekatere:
Omenim naj najprej nameravani smučarski dan. Člani kluba KDZ so nam predlagali, da bi jih v njihovi gimnaziji v Celovcu obiskali, ob tem pa bi pripravili skupni kulturni program in smučarsko tekmovanje.
Druga zanimiva in izobraževalna akcija je dvodnevna ekskurzija po Koroški. Za člane naše mladinske organizacije bi klub KDZ priredil ekskurzijo po Koroški, saj prenekateri izmed naših mladih ne ve, kjer vse žive koroški Slovenci. Nameravamo organi-
(Nadaljevanje na 3. strani)

■
.

Visoka raven proslave
Letošnji upokojenci iz TO/.D l/'7.
TOZD IPT USPEŠNO ZDRUŽIL PROSLAVO DNEVA REPUBLIKE Z
bogatim kulturnim doživetjem - TUDI NAGRADE JUBILANTOM DELA
Lepo in hvalevredno je, da že kar nekaj formalnim in rutinskim proslavam državnih praznikov dajemo tudi čedalje večji kulturni poudarek in Pomen. Ni vseeno, ali izzveni proslava nekako forumsko, konvencionalno in standardno, takorekoč po JUS, ali pa jo skušamo približati intimnemu raz-niišljanju in čustvovanju vsakega posameznika. pomensko izluščiti vsebinsko jedro pomnika revolucionarne Preteklosti jugoslovanskih narodov in fca v komorni, kultu vi rani obliki j Prenesti v njegovo zavest.
Take misli so sc mi čisto nehote Po raj ale v prenovljeni dvorani Ijub-j lanskega kina Vič, ko je Sončnega I novembrskega dopoldneva postala I Prizorišče proslave Dneva republike za člane kole ki va TOZD Inštituta za prenosno tehniko. Oktet Gallus je dal s svojim izborom iz jugoslovanske zborovske glasbene literature proslavi še
Mladi iz Iskre v Celovcu
|\)sebvj slovesen značaj. Resnično umetniška interpretacija pesmi tako iz. « daljno kot polpretekle zgodovine iii tudi sedanjosti je v nas poslušalcih odmevno utijovala zavest o kontinuiteti in. smotrnosti našega bivanja na slovenski zemlji, čeprav iii nam to pravico (ali pa vsaj zamejskemu delu našega naroda) mračne sile hotele odreči.
To v zgodovjnski razsežnosti današnjega trenutka Jugoslavije vpeto poanto je nosila v sebi tudi umetniška beseda igralca SNG iz Ljubljane Janeza Rojtačka. In v tem smislu sta izzvenela tudi slavnostna govoia direklo tja TOZD Matjka Glihe ter Mira Živkoviča. sekretarja OZ K. Tu in takšni smo po logiki zgodovinskega razvoja naroda, države in dclo\nega kolektiva. Z. novo ustavo in še posebej s sprejetjem novega zakona o združenem delu pa bomo svojo samosvojo, ponosno in neodvisno |xrl hodili nu-prej.
Slovesnost je ganljivo sklenila [Klile lite v nagrad sodčkivcem-jubilantom 10- in 20-lctncga dela v Iskri ter priznanja za delo ,00 ZSMS TOZD IP1 s struni Ob K ZSMS Vič-Rudnik. Oh tej priložnosti so se od dolgoletnih sodelavcem poslovili tudi letos upokojeni člani kolektiva TOZD.
Viktorija Budkovič-Ravvcs
(Nadaljevanje z 2. strani)
žirati tudi drugi del seminatja Koliko stanc narodna zavest, hkrati pa bi radi Posneli malo gramofonsko ploščo. Oh 'zidu plošče bi priredili koncert, prav tako načrtujemo tudi srečanje na Kulturnem večeru. Klub K DZ pa ho Spomladi za organizacije slovenskih '"anjšin v Avstriji in Italiji organiziral Mladinski tabor, katerega bi se udeležili tirdi mladi iz Iskre.
Z naše strani [ra smo člane kluba KDZ obvestili o sklepu tretjega srečanja mladih iz IC. s katerim smo se žavedali, da hotno storili vse. da bi v Iskri zagotovili nekaj štipendij za KDZ. Mladi v Iskri se namreč zavedamo. da je poleg moralne, koroškim Slovencem potrebna tudi materialna tod po ra, saj, kakor je dejal Mare, človekova bit določa njegovo zavest 'n ne človekova zavest njegove biti."
Vaše akcije torej zajemajo precej širok spekter aktivnosti. Menite, da boste vse te akcije lahko zares tudi uresničili?
,,Moramo jih, saj bi s tem med drugim pripomogli tudi k miroljubnemu sožitju dveh sosednjih držav 'n po svojih močeh prispevali k uresničevanju sklepov konference neuvrščenih držav v Colombul", je zaključil Pomenek Dani Burnik.
mak
Proslava ob
dnevu
republike
V	petek. 26. novembra smo tudi v TOZD TL L A imeli proslavo v počastitev 20. novembra dneva republike, proslavo, ki je bila to pot res skrbno pripravljena in je prav zato tembolj e uspela. Slavnostne besede je izrekel Miloš 1’olimac. kije spregovoril o pomenu tega našega največjega praznika, o 33-letnici naše socialistične federativne republike Jugoslavije d najznačilnejših resnicah naše stvarnosti.
Ro slavnostnem nagovoru so nastopili učenci osemletke ..Borisa Kidriča" iz Savskega naselja. Z ubranimi pesmimi in recitacijami, posamičnimi in s skupinskim recitalom so nam pripravili zares bogat kulturni program.
V	programu proslave je sodeloval tudi član ljubljanske Drame Marijan Benedičič, ki se je poslušalcem predstavil z recitacijami Cankarja. Bora in Minattija. Z letošnjo, zares lepo in uspelo proslavo smo dostojno počastili naš praznik republike.
Rudi Miško!
Delovni zmagi Počastitev jubilantov dela
V javno obratovanje je bila 24. novembra t. I. vključena polclektron-ska tranzitna avtomatska telefonska centrala v Sarajevu s 4.800 priključnimi točkami. Ta datum predstavlja hkrati eno od mnogih pomembnih delovnih zmag \ počastitev Dneva republike in praznovanja Dneva ustavnosti SR BiH. Omenjena centrala je ena izmed prvih iz sistema Mctaconta HH' po licenci belgijske družbe BTM iz Antvvcrpna, ki jih je izdelala Iskra za potrebe jugoslovanskih pošt.
Montažna dela na centrali so spremljale občasne težave zaradi prc-kasnih dobav uvoženih materialov, zaradi česar so se omenjena dela tudi zakasnila izven postavljenih rokov. Z uspešnim zaključkom del in tudi s samim obratovanjem nove centrale so ITT strokovnjaki v Sarajevu po lastnih izjavah zelo zadovoljni. J a ocena pogojuje hkrati nadaljnji prodor novega sistema TATC na področje celotne BiH.
Tudi dela na TATC' v Beogradu se že približujejo koncu. V teku so namreč že priprave za 11. fazo vključitve, (ki bo predvidoma 10. decembra letos). S tem ho tudi omenjena tranzitna central;) že prevzela del obremenitve javnega telefonskega prometa. Njena končna zmogljivost bo nekaj matij kot 14.000 priključkov Ro vključitvi M. faze ho sledila še lil. laza vključevanja v javni promet in to bo pomenilo dokajšnjo izboljšavo telefonskega prometa v jugoslovanskem telefonskem omrežju.
Vsa omenjena dela hkrati z zaključnimi na TATC v Titogradu zahtevajo od članov kolektiva TOZD Montažno-servisne organizacije ter strokovnjakov licenčnega partnerja BTM velike delovne na|Xire. saj dela ob vključitvi ne prenesejo nobenih prekinitev Treba je vztrajati na objektu do uspešnega zakljtrčka (ponavadi traja najhujša obremenitev nekaj dm). kar pomeni tudi nočno in nedeljsko ter delo med prazniki. Delavci, ki so zadolženi za omenjena dela. sc svoje odgovornosti v celoti zavedajo in nemalokrat presežejo lastne zmogljivosti, zato zaslužijo vso javno pohvalo!	Viktorija Budkovič-Rayyes
Jubilanti dela TOZD IPT
10 let: Anton Habjan, Ivanka Močnik, Snejan Ogorelc, Božidar Papež, Stanislav Pavlin, Vinko Petkovšek, Mirko Podgoršek, Jože Rifelj, Janez Vrhovnik, Majda Jeruc, Andrej Iršič, Stanislava Kervin, Avguština Orečič, Ivan Rupert, Peter Starič, Janez Štrukelj, Jože Vogrin, Vladimir Jerin.
20 let: Franc Bojc, Janja Carli, Sonja Jurman, Franc Juvan, Marjan Kavalar, Jože Pišlak, Miloš Maček, Danilo Mozetič, Jože Vugrinec, Adam Jeras.
Upokojenci: Antonija Klemenčič, Franc Vovk, Stanislav Jamnik, Mara Biščak.
V menzi TOZD TV na Rržanu so 24. novembra počastili letošnje jubilante 25. 20 in 10-letnega dela. Zbrane jubilante je najprej pozdravil tajnik osnovne organizacije-sindikata Dragan Župančič.
Besedo je nato povzel pomočnik direktoija TOZD TV Rržan Jure Butina. Najprej je podčrtal zvestobo jubilantov dela do tovarne tudi. kadar jo tarejo težave. Rrav gotovo je delov-
Juhilunli 25 letnega delu iz TOZD T\ !’rian.
r
Jubilanti dela v TOZD
Pržan
TV
Jubilanti 25-!etnega dela:	\
Rudi Rakovec, Anton Voden, Silvo Vodopivec, Emil Pavlovčič.
V.
Jubilanti 20-letnega dela:
Ivan Ahčin, Alojz Bačnik Janez Bahovec, Marija Djindjino-vič, Tončka Frelih, Edo Intihar, Tončka Jerič, Iva Jerina, Boško Jovičevič, Marija Nikolič, Zinka Seliškar, Franc Sussinger, Marija S ned ec, Lojzka Tomc, Milka Vukšič, Stefan Horvat.
Jubilanti 10-letnega dela: Mirko Brinovčar, Peter Frelih, N. Keferovič, V- Knapic, Marija Kranjec, Mirko Ločnikar, Marija Mihalič, Alojz Narobe, Milka Petrovčič, Breda Resnik, Magdalena Špende, Ani Štefan, Milena Tonin, Stane Traven, Dani Turnšek, Amalija Govekar, Janko Jakofčič.
J
Juhilanti lil let nega dela iz TOZD 71 Tržan.
ISKRA
Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ
r a z [' i s u j e
prosta vodilna delovna mesta
V	TOZD OBRAT TELEFONSKIH ENOT BLEJSKA DOBRAVA
1.	SEKRETARJA POGOJI:
Visoka izobrazba upravne, pravne ali organizacijske smeri s 3-letno prakso • na ustreznih delovnih mestih ali višja izobrazba navedenih smeri s 5-letno ustrezno prakso ter pasivno znanje enega svetovnega jezika.
2.	VODJO GOSPODARSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE POGOJI:
Visoka izobrazba ekonomske, elektrotehnične ali organizacijske smeri s 3-letno prakso na ustreznem delovnem mestu ali višja izobrazba navedenih smeri s 5-letno prakso ter aktivno znanje enega svetovnega jezika.
V	TOZD OBRAT ORODJARNA
3.	VODJO KONSTRUKCIJE POGOJI:
Visoka izobrazba strojne smeri s h-letno prakso na ustreznih delovnih mestih.
Vsi kandidati morajo biti moralno-politično neoporečni ter imeti aktiven odnos do samoupravljanja.
Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ISKRA L LEK! ROM Eli ANI K A KRANJ. Kadrovsko področje, 64000 Kranj. Savska loka 4, z oznako ..prijava na razpis" in navedbo TOZD.
Kandidate bomo pismeno obvestili o izidu razpisu v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
ne mu kolektivu, ki ima veliko zve stili. dolgoletnih sodelavcev, laže najti pot iz težav.
Tudi TOZD TV Pržan v zadnjem, času bije neizprosen boj za uspešnejše poslovanje, za boljši danes in še boljši jutri. Dovolj načrtov je za prihodnje, vendar pot za njihovo uresničitev ni. kratka, niti lahka, saj se bo moralo marsikaj spremeniti tudi v miselnosti članov kolektiva, treba bo doseči konsolidacijo notranjih sil v tovarni. Uresničitev načrtov pač ni odvisna samo od peščice, pač pa od celotnega delovnega kolektiva, od slehernika v njem. Perspektive in možnosti kolektiva na Pržan u so prav gotovo dobre, za njihovo uresničitev pa bo seveda potrebno prizadevanje vseh članov kolektiva za izpolnitev obveznosti, ki jih zajema srednjeročni načrt TOZD. Po izvajanjih pomočnika direk to tja Jureta Butine, je predsednik delavskega sveta jubilantom dela podelil ustrezna priznanja, značke in nagrade, nato pa so ob skromni zakuski udeleženci praznovanja posedeli v prijetnem razpoloženj u še do poznega popoldneva.	('
ZAHVALA
Najtopleje se zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD— TEA za denarno pomoč, prejeto v času moje bolezni.
Vera Fajfar
ISKRA n
Številka 50 - II. decembra 1976«e3
INDUSTRIJA ŠIROKE POTROŠNJE
Delovni jubileji ob dnevu republike
Sindikalna organizacija skupnih služb Industrije Široke potrošnje je ob dnevu republike pripravila razgibano proslavo. Glavni direktor Lojze Žumer je v uvodni besedi povedal nekaj misli o borbi naših narodov in njihovi neupogljivi volji. Sredi trde borbe pa je zaživela naša republika, v kateri živimo in katere cilje dosegamo in jih še bomo dosegali.
Nato je bil kulturni program, ki sta ga izvajala igralca Saša Miklavc in Janez Hočevar—Rifle.
Po programu je predsednik Sveta skupnih služb vsem jubilantom dela, ki so v Iskri dvajset in deset let ob iskrenih čestitkah in aplavzu članov kolektiva razdelil zahvalna pisma, zlate in srebrne značke in jim izročil jubilejne nagrade.
Visoko priznanje za znanstveno-raziskovalno delo
Tehnolog Dušan Lah in TOZD Žarnice, v kateri je zaposlen, sta prejela častno srebrno plaketo na razstavi izumov, tehničnih izboljšav in novosti na Reki. Stojnica z dosežki Iskrinih delavcev — inovatoijev je vzbudila veliko zanimanj e in bila deležna številnih priznanj.

Jubilanti dela v skupnih službah Široke potrošnje. (Manjkata Marija Rant in Peter Grčar)
Proslava je žela obilo pohvale, saj se je ob njej zbral kolektiv, ki sicer dela na petih različnih krajih. Po ofi-cielnem delu je bila zakuska ob prijetni glasbi. Živahno je bilo vse do poznega večera.
Ob tej priložnosti so praznovali
20-letnico dela v Iskri: Ivan Ferlež, Marija Žeijav, Agica Bevc in Franc Rozman, desetletnico dela pa: Rudolf Udovič, Peter Grčar, Tončka Bertoncelj, Marija Rant, Slavka Kek in Marija Rebernik.
FY
Novi prostori TOZD SVIM
V počastitev dneva republike je bila v prostorih Tovarne avtomatskih in varilnih naprav, TOZD SVN skromna slovesnost, katero so člani kolektiva počastili z lepo delovno zmago -slovesno otvoritvijo novih proizvodnih prostorov in obrata delavske prehrane.
Proizvodna hala, kjer so bili zbrani člani kolektiva in gostje, med njimi predstavniki občine Ljubljana-Šiška in njenih družbenopolitičnih organizacij, vabljeni iz ZP ISKRA in ISKRA AVTOMATIKE je bila v ta namen slovesno okrašena. Najprej je zbranim spregovoril predsednik delavskega sveta TOZD SVN tov. Brglez, ki je v
Za boljše informiranje
v PPG
V petek 26t novembra je pričela delovati ,,ojačevalna naprava11 v PPG. Bržkone ta dan ni bil izbran slučajno, ampak se je pridružil praznovanju dneva Republike. Naprava bo s svojim delovanjem gotovo pomenila še eno pridobitev za boljše delovne pogoje, za boljše in popolnejše informiranje delavcev.
Namen ozvočenja je: izpopolnitev sedanjega sistema obveščanja v poslovni hiši kot .celoti,, popeštritev polurnih odmorov z izbrano glasbo, prav tako pa ima namen širiti kulturno dejavnost in proslavitve državnih praznikov s svečanim programom. V izrednih primerili bo „ojačevalna naprava11 služila potrebam civilne zaščite. S posebnimi zvočnimi signali bo opozarjala na vrsto nevarnosti, kot so elementarne nesreče ipd. Čas za predvajanje objav bo glede na vpeljan premični delavnik zjutraj od 7,30 do 8,00 in popoldne od 13. do 13.30.
Glasbeni program za polurni odmor bo potekal po etažah v časovnem razporedu, kot se vrstijo polurni odmori v PPG. Slavnostna oddaja je potekala v znamenju praznovanja.
Direktor Iskra Invest servisa Marjan Dvoraček je v uvodnem govoru orisal pomen 2. zasedanja AVNOJ, razvoj Socialistične Jugoslavije, temelječe na sklepih tega zasedanja, orisal je delovanje „ojačevalne naprave11 in se na koncu poslovil od poslušalcev s povabilom k sodelovanju.
Sama shema delovanja pa je naslednja: v prostore ,,ojačevalne naprave11 morajo objave, podpisane od odgovorne osebe priti dan prej, redaktor jih pregleda ter slovnično izpili. Snemanje bo v KI in v E 14. Objave civilne zaščite lahko posreduje samo komandant, oz. njegov namestnik.
Napovedovalke so bile izbrane izmed uslužbenk in jih je pripravljala Ajda Lesjak, pri samem programu pa je bil v pomoč Božo Petek z ljubljanskega Radia.
Upamo, da bo nova naprava delavcem v pomoč in sprostitev.
Razstava z naslovom „Delavska ustvarjalnost — Rast YU 76"je bila odprta od 11. do 21. novembra v reški Dvorani mladosti. Razstava, ki je ena največjih inventivnih manifestacij v Jugoslaviji, je bila tokrat že četrtič, njen častni pokrovitelj pa je bil predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije in predsednik sveta Leta tehnoloških inovacij in zaščite pravic industrijske lastnine Jugošlavije Mika Špiljak. O pomenu te razstave govori tudi podatek, da se je na primer lanske udeležilo 134 temeljnih organizacij, 15 inštitutov, 17 fakultet in šol ter več kot 100 samostojnih razstavljalcev iz domovine in tujine, ter naši delavci, ki so začasno zaposleni v tujini, s skupaj več kot 1.100 eksponati, letos pa je bilo to število še dosti večje. Poseben pečat sta dala razstavi tudi lansko in letošnje leto inovacij.
Kot že rečeno so imeli na tej prireditvi, vidno vlogo Iskrini predstavniki, vsekakor pa j e največje priznanje častna srebrna plaketa, ki jo je prejel tehnolog Dušan Lah, na njegovo pobudo
Dušan Lah, tehnolog iz TOZD Žarnice.
tujih proizvajalcev, kakovost njihovih elektrod pa je bila pogosto zelo različna. Zgodilo seje celo to, da so prejeli povsem neuporabno pošiljko elektrod, ki pa so jo na osnovi nove metode metalografskega določanja kakovosti mikrozvarov lahko tudi reklamirali.
Učenci osemletke „Alojz Kebe" so izvedli bogat pevski in recitatorski program na proslavi dneva republike v TOZD S V M, kateri je sledila otvoritev in ogled novih proizvodnih prostorov. O novih prostorih več prihodnjič.
nekaj besedah onsal pomembnejše dogodke iz naše novejše zgodovine; to je zlom fašizma, prva ustava, delavski sveti, pojav samoupravljanja v gospodarstvu in nekaj kasnge tudi v negospodarstvu, druga ustava in njena dopolnila, nova ustava in prav sedaj zakon o združenem delu. Obenem je poudaril, da se je mlada in razrušena Jugoslavija spoprijemala z gospodarskimi problemi in pri uveljavljanju socialističnih odnosov znotraj naših meja ni pozabila na druge narode v svetu, ampak se je od vsega začetka aktivno in uspešno vključila v boj za pravičnejše in humane odnose na gospodarskem in političnem bojišču sveta. Na končuje poudaril, da uspeh, ki so ga dosegli v njihovi temeljni organizaciji, ni samo rezultat naporov kolektiva, pač pa so v njo vgrajeni napori celotne družbe.
Za njim je povzel besedo pred-
sednik odbora za medsebojna raz-meija v TOZD SVN tov. Goli Stane in orisal zgodovino razvoja TOZD in težave, s katerimi so se člani kolektiva srečali na poti, ki so jo prehodili do danes, ko lahko rečemo, da je TOZD SVN dosegla izredne poslovne uspehe povezane z razširitvijo proizvodnje in proizvodnih prostorov.
Po uvodnem govoru so v kulturnem programu sodelovali učenci osnovne šole Alojza Kebeta iz Šentvida. Z recitali in pesmijo so počastili spomin na veliki dogodek v zgodovini naših narodov.
Na koncu programa so člani kolektiva ob prijetnem vzdušju zaključili predpraznični dan, medtem ko je goste direktor TOZD SVN Fedor Gregorič popeljal na ogled novozgrajenih proizvodnih prostorov in obrata prehrane.
Špela Dittrich
Iskrin razstavni prostor na Reki.
pa so organizatorji podelili plaketo tudi TOZD Žarnice, v kateri je zaposlen. Nagrado sta prejela za znanstveno raziskovalno delo na področju metalografskega določanja kakovosti mikrozvarov žamiških kovinskih delov.
Metalografsko določanje strukture kovin je sicer že znana metoda, toda nihče je še ni uporabil pri določanju oziroma ugotavljanju morebitnih oksidov v kovinah ali na mestih, kjer sta dve kovini zvarjeni skupaj. Po dosedanjih metodah teh oksidov ni bilo mogoče natančno določiti, zaradi česar so imeli v tovarni žarnic veliko
Podobno kot v mnogih drugih temeljnih organizacijah združenega dela, so tudi v TOZD Elektronski merilni instrumenti v Horjulu 26. novembra proslavili svoje letošnje jubilante dela. Priznanja in nagrade za dvajsetletno delo so to pot prejeli: Zora Grdadolnik, Mira Kogovšek, Ivanka Nagode, Francka Nagode, Marjan Vračko in Janko Zamejc, za desetletno delo pa Ludvik Intihar.
Z razstave inovacijskih dosežkov v Celju.
izmeta, proizvodnja ni mogla vedno potekati nemoteno, kdaj pa kdaj je bila storilnost slabša kot bi bila lahko, med drugim pa so bili večji tudi proizvodni stroški. TOZD Žarnice mora elektrode uvažati, in to od različnih
ISKRA
'Številka 50-11. decembra 1976
ZAHVALA
Za lepa in praktična darila, katera sem prejel ob upokojitvi se najprisrčnejše zahvaljujem vsem sodelavcem v TOZD — VZDRŽEVANJE v Kranju predvsem pa srčna hvala ožjim sodelavcem iz ključavničarske delavnice, ki so mi tudi ob času moje bolezni izkazovali vso pozornost. Zahvalo izrekam tudi mojim bivšim sodelavcem iz rezkarne v TOZD ERO v Kra-niu'	Stane Judež
Iskra Commerce — organizacija skupnega pomena v ZP Iskra, Ljubljana, objavlja po določilih Poslovnika zunanjetrgovinske mreže ZP Iskra prosti delovni mesti direktorjev podjetij v naslednjih državah:
1.	direktorja Guest International Ltd., V. Britanija
2.	direktorja Iskra Elekttronica Italiana S. r. L, Milano
Poleg osnovnih pogojev, določenih z zakonom, z družbenim dogovorom o pogojih dela v zunanji trgovini in poslovnikom zunanjetrgovinske mreže Iskre, morajo kandidati imeti organizacijske sposobnosti za vodenje podjetij v tujini, poznati Iskrin proizvodni program ter Iskrino razvojno usmerjenost.
Pismene prijave naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov: ISKRA COMMERCE LJUBLJANA
Vodstvo TOZD Zunanji trg LJUBLJANA, Trg revolucije 3
Častna srebrna plaketa je vsekakor lepo priznanje tehnologu Dušanu Lahu, človeku, ki je poleg rednega delovnega časa številne popoldneve in noči prebil v laboratorijih, delavnicah ob mikroskopu, ali pa v temnici, kjer je razvijal filme in slike s posnetki nekaj stokratnih povečav obrušenih delov mikrozvarov elektrod za žarnice. „Plaketa pa je hkrati tudi lepo priznanje celotnemu našemu kolektivu, saj ima vodstvo naše tovarne veliko razumevanja za inventivno dejavnost,11 je poudaril Dušan Lah.

Naj še omenimo, da je bila te dni podobna razstava tudi v Celju. Njen naslov je bil „Razstava tehniške ustvarjalnosti in inovacijske dgav-nosti.11 Odprta je bila v Turistično rekreacijskem centru Golovec od 20. do 25. novembra, podobno kot reške razstave pa so se je udeležili tudi Iskrini predstavniki. Razstava v Celjn je bila bolj republiškega značaja, njen namen pa je bil zlasti prikazati širši slovenski javnosti 30-letni razvoj organizacij tehniške kulture v naši republiki in njihovo sedanjo dejavnost, še posebej dosežke inovacijske dejavnosti in raziskovalnega dela. Obe razstavi" na Reki in v Celju — so dopolnjeval® številne spremljevalne prireditve, k°t npr. različni simpoziji, posvetovanja, prikazovanja novosti, filmska predvajanja, strokovne ekskurzije in podobno.
T o
OB 20. OBLETNICI ZAVODA ZA VARJENJE SRS
Jubilej našega partnerja
Zavod za valjenje SRS - dolgoletni Iskrin partner, ki je bil med drugim celo pobudnik sedanjega proizvodnega programa TOZD Tela, praznuje pomembno obletnico svojega dela. Kratka doba - saj 20 let res ne predstavlja veliko v naši zgodovini pa še ne. pomeni, da v takem razdobju ni mogoče veliko storiti.
Nasprotno, prav primer omenjenega zavoda nam dokazuje, da je to mogoče,"- pa čeprav v izredno težavnih pogojih.
Edina samostojna znanstveno raziskovalna ustanova v J ugoslaviji, kar je Zavod za valjenje bil ob ustanovitvi v takratni FNR Jugoslaviji in to še vedno je, je v letih od ustanovitve' do danes prehodil dolgo pot, polno težav, samoodrekanj vseh zaposlenih in vseskozi v znamenju trdega dela.
Zavod za varjenje, ki je danes osrednja znanstven o-raziskovalna in šolska ustanova, priznana doma in v svetu, je ustanovilo Društvo za varilno tehniko SRS - zdaj praznuje 25. obletnico obstoja s skromno materialno in močno moralno podporo. Začetek je bil skromen, saj pomoči od zunaj niso dobili, pa tudi hoteli je niso. Ob začetku je štel celotni kolektiv komaj 15 ljudi s pomanjkljivo izobrazbo in močno voljo do dela.
Dvajset let življenja je pomenilo buren razvoj tako, da šteje kolektiv te institucije danes že 11 5 delavcev s solidno izobrazbeno strukturo. Lahko se pohvalijo s štirimi doktorji tehniških znanosti, ki so zrasli ob delu, magistrov, inženirjev in diplomiranih inženirjev pa je kar šestina zaposlenih.

"'iilll
Silil
Posnetek s tečaja za varjenje s celuloznimi elektrodami na ceveh premera St)() milimetrov.
Uspešnost dela nam prikazuje tudi podatek o letnem bruto dohodku, ki znaša kar 21 milijonov dinarjev in dejstvo, da se zavod financira povsem samostojno tudi v obdobjih gospodarskih težav.
Njihovo delo obsega predvsem raziskave in razvoj na treh ključnih področjih:	tehnologije varjenja in
sorodnih postopkov z. vključevanjem razvoja novih postopkov in raziskave vseh vrst varljivih materialov; raziskave in razvoj strojev in aparatov za varjenje in sorodne postopke v smeri mehanizacije in avtomatizacije; reševanje problemov pravilnega va-rilno-telmičncga konstruiranja in zagotovitve kvalitete varjenih konstrukcij. Na vseh naštetih področjih so dosegli zavidljive uspehe ne le v slovenskem temveč v svetovnem merilu. Ob začetku dela so bili na področju tehnologije varjenja pri nas poznani le trije delovni postopki, v dvajsetih lotili pa so to število dvignili kar na petdeset. Tudi na področju strojev in aparatov za varjenje so prispevali znaten razvojni delež. Po vojni Slovenija ni premogla ene same delovne organizacije, ki bi proizvajala delovne stroje in naprave. Danes obstojata dve tovarni. ena je v Iskri, drugo pa so šele pred nedavnim zgradili v Lendavi. Varstroj. kakor sc ta tovarna imenuje, zaposluje 500 delavcev, delovni program pa v pretežni meri izvira iz razvojnega dela Zavoda. V' precejšnji meri je to veljalo tudi za Iskro na začetku, danes pa še vedno uspešno sodelujejo kot partnerji.
Uspešno prihodnost imajo zagotovljeno. saj so varjene konstrukcije vsepovsod to so mostovi, žeijavi. celotna oprema za energetske objekte, oprema za petrokemijske tovarne in objekte itd.
Pomemben, če ne celo najpomembnejši poudarek njihovega dela, pa je na izobraževanju. Do sedaj so v tečajih izšolali prek it).000 varilskih strokovnjakov vseh stopenj izobrazbe. Ti so naši industriji še kako potrebni, zlasti če pomislimo, da varjenje danes ni več omejeno zgolj na veličasten snop isker izpred zaščitne maske varilca, temveč je neizogibno potrebno na vseh področjih, od mikroelektronike pa do ladjedelništva.
Stane Lleisehman
Aktiv invalidov v letu 1976
Prejšnji mesec sc je v Kranju sestal Izvršni odbor aktiva invalidov Elcktro-mehanikc. Pogovorili so se o kadrovskih spremembah v vodstvu aktiva in o nalogah za prihodnje leto.
Pavla St rupija so ponovno izvolili z.a predsednika aktiva, Miho Logarja so izvolili za podpredsednika aktiva i*h predsednika socialne komisije, Ivan Mihelič pa bo odslej predsednik komisije za rekreacijo in izJctc.
IO aktiva invalidov je potrdil program dela aktiva, ki so ga invalidi sprejeli na letošnjem občnem zboru. Poglejmo, kako bo aktiv invalidov v prihodnjem letu skrbel za reševanje problematike invalidnih delavcev.
Zaželeno je, da vsak delovni invalid po nastanku invalidnosti še naprej ostane v delovnem okolju, kjer je delal pred tem. Aktiv se bo zavzemal, da bo delo in življenje invalidov postalo vse bolj podobno tistemu v normalnih okoliščinah.
Še naprej bodo skrbeli za uspešno sodelovanje s socialno službo in družbenopolitičnimi organizacijami v naši DO. Skupno bodo skrbeli z.a usposabljanje in prekvalifikacijo invalidnih delavcev. Posebno pozornost bodo namenili izvajanju novega zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, ki bo pričel veljati z novim letom.
Delo socialne komisije je tesno povezano s poverjeniki v tozdih, ki odkrivajo in rešujejo probleme invalidov. V prihodnje bodo poskrbeli, da bo tudi za invalide brez statusa ugotovljena stopnja invalidnosti.
tudi te invalide je treba vključiti v aktiv in jim zagotoviti enake ugodnosti kot jih imajo delovni invalidi.
Socialna komisija bo sodelovala s socialno službo naše delovne organizacije. Socialno šibki in zdravljenja potrebni invalidi bodo predlagani z.a letovanje oziroma rehabilitacijo.
Komisija bo spremljala že začeto delo pri preventivi naših invalidov. Skrbeti bo morala tudi za pravočasno premestitev invalidov na ustrezna delovna mesta.
Pomembna naloga ho tudi informiranje svojih članov in ostalih delavcev o svojem delu in raznih preventivnih
ukrepih. Skrbeli bodo za preprečevanje vzrokov invalidnosti: opozarjanje na neprevidnost in nepravilnosti na delovnih mestih, preprečevanje kajenja v manjših prostorih, bifeijih in v restavraciji. Obiskali bodo tudi težje invalide v bolnišnicah, v raznih zavo-dih in na domovih in jih priložnostno obdarili.
V marcu bo aktiv invalidov ob praznovanju mednarodnega dneva invalidov obiskal vse težje pokretne invalide, kasneje bodo zanje pripravili skupno srečanje v naravi. Komisija za rekreacijo in izlete bo med letom organizirala razne izlete in strokovne ekskurzije, kar je zelo pomembno in koristno za rehabilitacijo in čim bolj aktivno vključevanje invalidov v naše družbeno okolje. Organizirali bodo tudi letovanja za invalide. Med člani aktiva invalidov so tudi športniki. Tem je treba omogočiti udeležbo na raznih tekmovanjih doma in v tujini.
Invalidi Iskre Elektromehanike so torej za leto 1977 pripravili zelo zanimiv program. Zavedajo se težavnega položaja naše DO, vendar zastavljenih nalog ne bodo mogli realizirati brez denarnih sredstev.
Aktiv invalidov je že izdelal predračun za financiranje svoje dejavnosti. Prepričani smo, da jim bodo strokovne službe ta sredstva odobrile, saj pomeni delovanje aktiva invalidov pomemben prispevek k humanizaciji našega delovnega človeka.
Alojz Boc
OBVESTILO
Aktiv invalidov Elektromehanike organizira novoletni izlet z obiskom Dedka Mraza dne 18. 12. 1976 z ogledom Postojnske jame in Bernardina. V popoldanskem času ho kosilo in kopanje v invalidskem domu v Strunjanu. Cena izleta z.a čla-| ne je 80 din. Vabimo tudi vse upokojene invalide. Prijave sprejema do zasedbe avtobusa tov. Stamenkovič Marica, tel. 22-221, int. 27-95. Vabljeni!
Kombi garnitura BC buj e:
114 v skaju vse-
vrtalni stroj VS 910 A 11 z elektronsko regulacijo (moč 370 W, max 0 v jeklo 10 mm, hitrost vrtenja 0—1900 vrt/min, teža 1,65 kgl
krožno žago KZ 113 02 (za žaganje: do debeline 35 mm, pod kotom do 45° in izdelava utorov do širine 8 mm) krožno žično ščetko gumast kolut z vpenjalnim trnom komplet brusnih papirjev komplet brusnega platna brusni kolut z vpenjalnim trnom klobučevinasti kolut krzneno polirno prevleko spiralne svedre - izvijač
Kar znam, si naredim sam!
Priložnosti za obdarovanje je vedno dovolj. Toda pri izbiri darila smo večkrat v zadregi. Lepo in praktično darilo, ki bi se ga brez dvoma razveselil vsak praktičen mož sc imenuje K LIP KLAP. To je garnitura električnega hobi orodja s katerim lahko vrtamo, žagamo, poliramo, brusimo, ščetkamo hitro in učinkovito brez truda j n brez pomoči.
S takimi deli se vsakodnevno srečujemo in z golimi rokami bi si prt tem bolj malo pomagali. Zato je tu KUP KLAP garnitura orodja s katerim boste pozimi ali poleti, znotraj in zunaj, zjutraj ali popoldne skratka vedno in povsod mnogo stvari lahko opravili sami.
CENE:
BC 114 v skaju 1.679,00 din
BC 117 v kartonu 1.401,80 din
Kreditni pogoji:
odplačevanje na 6 obrokov, 10 % polog, 3,5 % obresti, menica za 3,00 din
Gotovinsko plačilo pri nakupu na kredit za:
Kombi BC 117 146,10
Kombi BC 114 174,95
Kombi garnitura BC 117 v kartonu
vsebuje:
—	vrtalni stroj VS 110 A 11 (moč 370 W, max 0 v jeklo 10 mm, hitrost vrtenja 1900vrt/min., teža 1,65 kg)
—	krožno žago KZ 113 02 (za žaganje: do debeline 35 mm, pod kotom do 45° in za izdelavo utorov do širine 8 mm)
—	krožno žično ščetko
—	gumast kolut z vpenjalnim trnom
—	komplet brusnega papirja
—	komplet brusnega platna
—	brusni kolut z vpenjalnim trnom
—	spiralne svedre
—	izvijač
ISKRA omogoča vsem svojim članom ugoden nakup po zgoraj omenjenih pogojih. Prijave z vsemi potrebnimi podatki zbirajo vaši sindikalni poverjeniki, oz. jih lahko pošljete direktno na naslov: Iskra Elektromehanika, Komercialno področje, Ljubljana, Trg revolucije 3, Vera Dolinšek, tel.: 061 324-061, int. 1595 (E4).
Prehodna gosta: TO F in Rifle
Ob koncu duhovite pivdstave v fovetju naše stolpnice v Ljubljani je glavni igralec Janez Hočevar - Rifle kot Švejk prav tako duhovito zakoračil k recepciji ter dežurno receptorko vprašal, če gre lahko dalje. ..Lahko, me ie odvrnila,samo prehodno značko Iskre si morate zatakniti v gumbnico! To sem ponosno tudi storil; samo, bolj nerodno je, če tudi stalno zaposleni uslužbenci Iskrine stolpnice dobivajo takšne prehodne značke". se je pošalil Rifle, ki je \ odmevu na uprizoritev Tofove satire o Kuritju Svejku v našem delovnem kolektivu, sodeloval pri pogovoru, ki smo ga imeli za naše glasilo z avtorjem Tonetom Fornezzijem.
Včasih so imeli na ingu več manevrskega prostora za satiro. Zdaj trdijo, da imate vi tu bolj prošte roke. Alije to res?
To je in ni res. Mislim, da ima človek toliko proste roke. kol si zna s svojimi rokami narediti manevrskega prostora." Glede primeijave. najbrž ne drži. pač pa je. da bi imeli tia jugu več manevrskega prostora; bilo več ljudi, ki so se s tem ukvarjali, o/, se še uk-vatjajo. Pri nas je malo listih, ki se ukvaijamo s satiro. Sicer pa tudi /a manevrski prostor velja, da moraš imeti komolce in si narediti malo prostora. Je pa res. da s temi komolci ne prile/eš daleč! V karieristicnem smislu namreč.
vi vendarle daleč prilez-
Kako. da ste več pri svoji znani dinamičnosti v obravnavanju naše stvarnosti odločili za lik Švejka, ki vendar trdi: ko se najbolj mudi. se vsedi dol . . . .?
Kaj nam boste pripravili za novo leto? Ali nam boste tedaj napovedali lepše perspektive za lepšo prihodnost?
Napovedali bomo zanesljivo lepšo hixločnosi že zaradi tega, ker se tu satiriki nič ne razlikujemo od politikov. Vsi napovedujemo le vse naj lepše. Vendar pa, kar se novoletnega programa tiče, ki sva ga z. Rifle-tom obljubila, poudarjam, ki sva ga, da odgovornost porazdelim, kot je pri nas splošen običaj, v napovedih rajši ne bi bil preveč optimističen; ker sem vedno, ko vržem skupaj kakšno stvar, grozno skeptičen, kako bo ..ratalo"; no. potem pa Rifle to izpelje, da je zadovoljstvo vsesplošno! Kako bo s
ste
t
Že. ampak jaz sem človek, ki nima takšnega trdnega položaja, da bi lahko na njem razgrajal . . . Moji so zelo majavi. položaji namreč.
Torej se zanašate samo na komolce?
Ne zanašam se samo na komolce, rekel bi. bolj na naključja.. . .
Ali vas delovni ljudje zaradi vaših satir imajo za boljšega, ali slabšega občana od svojih direktoijev?
No. predvsem bi želel, da me ljudje ne bi primerjali z direktorji ne v boljšem ne v slabšem pomenu.
Zakaj?
Morda zato. ker je moje delo predvsem različno od dela direktorjev in. če bi bil zelo ..žleht." bi rekel, da se direktoiji veselijo svojih uspehov, jaz pa njihovih neuspehov! Iz tega se mi namreč lahko poraja zelo dober material .... Sicer pa mislim, da mi vsi preveč štartamo na direktoije. Danes je dobrega direktorja sploh že težko dobiti. Tako so v podjetju, kjer imajo dobrega direktorja, lahko kar veseli. Direktorski položaj pa je danes zelo nehvaležen. Enkrat sem celo napisal, da je direktor človek, kije na pogojni svobodi. . .! In to je res. glede na vse restrikcije, zahteve in vse to. kar zdaj dole te va glavne ljudi. Mislim, daje več škodljivih ljudi, ki niso direktorji, ki pa so kljub temu na položajih, ki sicer niso toliko blesteči."
Se vam zdi. da se bolj ožulite pri tesanju metlinega stila, ali pri vezanju bičja v metli?
...Metla je nerojen otrok, ki se redno sproti rojeva. Ž vsakim tekstom, ki ga spravimo skupaj, doživimo vsi skupaj. zlasti midva z Rifletom. grozen, težek porod. Toda potem kar raste. Pravzaprav bi pa rekel, da bi rajši vezal protje. kot pa šilil stil. ker protje manj boli."
Če useka nazaj?
Tako! Smola je v tem. da ima tudi rrietlin stil dva konca . . .!
Zdi se mi. da je Švejk dobrodušna pojava, ki je najhujše tegobe v vojni znal prenašati s humorjem. Cilj mojega Švejka pa je. da bi ta Švejk naše najhujše tegobe, ki niso tako hude kot v vojni, tutli znal prenašati s smehom in. da hi ta humor prešel tildi na druge: na tiste, ki so prizadeti in na tiste, ki se mu smilijo.
Ali je to, da ste Švejka naredili po vojni za kuriija zgolj naključno, oz. koliko je v pojmu kuriija tudi med našimi ljudmi neki še posebni prizvok odkrite ljudskosti?
Vsekakor mislim, da je že v začetnem songu, dosti jasno odgovorjeno ko pravi Švejk: ..ko je mir. ko je vojna mimo. pa ta. zaslužen vojščak postane vratar, ali pa kurir", l judi, ki se v naj hujših trenutkih najboljše izkažejo, znamo dostikrat porinili na stran in taka stranska mesta to /daj počasi zginja so bila prav mesta vratarjev in kurirjev. Kurirji so bili prav zaradi tega prispodoba take zagrenjene resničnosti. saj so točno vedeli, da so veliko pripomogli k stvarnosti, ki jo imamo, da pa so bili sedaj i/ takih, ali drugačnih razlogov porinjeni na stran. Poleg tega pa kuriiji nasploh veljajo /a ljudi, ki vselej vse vedo!
programom za novo leto ne vem. bi pa predlagal, da bi bil. če bomo imeli ta program pri vas. res čim bliže novemu letu. ker takrat so ljudje bolj veseli in vse bolj za hec vzamejo; tako tudi metle programa ne bi vzeli preveč zares!.....
Ker slovita po tem, da v Ljubljani vidva rojevata smeh, povejta še kakšen nov vic!
Ja, včasih je človek res, ne kriv ne dolžan, za marsikaj odgovoren tutli /a stvari, kjer nima nič zraven . . . To je na Slovenskem sploh lepa navada! No, vic ... Ali veste /akaj Bre/njev ni prišel v L jubljano? Zato. ker po vseh zidovih piše: Tu smo. vaši smo! (Ta vic sem bleknil enkrat v družbi še preden je Brežnjev prišel v Jugoslavijo. Nazaj sem ga slišal pa /e vsaj trikrat!)"
..I h. pa ja!", je pritrdil Rifle, Tol pa k oj /a tem: ..Rifle. ti bi pa tutli sodii na plakat /a samoprispevek! Imaš štiri nepreskrbljene otroke . . .! Misli, tla si glasoval /a? !" ,,Ja, ja! In to čisto javno, še k mizici nisem šel. kar vpričo vseh sem obkrožil." je zagotovil Ril le.
Pomenek je postal skoraj šaljiv dialog: ..Ali veste, kaj je rekel Rifletn učitelj, ko ga je srečal po dolgih letih? Rekel je: Vidite, postali ste slaven, znan igralec! Ko pa mu je Rifle povedal, tla ima štiri otroke, je še enkrat dal svojo oceno iz šolskilt klopi: Ja. ju. saj priden ste bili že od nekdaj, paziti pa nikoli niste znali . . ."
Obrnili smo se še na Rifleta v zvezi z glavno vlogo. Kako se počutite kot Švejk, še posebej, ker sami sicer nosite borbeno imel Rifle? Ali pa se vaš položaj svobodnega umetnika po drugi strani še posebej prilega Švejkovi poti?
Zdi se mi, tla mi vloga Švejka, glede na to, tla sem svoboden umetnik, še
(Nadaljevanje na 7. strani)
č c/ne/i l.i. in /4. novembra je bilo v Mariboru že četrto tekmovanje amaterskih pevskih zborov Slovenije pod naslovom ,,Naša pesem Ki". Na tekmovanju se je v dveh dneh zvrstilo skupno 7 V najboljših slovenskih amaterskih zborov, med njimi tudi ženski pevski zbor iz Horjula, ki ^a uspešno vodi prof. Albin Weint’erl in, ki ga sestavljajo povečini članice kolektiva 'l()'/.l) kleklrontka. /bor je ob tej priložnosti zapel obvezno pesem Radovana (robca Na Kozlovem robu ler Albina Weinf’erla: Romlad ob morju in madžarsko Turo! eszi/f a cigan)/ (Sirček je cigan), /bor iz Horjula je s svojo solidno interpretacijo navedenih Ircfi pesmi dosege! lep uspeh in si priboril bronasti grb Maribora, s 4Ob točkami, oz. s 75,10 '/ možnih točk.
OBVESTILO
ŠTIPENDISTOM!
Obveščamo vse štipendiste ZP ISKRA, da so uradne ure:
—	ponedeljek od 6.30 do 8.30
—	sreda od 12. do 14.
—	petek od 10. do 12.
Prosimo, da uradne ure upoštevate.
ZP ISKRA Služba štipendiranja
Novice od tu in tam	F
m
Beograjska ..Ekonomska politika" je objavila zelo kratko vest — krajša sploh ni mogla biti - da je v Kragujevcu ..puštena u rad prva poluautomatska telefonska centrala tipa metaconta 10 C". Namerna ali nenamerna napaka?
^ Ljubljanski Dnevnik" nekako demantira prejšnjo objavo, da ima naš tozd Orodja ob devetmesečnem obračunu skupno izgubo 3,6 milijonov dinarjev. To ni prava izguba — pristavlja - ker ima tozd v neplačani realizaciji 3,1 milijona ,,rezerv". Dejanska izguba znaša le približno 500 tisoč dinarjev.
an
po
an
je
hk
Ist
U
Q Koncertni mojster na kitari Jovan Jovičič iz Beograda je nastopil na koncertu v preurejeni Valvazorjevi knjižnici na gradu Bogenšperk pri Litiji. Koncert je organizirala kulturna skupnost iz Litije in ZP Iskra.
Milivoje Životič iz Velikega Pop ovca se huduje v ,,Politiki", da nikjer ne more dobiti stikalne ure. Pisal je tudi v kranjsko Iskro kjer so mu svetovali naj pokličfe Ljubljano. Toda tudi tam so mu odgovorili: nimamo. Sicer pa beograjska ..Politika" zadnje čase zelo rada objavlja kritike na račun Iskre in Gorenja.
^ Direktor filiale Iskra-Commerce v Titogradu Raco Bukčevič je izročil tozdu „Na-predak", ki posluje v okviru delovne organizacije ,,Unit" iz Nikšiča, zlato plaketo za 15-letho uspešno sodelovanje obeh podjetij. Plaketo je sprejel dosedanji direktor Gojko Jaukovic
A Desetmesečni obračun menjave med Albanijo in Jugoslavijo ni zadovoljiv. Predvsem smo manj uvozili iz Albanije, kot je bilo določeno. Sedaj so izpopolnili blagovno listo za menjavo v naslednjem letu. Albanija se zanima predvsem za železne izdelke, izdelke lahke, kemične in elektrotehnične industrije, ter za rezervne dele za motorna vozila.
V decembru bo referendum za združitev ,,lstra-benza" in ,,Trgoavta", obeh podjetij iz Kopra. Če bo referendum uspel, bodo imeli tri tozde. Namen združitve je hitrejša poslovna ekspanzija, zlasti z ustanavljanjem novih bencinskih črpalk, pralnic, servisov in prodajaln.
jflh Beograjčani imajo skupno okrog 4 milijone raznih agregatov bele tehnike in akustike. Vso to množico aparatov poprrvlja le 553 zaposlenih delavcev v servisih družbenega in zasebnega sektorja. Če bi hoteli!, da poteka servisno delo v normalnih okvirih, bi jih moralo biti 4.000. Hkrati pa dela na ,,črno" približno 10.000 raznih mojstrov, ki ne plačujejo nobenih davščin, vprašljiva pa je tudi njihova strokovna usposobljenost Zaslužijo dobro in pomalem uničujejo pravo obrtništvo. Pred petimi leti je bilo v Srbiji skupno 46,478 samostojnih obrtnikov, danes jih je 39.358.
Ve
De
je
mt
va
Se
pe
EL
na
se;
•ki
sti
kv
Po


,, Delo" poroča o finančnih posegih ,, Ljubljanske banke", ki bodo omogočili razširitev industrijske proizvodnje v manj razvitih krajih Slovenije. Tako je izvršni odbor ' ,,Ljubljanske banke" odobril več posojil, med drugim tudi za razširitev naše tovarne kondenzatorjev v Semiču. Nova investicija bo v celoti veljala nekaj več kot 31 milijonov dinarjev. ,,Ljubljanska banka" je za razširitev in modernizacijo proizvodnje že odobrila § 7,17 milijonov dinarjev, 4.78 milijonov pa bo prispevala banka iz združenih sredstev, , ^ namenjenih za gradnjo industrijskih objektov na manj razvitih območjih
Fizični obseg celotne jugoslovanske proizvodnje je bil v desetih mesecih leta za 2,6 % večji kot lani v istem obdobju. Največji porast proizvodnje je s 13 % dosegla tobačna industrija, druga z 8 % je proizvodnja nafte, tretja s 7 % je proizvodnja električne energije. Panoga elektroindustrije je naredila toliko kot lani.
Od republik je dosegla s 6,9 % največji porast Črna gora, najmanjšega z 1,1 % pa Slovenija.
^ Skupnost pošt SFRJ naj bi se po novem združila v 37 jugoslovanskih PTT organizacij s približno 300 tozdi. Hkrati s tem naj bi veljal tudi novi srednjeročni načrt o razvoju jugoslovanskih PTT. Skupni promet naj bi sev petih letih povečal za 10,2 %, in sicer v poštnem prometu za 2,7 %, v telegrafskem za 19 % in v telefonskem prometu za 17 %. Razvoj pa naj bi ne bil povsod enak, marveč bolj skladen. Tako naj bi za vse naloge porabili v Sloveniji 313 milijonov dinarjev,*na Kosovem pa 250 milijonov dinarjev. V Sloveniji naj bi se telegrafsko-telefonske razmere izboljšale za 11 %, na Kosove m pa za več kot 50 %.
Skupnost jugoslovanskih železnic je določila nov vozni red za leto 1977-1978. Po dosedanji oceni naj bi jugoslovanske železnice prepeljale v tej sezoni 128 milijonov potnikov in 84 milijonov ton blaga.
I
P'
n
v]
II;
V 1 V d k b n d
I 11
t
Na prvem posvetovanju o razvoju jugoslovanske radiodifuzije v Zadru so spregovorili o pripravah za uvajanje satelitske radiodifuzije pri nas. V začetku naslednjega leta bo namreč sledila razdelitev kanalov vsaki državi. Prve poskuse emisije prek satelitov naj bi uvedli v Evropi leta 1980.
V naslednjih petih letih naj bi se obseg programov jugoslovanskih radio in TV centrov povečal za štirikrat v primerjavi z dosedanjim. V tem času naj bi vse bolj uveljavljali stereofonijo, začeli pa naj bi tudi z eksperimenti pri kvadrofoniji. Ker jugoslovanska RTV mreža v glavnem uvaža opremo, so se dogovorili s predstavniki celotne elektronske industrije v državi o domači proizvodnji posameznih vrst opreme. V ta namen so ustanovili tri delovne grupe.
^ V Sarajevu so podpisali samoupravni sporazum o razvoju in modernizaciji bosansko- he rc egovsk i h železnic do leta 1980. Program zajema elektrifikacijo 230 km prog, vgradnjo sodobnih signalno-varnostnih naprav na 31 postajah, rekonstrukcijo in izgradnjo 12 postaj ter ranžirnih vozlišč, remont 240 km prog, nakup lokomotiv, vagonov itd.
Za realizacijo tega programa je predvidenih 6,3^ milijard dinarjev. ŽTP Sarajevo bo zagotovilo 37 % sredstev, združeno gospodarstvo 34 %, 29,% sredstev pa bodo dobili z domačimi in tujimi krediti.
^ Beograjska PTT namerava s 1. januarjem uvesti spremenjene cene v telefonskem prometu. Tako naj bi uvedli dvojno tarifo za običajne razgovore. Razgovor dveh minut naj bi veljal en impulz. Polovično ceno bi zaračunali za razgovor med 21. in 6. uro. nižja tarifa pa naj bi veljala tudi od sobote zvečer do ponedeljka zjutraj Zagrebški „ Vijesnik u srijedu" piše. da je v celoti to več kot 200 % povečanje cen.
,,Ekonomska politika" obra/nava v članku ,,Ko zakoni kasnijo za ustavo", da se srečuje Iskra v zadnjih letih z zastarelostjo in neprilagodljivostjo zakonskih predpisov pri mednarodni delitvi dela. Navaja tri Iskrine tovarne v tujini, s katerimi ima matična tovarna v Kranju specializacijo proizvodnje in delitev dela. Toda za izdelke, ki jih Iskra dobi iz lastne proizvodnje v tujini, mora plačati carino, kot bi to bili tuji.
^ V Beogradu so se končali gospodarski razgovori med Indijo in našo državo. Ugotovili so, da bodo vagoni, traktorji m ladje še vedno dolgoročno baza menjave v prihodnje. Indijci so poudarili, da so še velike možnosti jugoslovanskega izvoza zlasti na področju elektronike, industrije poljedelskih strojev in industrije motorjev. Blagovna menjava med obema državama bo po dosedanji oceni dosegla letos vrednost 180 milijonov ikrlarjev.
Zbral in uredil Marjan Kralj
Festival ob dnevu republike
III. FESTIVAL AMATERSKEGA FILMA ISKRE DOSEGEL VISOKO RAVEN
Tako kot prejšnji dve leti, so kino-I amaterji Iskre tudi letos pripravili v počastitev dneva republike festival amaterskega filma. Letošnja prireditev je že tretja te vrste, uvrstila pa se je j hkrati tudi kot proslava 30-letnice j Iskre in 30-letnice obstoja organizacije ■ ljudske tehnike.
Festival je potekal 25. novembra v večernih urah v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju. Otvoril ga je moški pevski zbor Iskre — Elektro-mehanike z dvema pesmima, povezo-I valca sporeda Anka Konjar in Cveto j Sever pa sta nastopila z recitacijama.
Sledila je ponovno zborovska pesem. Pomočnik glavnega direktorja Elektromehanike Ludvik Kuhar je nato v krajšem slavnostnem nagovom seznanil občinstvo z dejavnostjo Foto •kino sekcije ter poudaril mnenje strokovne žirije o napredku splošne kvalitete festivala. Po njeni oceni Pomenijo za predvajanje izbrani filmi
(od 37 prispelih jih je izbrala 17) lep korak naprej tako s stališča zamisli, kot tudi njihovih tehničnih izvedb in dodelav.
Vsebinsko težišče festivala seje od ponavljajočih se in podobnih družinskih motivov premaknilo k risanemu, eksperimentalnemu, dokumentarnemu, igranemu ter drugim filmskim žanrom Pripomoglo je k pestrosti in izvirnosti festivala in tako se tudi ni bilo posebno težko odločiti > za izbor najboljših.
Žirija v sestavi: dr. Cene Avguštin (umetnostni zgodovinar in likovni kritik), Janez Hrovat (snemalec RTV Ljubljana) ter Jaka Bregar (priznani kinoainater) je podelila plakete in knjižne nagrade. Zlato plaketo je za film „Sizif“ prejel Silvo Sladič, srebrni za delo „Bili smo zvonaiji“ Miha Kern ter za „Igrati obliko" Silvo Sladič, tri bronaste pa Maijan Ručigaj za film „Pred odhodom", Mirko Urh za „Pesem dleta" ter Brane Šumrada za
Prehodna gosta:
(Nadaljevanje s 6. strani)
posebej prilega. Je v najinem položaju tiek^ podobnega. Pa tudi sicer, sama vloga Svejka v tem delu mi ugaja; v njej se dobro počutim!
Rifleta, ki je dosegel pred publiko v Iskri živahen aplavz, smo povprašali, v kolikih delovnih kolektivih je že dtislej odigral to satiro o Kurirju Švej-ku. Povedal je sicer brez statističnih beležk, da so nastopali že v 60 delovnih kolektivih. „Povsod so pokazali delovni ljudje za predstavo živo zani-ntanje. Ljudje imajo radi satiro. To se je potrdilo tudi, ko sem nastopal pred širšim avditorijem, v gledališču. Samo kritika je pri nas očitno za satiro manj navdušena."
Še in še je beseda tekla. Pozanimali smo se, če je predstava vselej enaka, če govori Rifle vselej isto besedilo, ali
TO F in Rifle
če včasih svojega Švejka tudi prilagodi okolju in publiki.
,.Koncept je jasno izdelan trdno v naprej", je pravil Rifle, „vendar pa kot igralec hitro čutim, kako in na kaj občinstvo reagira. Potem se ravnam in tako delno predstavo prilagodim. Zanimivo pa je, da je prav publika tu pri vas, v Iskri, ki je nedvomno na višji intelektualni ravni, reagirala zelo pozitivno na glavne satirične osti, ne zgolj na tiste površinske štose, za katere sicer marsikje drugje predvsem in edino primejo."
Kaže torej, da smo bili z obiskom Kurirja Švejka v Iskri zadovoljni vsi, publika in avtorsko-igralski tandem. Rifle je vsekakor dal razumeti, da bi pred novim letom v Iskro še enkrat prišel pa če tudi zgolj s prehodno značko.
Mara Ovsenik-
tehnično zahtevno barvno risanko „Wanted“.
Knjižne nagrade so prejeli: Jože Primožič za film „Letališče“, Maijan Ručigaj za „Niko“ ter Dušan Bogdanovič za izvirno risano-dokumentarno filmsko kombinacijo „Počitnice“. Vsi avtoiji omenjenih filmov so člani kolektiva Iskre - Elektromehanike.
Za prijetno vzdušje na prireditvi je poskrbelo poleg nagrajenih še predvajanje 10 drugih filmov. Pohvaliti velja še posebej zadnja dva, ki sta zaradi svoje dolžine žal izpadla iz uradne konkurence. „Slutnja" Miše Čoha iz celjskega EMO na poetičen način pripoveduje o pomladnem prebujanju narave, „Happenjng prof. Nesnage" Janeza Majeija pa slika zgode in nezgode mladega, hipijevsko navdahnjenega slikaija v nenavadnem, nazaj predvajanem zaporedu kadrov.
Lahko bi rekli, da je bila vsebinska tematika festivala kot celote v glavnem usmerjena v iskanja posameznikov - bodisi splošnih človeških resnic bodisi zgolj filmskega tehničnega izraza. Na vsak način pa je festival že prerasel raven navadnega amaterizma in tak kot je bil letos tudi znanilec čedalje pestrejše kulturne ustvarjalnosti članov kolektiva Iskre. Upajmo, da bo tudi v prihodnje znal obdržati in še izpopolniti pridobljeni ugJed!	v. B. R.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta
JANEZA BERNIKA
sc iskreno zahvaljujem vsen sodelavkam na liniji žičnih oblik iz TOZD ATC na Laborah za izraženo sožalje in finančno pomoč
Rezka Pogačnik
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta
ALBINA REŽUNA
se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem TOZD TEA in ATC za izraze sožalja, vence in spremstvo na njegovi zadnji poti
hčerki Sonja Berložnik in Nataša Zalar
ZAHVALA
Ob izgubi moje drage mame
ANE MAČEK
se iskreno zahvaljujem sodelavcem na liniji stojal za poklonjeno denarno pomoč
sin FRANCI MAČEK z dmžino
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta
FELIKSA BAVCA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v TPP orodjarne, kontroli ATC in sindikalni organizaciji Elektromehanike za izraze sožalja, cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti
sin Milan z družino.
SMUČANJE POD STROKOVNIM VODSTVOM V KRANJSKI GORI
Počitniška skupnost Iskra organizira smučanje pod strokovnim vodstvom smučarskih učiteljev v Kranjski gori.
Termini:
31. 1. do 6. 2. 1977 6. 2. do 13. 2. 1977 13. 2. do 20. 2. 1977
Vse izmene se prično s kosilom in končajo z zajtrkom!
CENE PAKETA SO:
dvoposteljna soba s tušem in WC triposteljna soba s tušem in WC štiriposteljna soba s tušem dvoposteljna soba oz. triposteljna soba
odrasli	otroci do 7 let
1.600,00	1.200,00
1.550,00	1.150,00
1.450,00	. 1.100,00
1.300,00	1.000,00
■V ceni so vključeni kompletni penzioni ter strokovno vodstvo smučarskega učitelja, turistična taksa, zavarovanje, shramba smuči in organizacija.
Prijave sprejemamo do 25. 12. 1976
Ob prijavi je obvezna AKONTACIJA 800,00 din
Stroški odpovedi: pred zaključkom prijavnega roka zaračunamo 50 %, po tem roku obdržimo celotno akontacijo, v kolikor odjavljeni ne pridobi drugega tečajnika na izpraznjeno mesto.
Do 20. 12. 1976 sprejemamo še prijave za SMUČARSKI TEČAJ V GOZD MARTULJKU (objavljeno v glasilu Iskre — št. 49, z dne 27. 11. 1976)
V času zimskih šolskih počitnic organiziramo tudi ZIMSKE POČITNICE V:
1- ZELL AM SEE — cena 7 dnevnega paketa s prevozom in vlečnicami je 2.630 do 2.860,00 din
2.	MISURINA —' cena 7-dnevnega paketa s prevozom in vlečnicami je 2.380,00 din. Na razpolago tudi smučarski učitelji
3.	SEXTEN — SESTO — cena 7-dnevnega paketa s prevozom in vlečnicami je 2.770,00 din. Možnosti smučarskega tečaja.
SILVESTROVANJE
Da bi čim lepše in prijetneje dočakali novo leto 1977, smo vam s svojimi poslovnimi partnerji pripravili:
IZLETI S SILVESTRSKIM PROGRAMOM:
1.	hotel UMAG (Umag) cena 4 dnevnega paketa	840,00 din
hotel KORAL (Umag) cena 4 dnevnega paketa	900,00 din
hotel RADI N (Radenci) cena 3 dnevnega paketa	1.200,00 din
2.	BUDIMPEŠTA - cena 3 dnevnega paketa	1.400,00 din
(v ceno je vključen avtobusni prevoz, gostinske usluge polni penzioni + silvestrski meni, ogledi mesta)
NOVOLETNE POČITNICE
1.	MALLORCA — 27. 12. '1976 — cene 7 dnevnega paketa
od 2.590 do 3.590 din (polni penzioni, avionski prevoz, vse takse)
2.	TENERIFE — 27. 12. 1976 — cene 7 dnevnega paketa
od 3.790 do 5.060 din (polpenzioni, avionski prevoz, vse takse)
3.	MOSKVA - LENINGRAD - KIJEV
28. 12. oz. 30. 12. 1976, cene 8 dnevnega paketa	4.080,00 din
4.	LENINGRAD- ■ MOSKVA
23. 12. 1976, cena 8 dnevnega paketa	2.950,00 din
30. 12. 1976, cena 8 dnevnega paketa	4.490,00 din
5.	PAR IZ 31. 1 2. 1976, cena 3 dnevnega paketa	od	2.290 do 2.700 din
6.	BUKAREŠTA — 31. 12. 1976, cena 4 dnevnega paketa	2.980,00 din
7.	KOPENHAGEN 31. 12. 1976 cena 4 dnevnega paketa 2.980,00din Možnost turističnega posojila
Obvezna akontacija 1.000,OOdin
Prijave in podrobne informacije dobite na upravi PSI, Ljubljana, Trg revolucije 3, K/2—tel.: 324—765 (Marjeta Podlesnik)
Plačila akontacij pri blagajni na upravi PSI - ali na žiro račun 50100-601-12066
Počitniška skupnost Iskra
r
'N
NAČIN NAKUPA:
Iskraši, zaposleni na področju Ljubljane nakažejo po pošti 1272,05 din na žiro račun:
ISKRA - ŠIROKA POTROŠNJA TOZD SPREJEMNIKI SEŽANA
51420-601-11459
Z odrezkom poštne nakaznice se kupec javi v Iskrinem poslovnem centru (PPC), Trg, revolucije 3, Ljubljana, v 5. nadstropju pri tovarišici Minki Žerjav. Tam dobi dobavnico, s katero prevzame radijski sprejemnik v skladišču na Masarykovi 15 v Ljubljani.
Za Iskraše, zaposlene izven Ljubljane, zbirajo naročila njihovi sindikalni funkcionarji. Ti bodo potem po dogovoru s prodajo ..Široke potrošnje" organizirali dobavo in prodajo v svoji delovni enoti. Plačilo ob prevzemu sprejemnika.
Planica v maloprodaji: 1.817,20 din Planica za Iskraše 1.272,05 din Razlika din 545,15!
TOLIKO LAHKO PRIHRANITE, ČE IZKORISTITE UGODNOST, KI VAM JO NUDI ISKRINA TOVARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV V SEŽANI.
Z	'	X
TEHNIČNE LASTNOSTI
V celoti tranzistoriziran,
tri valovna področja (UKV,
KV. SV),
zvezna regulacija nizkih in visokih tonov,
vgrajena feritna in dipolna antena, Širokopasovni zvočnik, ohišje v beti, oranžni, ali rdeči barvi, oz. v orehovem furnirju.
X_______________________________y
y
v

Pred praznikom republike so tako, kot v mnogih naših temeljnih organizacijah združenega dela tudi v naši TOZD Tovarni elektronskih naprav počastili jubilante dela. Na sliki zgoraj so jubilanti 20-letnega, na spodnji pa jubilanti 10-letnega dela.
Jubilanti 20-letnega dela: Doroteja Baumkirher, Frančiška Belcijan, Drago Dittmeyer, Angela Gruden, Hrabroslav Jordan, Jovo Kruškič, Cveto Madon, Franc Markelj, Herbert Mežgon, Milica Milosavljevič, Anton Smrajc, Angela Srša, Vera Stankovič, Mihael Sukič, Frančiška Štrukelj, Marjan
Treven, Angela Vrhovec, Peter Žagar.
Jubilanti 10-letnega dela: Alojz Debeljak, Anton Florjančič, Miroslav Jarc, Milan Kolar, Valentin Levičnik, Janez Mikec, Janez Pirnar, Dušan Papež, Cveto Plevel, Martina Podbor-šek, Franc Stražišar, Jožef Valant, Iztok Vrhovnik.
V TOZD IPT dobro razvito
krvodajalstvo
V TOZD Institut za prenosno tehniko na Tržaški cesti v Ljubljani je krvodajalstvo dobro razvito, še posebno od letošnjega februarja naprej, ko so ustanovili samostojno osnovno organizacijo Rdečega križa. Le-ta šteje 390 članov, med katerimi jih je 260 aktivnih krvodajalcev, ki imajo na tem področju že precej pokazati.
Osnovna organizacija Rdečega križa v TOZD IPT si v okviru svojega programa prizadeva čim bolj razširiti humano krvodajalsko dejavnost, njene nadaljnje aktivnosti pa so socialno skrbstvo in pomoč, preventivno okrer vanje delavcev in njihovih otrok, prva pomoč in akcije trenutnega značaja.
Krvodajalci TOZD IPT trikrat na leto sodelujejo v krvodajalskih akci-
Ivanu Puncerju priznanje za 50 krat darovano kri
Udeleženci zadnje letošnje krvodajalske akcije iz TOZD IPT.
Žreb je izbral nagrajence
Za letošnjo praznično nagradno križanko ob dnevu republike smo prejeli skupno 242 rešitev.
Po običajnem postopku je žreb izbral naslednjih sedem reševalcev, ki so nam poslali pravilne rešitve tokratne nagradne križanke:
Prvo nagrado — ISO din bo prejel: Jaro Šušteršič, upokojenec, Kranj, Prešernova 4
drugo nagrado - 100 din bo prejel: Igor Gabrič, Kranj. Gregorčičeva 8
pet nagrad po 50 din pa bodo prejeli: Metka Žmitek, Iskra Commerce, Trg revolucije 3, Ljubljana, Segš Ferdo, Kranj, Cesta I. maja 18, Matevž <"eSta ta,cev 1 ’ Mar'ja Brank, upokojenka, Kranj, Cesta 1.
Srečnim dobitnikom nagrad iskreno čestitamo in jih, kot vse ostale* reševalce naših nagradnih križank vabimo k nadaljnjemu sodelovanju.

j ah, mnoge izmed njih pa pokličejo na odvzem krvi tudi sproti, ob nujnih primerili.
Redne krvodajalske akcije 25. novembra se je udeležilo 50 krvodajalcev iz IPT. Po končani akciji so imeli udeleženci tokratne krvodajalske akcije skupno kosilo, podelili pa sojini tudi značke in običajna priznanja za njihove krvodajalske dosežke.
Ivan Puncer je ob tej priložnosti, dobil priznanje za doslej 50 krat darovano kri. Priznanja za 30 kratno udeležbo v krvodajalski akciji so prejeli Tomo Lipovšek, Stanko Gajšek, Janez. Tomšič, Andrej Grofelnik, za 25 krat darovano kri Anton Jerina, Martin Peklaj, Peter Artač, Mihaela Šuštaršič in Angelca Velikovrh, za 20 krat pa Miro Sut, Olga Gričar, Franc Peternelj in Berta Pečan. Ustrezna priznanja je prejelo še osem krvodajalcev za 15 krat, devetnajst krvodajalcev, za 10 krat in osemnajst za 5 krat darovano kri.
Tudi zadnja letošnja krvodajalska akcija sodelavcev TOZD IPT je uspešno minila, kar daje zagotovilo, da se bo njihova tovrstna aktivnost nadaljevala tudi v naslednje leto.
-C-
Skrb
za rekreacijo v TOZD TE LA
Kot smo že v eni od prejšnjih številk objavili, se je v letošnjem letu skrb za rekreativno dejavnost v TOZD TELA izredno povečala. Poleg rekreacijske telovadbe, košarke, plavanja, kegljanja, namiznega tenisa in šali a so si v tem času „priborili“ tudi prostor v TRIM kabinetu v Domu družbenopolitičnih organizacij za Bežigradom, Staničeva 41. Tako bodo člani kolektiva lahko enkrat tedensko in sicer v ponedeljek od 16. do 20. ure ohranjevali in izboljševali psihofizične sposobnosti, ki so nam v vsakdanjem življenju tako potrebne. Razni športni rekviziti, naprave in orodja, ki so v TRIM kabinetu, dajejo vse možnosti, da se aktivno udejstvujejo tudi vsi tisti, ki se s športom ne ukvaijajo in žive v tem pogledu pasivno, kakor tudi tisti, ki so na področju športa aktivni.
Š. D.
ISKRA-
Industrija elementov za elektroniko, n. sub. o., Ljubljana Stegne 17
MO-
TOZD ELEKTROLITI KRONOG
Odbor za medsebojna razmeija delavcev
razpisuj e
naslednji prosti delovni mesti:
1.	KV ORODJAR
2.	VZDRŽEVALEC - strojna smer
Za zasedbo delovnega mesta pod točko se zahteva:
L poklicna šola, tri leta prakse, odslužen vojaški rok 2. poklicna šola strojna smer, tri leta prakse in odslužen vojaški rok
Za navedeni delovni mesti velja poskusno delo tri mesece.
Interesenti naj prošnjo z dokazili o izobrazbi pošljejo na splošno službo, TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG. Razpis velja 15 dni po objavi.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromeha-niko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, v. d. odgovornega urednika Janez Šilc — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Čas opisno-tiskarsko podjetje PRA-VICA^DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Konec dober, vse dobro

„Zakaj se je tegale izleta v neznano udeležilo toliko žensk? Seveda zato, ker so bolj „firbčne“, smo v manjšini .ugotavljali udeleženci nedeljskega izleta. Skupno z mojstrom Ivačičem in šofeijem nas je bilo kar 40, od tega nekako dve tretjini predstavnic ,,ta firbčnega" spola. Vsekakor napredek na vsej črti: veliko udeležencev, veliko
trezno (še brez vina) že za Celjem naznanil: „Draga druščina, naj vam izdam, morda bomo šli na Štajersko." Je pa dedec, tale Boštjan.
Med vožnjo čez Kozjansko smo spotoma pobrali še Boštjanove čevlje in sestro Marijo ter njegovega prijatelja Toneta. Le-ta je — mimogrede — še direktor osnovne šole v Zibiki, lepi
žensk. Čudo božje. Čez. leto je ude- vasici, kije bila cilj naše odisejade. Da
1 r-\ '1 tl '1 t-tlnrUftoVlli t •vi Fi V-i	MO r*\ z-\	rv-iz-vFzi	K n ^ l— M	‘ „ a „	_
ležba na planinskih izletih precej pešala, lep pregovor pa pravi: konec dober, vse dobro.
Pa da slučajno kdo ne bi mislil, da so se izleta, ki sem ga že lani krstil za planinsko-kulinaričnega, udeležili
ne bo pomote. Cilj so bile mojstrovine mojstra Ivačiča in jedilnica v tamkajšnji osnovni šoli.
No, in končno seje začel tisti, bolj planinski del našega izleta. Kje nas je šofer odložil in kje smo hodili, še zdaj

Mojster Ivačič se je udeležencem pokazal kot mojster kuharske umetnosti,presenetil pa je tudi z vrsto čarovnij.
zgolj ljubitelji tistega drugega dela besede. Ne, ne. Ponovno smo se dobili le tisti Iskraši, ki več ali manj redno hodimo na skupne izlete, seveda pa je na udeležbo ,,na tako visoki ravni" precej vplivalo tudi slabo vreme, ki je — k sreči manj navdušene ljubitelje gora zadržalo v toplih posteljah.
Izlet v neznano. Presneto, tudi moški nismo bili nič manj ,,firbčni“ kot ženske. ,,Pa prinesi kopalke s seboj in sodček za vino," mi je po telefonu skrivnostno prišepnila Irena s Počitniške skupnosti. Aha, kopalke. Na morje nas verjetno Boštjan Škorjak ne bo gnal; torej Dolenjska s svojim kupčkom toplic. Normalno. Uganil si. Pa še sodček Za vino, ha ha. Gotovo je mislila na cviček. Verjetno je d rugim naročila, naj prinesejo steklenice — meni pa sodček. Lepa reč. Upam, da takrat, ko je omenila sodček, ni bilo nikogar v njeni pisarni . . .
„Gremo na Dolenjsko, kajne? “ Sem v nedeljo sredi noči (ob pol sedmih zjutraj) sitnaril okoli šoferja. On pa: „Že morda, samo ne vem, zakaj imam potni nalog za Štajersko."
Seveda, na Štajersko, kam pa drugam. Kopali se bomo tam in tam, in seveda vino.
Tako se nam je mudilo na Štajersko, da smo morali nekje na sredi poti plačati kazen za prehitro vožnjo. Nič hudega. Mudilo se nam je pač k mojstru Ivačiču in k njegovim . . . (ste „firbčni“, kajne? ).
Boštjan, ki ni vedel, da se je šofer zarekel, je svečano (brez sveč) in
dobro ne vem ni čudno, smo bili pač na izletu v neznano. Prva postojanka je bila nova, lepa lovska koča nekje na pobočju nad vasjo Tinsko-Tam smo se okrepčali in dobili prvo dozo, saj sicer verjetno nekateri ne bi zdržali do konca. Naslednji vmesni cilj sta bili dve lepi cerkvi, ki domujeta nad tem delom Kozjanskega. Obe sta resnično zelo lepi in vsekakor vredna ogleda. Zanimivo pa je tudi to, dasta druga od druge oddaljeni le nekako 50 metrov. Takoj sem se spomnil na Iskro in Gorenje, pa na delitev dela; specializacija verjetno ne pride v poštev, ker sta obe cerkvi katoliški.
Ne bi rad težil in delil naukov, kljub temu pa naj zapišem, da so se nekateri udeleženci izleta med ogledom obeh cerkva, ki sta gotovo eni najlepših kulturno-zgodovinskih znamenitosti tega dela Kozjanskega, med ogledom obnašah, milo rečeno, zelo klavrno. Če človek že ne veruje in so mu znamenitosti malo mar, naj pač ostane zunaj cerkve in je s svojim obnašanjem ne skruni.
Aha, zraven cerkva pa je bila zidanica ... In to odprta. Ogled tega hrama je trajal delj časa . ..
Do Zibike smo imeli nato še slabo uro hoje. In pred šolo nas je z raketami pričakal mojster Ivačič. Kaj smo jedli? Tako dobrih žgancev ni še jedel nihče od udeležencev izleta in jih verjetno tudi nikoli ne bo, če seveda mojster Ivačič ne bo šel spet z nami-Potem je bila tu še obara z zajčkom in srno. pa . . . Z nami bi šli, pa bi
videli.. .!
Lado
ISKRA—IEZE
TOZD-TOVARNA SPECIALNIH ELEMENTOV IN MATERIALOV (SEM), n. sub. o.
Ljubljana, Tržaška 2
Razpisuje vodilna delovna mesta
1. VODJA PROIZVODNJE
Na delovno mesto j e lahko imenovan delavec, ki izpolnjuje poleg splošnih pogojev še naslednje pogoje:
da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo elektro ali strojne smeri da ima pet let oziroma deset let ustreznih delovnih izkušenj da je sposoben voditi in organizirati proizvodnjo širokega spektra elektronskih in elektromehanskih sestavnih delov da ima ali si pridobi raziskovalni oziroma strokovni naziv da ima moralno — politične kvalitete — da zna en svetovni jezik
2. VODJA RAZISKOVALNO-RAZVOJNE ENOTE
Na delovno mesto je laliko imenovan delavec, ki izpolnjuje poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje:
—	da ima visoko ali višjo izobrazbo ustrezne tehnične smeri
—	da ima pet let oziroma deset let ustreznih delovnih izkušenj
—	da je sposoben voditi in organizirati razvojno delo v enoti,vzdrževati stike z našimi in tujimi raziskovalnimi institucijami
—	da ima ali si pridobi raziskovalni naziv
—	da ima moralno-politične kvalitete
- da zna dva svetovna jezika.
Kandidate vabimo na ogled in razgovor.
Kandidati naj pošljejo pismene priglasitve z navedbo in opisom svojega dosedanjega dela ter ustrezna dokazila o izpolnjevanju razpisanih pogojev do 24. 12. 1976 na naslov:
Iskra TOZD - Tovarna SEM Ljubljana, Tržaška 2 — kadrovska služba, z navedbo „za razpisno komisijo."