Književnost.
377
Spis je pesniško-vznesen, podoben himni ali psalmu. — „Prilike" A. Miha rja so kratke, pa krasne poezije v prozi. Dvanajst jih je. Najlepše so menda prve štiri; vendar se skoraj ne upamo odloČiti, kateri bi prisodili prvo mesto. Nekatere se  bolj  odlikujejo po globoki misli,  druge pa po
Posvečenje hrvaške mladine presv. Srcu Jezusovemu Hrvaški list iz albuma, darovanega sv. očetu.
vzorni pesniški obliki. Pa tudi v vezani besedi se je izkazal v Almanahu A. Mrhar, ki je kot pesnik (Silvin Sardenko) že dobro znan slovenskemu občinstvu. „Slikarjev stari Simeon" je polepična pesem, ki ima globoko misel. Slikar se sredi slave zaveda, da je zanj pač najvažnejše, Če bo enkrat Bog v njegovi duši našel sliko svojo. — Pod naslovom „Nevestica" pa je nanizal pesnik devet nedolžnoljubkih   pesmi,   ki   tvorijo lepo celoto in
so sestavljene v prijetno-dehteč Šopek nedolžnosti. Nekatere misli so izražene nekako mistično. Seveda pesniku so v duši vstajali spomini prvega svetega obhajila; in pri tem rado zapluje v duši nekaj tako neizraznega . . . Kakor sploh vse Mrharjeve pesmi se tudi te odlikujejo po globokem pesniškem Čuvstvovanju, krasni dik-^aB^amgamBgim^magm           ciji in živi pesniški sliko-
vitosti. — „Odkod religija" (Jak. Ukmar v jHHfifcžfet:                          Gorici) je primeroma kra-
§^>$y*OhtL                    tek,  jedrnat  spis.   Dotika
>NS^K^Q^ 51           se važnega verskega vpra-
šfc                 sanja.    Pisatelju    je    bilo
morda    odmerjeno    pre-jr^k    ¦ H                 malo    prostora,   zato   je
gt                  moral povedati svoje misli
.ič+fiiv>t>fu-u«3, BHH           ^olj na kratko, suho. Sicer
jii.Wrt«wj.*jd;,,JI                 je pa spis   temeljito  pre-
n-;r„ »,^«vm v-iittLiH                 mišljen.  Če si pridobi pi-
tni na *cmtj;  Si                  satelj    več   živahnosti   in
mu,p**kka*nixiuLm                  originalnosti v   slogu, bo
*m^ <*«oje., da jP                   izvestno napisal Še mnogo
H^Si          lepih   znanstvenih   stvari.
— Studijo „Slomšek-pedagog" (M. SlaviČ iz Maribora) bo gotovo vsak z veseljem Čital. Priznati moramo, da smo se skoraj ustrašili, ko smo videli, da je spis sestavljen po veČini iz citatov iz Slomška. A kmalu smo spoznali, da so to le svetle iskrice, ki jih je pisatelj lepo in popolnoma samostojno nanizal v lep pe-dagogiški zistem. Pisatelj se je globoko zamislil v Slomškovo pedagogiko. Zraven pa opažamo v spisu veliko originalnost pisateljevo. Brez dvoma spada ta študija med najlepše, kar se jih je sploh napisalo o Slomšku. — Posebno zanimiva ter originalna sta spisa, ki ju je napisal Fr. K s. Grivec o slovstvu in umetnosti. Tako zanimivih in izvirnih spisov o teh stvareh v naši literaturi še nismo čitali. Študija „ I z naturalizma v misticizem" nam temeljito pojasnuje moderno mistično literarno gibanje. Dobro razlaga psihološke vzroke tega gibanja, zraven pa tudi pove, kaj in kje je prava mistika. Mistika se ne da priučiti, ampak more potekati le iz globokega duševnega življenja. Prava mistika