Poštnina plačana v gotovini. Uprava: Nebotičnik, Gnjeva ul. 1. Telefon 38-58. Cek. račun: Ljubljana štev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih In po praznikih. ca St. 98. Ljubljana, četrtek $0. aprila 1936. Leto H. Po samomoru E. Prema — Trdnjavica velikega molka — Strašna smrt — Požigalec — S sekiro nad hlapca — ženske niso imele dostopa — Vprašanje agrarne reforme — Al Caponeov gardist v Zagrebu prijet Abesinski uspeh Addis-Abeba, 29. aprila, a. Danes so abesinske redne čete naletele 60 km severno od Ankobra pri kraju Makfud na italijanske čete. Po nekaj urnem boju so Abesinci prisilili Italijane, da so se morali umakniti. Abesinei so zaplenili več pušk. Na obeh straneh je padlo nekaj mrtvili, pri Italijanih samo Askari. Zaplenili so tudi 2 strojni puški ter nekaj municije. Demantirajo se vesti o neki italijanski zmagi na ogadenski fronti, pri kateri je po drugih poročilih padlo pol vojske rasa Nasiba. Po neki vesti so Abesinci na severni fronti še vedno v posesti kraja Warra Hallua. Proti odstopu kolonij London, 29. aprila, n. Zadnje čase se opaža velika propaganda proti razdelitvi kolonij. Parlamentarni odbor za imperijalno industrijo se je včeraj zvečer sestal in razpravljal nedavno izjave britanske vlade glede vprašanja bivših nemških kolonij. Izgleda, da je bila diskusija zelo živa in da se je ostro obsodilo postopanje vlade. Na tem sestanku je bila sprejeta resolucija, v kateri se trdi, da odstop mandatnih teritorijev ne bi rešil problema prebivalstva, niti problema gospodarske krize nekaterih evropskih držav in da se na tak odstop ne sme pristati že s strateških ozirov, kakor tudi ne radi interesov domorodnega prebivalstva. Anglija na mzpotjn zaradi Avstrije London, 29. aprila, n. Nekateri krogi so mišljenja, da bo Francija zahtevala od Velike Britanije obvezo, da bo sodelovala pri intervenciji za slučaj, da bi se skušala kršiti neodvisnost Avstrije. Mišljenja so, da bo ta zahteva precej razburila britansko vlado, ki se bo znašla na razpotju z ozirom na njeno stališče napram Italiji na eni in napram Nemčiji na drugi strani.____ Kar zveš, ne povej nikar, kar vidlS, ne zatoži nikar. Izognil se boš prepira — vsegdar. Španski pregovor Dnevna pratika Četrtek, 30. aprila 1936. Katoličani: Katarina Sijenska. Pravoslavni: 17. aprila 1936. Sv. Simeon. Dežurne lekarne v Ljubljani Četrtek: Mr. Leustek, Marijin trg; Mr. Bahovec, Kongresni trg; Mr. Ko-motar. Vič — Tržaška cesta. Vreme Napoved za danes. Oblačno na zapadni polovici, mestoma tudi na vzhod ni polovici. Temperatura se je dvignila. Sonce vzhaja ob 4.30, zahaja ob 18.41. Dunajska napoved: Nobene bistvene spremembe vremena. Toplo Im). Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Četrtek 30. aprila: Prva legija. Red Četrtek. Petek 1. maja: zaprto. OPERA Začetek ob 20. uri Od četrtka dalje ostane opera zaprta radi gostovanja v Splitu. Kino Kino Matica; Cirkus Ramumi— Kino Ideal: Moje ustne varajo- Kino Sloga: Kraljevski valček. Kino Union: Mihajlo Sl rogov — Carjev sol. Kino šiška: Poslednji valček. Radio Ljubljana Četrtek:, ob 12: plošče; 12.45: poročila; 13: Čas, spored: 13.15: plošče; 14: poročila; 18: Radijski orkester; 18.40: Slovenščina za Slovence, g. dr. Kolarič; 19: poročila; 19.30: Narodna ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije; 20: Večer romantične glasbe; Schubert — Chopin. Borza Ljubljana, 28. aprila Današnja povprečna vrednost tujega denarja Dinarjev 1 hol. goldinar 29.7;$ 1 nemška marka 17.61 1 bclgn 7.41 1 šv. frank 14.27 1 angl. funl 216.44 1 am. dolar 43.50 1 fr. frank 2.88 1 Kč. 1.81 V privatnem kliringu 1 avstr, šiling 9.20 1 nemška marka 13.95 1 angl. funt 250.00 Samo v sredo in četrtek ob 16., 19.15 in 21.15 Kraljevski valček Wllly Forst — Carola Holm KINO SLOGA TELEFON 27-30 Italijanski parlament sklican Rim, 29. aprila, i. Parlament sc sestane 4. maja. Temu sestanku se pripisuje velik pomen, ker se pri« čakujc, da bo Mussolini izrabil to priliko za važne zunanjepolitične izjave. Van Zeeland se je vrnil Bruxelles, 29. aprila. x. Ministrski predsednik Van Zeeland in njegova soproga sta se vrnila iz Varšave. Francoske volitve v londonski luči London, 29. aprila, u. Listi se bavijo z izidi francoskih prvih volitev. »Daily Mail« pravi, da ni treba podcenjevati utise, ki ga je naredila zmaga levice in vtise, ki bo v kratkem zaznamovan v na« daljnem teku francoske zunanje politike. List je mišljenja, da rezultat volitev ne bo v nobenem primeru dovedel Francije do lega da bi zavzela napram Italiji glede abesinskega spora kakšno odloč* nejše stališče, posebno ne, ker ves narod dovoli dobro čuti. kakšno škodo so naredile sank* cije francoskemu gospodarstvu. Herriot v ožjih volitvah London, 29. aprila, d. Minister Edvard Henriot bo imel ožje volitve v prvem Iponskem volilnem srezu ob priliki nadomestnih volitev 3. matiia. Komunistični kandidat se je odrekel kandidaturi v njegovo korist. Devizne omejitve na Poljskem Varšava, 29. aprila, v. Posebna komisija za devizni promet je da« la pooblastilo poljski narodni ban ki, da sme vršiti posredovanje pri izplačilih v prometu z i nožem« stvom, in to v največji svoti do 9000 zlatov. Za večje vsote je tre« ba prositi devizno komisijo za in« jemno dovoljenje. Albanski proračun Tirana, 29. aprila, u. Danes je bila zaklnčena seja drugega parlamentarnega sklicanja, na kateri je bil sprejet budžet za leto 1936-1937. Dohodki budžeta znašajo 18.584.042, a izdatki 1S.S70.477 zlatili frankov. Dvanajstine v Španiji Madrid, 29. aprila, d. Parlament je odobril podaljšanje budžeta za naslednje tri mesece v letu 1936. Poleg še nekih drugih kreditov je .parlament odobril tudi 50 ini'i- Bivši svetovni šahovski prvak dr, Aljehin, ki se mudi že 14 dni v lug osla vi 'i. Umrli ogiptskj kralj Fuad 1., sin ke- _________diva IzmUela paše. 'ionov pez e to v institutu za agrarno reformo. Odbil pa je predlog socialista Alarcea, kateri je zahteval. naj se ukinejo krediti za plačanje penzij duhovnikom. Proti temu predlogu sta nastopila predsednik budžetnega odbora in minitser finance. Javna dela na Kočevskem Kakor Poroča »Slovenec« iz Beograda, je gradbeni minister odobril načrt Z i pregridbo državne ceste Rilmica-Dolenja vas ut so v ta namen otvor jeni že krediti v znesku 1,549.880 Din. Z delom se bo pričelo po odobritvi načrtov in bo takoj razpisana licitacija. * „Glas«* Opazke dneva Ljubljana, 29. aprila. Od mnogih s/rani nos opozarjajo noši prijatelji na najnovejši »Slovenčev« napoti na nas, ki je višek vse dosedanje njegove konkurenčne kampanje proti našemu listu. »No, li bi vas pa najrajši utopili v žlici vode!« tako je pripomnil v razgovoru naš prijatelj, n mi rečemo r.j v«e io zaenkrat samo toliko: /■a la napad se bomo kakor za prejšnje napade pogovorili s »Slovencem« pred sodiščem. Zato tudi na vse, kar je pri tej priliki spet izstre-sel na nas - Slovenec«, tukaj ne bomo reagirali. Vsaka stvar ima svoje meje, — kjer se v.se neha. Vendar si ne moremo kaj, da ne'bi didi tu izraza svojemu začudenju, kaj neki so gospode okoli »Slovenca« tako silovito razburile neke naše opombe od zadnjič, ko smo poudarjali potrebo močne roke na državnem krmilu. Kaj so gosjrodje okoli »Slovenca« zavzeti za slabotno roko?? če je temu tako, potem nom seveda postane marsikaj razumljivo. V njihovo pomirjen je pa jim povemo. da smo mi za močno roko tudi kakega dr. Korošca. Mi smo sploh za vsako močno roko na državnem krmilu, ker spada tja samo močna roko. Varuj Bog našo državo v teh težkih in nevarnih časih slobolnih rok! Seveda si mi pod »močno roko« nikakor ne predstavljamo lake roke, ki bi narodne voditelje poslala v kon-f‘nacijo itd., kakor piše to »Slovenec,« ne! In mu povemo to, da smatramo mi roko, ki operira s takimi metodami, za preklelo slabo! Mi smo luke roke vedno obsojali in Jih bomo. Ah pa je nemara gospode okoli »Slovenca« to tako spravilo iz ravnotežja, ko smo zadnjič stoprav o njih zapisali, da smo jih mi vedno smatrali za dobre patriote tudi v tistih časih, ko so jih drugi proglašali za prolidržavne? Ali smo jim s tem morda storili krivico in so zato zdaj lako divji na nas? Ali pa jim morda lo ni prav, da smo o dr. Korošcu za-pisidi, da smo ga vedno smatrali za modo velikih političnih in državniških kvalitet? Bogme: mi se v psihologiji »Slovenčevih« gospodov ne spoznamo! Če 'mo jim, kakor rečeno, priznavajoč jim. česar jim drugi niso priznavali, s tem storili krivico, potem pa radi vse prekličemo! To nam veleva naša krščansko dolžnost. 0 »Slovenec« je spet iztaknil nekje neko politično okrožnico (ima srečo, nam noče pasti nobena v roke!) in jo servira javnosti v izvlečkih in s svojimi komentarji. Posnemamo v ilustracijo te baje-okružnice po »Slovencu« tole odstavek: » . . . Razen teh je osnovana še posebna krvava čeka, ki jo tvorijo Kulovec, Natlačen in Krek. Ti trije se hore zv uvedbo najbolj krvave inkvizicije v Sloveniji. Najhujši pa je cen-iruliz, m. ki požira ves denar v Bel-grnd.« b‘ ,,fl Primer o g. Kulovcu, ki je zelo simpatična osebnost in ki go-iOVO nima prav nobenih talentov za O naši raft — rmti Naš „ponos" Ljubljana, _ 29. aprila Veliko besed je bilo že izrečenih in -vetiko napisanih o slovenskem pijančevanju «n zauživanju alkoholnih pijoč. Vee pa je bilo kakor kapljica v morje. Podoba je, da vsi napori glede omejitve zauživamja alkohola ničesar ne zaleže:jo in smo se prej ko alej privadili na domoč izrek: pijanec se takrat izpreobrne, kadar sc v jamo zvrne. Pri nas se žc desetletja nekatere organizacije na vso moč trudijo, da bi z besedo in vzgledom pokazale pravo prti, pa morajo po letih in letih njih vodilni funkcionarji z žalostjo ugotoviti, da so njih uspehi naravnost porazni. Tragika našega alkoholizma Sinočnje predavanje v dvorani OUZD je bilo posvečeno alkoholizmu. LXa bi privabilo več poslušalcev, je bilo zvezano z interesantnim naslovom: Slovenski alkoholizem in književniki. Predavatelj g. Rudolf Horvat, predsednik društva »Treznost«, se je v obširnem predavanju dotaknil prav vseh problemov, ki so v zvezi s takozvanim »alkoholnim vprašanjem«. Sodeč po številu poslušalcev, je treba na tem mestu pribiti, da se Ljubljančani kdo ve kaj ne zanimajo za to vprašanje, da$i b< stvarno in izčrpno predavanje zaslužilo več pozornosti, saj je razgrnilo pred nae vso neizmerno tragiko našega alkoholizma. Slovensko pivstvo v zgodovini Uvodoma je predavatelj bežno prikazal, kako je ta ati drugi narod nagnjen k uživanju alkohola in kako se je potem to usodno pokazalo v njegovi zgodovini in nadaljnjem razvoju. V zgodovinskem registru narodov, ki močno uživajo opojne pijače smo tudi Slovenci kaj često omenjeni. Pred dobrimi sto leti smo bil: že na glasu kot »opojni gurmani«. Vendar je bile takrat pri nas še nekaka diferencijacija: vinorodne pokrajine so bile vdane alkoholizmu, medlem ko so drugod ljudje živeli zmerno in trezno. Posebno so bile dobre razmere na Gorenjskem in so bili Gorenjci ne glasu kot delavni in trezni ljudje. Za časa francoske okupacije pa so se tudi tu razmere poslabšale. K temu je mnogo pripomoglo svobodno kuhanje žganja. Zastrupljati pa so pričeli naš narod še tujci, zlasti Žiidi, ki so uvažali v tej in sramota dobi k nam cole sode žganje. Po pitju se je posebno odlikovala Ljubljana sama, saj je bilo za časa Prešerna v Ljubljani največ pijancev. Predavatelj je za zaključek tega poglavja še pavdaril, da so k uživanju alkohola Še najmanj nagnjeni Notranje i in prebivalci okoli Velikih Lašč, Književniki in uživanje alkohola Koliko so bili nagnjeni k uživanju alkohola Slovenski geniji, književniki im politiki, je težko presoditi. Mnogi «o v cvetu svojega življenja preminuli in marsikdo jim neupravičeno očita, da jih je pokopa! alkohol. Pri tqj presoji je treba biti zelo pazljiv. Znano je sicer, da so prej kot H bilo treba preminuli premnogi: Jurčič, Kolte, novelist Premk. Kosovel itd. Pobrala jih je jetika, Id pa ni izvirala iz zouživanja alkohola, marveč iz bednih soc ah)ih -.izmer, slabe hrane in štancanja. Trčimo, bratje* še vince se sme ja .. . O našem geniju Prešernu se često govori, da je rad pil. Saj celo poje v neki pesmi: Trčimo bratje, še vince se smeje... Vedeli pa je trebe, da je France Prešeren pil zavoljo družbe in zavoljo omamljenosti, ko ga njegova okolica ni razumela. Visoko se je bil dvignil nad svoje sodobnike in je, kot je lo vedno v zgodovini doživel tragično usodo, da ga niso razumeli- Ivan Cankar Tudi o Ivanu Cankarju krožijo vsemogoče vesti v zvezi z uživanjem alkohola. Mnogi celo omenjajo neko pismo, ki ga je Cankar pisal nekemu svojemu prijatelju, in ki ga je zaključil takole: Tvoj Ivan Cankar, pijanec. Pri Ivanu Cankarju je treba pribiti, da je svoje stvari pisal v popolnoma treznem stanju in je vsak tozadeven očitek brezpredmeten. Predavatelj je nato navajal še nekatere druge slovenske književnike, tako Antona Medveda In druge. O Tonetu Seliškarju pa je dejal, da je bil takrat, ko je pisal svoje najlepše socijalne pesmi, ki so nato izšle v znani zbirki »Trbovlje«, celo abstinent in da sploh izjavlja, da se da duševno delati le v treznem stanju-Delj časa se je predavatelj pomudil tudi ob drugih velikanih iz sve- Ptide! Senzacija! Senzacija! Prvič! Prvi plastični film CUCiraACIA NAJ VEČJA OP* SljffcltirTl'!' M Izdelan v naravnih barvah ! NAJ VEČJA OPERETNA ATRAKCIJA Film, ki teče v Apoloteatru na Du-naju pod naslovom »Top Hat« z ogromnim uspehom! Oba filma v enem sporedu od 1. V. v kinu Slogi kakega čekista, riali rekli kako besedo, — a s« spričo »Slovenčevih« na-pinlov na nas bojimo, da bi s lem g. dr. Kulovca v očeh gospodov pri »Slovencu« samo kompromitirali. Zato rulši nič ne rečemo. tovne književnosti, lako Gdtheju, Schillerju, Viktor Hugoju, Emilu Zola hi, L. N. Tolstoju in drugih. Kdo je kriv? Ko je predavatelj obdelal to poglavje je nato posegel šL. k vzrokom, ki vodijo v pijanost im prekomerno zaužirvenje alkohola. Na podeželju prihajajo v poštev zlasti takozvana družabna osamljenost šolamcev in polioteligcnce, ki večer za večerom poseda v krčmi in celo kvar ta. Do. etikrat so zablode v alkoholizem krive tudi žene same, ki ne umejo pametno in prav ravnati z možem. Prav poseben vzrok pa je treba imenovati eroa, ki je skoraj vedno združen z uživanjem alkohola. Ljudska sodba Na vprašanje alkoholizma gleda narod večinoma dobrodušno (In se smehlja, kadar vidi pijanca, ki kolovrati po cesti in se celo zvrne v jarek. Ljudsko gledanje na pijanstvo se najjasneje zrcali v različnih rekih, kot n. pr. Vse življenje je vince pil, pa je bil zdrav im čil, ko pa se je vode nažnl, je pa umri ... Krltičnej-ši pa je že izrek: Pij, pa pameti ne zapij. Proti pijančevanju in zaužlva-nju alkoholnih pijač je mnogo sredstev, najboljše pa je dosti, dosti dobre in zlasti trdne volje- Nekatere države imajo celo posebne sena lorije zrt pijance, drugod pa pijance brez usmiljenja pošljejo v koncentracijska taborišča, v Rusiji n. pr. pijanega šoferja, ki je zakrivil nesrečo enostavno ustrelijo. „Falirani" pijanci .Posebni) tragično in pomilovanja vredno pa je nazimnje javnosti na abstinenco, zlasti še vprašanje takozvanih faliranih pijancev, to je iz-preobrnjemcev, ki so opustili pitje In postali abstinenti. Takega izpreobr-njenca ljudje s prezirom imenujejo fotinariega pijanca, kar človeka hudo žali. Biti bi morali veseli takih iz-preobrnjemcev, ne pa din jih koncu koncev še zasmehujemo. V borbi proti alkoholizmu mora zlasati sodelovati mladina, n tudi starši naj bi tu pomagali, kair je v njih moči. Alkoholizem je treba prezirati in ga tudi z vzgojo amotranio pobijati. — Za izčrpno predavanje ao maloštevilni poslušalci toplo nagradili g. predavatelja. Odposlanstvo slovenskih rudarjev v Beograd Kakor poročajo iz Beograda, je prišla tja deputacija rudarjev iz Zagorja. Odposlanstvo je bilo sprejeto pri notranjem ministru dr. Korošcu, pri glavnem ravnatelju jugoslovanskih državnih železnic Naumovieu ter pri dveh načelnikih glavnega ravnateljstva državnih železnic. Deputacijo je sprejel tudi vojni minister general Maiič. Spet spremembe občin Notranji minister dr. Anton Korošec je v smislu določb zakona o občinah podpisal uredbo o ustanovitvi občin št. Jurij «>l) Pte-snici in Svečina. Iz občine Zgornja Kungota, srez Marilbor-levi breg, se izločijo kraji Jurski vrh, Gmšena, Jedlovnik, Pesnica in Vrhnik ter se iz njih ustanovi občina Št. Jurij ob Pesnici s sedežem istotnm. la krajev Plač, Bodi grač. Slatina, Slatinski dol, Svečina, Ciringa, Špičnik in del kraja Vrtiče (hišne številke od 1 do 23) sc osnuje nova oBbim Svečina s sedežem v Svečini. Befevlti mesar In drugo Celje, 29. aprila Pired bro članskim kazenskim senatom se je moral zagovarjati kletni Ivan Okrajšek, mesarski Pomočnik iz Hrastnika. Zaradi tepeža je bil že trikrat kaznovan, vendar pa ne preveč občutno. Okrajšek je majhen dečko, a kljub temu prav možatega nastopa. Z živahnim pripovedovanjem hoče valiti krivdo na nekega prijatelja Kremžarja, ki pa je sedaj na ža-*°5t pri vojakih. Po spartanske ga je UV Kos ti Ini Birtič v Hrastniku so g decembra bili razen Okrajska ?e Kremžar, Podpečan, Jagodič bi Šoštar. Pred gostilno sta se okrog 23 ure za šalo spoprijela in Padla po tleh Okrajšek in Tago-[z Iple Pa je prišla resnica. Ko je Šoštar prijel Okrajška za vvat, je ta izvlekel nož in zarezal po levom licu in sencu tako. da se bo Šoštar ju poznalo vse življenje. Mimogrede je z nožem zarisal nad lovim očesom še Podpečana in tako je bila stvar kor-Čana. Oba poškodovanca z do’-Kima brazgotinama sta danes nastopala kot priči in zasebna udeleženca. Šoštanju je prerezal še 300 Din vreden suknjič, k j so ga Poslali v Celje. Pomagalo ni nič, četudi je Ljubljana 28. aprila Doslej hodimo na morje samo zaradi kopanja, sončenja, občudovanja vseh najraznovrstnejših krasot, skraitka, zaradi vseh mogočih užitkov na morju m ob njem, malo fth Je pa, ki bi pri svojih izletih uttslili itudi na planine, čeprav sesajo skoraj tik morja tudi do 1900 Uiotroiv visoko in so prav tako Ulične, kakor naše, samo da imajo sPet drugačne lepote in zanimivosti. Zveza jugoslov. planinskih društev je pa na svojem kongresu v Dubrovniku sprožila res srečno misel, kako imenitno bi se dali ob Uašem Jadranu združiti užitki, ki Mh nudi morje, z užitki na plani-Uah. Zveza je takoj sklenila prav Ugoden dogovor z Dubrovačko par. Plovitbo, da bo še lotos priredila yeč desetdnevnih izletov vzdlož Jadranske obale, kjer bodo izlet-U‘ki prišli tudi na take otoke in v jake kraje, kjer drugače ne pristala noben parobrod, razen tega boju* Pa imeli tudi dosti časa, da ob-Jsčejo najvišje gore in najzanimi-Ve,jše planinske kraje. Preludij v Delavski zbornici SPD in krajevni odbor JS sta v dvorani Delavske zbornice priredi-*a o teh izletih predavanje, kjer je znani primorski planinec kapetan 1 any opisal turo po morju in po Planinah, vse lepote je pa z res Prekrasnimi koloriranimi slikami Pokazal in orisal znani fotografski umetnik Oriesbach iz Zagreba. Napravil je že blizu 5000 posnetkov u?ših krajev in ima pač dosti iz-jbre. da so njegove izvrstno kolorirane slike očarale vse udeležen- V polni dvorani smo opazili tu- Okrajšek trdil, da je Soštairja obrezal Kremžar, obsojen je bil na tri mesece in 20 dni strogega zapora, 50 Dim povprečnine, Podpečanu mora dati 100 Dim, Šoštar •ju pa 250 za bolečine, razen tega še Šoštarjm za suknjič 230 Din in za zaslužek 230 Din. Odslužiti ho moral še 7 dni, ki so mu jih bili pogojno prisodili v Trebnjem. ¥ Kure so kuhali Obtoženi, da so kuhali kure, so se morali zagovarjati kar ^štirje možakarji. Dva, in sicer Jožef in Ivam iz Brezja in Tepanja pri Konjicah, sta stara šele po 19- let, vendar sta nekemu Bračiču vlomila v kovčeg, pretepla tudi nekega Encija in končno še ukradla 5 kokoši posestnici Mariji Povh. Ukradene kokoši sta kuhala doma v svinjski kuhinji. Obsojena sta bila Jožef na pet mesecev, Ivan pa na štiri mesece strogega zapora, pogojno na dve leti. Tudi dva druga kurja tatova sta bila obsojena: eden na 10 dt,i, drugi pa na 21 dmi zapora nepogojno. V Mi slini u sta pletla košare 22. januarja vso noč, zraven pa sta kuhala kuro. Hoteli so jima podvaliti 25 klobas, kater h pa nista ukradla. B’ila sta torej obsojena samo za — eno kuro. di predsednika k. o. J. S. g. Josipa Pogačnika z odborniki, prav 'tako pa seveda tudi odbor SPD s predsednikom g. dr. Pretnarjem, ki je v svojem uvodnem govoru podčrtal izredno velik pomen akcije, ki bi privlačnost naših krajev prav znatno povečala in bi se seveda zato 'tudi pomnožil dotok tujcev v naše kraje. „Pelješac" vozi Parobrod »Pelješac« bo prvič že 31- majnika peljal s Sušaka v Senj, kjer bi si izletniki ogledali tudi Ne-hajgrad, nato pa mimo Jablanač-kega fjorda skozi Velebitski kanal v Stari grad. 1. junija dopoldne bo vožnja po Novigradskem morju in skozi Ljubački kanal ter na Ist, planinci bodo pa medtem šli v Veliko Paklenico na Velebitu. Tretji dan se popeljejo z Ista mimo Mulata, Velikega Iža skozi Tajerski zaliv in mimo Kornetskega otočja v Rogoznico, četrti dan pa odtod na mali otoček Jabuko in pa na otok Biševo v slavno modro jamo. Še isti dan bi bili v Sbllitu, odkoder bi se z avtobusi peljali čez Dinarske planine do Livna, na povratku bi pa šli v jamo Vraniačo in v starodavni Klis, časa bo pa tudi dovolj za Ogledovanje Splita in okolice. 5. dan bomo občudovali Makarsko in šli na Biokovo do planinskega doma, drugi se pa popeljejo kopat v Jelšo. Še istega dne bomo v Orebiču in napravili •izlet na Sv. Iljo, ki ga bolj poznamo po imenu Mon t e Vipera. čeprav ni več gadov in modrasov, pač pa so še šakali na njem. Ko si ogledamo tudi frančiškanski sa-I mosta«, bomo 6. dan obiskali Pa- , lače na otoku Mljetu in Doleteli na romantično, pravljično samotno jezero, ki je tako veliko kakor Blejsko jezero in ima tudi otok s samostanom, nikjer pa še ni vil in hotelov. Kjer se je kralj poslovil od domovine Še isti dan bomo ogledovali ponosni Dubrovnik, sedmi dan pa rimske in ilirske izkopanine v Ris-nu. Spoznali bomo vso Boko kotorsko, nato se pa peljemo iz Ris-na z avtomobili na Orjen in gremo peš na vrh ter se vrnemo skozi Donje Knivošije v Hercegnovi in obiščemo tudi Savino, kjer se je v mali kapelici kralj Aleksander I. pred odhodom v Marsej za večno poslovili od domovine. Osmi dan bomo v Baru in Ulečnju, kjer bomo pokusili tudi slavne ribe, ki jih tu love pravi črnci, ki so se v teh krajih naselili kot turški sužnji in jim je dal črnogorski knez svobodo. Iz Bara se z železnico peljemo Ljubljana, 29. aprila Samo 2 dni nas še loči od nove filmske senzacije, ki nam jo pripravlja kino Sloga. Uprava sl je .komaj nabavila program, ki se predvaja trenutno v največjem dunajskem gledališču Apollo kino pod naslovom »Top — Hat«, pri nas sc bo pa film imenoval »Roberta«. Ta film predstavlja eno najnovejših filmskih operet, polno elegance, šarma, lepote in najnovejših modnih kreacij. Petje, ples, ritem, vse to bo našo publiko presenetilo! Film ima na Dunaju velik sloves, Maribor, 29. aprila. Težka prometna nesreča je doletela v ponedeljek zvečer Metnega slikarskega pomočnika Ivana Jančiča iz Rogoze. Proti večeru se je odpeljal na kolesu iz Maribora domov proti Rogozi. Na kolesu nj imel luči in v temi je zavozil v obcestni jarek pri čemer je obležal nezavesten. Cim so ga našiti ljudje, so takoj obvestili mariborske reševalce, ki so ga prepeljali v bolnišnico, kjer mu pa tudi s takojšnjo operacijo niso mogli pomagati. Zaradi hudih notranjih poškodb je Jančič po nekaj urah, ne da tii se zavedel, umrl. Druga huda prometna nesreča se je primerila pri Vrhovljah blizu Slovenske Bistrice. V avtomobilu sta se vozila mesarski pomočnik Josip Celiti in trgovec Ivan Bukovnik, oba iz Šmartnega na Pohorju. Šofiral je Celiti, ki je bil vožnje precej nevešč in kj sploh ni imel za šofiiranje dovoljenja. Nenadoma je Cehtl izgubil oblast nad krmilom in Že v naslednjem trenutku se je avto zakotalil po strmem bregu. Cehtl nu je pri tem počila lobanja in so se mu pretresli možgani, Bukovnik pa je zadobil hude notranje poškodbe. Oba ponesrečenca je avtobus, ki vozi na progi Mari-lv r-Ce!je pripeljal v mariborsko bolnišnico. Njuno stanje pa je sil- , no resno, posebno pri Cehtlnu Je ' do postaje Tudjemilj Jn splezamo na vrh Rumije, odtod se pa vrnemo peš skozi popolnoma porušeni in zapuščeni Stari Bar v Bar. Očaral nas bo Sv- Štefan in videli bomo Budvo, dokler se spat ne vrnemo v Dubrovnik. Tu bomo 9. dan. ko si ogledamo tudi Trstenik in Hvar, odkoder se 10. dan spet peljemo dalje v Murter in nato v Preko, kjer na pravimo izlet na Sv. Mihovil, naposled pa II. dan spet prispemo na Sušak, kjer se spet pre* budimo iz teh pravljičnih sani o popotovanju po paradižu našega Jadrana. Menda ni bilo med poslušalci nikogar. ki ne bi bil sklenil, da si to čudovito ^popotovanje privošči, saj stane vožnja z vso oskrbo in prenočiščem le 1200 Din, razen tega je pa še več drugih ugodnosti, ki jih ■izveste pri SPD ali JS. Samo to še povemo, da bo do srede sep-' tembra 10 takih popotovani, vendar je pa treba hiteti s nriglasi. saj ga tudi predvaja največji in najrazkošnejši avstrijski kino! Poleg tega izbranega programa boste videli prve početke praktično posnetega filma .»Cucuracia«. Ta film je senzacija nove filmske tehnike, izdelan ves v naravnih barvah po nekem novem sistemu. Prvega maja boi torej Slogin program nekaj prav posebnega! V matinejskih predstavah v soboto in nedeljo pa bo predvajan naj-vočji film Grete Garbo »Kraljica Kristina«. le malo upanja, da bo ostal pri življenju. Enako resno je stanje delavke Rozike Rekove, ki se je ponesrečila v soboto popoldne blizu Hoč o čemer smo že poročali. Rekov a se še do zdaj ni zavedla in so zdravniki v skrbeh za njeno mlado življenje. še o požaru na Vrhpolju Kamnik, 29. aprila. V Kamniku so se razširile govorice, da le bil požar na Vrhpolju, o katerem smo včeraj poročali, podtaknjen iz maščevanja oziroma zaradi kakih drugih zlih namenov. Do teh sklepanj je ljudstvo prišlo zaradi tega, ker so bile porezane skoro vse gasilne cevi gasilskega društva na Vrhpolju. Šele ob požaru so domači gasilci namreč opazili, da je prerezana črpalna cev, ki vodi od vode do črpalke in prav tako tudi vse ostale cevi. Načelnik gasilske čete je izjavil, da so bile cevi par dni preje pri pregledu še cele, zato je verjetno, da je požar v Vrhpolju delo maščevalca. Preiskavo o tenu vodijo kamniški orožniki.__________________ „Glas" je zanimiv čitaj „Glas" Planinci na Jadranu Združeni užitki morja in planin Novo presenečenje v Slogi Prst* plastični in barvani film „Cucuracia** in opereta „Roberta** Vrsta težkih prometnih nesreč Smrtna žrtev — Trije se še vedno bore med življenjem in smrtjo O Joštarskem klubi? Maribor ii> - Narod no gledališče. Ce Vrt vic, 30. »uprnilk ob 20: »Dirctkior Oempe«. Red A. — Petek, 1. rmeje: Zapirto. — .Smbetla. 2. maja <* 20.: Ples v Snivofu«. Gosluje Erika Dru zovi-črva. m— At jebi nov,a aimultanka bo v jVLuniboru v torek, 5. ma,ja. Pred pri-('rftkoin bo hmel Aljehin zanimivo piecltivamje. m— Obe6enec v sobi. Ko je gospodinja sodarskega pomočnika Pramca Otikerla v št. liju opažala, da se je fant zakleni,1 v sobo, eo jo takoj navcMe lomne slutnje. Pokli-oaito je sosede, ki »o šiloma vdrli v sobo. Franca Očkerla so našli obešenega na jermonu v nekem kotu in je bil že mrtev. Očkerl je že prej viitikrat dejali, da se bo obelil, ker je že sil življenja. m— 4 leta za Človeško življenje-Motili kazenski senat okrožnega sodišča v Mariboru je obsodil mladoletnega, 20-‘lelnegn delavca R. S. iz Bučerovcev, ki je 26. februar ja ti, s kairabinko ustrelil Alojzija Ver-banjšflca, na 4 leta strogega zapora. m— SK Železničar : ŽSK Hermes bo naslednja prvenstvena tekma, ki ho odigrano v nedel jo, 3. maja popoldne na igrišču ob Tržaški cesti-Ro lo prva nogometna tekma v boju za naslov prvaka Slovenil je, pr! čemer tekmujejo SK Železničar, <>)K « Čakovca, SK lijubljana in ŽSK Hermes. m— Maša zadušnica v opomin ob-k'itnčce smrti hrvatskih mučenikov Zrinjskega in Frankopana bo v četrtek, 30. tm. ob 8- url zjutraj v mariborski stotnici. rn— Jubilej Slovanske čitalnice-Te dni poteka 75 let odkar je bito v Mariboru ustanovljena Slovanska čitalnica. Obenem je minilo 30 let odkar posluje pod njenim okrijjem Ljudska knjižnica. m— Občni zbor Društva zas. in avt nameščencev bo danes v četrtek, 30- tm, • ob 20. urn' pri »Novem svetu«. m— Požar v Jelenčah. V nedeljo zvečer je nenadoma fztmihnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika lAmitona Fmasa v Jelenčah pri Pesnici. Gasilcem je uspelo, da so rešili živino fon gospodarsko orodje, po-a v e® tl dalj časa izostajale, je virhovno poveljstvo v Fezm ;>o-®tak> nervozno in je odposlalo oddelek vojaštva proti Sefu. Vojaki *o marširali skozi puščavo in že dd daleč videli na nizkem stolpu trdnjava ce plapolati francosko 2 »slavo. V mrtvaški molk VušCave so zaorili signali h omb, *1 opozorijo posadko na prilrod tovarišev. Toda tam se nič ni Uganilo. Vrata trdnjavice so bila 2»prta in odznotraj zapahnjena, ^veljniku ni preostalo drugega .'*ot s selo vlomiti v trdnjavico, t^elo aro so vojaki z raznimi pri-i^atvami obdela vali masivna vrata; slednjič je bil vhod prost. A v trdnjavici nikjer žive du-^e! niti diha kakega živega bitja '"i bik) Čutiti. Za vraga, kaj je to Rumenilo? Ce sc je tu dogodil 'htpad, tedaj bi vendar moralo bi-b kje kaj sledov kakega boja in bi sc dalo dognati, kako je boj kongial. Tudi če je končal s pora-bi morati biti vidni sledovi 'tbomtfkov. A nič. Cisto nič. 'ždšlo je poročilo na vrhovno t^vefjistvo v Fezu. Še isto noč k .sestal štab. da se posvetu-7 o ukrepih proti nevidncim ne-2tiane»nii sovražniku. Ob jutra-svitu je odrinila komnamia ' strojnimi puškami proti Sefu... kompanijo bataljon INurovjk) o skrivnostnih dogod-v Sefu je šlo v 1’ariz. A tam *;e n.M, utegnili dosti brigati za zadevo; imeli so polno drugih V ri[stkem ozemlju je pričel Rogoviliti Abd-cl-Krhn, na zapa- du so bile 1 torna trk s plemenom Bteni Ndaighd; naj gospodje v Fezm samj gledajo, kako bodo opravili tisto reč v Sefu. Najbrže je vse škarpa j sama nratornaimost. Morda je vsa posadka dezertirala? Ljudem tujske legije itak ni nič zairpalti; stpahijem pa tudi ne dosti, saj so Maročani, Med tem je poveljstvo v Fetzu spet brez vesti iz Sefa. In zdaj odrine tja cel bataljon. Spet ni v trdnjavici žive duše. Podoba je, kakor da je smrtna kosa nevidno pokosila tudi drago posadko, ne zapustivši sledu... Zdaj se je odločilo virhovno poveljstvo za veliko akcijo, da razreši to čudno zagonetko; toda preden je prišlo dlo tega, je nenadoma zasenčil sefski misterij drug, še večji dogodek: svetovna vojna! In spet m spet Še-le leta 1921 je postal zapuščeni Fort Sef spet važen. Pretila je nevarnost uporov Abd-el-Krinnia od špamsko-anaroške shrani sem. Zato je zasedel zdaj Fort Sef bataTjon tujske legije. Nobenega Francoza ni bilo med legi-jonarji, samo Nomci in Angleži; oči vidno ni vrhovno poveljstvo hotelo žrtvovati za ta usodeipol-ni kraj nobenega francoskega moža več. Boji so se začeli. Abd-el-Krim je udaril čez mejo in napadel že- lezniško progo Fez-Tasa. In glej: (ločim je doslej brezžična zveza med Fezom in Sefom rezhibno funkoioiriirala, se zdaj brezžična postaja Sef na noben klic več ne oglasi! Abd-el-Krima vržejo francoske čete nazaj. Voda vsa posadka v Sefu je izginila. Vrata so odznotraj zapahnjena. Komandant v Fezu besni. In pošlje zdaj v Sef cel regiment. Za vraga, cel regiment se bo vendar držal proti upornikom Beni NdfagheL ki so spet postali divji. V neznano grozo ... Vojaki, ki so koenandirani v Sef, so sklenili s svojim življenjem. Sef imenujejo trdnjavo velikega molka. Vedo, da se več ne povrnejo, da gredo naproti negotovi usodi, da čaka nanje neka neznana groza, ki jS ne morejo uteči... Tudi ta polk izgine brez sledu. Samotno vihra na nizkem stolpni trdnjavice francoska trobojnica. Poveljstvo v Fezu nd poslalo v Sef nobene posadke več. ★ In zdaj šele, po več ko tridesetih letih, je razrešena strašna zagonetka trdnjavice velikega molka. Generalni štab je poslal tja preiskovalno komisijo. In ta je pri pregledovanju shrambe za municijo našla dva nenavadno težka, velika zaboja, ki sta zapirala vhod k nekemu 300 m dolge rmr podzemskemu rovu. Skozi ta rov so se ponoči priplaziti uporniki, pobili speče vojake In njih bmtipJa potem vzeli s seboj. Sledove pa skrbno zabrisali. Po samomoru E. Prema Umazanost se širi na Zagreb in Beograd na zaslišanje s to afero. Prem je takoj šel v klet svoje hiše in se tam obesil. Našla ga je siluiikinja Vilma Kovač. Prerezala je vrv, toda Prem je bil že mrtev. Pred samomorom je napisal na listek: po nemško: Nedolžen sem! Služkinja je vse videla Prem je bil zajeten samec, star okoli 40 let. Svoje čase je bil gostilničar, pozneje pa privatist. Nihče ne ve, kako je prišel do velikega premoženja. Znano pa je, da je posojal denar celo za 200% obresti. Bij je torej oderuh prve vrste. Najraje se je zabaval Po kavarnah z mladeniči, za katere je vedno plačeval. Največ je vedela o njem povedati njegova sluškinja Vilma, ki trdi, da je svojega gospodarja opazovala vsa leta in na svoje oči videla, da je imel razmerje z mladeniča. Opazovala je vse skozi ključavnico ali pa skozi okno. V afero je vmešan tudi neki zagrebški bankir, ki je imel razmerje z nekim trgovskim pomočnikom. V soboto popoldne so pokopati Prema z vsemi častmi. K Pogrebu je prišla ogromna množica ljudi, ki je pričakovala, da se bodo pogreba udeležili tudi Premovi in- Petrovgrad, 29. aprila. Policija v Petrovgradu nadaljuje z vso strogostjo preiskavo glede homoseksualne afere, ki je prišla na dan s samomorom bogataša. Ede Ptrema. Ugotovljeno je, da segajo niti te umazane afere tudi v Zagreb in Beograd. V Petrovgradu in v vsej Vojvodini so govorice o tej aferi še vedno na dnevnem redu. Ugledne osebnosti so zapletene v to afero, kakor so ugotovili novinarji, ki jim Policija noče dati podatkov. Doslej so zaslišali že okoli 100 oseb, ki so imele stike s klubom homoseksualcev v Petrovgradu. Med tem je neki zdravnik, neki advokat, več uglednih in bogatih trgovcev ter uradnikov. Radovedneži preže že nekaj dni pri vhodu policije in pazijo na ljudi, ki so poklicani na oddelek, kjer zaslišujejo prizadete. Na ta način se je razvedelo o osbah, ki so s to afero v zvezi. Nedolžen sem Vse bi se dalo morda prikriti, toda samomora bogataša Prema ni bilo mogoče »zatušati«. Vse mesto je že dolgo šušljalo, da ima Prem nenaravna nagnjenja in da je predsednik kluba homoseksualcev. Usodnega dne je prišel Prem vesel s trga. Tedaj mu je stražnik prinesel Poziv policije timni prijatelji, teh pa v veliko razočaranje pogrebcev seveda ni bilo... Požigalec se klati okoli Rač Maribor, 29. aprila. Zadnje dni smo poročali 0 neprestanih požarih v olkofai Rač. ki pričajo, da je na grdem poslu roka požigalca, ki brezvestno un£ čuje domačije posestnikov. maj sio se ljudje malo oddal_„ ko je v ponedeljek zvečer z nov. zažarelo nebo nad BrezmJamš p: Račah. Nepričakovano je v gospodarskem poslopju posestnika Franca Fingušta izbruhnil ogenj. Ognjeni zublji so bliskovito upepeli do tal poslopje, zgorelo je tudi okoli tri tone sena, tako stapje Štefana Lešnika, kd je prav tako pogorelo do tal. Komaj sp nesrečnemu posestniku rešili zjj* viino. Škode je za 25.000 Din. Fingušt in Lešnik sta bila zavarovana. — Orožniki so marljivo na delu, da izsledijo požigalca tet ugotovijo, ali je na delu bre a vesten zločinec alt pa nekdo, k5 M pUpomaniije zažiga domačije. Strašna smrt Maribor, 29. aprila, V Nuškovi blizu Rogaševcev Ja te dni ogenj upeli! stanov at. sko in gospodarsko poslopje p sestr nika tfarba. V veliki zmešnja vi bi naigM so pomagali pri rešev ahjtt živino, ki je bila v hlevu, tud domači otroci. V goreči blev s a $e podala tudj ITletna hčerka in. 14-letni stn Ivan. Nenadoma pa SC je zrušilo na otroka ogrodje n ju pokopalo pod seboj. Le z v J timi naopri so oba izvlekli i/.poti gorečih ruševin in ju vsa oc ečc-na takoj spravili v bolnišnico V, Mumskii Soiboti. Pri reševal i pa se je tudi nevarno opekla mati obeli otrok. Sin Ivan je po nekaj urah strašnega trpljenja m url, mati in hy-; pa se še borita s 'ft-io. _______ S sekiro nad hisiisa Maribor, 29. a pr da. V St. Janžu na Dravskem iKh Lu 'je bil piri posestniku Fr, ncjl Selinšku zaiposlen za hlapca letni Blaž Kores, ki pa je ti b)$ postal žrtev nenadnega na radpl domače hčerke. Ko sta bila z 'M* kletom sama v sobi, je delit ob* nadoma pograbilo sekiro in pt|» čelo z njo udrihati po prt nlištie nem hlapcu, ki se že po prvo c, s» tovitem udarcu ni mogel već ivtjL niti. Dekle mu je s sekiro zdroW k> spodnjo čeljust, ter mn erižS* dejalo nevarne rane po iilečiBL hrbtu in rokah. Z zadnjimi napori se je 1 ores posrečilo umi! k ne ti iz sobe. Kj prih teli domači je Kores pred hišo nezavesten. dk>:MaČ hčer pa je ležala v kotu sot prav tako brez zavesti. Koreaffc ki je nevarno poškodovan, Sv prepeljali v mariborsko bolntinf* oo, pri domači hčeri, ki ie stara 21 let pa so ugotovili, da sc ji jč nenadoma zmešalo in je t ”1 šila dejanje v neodgovornom J mju. Odpremi!i jo b-nfo v amoh. rrlco. MAŠČEVALEC Kriminalni roman. 102 »Kje pa sem, iiessie? Tu je vse drugače — ali! —« Zravnala se je na postelji in nenadoma strahovito itriikttia: »B'essie, reši trie! On — je — tu! Bessiie! — Ostani pri meni — ali, umreti — umreti! »(Pomiri se vendar, draga«, jo Je prosila Bessie. »Nitkar se ne poj — na varnem kraju si«. »'Proč — proč od tu!« je ihtela Ela. »Njegove roke — so — oblile — s krvjo! Hm! — Tamll'e — lljegove žirtve!« Jack ni mogel več zdržati. »Ela!« je bolestno vzkliknil. -»Ela! — Poslušaj me vendar! — Prosim te — poslušaj.« »Ne, ne!« je vzkliknila Ela in Skrila glavo na Bessine prsi. »Proč — VVHliatn! — Moril si!« Bessie je hotela vstati, toda Ela se je je vročično oklenila. »Ne zapusti me«, jo je pričela rotiti, »sicer me nikdar več ne boš videla. O, Bessie, ne pusti me same — z rijiim — ostani tu — kajne, da ostaneš pri meni?« »Pomiri se, draga, saj bom Ostala pri tebi«, jo jc tešila Bes" sle. Jack je nekaj časa molče zrl v Elo, potem pa ji je s tihim glasom pričel pripovedovati svoje dosedanje življenje. Pripovedoval ji je o nesrečni smrti svojega očeta, ki ga je bila zastrupila neka razuzdanka, kateri je bil padel v roke; pripovedoval je, kako je takrat prisegel, da bo ugonobil vsako tako razuzdanko; po" vedal ji je tudi vso zgodbo s Terezo, kako ga je preganjala in kako jo je dosodaj zaman lovil, in je končal z besedami; »O, kako strašno sovražim to iličvrednico, ki je tako kruto uničila mojo srečo. Preganjal jo bom vse dotlej, dokler mi ne pride v roke in potem . . .« Ela je ves čas molče in mirno poslušala Jaokovo izpoved, piri pjegovih zadnjih besedah pa ga je IVtročično prekinila: »Ti ne smeš več moriti!« »Bia, ta ničvrednica je že tlisoč-ikrat zaslužila smrt!« »Ze mogoče», j c mirno odlgo vetrila Ela, »toda ti se ne smeš ni-baniur postavljati za sodnika, dovolj si grešil — dovolj ubijal! — O, da sem to prej vedela — vse bi Mia lahko preprečila — zdaj je že prepozno! Strl si mi sr-!« »Ela — ali mi ne moreš več odpustiti?« »Kaj? — Ti zahtevaš, naj postanem žena morilca?'« Jacku so nenadno zažarele oči, $oda hitro se je obrzdal in je mirno rekel: »Prosim vas. gospa Bessie, da Ostanete tu toliko časa, dokler ne pi deta Samson in njegova žena. - Caka! vas bom v sosednji sobv Kmalu je prišel stari Samson z ženo in se razjokal od veselja, videč, da ie njegova mlada gospodarica živa in zdrava. Ela se je z njim razgovanjala in to priliko je porabila Bessie in odhitela v soho, kjer je nanjo čakal Jack. »Lepo vas prosim, Bessie,« jo je žn'-oHno ogovoril Jack. »osta- nite pri Eli. — lako bom imel vsaj malo upanja da se bo sčasoma vse obrnilo na boljše.« »In Edvard?« je tiho vprašala Bessie. »Ne bojte se zanj. Sporočili so mi, da je skoraj že popolnoma okrevat. Povabil ga bom, naj prida sem. Prepričan sem, da bo rad ostal nekaj časa tu. — Ela pa nikakor ne sme ostati sama, bojim se, da bi se ji kaj ne pripetilo«. »Prav rada ostanem« je odgovorila Bessie, zdaj, ko oe zvedela, da bo kmalu tudi njen Edvard tu. »Zelo sem vam hvaležen, Bessie«, je dejal Jack in ji prisrčno stisnil roko. »Zdaj zopet lahko u-pam, da bo vse dobro«. »Jaz pa imam zelo malo upanja«, je odgovorila Bessie. »Mislila sem da bo vse drugače, ko se snideta«. Jaz pa vseeno še nisem izgubil vsega upanja. Predobro poznam Elo, njen ponos, pa tudi njeno ljubezen. — Zaenkrat pa se bo morala navaditi na to hišo, ne smem je pustiti kam drugam.« »Seveda ne. Tu bo najbolj varna pred Terezo. Pa tudi jaz ostanem rada tu, posebno ko pride še Edvard. Kar nič varno se ne bi več čutila v VValesu«. »Da, Tereza«, je zamišljeno odgovorit Jack. »Se zdaj mi ni jasno, kako da se ji je .posrečilo pobegniti. Storil sem vse, da ji preprečim beg, in vendar nismo mogli dognati, na kakšen način je pobegnila. Na cesto nikakor ni pobegnila, tam bi jo takoj vjeli moji tovariši. »Najbrže je tisti pritlikavec vedel za kak kraj, kjer so se lahko skrili«, je menila Bessie. »Pritlikavec!« je vzkliknil Jack, »Ali ste ga vi kdaj videli?« »Seveda — večkrat. Španjolka ga je klicala Tony.« »Ah, potem me Ben ni bil nalagal! — Hm, takoj ukažem svojim ljudem, da ga poiščejo. Tereza pa se tudi ne bo mogla dolgo več skrivati pred menoj. Sele ko bo ona mrtva, bom lahko miroval, vse dotlej pa .bom delal noč in dan. samo da jo najdem.« Bessie je proseče dvignita roke. »Kaj želite?« jo je ves začuden vprašal Jack. »O, lepo vas prosim, ne ubijte te ničvrednice!« ga je rotila Bessie. »Ne omadežujte se z njeno krvjo. Naj BiH ali pa Jim opravita z njo — spomnite se na Eline besede. Jack je dolgo časa' premišljeval in se boril1 s samim seboj, naposled pa je odgovoril: »Ne. Se enkrat moram kaznovati, potem pa — nikdar več! Tereza mora pasti od moje roke, to sem si prisegel!« Bessie ni rekla ničesar več. Predobro je poznala Jacka in je vedela, da ga nobena sila ne bi odvrnita od tega, kar se je bil namenil. In ko je odlil a ja 1 iz sobe s prošnjo, naj ne pusti Elo samo, je molče prikimala. SAMA - Z NJIM! C as je hitro potekal. Minilo je nekaj dni od napada na Terezino vilo. toda vse jc osta 10 mirno. Jaokovi pomagači niso nikjer opazili kaj sunit ji vegt. Res, da Jack ni verjet v ta navidezni mir, ker je dobio poznal svojo pretkano nasprotnico, in je bil prepričan, da Tereza ne bo držala križem rok. Podvojil je stražo okoli skrivnostne hiše, njegovi najsposobnejši pomagači pa so neumorno iška 11 Terezo po vsem Londonu — toda zaman. Podoba je bila, da je Tereza za nekaj časa zapustila London. Nekega večera je Jack ves zamišljen sedel v svoji sobi, ko je zaspal pri vratiti neki Šum. Mislil je, dia prihaja Bessie, ko pa se je ozrl, je presenečen vzkliknil: »Ela!« Skočit je pokonci in Kot pribit obstal. Prvj treuorek ga je obšel nenavaden občutek blaženosti, ko pa je pogledal v njen hladni obraz, je takoj vedel, da ni prišla k njemu iz želje, da bi ga videla . . . Ves bled je stopil proti EH, ki je slonela prj vratih, in jo nervozno vprašal: »Kako pa sli mogla priti sem? Ali so moji ljudje pozabili na svojo dolžnost in . . .« »Pomiri se«, je hladno odgovorila Ela. »Prosila sem nekega tvojega pomagača, naj me pripelje sem. Zdaj me čaka, zunaj pred vrat mi«. »Ah, če je tako, potem pa . . .« »Prišla sem zaradi Bessiie« ga je ponovno prekinila Ela. Zaljubljenčeva odsekana noga Lepa in mlada bolničarka v neki angleški bolnišnici je dobila po pošti paket, v katerem se je nahajalo ljubavno pasmo ter odsekana — noga. Bolničarka je zakričala in kmalu tudi padita v nezavest, ko je prečita la priloženo pismo. Glasilo se je: Draga moja golobica! Vem, da me niti malo ne ljubiš, zato sem globoko uža-lejm. Ubila si mi vse moje življenje. Radi tega sem sklenil, da si odsekam nogo, in ti s tem dokažem vso svojo veliko ljubezen. Uvedli so seveda takoj preiskavo, da doženejo, čigava je ta noga. Dognali so pa čisto nekaj drugega. Paket je bil poslan sicer res od nesrečnega zaljubljenca, toda noga ni bila njegova. Ukradel jo je v bolnišnici pni seciranju mrtveca ter jo poslal svo-ii nensllšani ljubezni._________ Astrološka napoved za 30. april. Zadnji dan tega spremenljivega in muhastega meseca stoji astrološko v dobrih znamenjih za umetnost , in ljubezen, za ženske in denar. Za snubitve, zaroke in poroke srečen dan. Moški bodo danes do žensk nežni in kavalirski. Februarcem se obeta v ljubezni prijetno iznenađenje, Vendar ima današnji dian za ljubezen tudi senčno stran: da namreč danes sklenjena poznanstva navadno nimajo trajnosti. — V poslovnem življenju se danes obetajo uspehi, načrti se bodo posrečili Sploh je to dam, kjer velja izkoristiti priliko. Pogumno riskiraj, — ne bo spodletelo. Iz domačih gajev MIHAEL OPEKA: Na tuji zemlji (Odlomek) Temno oblačno nebo in žalostne megle po gorah, dežja nevdržni naliv — to naj b6 zima pri vas? Vzdrami se tožni moj duh, na pot čez gore Apeninske — enkrat Se zimski večer morava biti doma! Sneg po doleh in bregeh, z njim v dalji gord so zastrte, s snegom zastrta ravan, holm je in slehrni grič. Zvon je na vasi odpel, umolknili njega odmevi, zvezde nebeške vabeč, da zahleste na zemljo. Zlati njih žar je razlit, po holmih in snežnih ravninah; grič in sleherni holm z biseri ves je posut. Zimski pravljični moj svet, kako si krasan v domovini! V duhu te gledam zavzet, srečen pri tebi sem spel. 0 Mihael Opeka se je rodil na Vrhniki leta 1871. Kot sedmošo* lec je začel skrivaj pod pscvdonl* mom, katerega je čestokrat me# njal, ojbavljati svoje pesnitve v »Ljubljanskem Zvonu« in kmalu nato tudi v »Domu in svetu«. P e# snil je močno pod Aškarčevim vplivom. Forma, ki so jo je po# skusil prisvojiti, vadil se je celo V gazelah in trioletih, je dobila vse# bino, ko je dospel kot gojene »Germanika« v Rim, kjer je po# stal duhovnik. Tu so tudi nastali njegovi cikli elegij »Na tuji zenu Iji« iz katerih prinašamo odio# mek. Iz te dobe je tudi »Roma felix« in venec poezij »V Kampa* nji«. Opeka se je posvetil tudi verski poeziji, zadnje čase je pa plodovit verski pisatelj in so zlasti znani njegovi verski govori, ki jih izdaja v posebnih knjigah. Ope# lea živi kot kanonik stolnega ka# pitlja v Ljubljani. Razne novice Iz Trentona (država New. Yer->sed USA) poročajo, da je kapi tol (parlament) zasedlo 200 mož »gladine armade« v protest, ker se ni izvršila obljubljena državna podporna akcija za brezposelne. Voditelji so izdali proglas na vse brezposelne v državi, naj podpirajo gladno armado v njeni borbi; Po novejših poročilih so že cele trame brezposelnih na maršu proti Tirentomu, da izsilijo izredno zasedanje parlamenta, ki naj takoj reši vprašanje brezposelnih. Policija je v pripravljenosti * plinskimi! •bombami in gumijevkami,- poskrbljeno je pa tudi za primer potrebe, da pride na pomoč nacionalna garda. Po poročilih iz Jeruzalema ie položaj v Palestini zelo resen« Atentati in spopadi med Zidii 11 Beduini so na dnevnem redu. Arabci so napadli avto, v katerem se je vozil znani židovski ptisaten Saloni Asch; komaj s-i je rešil življenje. Generalni štrajk v Jeruzalemu traja dalje. Razburjenje med prebivalstvom je veliko. Dnevna kronika — Ban g. dr. Natlačen potuje t Ptuj t6r obISČe na svojem inspekcijskom Potovanju ptujski in šmarski okraj, opremlja ga tajnik g. dr. Kovačič. — Promoviral je na pravni fakul-totl ljubljanskega vseučilišča ta dok-•0'ja prava g. Pipan Valter iz Maribora. Čestitamo. Premestitev. Premeščen je kala-»trski geometer g. Karel Tigl iz No-Tega mesta b katastrski upravi v Ka-tonik. Sreski podnačelnik g. Velko ^l'lmar pa je premeščen iz Litije v ”ovo meeto. p Valno za podjetja, ki zaposlujejo •"Je državljane, je brošurica »Zapo-"Jonje stranaca«, ki jo je izdaj za-Krclstki odvetnik dr. Hugo Holzmann. oroSnrica vsebuje vse zadevne uredbo In pravilnike s pripombami oziro-jo* komentarjem in bo dobro služila J®*0 podjetnikom, ki imajo. v službi 0zenice, kakor tudi tem uslužbcn-Oein samim. Brošurica stane 10 Din. '»mena naročila na: Karl Čem java """ Ljubljena, Stara pot 1. ~~ Prirodoslovno društvo priredi v *°bolo, dne 2. maja ogled mestne pli-1 v!*6' Vabljeni so vsi člani in prija-0‘ji društva. Zbirališče pred plinarno 16. uri. ~~ Zveza za tujski promet v Klove-, JI sjioroča, da je ministrstvo financ dalo nalog, s katerim dovoljuje obmejnim kontrolnim organom izdajali Penovne turistične vizume za vstop "ašo državo onim inozemcem, ki peli!vajo pri nas kot turisti in ki de-'° kratke izlete v Inozemstvo. Tak •Z'nn za vrnitev dobijo potniki proti PbtČil,] Din 10.— že v naprej ko pre-°raČijo mejo. — Orl 16. maja 1930 aI)rej bodo v skupnih uradnih pro-, 0r>h na otimejnlh postajah v Marl-_ r" h' Jc-eenkali opravljali istočasno Pb'lcijake fonn ali tete in carinsko pre-e edovanjc jugoslovanski* fn avstrij-*' "radni organi. pPolovična vožnja v Beograd. ^ntetao nrinistretvo dovoljuje članom i "ffoslovenskegn društva za pota«, ^"terega skupščina se vrši 8. maja tl. t-,, Pogradu polovično vožnjo od 90. v V. ti. . Ljudska samopomoč v Mariboru ' bneia minulo nedeljo svoj redni 'e"! zbor za poslovno leto 1935 pr pegatih v navzočnosti vladnega ko-g- dr. Bano Milana Iz Ljub-llle- 0 delovanju minulega leta se J^fočali načelnik g. dr. Ivo goril, ka \'n l"di ostali funkcijonarji. Iz nji-p?V|,i poročil posnemamo, da je imela £1*» samopomoč v vseh oddelkih ,, !) članov, ki so bili zavarovani „^•to za Din 76,400.000.— Blagaj-Č(.S'?. Por,>6ilo izkazuje na prometu -ti milijonov Din; na pogrebninah j 7 podporah sc je izplačalo Din Izk .9—* bilanca koncem leta 1935 j, Sl7,j*je na aktivah Din 4,880.620.84, „i f'riTr> stojijo nasproti pasiva v zne-Din 59.945.25, tako da je znašal „ ,o glede znižanja dajatev, ki eh/' ,lol,>6ilo začasno do prihodnjega Va,;;^ zbora po predlogu zavaro-Čla ° ^biiičnega strokovnjaka za vso j,. enakomerne za 30%; e tein se "in "bedariji način znižanja jvogreb-___ P® v prečno omilil. Pe.i V*«°JnI pomen psihoanalize. Prir v S*'' ***"'’ Uohljanske univerze Počm ' i°b °"Pmdezetletm>i S. Freuda, V ,J.n'ka psihoanalize, jutri (danes) Inšk' * l*no L ni;'ja oii 18. v mineralu Predavalnici univerze predava-»t,ul*,>ll!oaiuiiza i" vzgoja«. Predava 1,1 P*"!. St. Kociper. Vabljeni vsi. Y Se zanimate za sodobno vzgojo! 8t°P prost. NAJNOVEJŠA POROČILA Eglptski krati Fuad iimrl Kakor Poročajo Iz Kaira, je dne 28. L m. ob 13.30 umrl egi pleti kralj Fnad, in sicer radi oslabelosti »reft. Ker je preetolenaslednik Se mladoleten, bo kraljevsko oblast prevzel regentski svet pod predsedstvom kraljevega strica Mohameda Alija. Kralj Fuad je že pred leti določil osebnosti, ki naj bi v sin čaju njegove smrti prevzele kraljevsko oblast. Baje pa te osebnosti niso po godu angleškemu vrhovnemu komisarju. Prestolonaslednik Faruk, kj se je mudil v Londonu in o katerem govore, da je popolnoma pod angleškim vplivom, je že odpotoval V domovino. Osebnost pokojnega kralja Pokojni egiptski kralj Ahmed Fuad je M rojen 26. marca 1868 kot sin pokojnega kediva Izmaela paše. Kedttv Abas Hilmi, M ga je Anglija po izbruhu vojne 1. 1914. odstavila, je bil stric pokojnega kralja. Vojaške znanosti je Fuad študiral v Turinu in Rimu, tnaikar je stopil v turško vojaško službo ter postaj vojaški ataše na Dunaju. Po odstranitvi kediva /.basa Hilmi ja je bil za novega egiptske-ga kediva imenovan njegov stric Husein Po njegovi smrti pa je Ahmed Fuad postal I. 1917. eglPt-aki sultan. L. 1922, ko so Angleži uvedli ustavno življenje v Egiptu, »I Je Fuad kot kralj nadel tone Fuad I. in ^ tud! določil svoje nasledstvo na podlagi prava prvorojencev v direktnem moškem potomstvu. Njegov položaj v Egiptu ni bil zavidanja vreden. Bil je nehote pod močnim angleškim vplivom, a angleški krogi v Egiptu so ga zdaj Podpirali, zdaj spet rovarili proti njemu, kakor jim je to v trenutnem položaju bolje kazalo. Ko so bile leta 1926 po dolgih notranjih razprtijah izvedene parlamentarne volitve, je Anglija iz-stiila, da se je vodja protiangle-ške stranke Zaglul paša odrekel sestavi vlade. Prav tako se je Angliji posrečilo strmoglaviti tudi naslednika Zaglul paše — Nabasa pašo. V oblasti Anglije Ko je 1. 1929 prišla na oblast v Angliji delavska stranka, je kralj Fuad dosegel za Egipt nepričakovano ugoden dogovor, s katerim je bila neodvisnost Egipta, ki je bila preje večkrat ogrožena, vsaj tolikv zagotovljena, da je Egipt dobil lastno zastopstvo v MI in so že bile odpoklicane angleške posadke ter odpravljena angleška konzularna sodišča, že 1. 1930 pa se je kriza angle-ško-egiptskih odnošajev pokazala v vsej svoji ostrini. Vafdisti so pod vodstvom Nahasa Paše postan M zelo nevarni. Kralj Fuad se je tedaj pokazal zelo energičnega. Odstavil je Nahasa pašo, odgodil parlament na nedoločen čas in dal Egiptu novo ustavo, s katero sta parlament in vlada izgubila svojo samostojnost. Italijansko * abesinska vojna je znova sprožila nacionalistično gibanje vafdtetov. To je prisililo kralja, da Je z angleškim pristankom lani 12. decembra spet obnovil ustavo iz leta 1923. Angleški vpliv je bil s tem nekoliko omiljen in ustavna monarhija utrjena, toda v glavnem le na papirju, s»j se danes celo nacionalistični krogi prav dobro zavedajo, tla jim politično samostojnost Egipta lahko jamči samo — Velika Britanija, ki je radi abesinske afere svoje pozicije še bolj utrdila. Prestolonasledniku Faruku je sedaj 16 let, tako da bo že če® dve leti lahko samostojno zasedel egiptski prestol. Angleški vpliv bo z njegovim nastopom še pridobil. Trilmiovieevi razgovori v Zagrebu Kakor smo že poročali, je v po nedeljek prišel v Zagreb bivši minister Miša Trifunovič, ki je sicer izjavil, da je namen njegovega potovanja zasebnega značaja, toda zagrebški časopisi z »Jutarnjim! listom« in »Obzorjem« vred poudarjajo, d!a je Trifunovič prišel V Zagreb ne kot zasebnik, temveč kot Predstavnik svoje grupe, M akuPno s srbskim delom izvenpar-lamentame opozicije vodi razgovore z zagrebškim delom radi formiranja skupnega opoziciomaJnega bloka. Po mnenju »Obzora« je verjetno, da bodo predstavniki srbskih demokratov in zemijorad-niikov prišli v Zagreb nekoliko kasneje. Po istih informacijah se je v Mačkovi rezidenci v Kupincu muditi pred dnevi neki dlan delovnega odbora srbske izvem parlamentarne opozicije, kateremu je dr. Maček predložil svoje Protir predloge, tabo da so sedaj vse beograjske grtiPe bočno obveščene o stališču dir. Mačka glede njih nedavnih predlogov, izdelanih na konferenci delovnega odbora Zdru žene opozicije v Beogradu. Dsdmbcbigk iOO 100 300 km. Dggabur! e Sassabaneh V Abcaiidji so Izbruhnili novi vroči boji. Slika kaže smer napadanja IfcaMJanov im južni tat severni fronti DOLENJSKE NOVICE Vprašanje agrarne reforme še vedno ni rešeno ■‘Mt/vo mesto, J9. aprila. O tem vprašanju, ki je vetiike (vtažnosti predvsem za Dolenjce gmo nedavno na tem mestu že poročali z ugotovitvjjio, da so Je od leta 1931., ko je izšel zakon razlastitvi veleposestniških gozdov na delu sile lai zavlačujejo izvedbo tega zakopa, vsled česar tnpi samo in zopet naš kmet. Naša vest je med interesenti vzbudila tedaj polno zanimanja in smo prejeli od ugled nega dolenjskega župana, ki sc trudi za pravično rešitev vprašanja agrarne reforme še sledeče pojasnilo: »Res je, da je v letu 1934. prejela ZDU., (začasna državna uprava), preko 14.000 ha gozdov, pa kljub temu do danes občine, kot prave lastnice teh gozdov še nimajo nikakih koristi. Pred kratkim je banska uprava sklicala zastopnike občin, da bi podali svoje mišljenje o načinu likvidacije tega tako perečega vprašanja. Na tem ge s tanku so zastopniki v vsem vztrajali, ' > se izvede razlastitev strogo po zakonu do poslednjih konsekvenc. Ker pa iv tej smeri ni niikake rešitve in ureditve je naknadno večina delegatov predlagala, da bi se dosegel sporazum na ta način, da bi prizadeti veleposestniki odstopili občinam gotovo površino gozdov brezplačno in bremen prosto v direktno uporabo. Zato sc delegatje na sestanku \ .Novem mestu sklenili, da se v 14 dneh ponovno sestanejo im na tem sestanku razpravljajo o željah in zahtevah interesentov — ljudstva preko katefega se to ljudsko vprašanje rešiti ne more in ne sme. Iz neznanih vzrokov pa je banska uprava nameravani sestanek prepovedala. Utemeljuje se pa naknadno odklonitev tega sestanka s tem, da se občine same direktno pogajati ne smejo. Ali bomo morali čakati res še polnih 18 let kakor že čakamo, da bodo prišli revni interesentje agrarne reforme do svojih z zakonom jim priznanih pravic in ali je res, da se namerava te gozdove podržaviti in, da ljudstvo sploh ne bo imelo od njih nič koristi?! Vprašanje pravične rešitve agrarne reforme se mora hitro rešiti, da nc bo Hud stvo zgubilo vere v moč in pravico zakona!« ★ Priprave za veliko obrtno gospodarsko razstavo, ki bo v junijskih gasilskih dneh v Novem mestu so v najlepšem in uspešnem razmahu. Sodelujejo vsi gospodarski krogi in dolenjsko učiteljstvo in sodijo, da bo razstava preglredna revija vsega dolenjskega gospodarstva sploh. Dolenjci čitajte in naročajte »Glas«-, ki prinaša vse in za vsakogar in je najcenejši dnevnik — mesečno samo Din 12! Al Caponcov gardist aretirati v Zagrebu Zagreb, 20. aprila. Routuuzumik policijskih agentov v Zagrebu Josip buček kar verjeti rti mogel, da je ujel takega »kanona«, kakršen je 36 let stari Josip Kožarič, ko je vodil preiskavo glede vloma v cerkev v Komarevu. Al Caponeov učenec Izkazalo se je namreč, da je Ko-žanič nevaren ropar in morilec, ali gangster, kakor jim pravijo v Ameriki, in da je bil ucenec pro-slulega ameriškega bandita Al Ca-ponea. Še več, bil ,