informativno propagandni časopis Januar 1993, št. 9 cenasosit
finski Izvršni svet je na svoji seji 21. I^uarja sprejel program za “Izvedbo r09rama celostnega urejanja podeželja obnove vasi na območju KS Prem in J1 Hrušica". Program je izdelala pnžalska firma Oikos d.o.o. oziroma a9. Bojan Počkar, dipl. ing. gozdarstva, °rna s Prema. Za tem in Robnimi Center
vsemi
slovenskimi projekti stoji , za revitalizacijo podeželja in , n°vo vasi v okviru Ministrstva
L	vnsi v UKViru ivimisirsiva za
otijstvo, v izvedbo in financiranje teh ojektov pa se bodo vključevala še 'oistrstva za planiranje, sPodarstvo in turizem.
drobno
|ELo BO POTEKALO V DVEH FAZAH:
^ a2a: ovrednotenje stanja, ki vključuje lranje vseh informacij na podlagi goječih
S in
kroječih zgodovinskih virov, načrtov, literature ter pogovorov s
^93)ValG' vas' (začst6k izvajanja januarja
prJaza: sprejem celovitega razvojnega
kn ?rarT1a ter priprava nKretnih razvojnih projektov
i izvedba r®tnih razvojnih projektov in vanje sredstev za njihovo izvajanje
Nobi’
har-°Vit' trende v razvoju prebivalstva,
/	va
gotoviti
u avrie potenciale za razvoj različnih vrst Pr 6tiistva, turizma, obrti in industrije, 0LStorski razvoj naselij, infrastrukture, Se9 Potrebnih investicij...).
MOŽNI CIUI PROGRAMA
ZA KS PREM: ureditev Premskega gradu,
naselja in bližnje okolice.
Grad: urediti bi morali predvsem notranje prostore, ki bi morali dobiti turistično ali kulturno funkcijo. V gradu je prostor za muzej, ki bi lahko prikazoval naravno in kulturno dediščino celotnih Brkinov; za gostilno, kjer bi bilo mogoče dobiti domačo hrano in divjačino; možna je ureditev turističnih sob, poročne sobe... vse na način, ki arhitektonsko in stilno ne bi kvaril dosedanjega izgleda gradu;
Propadajoče premske hiše
Naselje Prem ima zanimivo arhitekturo, nekatere hiše so kulturni spomeniki, ki pa se kljub temu rušijo. V obnovljenih hišah bi bilo mogoče urediti turistične sobe, zagotoviti bi morali boljšo promocijo
Kettejeve rojstne hiše. Vas bi bilo nujno treba spomeniško zaščititi.
ZA KS HRUŠICA: na njenem ozemlju je najti v evropskem in tudi v svetovnem merilu izjemne geomorfološke pojave -ponore, brezna in slepe doline, ki nastanejo pri ponikanju vode v podzemlje - in ki so kot taki potencial za razvoj turizma (vodeni izleti, ureditev prog za gorsko kolesarjenje, jahalni šport, lov, lokalna gostinska ponudba).
Program predvideva izdelavo posameznih razvojnih projektov: brkinska slivovka (izdelava blagovne znamke, tržne analize, sistem podeljevanja znamke, marketing ipd.), Premski grad, kmetijstvo (biokmetijstvo, obnova sadovnjakov in teras...) in razvoj turizma. Program pomeni prve korake k oživljanju Brkinov - obnovi kulturne pokrajine in vračanju življenja. Rezultati raziskav v KS Prem in Hrušica naj bi bili kasneje prenosljivi na okoliško območje. Izvedba programa pa bo poleg finančnih sredstev odvisna tudi od sodelovanja med domačini, občino in republiko ter od strokovne pomoči.
D.P.
K »OBE MIŠMI
^dnjj
Jl dan pouka pred zimskimi Sn'0301' ^ na Sviščakih potekal 5. Ex 13 i ?rQ "Snežnik 93". Udeležilo se ga je Cencev iz bistriških osnovnih šol,
Vrv' °Snovnih Sol Belveder, Doiac in vežica ter šol iz Matuljev in
S° Se Pre‘zku^ali v raznih likovnih a*T njihova dela pa bodo na ogled na Vidmu 8. februarja lOo/j*. Ex tempore je bil posvečen slovenskega planinstva in ^ Sk®mu mesecu kulture, organizirali ili^r° 9a Planinsko društvo ‘Snežnik", društvo "France Pavlovec" in
SUMA INŽENIRING d.o.o.
ILIRSKA BISTRICA, PREŠERNOVA 14 Tel.: 067/41-504 Fax: 067/81-042
Zaključni nastop plesalcev
23. januarja so v športni dvorani plesalci Plesne šole Urška bistriški publiki predstavili svoje plesne dosežke iz prvega šolskega polletja. Na sliki: skupina najmlajših plesalcev.
Premiki v Domu na Vidmu
Dom na Vidmu še vedno nima lastnika, vendar - kot trdi tajnik ZKO, Dimitrij Bonano - ni sporno, da bodo nekateri prostori v Domu pripadli kulturi ne glede na lastnika. Te prostore so z zelo skromnimi sredstvi že začeli prenavljati. Uredili so veliko dvorano; levi hodnik bodo opremili za razstavno dejavnost (čeprav menijo, da bi bila za razstave veliko bolj primerna soba, kjer zaseda skupščina); veliko učilnico bodo preuredili v malo dvorano za manjše filmske predstave, lutke, literarne večere, komorne koncerte itd; v mali učilnici bo nameščen videoprojektor; tu bo tudi prostor za pisarno ZKO, prostori za društvene arhive itd; velika dvorana (ki, žal, ni akustična) bo namenjena večjim gledališkim in filmskim predstavam, koncertom; uredili bodo tudi atrij, ki bo namenjen poletnim prireditvam.
Del "kulturnih" problemov bo tako rešen, še vedno odprta pa ostajata prostorska problema Glasbene šole in Knjižnice "Maksa Samsa".
DR KNJIŽKIGft MAKSE SAMSA
ILIRSKA FioTRICA
PRIREDITVE V MESECU KULTURE
V	mesecu kulture (letošnji Je te šestnajsti po vrsti) so se že zvrstile tri prireditve: kulturni večer na Premu, otroški Ex tempore "Snežnik 93" ter gostovanje sledallške skupine Slovenskega kulturnega društva "Bazovica" Iz Reke s predstavo "Nočni vlom" (M. Mitroviča). Napovedujemo pa še naslednje prireditve:
-	v petek, 5. 2., ob 18. uri bo v mali dvorani Doma na Vidmu PREDSTAVITEV ZBORNIKA ANNALES in publikacij knjižnice Annales; gosta bosta Darko Darovec, glavni urednik zbornika ter Salvator Žitko, odgovorni urednik zbornika; v Annales so objavljeni nekateri zanimivi prispevki o zgodovini naših krajev);
-	v ponedeljek, 8. 2., ob 18. url bo PROSLAVA v počastitev slovenskega kulturnega praznika; sodelujejo: Pevski zbor upokojencev, otroški pevski zbor OŠ "Dragotin Kette", Igralke Kulturnega društva Podgrad z igro v podgrajskem narečju ”AJ, kakove sanje" ter skupina "Bistre", v kateri pojeta Sašo In Barbara Boštjančič;
■	v petek, 12. 2., bo ob 18. uri v Domu na Vidmu otvoritev razstave domačega slikarja JOŽETA ŠAJNA, ki bo tokrat predstavil novejša aktualna dela;
■	v soboto, 13. 2., bo ob 19.30 v Domu na Vidmu gostovalo Primorsko dramsko gledališče s predstavo “Volkodlak" (rež. D. Jovanovič, Igra Rade Šerbedžija); vstopnice po 600 SIT so že v prodaji pri ZKO;
■	v petek, 19. 2., si bodo ABONENTI glasbeno-gledallškega abonmaja ZKO II. Bistrica v ljubljanski Drami ogledali Moilerovo predstavo "Svatba po slir;
■	v nedeljo, 28. 2. ob 19. uri bo v cerkvi sv. Jurija koncert BAROČNEGA KVARTETA ILLVRICUS Ilirska Bistrica; prostovoljni prispevki bodo namenjeni popravilu baročnega oltarja v cerkvi v Zajelšju;
• v petek, 5. 3., ob 18. uri v Domu na Vidmu otvoritev razstave keramičnih izdelkov METKE KREBEU iz Ilirske Bistrice.
V	tem mesecu se bo zvrstilo še nekaj prireditev, za katere pa še nismo določili točnih datumov, med njimi bo tudi gostovanje kvarteta CAPRIS.
D.B.
K
transport ilirska bistrica

Otroci, rojeni in vzgajani v socializmu, smo bili	pravzaprav	srečni. Vse
popoldneve smo prebili sodelujoč v brezštevilnih krožkih: literarnem, kjer smo redno izdajali šolsko glasilo, pri otroškem in pevskem	zboru, dvakrat na teden pri
tabornikih,	planincih,	ritmiki, orodni
telovadbi,	Orffovem	inštrumentariju,
nekateri še v glasbeni šoli itd.
Spomnem se, da sem Slovenijo spoznala po zaslugi neštetih nedeljskih izletov s taborniki ter da sem vsako poletje po tri tedne preživela na (napol zastonj) taborjenju. Nekaj je prispevala ZTKO, nekaj menda SZDL in sindikat. Spominjam se tudi, da sem od firme, kjer je bil zaposlen oče, pred vsakim novim letom dobila velik celofanski paket s sladkarijami, suhimi sadeži in kilogramom volne. Da bi darila dobila tudi iz mamine uradniške službe, se ne smomnem, najbrž so bila manjša in malo manj bleščeča. Spominjam se tudi pokojnega gospoda Makaroviča v vlogi dedka Mraza.
Že v času usihajoče, nikdar dokončane socialistične revolucije je postala ideja, da bi bili vsi NAŠI otroci "enaki pred dedkom Mrazom", tista, ki je pripreljala do praznovanja dedka Mraza, kot smo ga bili vajeni v zadnjih neksg letih.
V modernem, tržno usmerjenem gospodarstvu, kjer naj bo denar sveta vladar, je prostovoljec nebodigatreba, ki nenehoma sitnari, trka na vrata podjetij in ustanov in prosjači za pomoč. Enkrat so to balinarji, drugič predstavniki "nekega" društva DPM, tretjič nekdo od občinskega časopisa...
DPM, ki je 28. junija lani na Živ-žav privabil vsaj 1500 otrok in staršev iz Bistrice in okoliških občin in ki je z dedkom Mrazom med otroke razdelil ravno toliko darilc, podaril pa jim je nepozabno praznovanje v Domu na
Vidmu, je na svojem občnem zboru 21. januarja sklenil, da dedka Mraza, kakršnega so letos spoznali najmlajši Bistričani, ne bo več. Njegova malha je ostala prazna, prazen pa je tudi društveni račun, kamor se je od silnih prošenj, poslanih v vsa bistriška podjetja (zasebna in družbena) ter ustanove, zbralo borih
200 tisoč tolarjev. Vsi stroški za novoletno praznovanje znašajo 700 tisoč tolarjev, vanje pa ni všteta niti ura dela (mimogrede: samo organizacijski stroški ljubljanskega Cici-dneva znašajo 15 tisoč nemških mark). Ugotovili so, da je prostovoljno delo s kvaliteto doseženega preraslo samo sebe, ter da tako ne gre
Poslancem ni mar knjižnice
Že večkrat smo iz dnevnega časopisja izvdeli, kako hudo je ilirskobistriškim poslancem primakniti kakšen tolar za našo knjižnico. Bolj mačehovsko ustanoviteljica ne bi mogla skrbeti za našo ustanovo. Z denarjem, ki nam ga odrine Iz proračuna za delovanje naše knjižnice, si ne moremo privoščiti nobenih razsipavanj niti pri nabavi knjig niti pri materialnih stroških. Glede plač pa takole: knjižničarke ne zahtevamo nič več kot ostali zaposleni v družbenih dejavnostih.
Posebno pa nas čudi, da najbolj kritične izjave dajejo taki poslanci, ki še niso prestopili praga naše knjižnice, kot npr. g. Anton Šenkinc iz Šembij, ki ga poznamo le s številnih plakatov iz predvolilne kampanje.
Upamo, da bodo naše naslednje vrstice vsaj delen odgovor na izjave poslanca A. Š. s predzadnje skupščine.
Med našimi aktivnimi člani je 20 odstotkov prebivalcev. Postavlja se nam vprašanje, če si res lahko le peščica poslancev vzame pravico ukiniti kulturno dobrino, ki je sami očitno ne potrebujejo. V času, ko UNESCO priporoča ukinitev članarin, se v naši skupščini porajajo ideje o uvedbi nekakšnih dodatnih plačil za izposojo! Za nepoučene naj povemo, da imamo v knjižnici že od začetka delovanja letne članarine, ki bi jih z veseljem ukinili, če bi nam ustanovitelj nadomestil izpadli del našega, tako pridobljenega dohodka. Večina naših uporabnikov so šolajoča se mladina, upokojenci in vse več brezposelnih. Ali naj jim z uvedbo dodatnih plačil za izposojene knjige tudi mi zapremo vrata? Ne tako dolgo nazaj smo trkali na vrata vseh podjetij v naši občin in jih prosili za
pomoč pri nakupu knjig, računalnika, organizaciji literarnih večerov... Glede na izredno slab gospodarski položaj podjetij je bil rezultat naših prizadevanj pričakovano porazen.
Za naše delo obstajajo določeni normativi. Rezultat našega dela sta med drugim tudi obisk in izposoja. Po obisku in številu izposoje (lani 6,9 knjige na prebivalca) je naša knjižnica krepko v vrhu med slovenskimi knjižnicami; glede sredstev, ki nam jih ustanoviteljica milostno dodeli (beri:	skrči) po
blagoslovu poslancev, pa krepko na repu.
Lani smo izposodili 101 945 knjižnih enot (predlani 85 087 enot), obiskalo pa nas je 35 343 uporabnikov (predlani 32426 uporabnikov). Med našimi obiskovalci so številni begunci iz zbirnega centra, ki si izposojajo knjige brezplačno. Pogosto nas obiskujejo šolske skupine, vsak teden organiziramo uro pravljic, enkrat tedensko izposojamo knjige v Domu starejših občanov in v sodelovanju z ZKO-jem občasno organiziramo literarne večere.
Knjižnica je za javnost odprta 42 ur na teden, vsak dan dopoldne in trikrat na teden tudi popoldan. Glede na številen obisk, urnik očitno ustreza našim uporabnikom.
S takimi izjavami v skupščini, ki lahko spominjajo na Balkan, ilirskobistriški poslanci verjetno ne bodo pripomogli k vsesplošnemu razvoju naše občine. Kajti razvijamo se lahko le z osvajanjem znanja, neizčrpen in dragocen vir znanja pa so med drugim tudi knjige.
Kolektiv knjižnice Makse Samsa Ilirska Bistrica
|| flf M Ml
keramika
066/81-265 od 8-12,15-19 ure
i-lnlM-MM
URNIK
od 8-12. od 15-19 uro SOBOTA od 8-12 ure PONEDELJEK ZAPRTO
\f E 1- I K A IZ B I Ft A
TALNE IN STENSKE KERAMIKE TER KOPALNIŠKE OPREME
IM IZ K E C E IM E
Z MOŽNOSTJO PLAČILA NA OBROKE
M ! T Ft A DOBA \SA
V ROKU 7 DNI NA VAŠEM ALI NAŠEM DOMU
^ s IS E E o \SA IM U E
IN POMOČ PRI NAKUPU TER MONTAŽA IN POSTAVITEV KUPLJENIH PROIZVODOV
Sončki na Kozleku
Smo Sončki, stari od sedem do dvanajst let. Vsak dan po pouku skupaj pišemo domače naloge, bili pa smo tudi na Kozleku in Snežniku. Pomagajo nam dva Marjana in ena Jana. Če si nam pripravljen pomagati tudi ti, nas obišči ali pa se oglasi pri Štefki na Centru za socialno delo.
odločitvijo
več naprej. Zdaj bodo čakali na sklef tli občinskega izvršnega sveta in skupščin ki naj presodita, ali bo tudi v prime' Sk Živ-žava, dedka Mraza in možne? p( pestrega programa celoletnih dejavno* g£ za najmlajše morala zavladati log' ir denarja-vladarja (kar gotovo pomeni,11 D< sta bili obe lanski prireditvi tudi labo* ^ spev), ali pa bo morda vseeno zaznan J izražen "širši družbeni interes" (je ^ otrok premalo?) po teh prireditvah in5 pf
bodo o njihovem financiranju dogovc' tako občina kot proizvajalci in uporabo sami... da ne bi bili takrat, ko bi v Bistn J
že imeli bogate kapitalistične mecen
naši novodobni, demokratično vzgoji ^ otroci že sivolasi starci. Ali pa naj grej0' . zaprejo kakšno magistralno cesto ^ j
zdaj?	DC
Dragica Prosen	®
V PRODAJU
PUSTNI KOSTUMI
TUDI LETOS UGODNOST, STARO ZA NOV0
PUSTNI ARTIKLI
KLOBUKI, PUSTNA KOZMETIKA,	^1.
BRADE, NOSOVI, ŠTOSI...	V
IT1I;
V nedeljo, 21.2., od 15 Ufe dalj" Vid pustni karneval v	0b|
HOTELU TURIST I	^ ^
najboljše maske boe>°
BOGATO NAGRAJENE J ,
Rojstva, moke, srn

S
V decembra je ilirskobistriški matic zabeležil sedem rojstev, dve po deset smrti.
f)e
UREDNIŠTVO: BAZOVIŠKA 40, 66250 ILIRSKA BISTRICA: * ^
NAROČILNIC*
ime in priimek:
Vj
se naročam na časopis Snežnik', Prosim, da mi ga pošiljate na n^ l
dne
Podpis:.

Posmeh
^ študent 4. letnika likovne Pedagogike na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Na bistriških prireditvah Ex tempere sl se leta 1989 predstavil s ^ Nikami, leta 1991 pa prvikrat s svojo 1 skulpturo. Sodeloval sl še na dveh "V Spinskih razstavah študentov likovne 'V Pedagogike In svoje kipe predstavil v I Mariji Hodnikov mlin. Tvoja dela smo ^ ječali tudi maja lani na razstavi v 1, Demu na Vidmu.
$ i. .
^ ^aja lani je v Domu potekala likovna |5( ^ol°fiija 3. letnika likovne pedagogike PA. i s Tonija je za ves letnik pomenila velik jd ^rernik, prvič smo se soočili s tolikšno jiš ^bodo prostora in ustvarjanja. Naši 5t(i ateljeji so majhni, gibanje, opazovanje z eif ra2dalje, primerjanje... pa je pomembno jjei ^'ustvarjanju.
jo ^aaiisli od prej so se tu lahko uresničile, ki voljo pa smo imeli precej materiala -i ®'ezo, siporeksne bloke, barve... °mačini so moje kolege-študente (bilo $as J® okrog 18) dobro sprejeli, pogosto 0 nam delali družbo v Domu, nekateri v0 Se celo preizkusili v risanju in slikanju. udi razstava ob koncu kolonije je bila J , sPeSna. Sami profesorji, ki so nas med -j gonijo obiskali, so bili v pozitivnem /nislu presenečeni nad kvaliteto in | 0||Čino del.
u0v°d za najin pogovor so pravzaprav J . s"Ce> ki sl Jih pred božičnimi prazniki I ft**vil pred galerijo Hodnikov Mlin. a peteri občani so menili, da se z P «S//C
Ž,
emi posmehuješ Cerkvi.
kot majhni smo se veselili tedbožičnega časa, v zraku je bilo nekaj
U^bnega, "bog" nam je bil tedaj bližje. y z'č sem predlanskim preživel v New /ku, kjer smo s svečami romali po J ^.Cah in mimogrede srečevali skupine vi acl'b umetnikov, ki so uprizarjali svoje enje božiča: risali so po tleh in zidovih, 'kovali glino... Bila je to posebna ^csfera, v kateri izginejo vsi faktorji, ki
ali umetnost?
označujejo slabo stran življenja, pojavi pa se čista notranja luč.
Na tak način sem hotel božič predstavit' tudi Bistričanom, želel sem, da bi bili tudi oni deležni takšnega vzdušja.
Od ideje do njene izpeljave je poteklo malo časa; med delom, v katerega sem vložil velik del sebe, me je prežemalo to radostno predbožično občutje. Če kdo moje jaslice razume kot parodijo, verjetno ne pozna, ne razume umetnosti.
delo. Prepričan sem, da so skulpture žarele v tej pozitivni energiji.
Morda je jaslice kdo razumel kot posmeh	tudi zaradi kombinacije
materialov, ki sem jih uporabil: kovina, plastika, les, seno... Moram povedati, da je to del modernega kiparstva, h kateremu se nagibam in iščem svojo izrazno moč skozi poznavanje materialov. Trenutno se ukvarjam z železno konstrukcijo. Železo ima to hladno vsebino, ki jo potem preoblikujem in ji dodam svoje čutenje, tako da skulptura spremeni svojo hladno enoto železa v toplino ambienta. Materiale, ki jih je
ustvarila sodobna industrija, poizkušam vključiti v svoje kiparstvo. Umetnost je odraz časa, v katerem živimo. Videeokaseto - posnetke jaslic - sem pokazal mentorici kiparstva, Dragici Čadež, ki je predlagala, naj jaslice, ki so le vsebinsko vezane na božič, v umetniškem delu mojega izražanja v materialu pa brezčasovne, postavim - pa četudi marca - v Ljubljani.
-	Smo v mesecu, ki smo ga v Bistrici poimenovali "mesec kulture". Kakšno Je tvoje videnje bistriškega kulturnega življenja?
Vsa bistriška kultura temelji na nekaj posameznikih : Dimitriju Bonanu, ki je, žal, kot kulturni delavec vedno brez denarja, arhitekt in umetnik Pavel Žnidaršič, ki je dovzeten za kulturno dogajanje, novi baročni kvartet, Mladinski klub Nade Žagar, videoskupina Produkcija Sokolski dom (M. Gorišek, F. Dolgan, M. Seketin), verjetno pa še kdo. Bistriški kulturi je veliko pripomogla tudi galerija Hodnikov mlin, kjer v mesecu kulture pripravljamo novo razstavo.
Čeprav občinska vlada nima posluha za kulturo, sem prepričan, da se bo kulturni nivo v Bistrici dvigoval. Trudili pa se bomo prodreti tudi ven. Kot primer: M.K.N.Ž. na ljubljanskem Radiu Študent omenjajo kot fenomen zaradi njegove aktivnosti. V Bistrico bomo poskušali prip-eljati čim več umetnikov, kar je zelo pomembno za naš prostor in za širjenje kulturne zavesti pri ljudeh.
-	Trenutno pripravljaš nov projekt, mirovni happenlng. S kakšnim namenom?
Človek stremi k sreči in mirnemu življenju, stvari pa, ki se dogajajo v modernem svetu, so zelo konfuzne. Ljudje vedno manj občutimo svojo povezavo z naravo, iz katere izhajamo in katere del smo. Harmonija z naravo in vsemi živimi bitji je poglavitna stvar, ki jo
In vendar se
5** dogovarjanj o ministrih z listnico, brJ al' mani Prazn0’ al' ce/o o ministrih ■ ^kakršnekoli listnice, v meni še vedno ^svajo neizbrisni VTISI O DOGODKIH , ti Povolilnega obdobja. Najbolj
f hi mno9ob°ia politikov na TV Koper. I^1?* jo Gros dal ljubljanski srajci Ijijfr^djsko-topolškega porekla ✓ nPensko izjavo. Morebitno nerodno dp^anje oddaje je povezovalka y eJno Ptokinila v stilu 'železne lady“ in / $, bi jo nekateri govoreči kipi s TV
^ k?'1*-
J dvoboji smo slišali pobudo o 0 f POLITIČNEGA TURIZMA pri nas. IjijP mislim jaz takole: tovrstno zabavo J ifj 1 visokih krogov so zelo razvili v BiH ttJrktC'' ^ai naštejem nekaj slavnih 0krl- Mitterrandu je obisk v Sarajevu dar govora, Angloameričanu ^e°vvenu (ljubkovalno ime za “četirl / b^, ' j&dan možak") so za napredek ' vsi, razen Bosancev. Ko nastopi f l^ij del tega priimka na CNN, pridobijo vzorne aristokratske "king english" t^0riave največ študentje angleščine. ' 9ofo slaven mad temi odličniki je prav ■hrjj0 But ros Butros, ki je razen običajne W^ne radovednosti izkazal veliko mero !Hrosti, ko je med sarajevsko "rajo"
- najslavneiši stavek tega stoletja: ^!te še malo!"... in ostal živ Egipčani k .0cJo proglasili za heroja. Med izbranci j tudi nekaj neturistov: Mazowjecki 'a/' naš Rupel. Sta dva od redkih, ki se
tam nista zabavala. Zato me ni sram, da sem državljan Slovenije.
MLADENIČ, PO IMENU KARA(HA)DŽlČ, je pred leti v revijo °Čik" pisal takole:“Mlad sam i lep i želeo bih da glumim u kaubojskom filmu." Željo mu je obilno izpolnil Veliki režiser, saj je igralec z najlepšo "frizuro" na svetu posnel veliko vvesternov. Ena izmed zadnjih filmskih zgodb je bila precej modernizirana: psihiater se zaljubi v pacientko, ki trpi za hudo depresijo (igra jo priljubljena Biljana Plavšič). Uspeh zdravljenja je tako učinkovit, da bi glavna junakinja vse, ki hočejo uničiti dobre in nedolžne, nič hudega sluteče farmarje, dala pozapreti in jih kaznovati kot konjske tatove. Farmarjem je tudi priporočila velik naraščaj, ne telet, otrok.
Bodi dovolj o dogodkih iz tujine. Preidimo na domače teme.
STAVKA. Grozljiv, a časten ukrep, katerega cilj je ohranitev spodobnega življenja. Mrki, a dostojanstveni obrazi... Zelo resne stvari. Tudi pri nas so se stavke začele vrstiti druga za drugo. Ko večina nas “navija" za srečen konec Slavnikovih težav, se spominjam protesta kmetov, ki so se jezili zaradi neplačanega mleka. Jaz sem jo doživel takole (v podobni obliki celo dvakrat): bližam se skupini mladih korenjakov. Rdečeličnik nekoliko kalnega pogleda mi zakriči:“Bonano!" Moje srce je že nekje v
vrti...
trebušni votlini. Opazim, da je izraz na obrazu stavkajočega čuden, a nezlonameren. Približa se, me "udari' po rami:“Koku si kej?" Priznam, da sem nad takim načinom stavkanja nekoliko razočaran, saj je tiste dni bilo vse preveč pijače, hrupa in avtomobilskega hupanja. O dogodku sem hotel pisati na hrvaško ministrstvo za trgovino, saj del greha leži tudi na njihovih dušah, pa pismo zaradi pogoste zamenjave njihovih ministrov zagotovo ne bi prišlo v prave roke.
Imam občutek, da se bodo do leta 2000 na ministrskih stolčkih zvrstili vsi Hrvati. Proces bi pospešili z uvedbo kakih 20 novih ministrstev.
V časih, ko smo še občudovali otroke, preoblečene v Svete tri kralje, se je praznikovalo tudi s pokanjem "karbitnega" izvora. To je trajalo samo v dnevih praznikov. Pozneje je vse skupaj žalostno zamrlo. In sedaj? Prazniki, sodeč po pokanju PETARD, trajajo kar nekaj mesecev skupaj in vsi se, hočeš ali nočeš, imenitno zabavamo. Poki so vsako leto pogostejši in močnejši. Mogoče bomo doživeli tudi razburljive eksplozije pravih bomb. Kdo ve?! Ko to pišem, me obkroža gluha, moreča tišina, ki traja že nekaj ur. Sem miren, ker vem, da takšno stanje ne bo dolgo trajalo, saj so počitnice in pust je tudi že tu. Predlagam nadaljevanje "rajanja" do sezone motornih koles.

crafIka
grafIka
ILIRSKA BISTRICA
mora človek odkriti v sebi.
S happeningom želim ljudi usmeriti v tovrstna razmišljanja, saj je današnji človek slep do sočloveka, napetost in materialnost nove dobe pa povratek k sebi otežujeta.
Prireditev se bo začela s povorko, ki bo ponazarjala mir in ki bo - potekajoč po bistriških ulicah - simbolno zaokrožila ves svet. K sodelovanju sem povabil plesni studio Intakt ter gladališče Ane Monro iz Ljubljane. Na videotopu bomo prikazali film Koiianisquatsy, ki prikazuje usklajeno delovanje narave kot protiutež človeški zmedi in kaosu. Na Plaču bom postavil tudi instalacijo (to je izraz za ambientalni prostor), ki bo prav tako posvečena miru.
- Letos končaš študij, pa potem? Vzporedno s študijem pripravljam nove projekte, ki so s študijem povezani. Način razmišljanja in delovanja v umetnosti se ne konča s koncem šole, ampak se nadgrajuje skozi celo življenje.
Z Alexom Batisto se je pogovarjala Dragica Prosen, avtorica fotografije pa je Mateja Maraž
KOZLEK
PROIZVODNJA - TRGOVINA - STORITVE d.o.o. Rozmanova 19, II. Bistrica TEL., FAX 067/41-630
PRODAJALNA:
VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO KRMILA, GNOJILA, SEMENA,
ZAŠČITNA SREDSTVA..
NOVI STROJI IN KOMISIJSKA PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE
DEMOKRATIČNOST današnjega časa izpričuje tale "zgodbica": pred trnovsko cerkvijo se je v času maše, ko se spominjamo svojih pokojnih, zbrala kar precejšnja množica govorečih, smejočih se, kihajočih itd. ljudi vseh vrst (razen verujočih v Maorovo biblijo; le-ti so to počeli prej, a bolj potiho). Kljub povabilu duhovnika, da je v cerkvi še prostora, se stvar ni premaknila. Navada je pač železna srajca. Takrat sem doživel še eno presenečenje. Za uvod naj objasnim, da tabornikov nikoli nisem preveč maral, saj me je njihova barva spominjala na vse kaj drugega kot na naravovarstvenost. Kaj ne zagledam ob obhodu pokopališča za duhovniki in ministranti še neke uniforme?! Pozneje sem izvedel, da so to skavti. Kakšna moda?!
Za praznike Bistrica še nikoli ni bila tako okrašena. Raznobarvne žarnice kakih skromnih 60 W (a še manjše svetilnosti zaradi primitivno pobarvanega stekla) so pričarale prijetno toplo vzdušje, smo da nisi vedel, ali gre za praznovanje božiča, novega leta, cirkusa ali pusta.
Lokalnemu političnemu prvaku, ki me je pobaral, da kdaj se bom včlanil v kakšno pošteno stranko, sicer da bom še umrl neopredeljen, odgovarjam, da sem se odločil. Ne vem, če mi bo vpis uspel. Mogoče ml bo k temu pomagal popravek mojega "pedigreja". Takole:
Dimitrij Dobroletovec
sarEa&anre. *
Zdravstvo pa
V tem prehodnem obdobju (bogve katerem že?!) želim predočltl nekaj razmišljanj o zdravstvu.
Zdravstvene ustanove	- zavodi	-	so
državna last, kar pomeni tudi občinska. Občine In država morajo po sprejeti zakonodaji zavode ustanoviti. Zavodi se morajo v skladu s to zakonodajo In ustanovitvenim odlokom reorganizirati. Naša občinska skupščina bo naš ZD spet skušala ustanoviti na naslednji seji, saj JI tega od junija lanskega leta še ni uspelo zakuljučltl. Pa vso srečo tokrat!
Poleg teh porodnih (beri ustanovitvenih) krčev pa smo vsi državljani Slovenije priča revoluciji, ki se ji tudi po novem reče zdravstveno zavarovanje! Toda to niso več stari, dobri SIS-i ali pa nekakšne Republiške uprave za zdravstvo, to Je prava zavarovalnica, ki vsem nam zavaruje zdravje - zato, ker nas pozna In ve, da si zdravje sami zapravljamo! In tukaj je poanta vsega dobrega In zlega v zdravstvu in okrog njega! Zavarovalnica pravi, da želi zdrave zavarovance, ki ne bi potrebovali "dohtarjev" - saj potem ne bi Imela stroškov. Takšno težnjo ima tudi država, ki želi omejiti In zmanjšati obseg dela v zdravstvu ter ukiniti predimenzionirane	bolnice	In
ambulante. Pa še politične točke bi si vladajoča koalicija pripisala pred svetom, češ, kako	zdrave volilce
Imamo!
Zato Je država družno z zavarovalnico, ki nam zavaruje zdravje, izumila prostovljno zdravstveno zavarovanje! Zamisel je bila	genialna:	to
prostovoljno zdravstveno zavarovanje bo vsak plačal iz lastnega žepa, sicer pa bo del cene uslug v zdravstveni ustanovi plačal direktno - spet iz žepa! Tako ljudje ne bodo več hodili k
zdravnikom za vsako figo, poleg tega pa bodo pazili na lastno zdravje praktično na vsakem koraku (že zaradi te "participacije" se splača, kajne?!). Logična posledica tega silnega osipa pacientov bodo: viški delavcev v zdravstvu in postopno ukinjanje oziroma zmanjševanje zmogljivosti. Pa še statistika bo prilazala toliko željen -zdrav narod!
Da bi le nekoliko odprli možnost preživetja za zdravstvene delavce, petičnežem In do zdravja brezbrižnim pa omogočili prijaznejši (in dražji) pristop do zdravnika, so končno uzakonili tudi privatno prakso v zdravstvu!
Morda bi še kakšno desetletje modrovali ali da ali ne, vendar Je bila skušnjava izjemno mamljiva: ne bo si treba več celiti glave In poslušati užaloščenih zdravstvenih delavcev, kako Je z Investicijami v zastarelo opremo in razpadajoče stavbe! Privatnik bi vse to "zrlhtar, sam, z lastnimi sredstvi - treba je le izpostaviti učinkovito kontrolo njegovega dela, ga spremljati in • obdavčiti!
Ker pa v skoraj letu dni še ni opaziti kakšnega pretiranega navdušenja za zasebno zdravstvo, pa tudi sicer ne škodi, da se tudi Javnemu zdravstu predpiše kontrolo In se spremlja vsak gib In podpis. V ta namen Je držana zavarovalnica že 16. decembra lani predstavila nov sistem evidenc v zdravstvu, ki Jih Je dopolnila z različnimi navodili, šifranti In vzorci obrazcev prav na 30 In 31. december -saj Je vendar s 1. januarjem treba začeti po novem!
Ob kreaciji tega sistema (po mnenju avtorjev pomeni 3,5-krat več administrativnega dela v zdravstvu!) se Je pojavila tudi zamisel, da bi bilo potrebno vendarle vse skupaj posodobiti In spraviti na računalnike.
tako
Toda zdravstvo zbira denar za aparature In reševalne avtomobile, računalnikov pa nima!
In spet genialnost! Enormno visoka prispevna stopnja, ki Jo Je že državna zavarovalnica uveljavljala z argumenti, kako Je bilo vendar zdravstvo v prejšnjem	dolgem	desetletju
zapostavljeno In mu Je končno treba sproti plačevati za opravljeno delo, je prišla trikrat prav!
Prvič, vlada je zbrana sredstva usmerjala po lastni presoji (najprej v integralnem proračunu, potem pa si je sredstva "sposojala").
Drugič, z visoko prispevno stopnjo je ustvarila	negativen odnos
gospodarstva do zdravstva in vzbuja odobravanja, ker bo zdaj stopnjo znižala (kar bi morala v prid gospodarstva storiti že najmanj pred letom dni!)
Tretjič - nekaj denarja Je le ostalo! In s tem denarjem zavarovalnica poplača nekaj zelo starih pufov, precej (7 mrd SIT) pa ga nameni za nakup računalnikov, ki Jih podari zdravstvenim zavodom. Z računalniki bodo zdravstveni zavodi navidezno posodobljeni, predvsem pa bolj pod kontrolo In v službi državne administracije. Tako si je zavarovalnica s presežki sredstev, zbranimi Iz prispevne stopnje, kupila računalnike, brez katerih ne bi bilo možno uveljaviti sistema, ki ga je sama uzakonila.
In tako sta zopet profilirali samo država in državna zavarovalnica, saj presežkov ni videlo ne gospodarstvo, ki se - baje -duši v previsokih dajatvah, niti zdravstvo niti pacienti. To Je Investicija v čisto ADMINISTRACIJO.
V našem ZD sl sedaj prizadevamo najti vsaj približno ustrezne kotičke, kamor bomo poskušali to novo tehniko Instalirati. Ob prisotnosti množice
Ob rob globokoumnim volilnim komentap
sploh ni pomembno, važno Je le, da se
V osmi številki Snežnika smo prebrali komentarje izida volitev iz ust predsednikov bistriških strank, Ob teh izjavah si ne morem kaj, da ne bi dodal še nekaj vrstic Iz mojega zornega kota. Moja prva ugotovitev je bila, da gospodje zelo slabo obvladajo teorijo vodenja volilnih kampanj, sicer bi poznali dejstvo, da volilni plakati, panoji in oglasi zelo malo pripomorejo k volilni zmagi. Praktično pa so to lahko preverili na primeru stranke, ki je prva začela s širokimi reklamnimi In oglasnimi akcijami. Začuda pa so stranke v II. Bistrici vse adute stavile ravno na plakate svojih kandidatov, še bolj čudno pa Je, da Je SNS v II. Bistrici dobila 11,53 odstotkov glasov, čeprav ni razobesila NITI ENE SLIKE svojega kandidata. Dragi gospodje, kako komentirate ta pojav? Kar se pa trganja plakatov tiče: ZL ni začela s trganjem plakatov, ko pa so začeli trgati drugi, smo jih tudi mi. Za incident s panoji Ljudske stranke (to se Je dogodilo le enkrat) pa sem se opravičil g. Celinu, ki Je bil kandidat LS. Po vaših Izjavah pa bi morali še sedaj po celi II. Bistrici viseti plakati ZL, kajti od vseh drugih strank so bili potrgani. Seveda pa ni nikjer govora o volilnem programu, uspešnosti kandidatov in strank v preteklem obdobju, kontaktih z volllcl itn. Dajte no, to za naše vrle politike
smehljajo iz panojev, izlozb in celo dreves (čeprav Je kandidat Zelenih) In volilna kampanja je zanje opravljena. MARIJA - SEDEM ŽALOSTI!
Posebno poglavje za g. Tomšiča • LDS: LDS se ni posluževala negativne propagande, ni trgala ali prelepljala plakatov In počela takih nečednosti. Ko sem se vračal s predvolilnega shoda na Topolcu, sem pri mostu na lastne oči videl, kako prelepljajo naše Jumbo plakate z LDS-ovIm kandidatom. Verjetno pa so to počeli člani familije Adams, kaj ne? Po vaši Izjavi, g. Tomšič, je ZL na svojih predvolilnih shodih celo omenjala vašega kandidata, in to v negativnem smislu, da ne bo pomote. Upam, da se ta greh ni dogodil nobeni drugi stranki, da pa res ne bo pomote vas moram vprašati, "ali je vaš kandidat morda Bog?" Sicer res ne vem. zakal nam očitate, da smo demokraciji baje Imajo vsi In vse stranke enake pravice, torej tudi kandidirati svoje kandidate, v človeški naravi pa je, da v vsaki tekmi tudi najšibkejši upa na zmago. S takim načinom razmišljanja kot je vaš, se omenjali vašega kandidata? Pa še zaupna Informacija: če Je bil vaš kandidat kje omenjen, in celo v negativnem pomenu, Je to prišlo Iz mojih ust in ne od našega kandidata, ki
po pravilih obnašanja med kampanjo ni smel napadati drugih kandidatov.
G. Tomšič, ko očitate dvema strankama, da sta vam odžrli glasove, ki bi vašega kandidata popeljali v parlamentarna nebesa, pozabljate, da v vašim očitkom o stari dobri partiji lahko samo nasmehnem in obžalujem dejstvo, da se vam Je kaj takega zapisalo.
Za Interese občine da vam gre, seveda sedaj, ko nimamo poslanca; ko pa smo se ostale sranke dobivale, da bi določile občinskega kandidata za Držanl svet, Je prav LDS manjkal. Tedaj vam je šlo za interes stranke seveda. Nenazadnje pa, g. Tomšič upam, da boste vsaj do naslednjih volitev ugotovili, da Je SDP nastopala na volitvah v združbi še treh strank pod Imenom ZDRUŽENA USTA. Nekaterim pač pride kasneje! O tem, da je SDP ali pa ZL edstremna levica, pa le tole: res je in to vsaj v enaki meri kot je LDS sredinska stranka In ne oblastna stranka!
Na koncu pa, g. Tomšič, tole: sociološko raziskavo o prebivalcih Topolca In Bača le naredite. Branje le-te bo tudi za nas, laike verjetno zelo zanimivo In napeto, da o vašanlh teh dveh vasi sploh ne govorimo.
PS: Za ostale "šefe" strank še to: tudi
računalnikov bo sprehajanje s kozarc urina še bolj groteskno - ampi' računalnikov to menda ne moti!
Računalnikov tudi ne motita dva razbit1 ^ rešilna avtomobila in zaskrbljeni obrH q zdravnikov, kadar nimajo s čl11 prepeljati pacienta do bolnice.
Vse to pa Je prava banalnost ol ^ izredno napetem razpletu pri obvetf r. Izbiri zdravnika. Kaj se bo zgodilo, & Q bo otroški zdravnik izpolnil svojo kvoti . "glav" z odraslimi prej, kot bodo & g njega prišli otroci?! Bomo Pil n ugotovili, da nam gre vsem na otročje1 p
1^
In vendar:	ne država ne njen1
zavarovalnica nista nezmotljivi! Kaj ^ ^ spregledali? Nista računali na nard Da, narod, čisto navaden, množičen jj željan še naprej enakih ust In želodci q ki vidi enakost edino še prfit ir zdravnikom! Ta narod ni sprej*1 genialnih potez kreatorjev noveS1 2 sistema zdravstva In Je preM « sindikatov, podjetij in interesnih g^t h množično poskrbel za prostovlj^ y( zavarovanje!	si
In spet:	gneča v čakalnicah f tc
bolnicah! Nič ne bo z viški ^ si ukinitvami, nič s hvalo zdrave^ p narodu! Zdravniki bodo s še veči1 s muko krotili polne čakalnice In sf tt spraševali, kaj so tako hudega stod g da morajo za pet nemških mark na bf a ob vsaki uri poslušati potrebne 111 0 nepotrebne paciente, ki so vendaf a dodatno zavarovani! Le to: denar so P1 p le pokaslrall!! (saj drugo Jih pa tako ^ d zanima!).	d
Si
Predvsem pa nobene panike; le bd d potrjene zdravstvene Izkaznic Izkaznice o prostovoljnem zavaroval EMŠO-Ja (tudi denarnica In ved potrpežljivosti ne bosta odveč) se ^ prikažite v nobeni zdravstveni ustand
Marko Dujc
ILIRSKA BISTRICA
Bi
dl
na naslednjih volitvah se zanesete na nas. Mi bomo ostali, z* “ ni razloga za preplah, ko Iščete krdc ^ za volilne in druge neusp6^ ^ "Agresivna kampanja"? - to že pride! Ciao belli!	^
Predsednik SDP In volilnega štaba P u Jože Ludvik	k,
Pl OJ IN l;
Podjetje za promet z nepremičninami d.o.o-Prešernova 6, II. Bistrica, telefon: 067 41
ProVITA0	*
Inženiring d.o.o.	^
66250 Ilirska Bistrica \ Adamičeva 4	^
tel. 067/41-820	^
primorje
ajdovščina
an
pi1
ril ^tropologi ugotavljajo, da se doba itn dariašnjega človeškega otroštva Podaljšuje. Včasih so otroci morali svojo fl) fužino zapustiti (da niso odžirali kruha 0 Mlajšim bratom in sestram) že v dobi čt rar,ega otroštva in pri tridesetih že ,0K ostareli. Redko kateri sodobni mladinec dl i® pri svojih tridesetih popolnoma all 6konomsko neodvisen in z lastno streho le! nad glavo. Otroštvo se je raztegnilo na P°l življenja.
»fii Ksenija in Damir Kršul sta se še zelo sli o%da znašla na “samostojni" poti v orf Oljenje. Kako to, da nista ostala kot en Presek oziroma podnajemnika pri :0' n|®nlh ali njegovih starših, bi lahko bilo le ret otlrobno, nepomembno vprašanje, saj j/f lrTla vsakdo pravico do svojega življenja.
i ?qodba KRŠULOVIH
|/ y
nif l»su ova sta svojega prvega otroka, let 5*0 Saro, iz porodnišnice prinesla v
e''Ko, sončno podnajemniško II s an°vanje v Rozmanovi 4, ki pa je imelo II ° naPako, da je bilo brez plošče in so 0iH . Pene pare iz kemične čistilnice v čjt ^ritličju hiše skozi lesen pod uhajale v st 'Ivanje v prvem nadstropju. Zaradi rilh iifl J® - dobesedno - zelo bolela uri ,5’ Sara pa je postala bolehen,
;
^atičen otrok.
se rešili muk, so se preselili v staro,
p/ k . f?ren°vljeno družbeno stanovanje v pt J hiše v Levstikovi 23, ki z drvfrniC0 vred (v kateri stojita dva metra Se * 6ri 50 kvadratnih metrov. Rodila sta se dvojčka Sandra in Alen, ki sta
3,168 stara devet mesecev.
Pobeljeni zidovi kuhinje, dnevne sobe ter hodnika in majhne kopalnice brez oken so kmalu po vselitvi posiveli, vlaga je začela odganjati omet in ustvarjati lužice na tleh, perilo v omarah je začelo gniti in je zato zdaj zloženo na omarah... Vsi trije otroci nenehoma	zbolevajo za
bronhitisom in že	dobro poznajo
pripomoček, ki se mu pravi inhalator. Damir, ki je zaposlen v hrvaškem podjetju, zasluži 2900 tolarjev, brezposelna Ksenija dobi 12 000 tolarjev nadomestila, otroških dodatkov dobita 12 000 tolarjev, za stanovanje pa odštejeta 2033 tolarjev. V stanovanje sonce prodre le redko in le za nekaj minut. Perilo se suši nad štedilnikom na drva v kuhinji. Ksenija pravi, da ji je otroška zdravnica takšen način sušenja odsvetovala, vendar nerila nima kie sušiti. Če na
razobesi na tesnem dvorišču, se vanj brišejo avtomobili.
Ksenija, ki prizna, da kar naprej sitnari po občini in drugih institucijah, (ker ji pač to edino preostane), pravi, da ji ne gre za lastno udobje. Bori se le za svoje bolehne otroke, zaradi katerih bi se preselila tudi v manjše stanovanje, da bi le bilo suho in primerno za zdravo življenje.
KOMENTAR OTROŠKE ZDRAVNICE, DR. IVICE SMAJLA
Menim, da je podobnih mladih družin v Sloveniji še veliko. Papirni mlini sicer meljejo, vendar za te in podobne otroke
Družina Kršulovih
odločno prepočasi. Eno so načela in cilji “nacionalnih programov1' in parole “vse za otroka in družino", drugo pa je kruta resničnost. Jaz se vsakega novega dojenčka zelo razveselim - mogoče sem malce profesionalno deformirana -vendar je imeti otroka danes pravo junaštvo, posebno dva naenkrat.
Zakaj? Otroke naj bi imeli mladi ljudje, ti pa skoraj praviloma nimajo pogojev zanje. Eden od problemov je brezposelnost prav mladih ljudi, drugo je običajno stanovanjski problem. V sedanjih razmerah bi si otroka lahko privoščil par pri štiridesetih letih. Takrat pa je imeti otroka rizično in prav gotovo
bi se jih rodilo še manj kot se jih sicer. Zadnja leta je umrljivost prehitela rojstva. Kam to vodi? V izumiranje naroda! Na mladih pa svet sicjil? Kdo so ti mladi? To so mladi starši in njihovi dojenčki, kinaj bi nas s svojim prihodom na svet obogatili in razveselili. Pa nas vedno? Poskusimo enkrat za spremembo gledati na tega otroka kot na vrednoto, ne pa kot na breme, nujno družbeno zlo! Zato mora biti naša pomoč takojšnja in učinkovita.
Jaz kot pediater ne smem dopustiti, da postanejo otroci kronični bolniki, da bi s tem pridobili dovolj “pik" ali “točk,,l Vsi trdimo, da je boljše prepročiti kot zdraviti, pa bi bil čas, da se tako tudi obnašamo.
KAKO ZGODBO KRSULOViH KOMENTIRA LJUBA UUAN, referentka za komunalno stanovanjske zadeve pri SO litrska Bistrica
Oktobra lani smo objavili javni razpis za socialna stanovanja, na katerega sta se odzvala tudi Kršulova. V njunem primeru srno upoštevali zdravstveno stanje otrok oziroma mnenje zdravnika, pa čeprav bi po pravilih morali dobiti mnenje zdravniške komisije. Kršulova sta po številu točk na prvem mestu občinske liste za dodelitev stanovanj (ki jo je na seji 21. 1. 1993 potrdil tudi Izvršni svet, op. p.), kar pomeni, da se bodo Kršulovi lahko preselili v prvo ustrezno stanovanje, ki se bo izpraznilo. Kršulovim v skladu z normativi pripada triinpolsobno stanovanje, takšnih pa v naši občini nimamo.
nerj^ka d®kanijska Karitas je pred ObJ**" zabeležila prvo obletnico liti	2ato sem kaplana SLAVKA
(W;:A in voditeljico Karitas BOŽIDARO ((I	Poprosila, da opišeta delo te
hl‘
JerT1 Cerkve.
Q|??anitarne organizacije, ki deluje pod
'ime— -
načela delovanja
1	ie nuditi pomoč vsakemu
J H tn.a nie3ovo vero, spol, starost ^ k; . d*no merilo ie notreha no no
načelo delovanja slovenske Doto"*. ('zraz izhaja iz latinščine in ljube5 ljubezen do drugega, dejavno ’	“	- ne
raso
t — merilo je potreba po pomoči. Pač 111 n® gre le za materialno pomoč,
s,riisi^a tud' za P°moč v duhovnem Sri0 U’v smislu empatije.
Pr<w °d načel je tudi načlo Paiatj ^ijnosti: delam le, ker hočem dobro - brez pričakovanja nagrade.
“ NA
5krjv 2aČ®tki segajo v ilegalo, takorekoč
cIal	io	/-»i/-»*ir,ir>r/~»L' "Predeliš
Al
7 ie delova,a Pr®k
d6kvne" v Ognjišču. Karitativna ^0ry-S! Je *ivela tudi v “komisijah za Slovenska Karitas je nastala ^	90. bistriška pa novembra 1991.
i^&ZlRANOST	SLOVENSKE
%o S
Sljan^a Karitas ima svoj sedež v i’ n^en dir®ktor pa je Franc Bole. Kprit^0 Se Karitas veja v tri škofijske
veja (ljubljanska,
mariborska,
koprska), le-te pa se vejajo v župnijske oziroma dekanijske, če dekanija zdručuje več manjših župnij. Tak primer je ravno bistriška Karitas, ki je organizirana na nivoju dekanije.
DELOVANJE BISTRIŠKE KARITAS Vodijo jo tajnik-laik, blagajnik, voditelj in duhovni vodja. Duhovni vodja bistriške Karitas je g. Bogdan Berce. V obstoječem družbenem sistemu pomoči naj bi Karitas delovala tam, kjer te pomoči ni oziroma naj bi bila enakopraven sodelavec podobnim organizacijam, na primer Rdečemu križu. Zaenkrat o enakopravnosti ne moremo govoriti, saj RK financira občinski proračun.
Znotraj dekanijske Karitas naj bi se
združevali predstavniki vseh župnij (Knežak, Podgrad, Podgraje, Jelšane, Prem, Hrušica in Bistrica), naslednji korak pa o. bil ta, da je v vsaki župnijski Karitas s predstavnikom zastopana vsaka vas.
Predstavniki župnij se enkrat mesečno sestanejo, cilj sestanka pa je bdeti nad občutki dobrodelnosti. Ne stremijo za tem, da bi bilo vse podrobno organizirano, spoštujejo pa načlo subsidiarnosti, kar pomeni: kar lahko stori "nižji-, ni treba storiti "višjemu", če pa ne zmoreš sam, prosiš za pomoč.
Namen srečanj je ozaveščanje ljudi, ni pomembna le molitev, enako pomembna so tudi dejanja.
PROSTORI
Pisarna dekanijske Karitas je v Jurčičevi 20 a, odprta je vsako sredo od 16. do 19. ure, številka telefona je 41 418.
Skladišče v čupnišču je neprimerno. Stekli so pogovori z občino, ki jim je namenila prostore v nekdanji vojašnici (čakajo na ureditev). Zahvala gre bistriški KMETIJSKI ZADRUGI, ki je brez problemov odstopila svoje skladišče v Kettejevi ulici, ter LASTNIKU BROZINOVE HIŠE, kjer imajo skladišče za oblačila.
KOMU KARITAS POMAGA Pomaga z obleko in hrano beguncem, brezposelnim, zaposlenim ali upokojenim na Hrvaškem... Od začetka delovanja do danes je opazen porast razdeljene pomoči. Trenutno razdelijo po 200 paketov mesečno; vodijo evidenco družin, ena družina lahko prejme paket enkrat mesečno, pomoč beguncem koordinirajo z RK.
Ko se prosilec prvikrat pojavi v prostorih Karitas, na posebnem obrazcu sam zaprosi za vrsto pomoči. Ljudi le opozarjajo na iskrenost in ne preverjajo njihovega socialnega položaja.
OSTALE DEJAVNOSTI V dejavnost Karitas sodijo tudi inštrukcije v samostanu, ki se jih ne plača ali pa zgolj simbolično. Sestre so preobremenjene, zato dve študentki in eno brezposelno dekle inštruirajo dvajset osnovnošolskih otrok (MA, AN, SL). Dogovorile so se, da bodo nagrado, ki j:r,i jo namenijo starši otrok, namenile
nakupu opreme za učilnico.
Prostovoljke iz Karitas delijo oblačila
Prostovoljke iz Karitas delijo oblačila beguncem v centru, delujejo pa tudi v Domu starejših občanov, kjer so lani organizirale miklavževanje; pomagajo pa tudi pri urejevanju notranjosti cerkve in župnišča.
D.R
Or avtatehna
Avtotehna d.d. išče poslovnega partnerja za sodelovanje na področju franschizing sistema prodaje. V svojem prodajnem programu zastopamo svetovno znane firme kot so: BLAUPUNKT, BOSCH, VAMAHA, SONY VALVOLINE...
Vijudno vabimo vse, ki imate na voljo prodajne prostore v središču ILIRSKE BISTRICE, da se nam čimpreje oglasite. Zaželjene so trgovske izkušnje in poznavanje prodajnega programa.
Naslov:
AVTOTEHNA d.d.
Slovenska 54 LJUBLJANA
E.
SKTEJEariK-
ftj, kako ve sanje ali dogodek v Podgradu
Vsaka vas ima svoj glas, tudi naša. Med množico dialektov je naš, podgrajščina ali nograjščina, komajda opazen, pa tudi v rabi ga ni moč zaslediti, razen v medsebojnih pogovorih domačinov. In vendar je to eden izmed prepoznavnih znakov kraja, ohranjena arhaičnost in podlaga mnogim duhovnim snovanjem.
In kako je nastal ta dialekt?
Zgodovina nas uči, da so se zaradi raznoraznih vzrokov (gospodarske krize, Turki) na prehodu s srednjega v novi vek kraji v današnjem podgrajskem podolju praznili, naseljevali pa so jih prišleki, se pomešali s staroselci - Slovenci in tu ostali. Kolonizatorska politika Habsburžanov je v šestnajstem stoletju v naše kraje pripeljala novo prebivalstvo iz področij severne Dalmacije in severozahoda Bosne, s hrvaškega jezikovnega področja - iz ikavsko-čakavskega narečja. Vplivi poznejših prišlekov pa so tudi pustili sledove, zlasti romanske in germanske skovanke. To so bili poglavitni temelji današnjih narečij tega podolja, v katerem je svoje mesto našla tudi podgrajščina (nograjščina), z vsemi značilnostmi, ki jih
Novosti v knjižnici
STROKOVNA	LITERATURA ZA
ODRASLE: Na gredicah moje dežele (Zadravec), Enciklopedija magičnega in mističnega (King), Enoten kompleksen organizacijski sistem planiranja v proizvodnih podjetjih (Rant), Vabilo k računalnikom	(Jeran),	Ustavna
demokracija (Jambrek), Južna Amerika in Mali Antili, Vse o hrani, Nega hrčka, Nega mačke, Nega psa (vse Piers), Velika knjiga o praznikih (Ovsec), Spočetje ekonomske samostojnosti (Barak), Zdravstveno zavarovanje po novem, Zdravje iz božje lekarne, Stoletje v gorah, Zgodovina krščanstva, Sto srečanj z dediščino na Slovenskem, Meditacija kot kruh (Slevec), Teritorialna obramba republike Slovenije (Švajncer), Pred usodnimi odločitvami (Smole), Civilno pravo (Toplak), Naravni zdravnik (Soupe) LEPOSLOVJE ZA ODRASLE: Božična pesem v prozi, Pravljičar (Bibič), Zgodbice o znanih Slovencih (Torkar), Mala (Torkar)
LITERATURA ZA OTROKE:	Velika
ilustrirana otroška enciklopedija, Sveto pismo za najmlajše, Pozimi je sinička priletela (Bavdaž), Zvezdica Zaspanka (Milčinski), Dolgomobil (Silvestein), Dedek Ježek in Minibaba (Šmit), Skrivni dnevnik mladega hipohondra (Macfarlane), Morska skrivnost, zbirka
Zvesti prijatelji (Zupan), vžigalicami (Andersen)
Deklica
SNEŽNIK
Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: Grafični atefje Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredništvo: Ivan Špetič predsednik, Franc Gombač, Sergy Siene,
Ester Mršnik, Stojan Šestan, Novinarka: Dragica Prosen Lektorica: Helena Rosa Naslov uredništva:
II. Bistrica, Bazoviška 40 tel. fav: 067/81-297 Tisk in oblikovanje:
Grafični atelje Naklada: 1800 izvodov
ohranja iz roda v rod, te pa so: pretežni ikavizem, zamenjava "e" v “a" (žaja, zajac), ojačani "i" (jime, jigra), ohranjene zveze"tj“ in “dj" (cvitje, vorudje), ohranjene besede, ki jih druga čakavščina ne pozna (crikva, hiža), svojstven stavčni in besedni naglas in še bi kaj našli. O podrobnostih lahko berete v knjižici “Pod starim gradom", ki jo je izdalo KD Podgrad 1985. leta; iz nje so tudi tile našteti drobci.
Ideja o predstavitvi podgrajščina javnosti je stara, vendar (vsaj v kolikor je meni znano) nikoli udejanjena. Ob pripravah na praznovanje vaškega shoda in z željo, da prikažemo nekaj čisto svojega, je vzpodbudila BRANKO POČKAJEVO, sicer iz Račič (narečji se le malenkostno razlikujeta), da se je lotila pisanja in tako je nastal kratek, dvanajstminutni igrokaz v podgrajščini "Aj, kakove sanje". No, občinstvu smo ga predstavili v sklopu praznovanj ob izteku leta 1992.
Ni moč popisati navdušenja in zadovoljstva domačinov, ko so v izvirnem narečju poslučali vaške opravljivke Aneto)Liljana Stipančič), Doro (Mihaela
Branka Počkaj v vlogi Zofke
Šestan), Rozino (Majda Zidar) in Zofko (Branka Počkaj). Njihove vsakodnevne domače besede, govorjene z odra, so zvenele kar nekam drugače - bolj svečano - a ni kaj: igralke so govorile podgrajščino.
Bistriški jamarji ^ l,#8#ll,e*
n v'v| • v' •
v toki pečmi
V nedeljo, 24. januarja, se je osem jamarjev bistriškega jamarskega kluba “Netopir" odpravilo na ogled ene izmed 217 registriranih jam na Bistriškem, in sicer jame, imenovane Račiška pečma. Jamo je v svoje namene uporabljala JLA, tako da je bila praktično do sedaj zaprta za oglede.
Jama je dolga 304 metrov in globoka 29 metrov. Precejšen del je tudi zasute, številni kapniki so polomljeni, kljub temu pa še vedno ostaja lepa. Prvi del jame je le malo zasigan, proti dnu pa se ustvarjajo številne kapniške tvorbe, tako da je na samem dnu jama s kapniki zelo bogata.
Po končani ekskurziji so s krstom potrdili dva nova člana kluba: Heleno Lenarčič iz Bistrice in Marjana Šabca iz Podtabra. (Fotografija Radivoj Šajn)
V organizaciji AVTOSHOR d.o.o. je v soboto, 16. 1. 1993, v športni dvorani v Ilirski Bistrici potekal kvalifikacijski turnir malonogometne zveze Koper za nastop na državnem prvenstvu. Nastopilo je sedem ekip od osmih prijavljenih. Le-te so se najprej pomerile v dveh predtekmovalnih	skupinah.
Drugouvrščeni po skupinah sta igrali za 3. mesto. V tem srečanju je ekipa Ciciban Jolly iz Kopra premagala sežanski Studio F s 3:0. V finalnem obračunu sta se pomerili prvouvrščeni iz skupin Panda in Black&VVhite iz Kopra. Po zanimivi igri se je na državno prvenstvo uvrstila ekipa Black&VVhite z zmago 6:3.
Nastop domače ekipe AVTOSHOP (večina igralcev NK Transport) ni bil najbolj uspešen, saj so bili le 4. v prvi predtekmovalni skupini, ki pa je bila resda izrazito močnejša od druge.
Poleg samih rezultatov je pomembno dejstvo, da se da tudi v dvorani organizirati tekmovanja v nogometu kljub vsem dosedanjim strahovom. Upajno, da bo uspešna izvedba tekmovanja omogočila oziroma vzpodbudila še kakšno podobno. Kar soliden obisk gledalcev, posebej na finalnih tekmah, daje na znanje, da potrebujemo še več športnih prireditev v športni dvorani.
Zdravko Debevc
>, V/
MHiHiiiii''''	•jr	v*
Oni dan smo se ponovno sestali, igralk* in jaz. Dogovor, da bodo sodelovale fi!| osrednji občinski proslavi ob kulturne^ prazniku v Ilirski Bistrici, je bil soglasno ■ sprejet. Pa ne samo to, tudi Podgrajci s želijo ponovno ogledati si in prisluhini^ tem čudnim sanjam. Zakaj pa ne - še jo j bomo uprizorili. Lahko pa tudi M drugega, tudi v podgrajščini, saj s* dekleta navdušena, Branka pa nekarf ( skrivnostno namiguje, da še piše.	j
Krivični bi bili, če bi vse zasuge z*) uspešno predstavitev pripisali	|
igralkam, saj so na prireditvi nastopili & f pevci, harmonikar in povezovalec. Far# t iz Podgrada pa so prav na dan prireditv* (sv. Štefan) pričeli s pripravami na velik* r praznovanje in čaščenje Pusta. Kolik*j dela jih še čaka, če hočejo, da bod* c škoromati in maškare lepi ali lepši ko' f prejšnja letal Pa o tem kdaj drugič.
Franc Gombač
n
ŠPORT MLADIH
Med šolsko mladino je že nekaj % zapored precej	zanimanja	' k
DVORANSKA TEKMOVANJA V ATLE”^ ZTKO II. Bistrica je ob pomoči učitelj*' J športne vzgoje iz osnovnih šol j,1 decembra 1992 organizirala občin# k prvenstvo za mlajše in starejše dečke deklice. V športni dvorani v II. Bistrici! nastopilo 111 tekmovalcev in tekmvalk obeh bistriških šol, OŠ Podgora in 0$! Knežaka. Najboljši po discipli^ oziroma starostnih	kategorijah E
deklice, ml. dedčki, st. deklice, st. dečkj - Šprint na 30 metrom: Katja Srnrd
(D.K.), Matija Ban (A.Ž.), v Nives (A.Ž.) in Tihomir Strajnič (A.Ž.);
- skok v daljino z mesta: Nastja Zirnst# (D.K.), Borut Celin (Podgora) ^
Maljevac (A.Ž.) in Tihomir Strajnič (A. Ž-k - troskok z mesta: Nastja Zirnstein (p Matija Ban (A.Ž.), Vanja Celin (A.Ž) Tihomir Strajnič (A.Ž.);
- skok v višino:^ Nastja Zirnstein Matija Ban (A.Ž.), Mateja Štemb®^
(A.Ž.) in Tihomir Strajnič (A.Ž.);
- suvanje medicinke: MetkaJskra Janko Murovec (A.Ž.),	^
it;
Mijatovič(A.Ž.) in Tihomir Strajnič (A.Ž )'
Med posameznimi tekmovalci izstop'
po svojih rezultatih: Tihomir Strajnič ^
st. dečki z zmagami v vseh P' | disciplinah, Robert Grošelj (A.Ž.) z
2.	mestoma ter 3., 4. in 6. mestom, &0} Koren (A.Ž.) z dvema 2. mesteci Roman Novak (D.K.) z 2. in dverb3^ mestoma. Med st. deklicami ^ najuspešnejši Nives Uljan s po eni*11 J 2., 3. in 8. mestom ter Mateja ŠtembeE s 1., 2. in 4. mestom. Med ml. a izstopa Matija Ban s tremi 1. mesti
in 7. mestom; posebne pohvale pa Andreju Primcu iz 4. razreda, ki j® y leto ali dve starejšimi dosegel eno 4 i ® t
3.	in eno 2. mesto (slednje na ^ j
finalu - iz kvalifikacij je prišel
najboljšim časom med ml. dečki)
eP1
Utrinek z ene izmed tekem
deklicah izstopa s tremi 1. mesti ih 2. mestom Nastja Zirnstein.	»\
Učenci in učenke, ki so dosegli o . rezultate, bodo udeleženci regiji5^ tekmovanja, kjer lahko prav e pričakujemo uvrstitve in rezultate najboljšimi.
i*