Raziskovalni œlanek Naveliœanost, preutrujenost, izgorelost: poklicne obremenitve farmacevtov in zdravnikov Marga Kocmur POVZETEK: V prispevku so predstavljeni nekateri rezultati ankete o delovnih obremenitvah, osebnem æivljenju in zdravju farmacevtov ter primerjava s skupino zdravnikov. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali delo, ki ga opravljamo, povzroœa znake izgorelosti ter kako se ta kaæe. Rezultati so za farmacevte spodbudni: v veœini so zadovoljni s svojim delom, z delovnim mestom, s sodelavci in celo s predpostavljenim. Pri zdravnikih izstopa zlasti nezadovoljstvo z odnosi s kolegi in s predpostavljenim, obœutek strokovne negotovosti pa je ena od najpogostejøih stisk na delovnem mestu. Rezultati kaæejo tudi nekaj razlik v naœinih reøevanja teæav: farmacevti so dejavnejøi, bolj odprti do drugih, zdravniki pa se pogosteje umaknejo vase in pogosteje jemljejo psihofarmake ali se zatekajo k alkoholu Uvod O obremenitvah in stresorjih zdravniøkega poklica je kar dosti znanega, precej manj pa je znanega o obremenitvah farmacevtov. Za delo v obeh poklicih ne zadostuje samo znanje. Pri svojem vsakdanjem delu se ne sreœujemo le z boleznijo, ampak tudi s øiroko pahljaœo œloveøkih reakcij na bolezen, s strahom in dvomom. Priœakovanja bolnikov so velika, œeprav gotovo drugaœna do farmacevtov kot do zdravnikov. Tudi stopnja zaupanja do enih in drugih se s œasom in drugimi okoliøœinami gotovo moœno spreminja. Stiki z ljudmi, øe zlasti nesimetriœni, ki so znaœilni za medicinske, pedagoøke in nekatere druge poklice, pri katerih gre za skrb in odgovornost za drugega, so nasploh med najpomembnejøimi stre-sorji; sledijo konflikti v delovni skupini, strokovna negotovost in vse pogostejøe kritiziranje in vse veœje zahteve javnosti. Dodatno so obremenjene æenske, ki so razpete med poklicnimi in druæinskimi odgovornostmi. Ta dvojna obremenitev obiœajno zaznamuje celotno kariero æensk v teh poklicih. Pri njih so pogoste odvisnosti in depresije (1, 2). Pri poklicih, pri katerih gre za pomoœ drugim, je rezultat hudih poklicnih obremenitev in doloœenih osebnostnih lastnosti pogosto izgorelost (burnout syndrome) (3, 4, 5). Maslach (4) uvrøœa med znake tega sindroma emocionalno izœrpanost, depersonalizacijo oz. dehumanizacijo in zmanjøano osebno dejavnost ter s tem povezano nezadovoljstvo z doseæenim. Emocionalna izœrpanost naj bi se kazala kot naveliœanost, obœutek prezasiœenosti, utrujenost, nespeœnost, dovzetnost za bolezni in nespecifiœne pritoæbe glede fiziœnega zdravja. Depersonalizacija oz. dehumanizacija zajema ciniœno vedenje do kolegov, negativne obœutke do bolnikov, obœutke krivde, vse veœji socialni umik in zmanjøano osebno dejavnost, ki se kaæe predvsem kot obœutek neuspeha, zmanjøanje zanimanja za dogajanja okrog sebe ter obœutki nezadostnosti in preobremenjenosti. Namen Raziskava je potekala maja in junija 2006 na pobudo Krke, d.d. Osnovni namen je bil preveriti, kako obremenjujoœe deluje na farmacevte njihov poklic in kako vpliva na njihovo osebno æivljenje; dodaten namen pa je bila primerjava s skupino zdravnikov. Metode 1. Vpraøalnik, ki smo ga poslali po poøti, smo sestavili za potrebe podobne raziskave, ki smo jo opravili v letu 1997 (5). Vpraøanja so bila sestavljena tako, da je bilo nanje moæno odgovoriti po petstopenjski lestvici, ki je pomenila: A) stopnjo zadovoljstva (1 = zelo nezadovoljen, 2 = nezadovoljen, 3 = delno zadovoljen, 4 = precej zadovoljen, 5 = zelo zadovoljen) in B) pogostost pojavljanja (1 = nikoli, 2 = skoraj nikoli, 3 = vœasih, 4 = skoraj vedno, 5 = vedno). 2. Statistiœne metode. Izraœunali smo frekvenœne porazdelitve posameznih odgovorov za celotni vzorec in srednje vrednosti 3. Pridobljene podatke smo nato primerjali z rezultati enake ankete, opravljene leta 2002 med zdravniki (psihiatri in sploøna medicina). Statistiœne pomembnosti razlik med skupinama nismo raœunali, saj sta bila vzorca po velikosti zelo razliœna, pa tudi œasovni razmik med enim in drugim anketiranjem je bil prevelik (4 leta). Rezultati Vpraøalnik smo poslali 950 farmacevtom: 67, zaposlenim v bolniønicah, 60 v veledrogerijah in 823 v lekarnah. Izpolnjeni vpraøalnik nam je vrnilo 223 vpraøanih Prof. dr. Marga Kocmur, dr. med. Psihiatriœna klinika Ljubljana, Center za izvenbolniøniœno psihiatrijo, Njegoøeva 4. 204 farm vestn 2006; 57 Naveliœanost, preutrujenost, izgorelost: poklicne obremenitve farmacevtov in zdravnikov I. Demografski podatki za skupino farmacevtov Spol: N = 222; moøki: 11 (5 %), æenske: 211 (95 %) Starost: N = 224; 20-30 let: 33 (14,7 %), 31-40 let: 90 (40,2 %), 41-50 let: 64 (28,6 %), 51-60 let: 36 (16,1 %), 61-70 let: 1 (0,4 %) Zakonski stan: N = 220; samski: 31 (14,1 %), poroœen: 149 (67,7 %) razvezan: 9 (4,1 %), ovdovel: 6 (2,7 %), izvenzakonska skupnost: 25 (11,4 %) Øtevilo otrok: 1,5 otroka Povpreœna starost otrok: 13,3 leta Stanujem v: N = 221; svojem stanovanju: 84 (38 %), svoji hiøi: 104 (47,1 %), drugo: 33 (14,9 %) Drugo: najemniøko stanovanje, podnajemniøko stanovanje, pri starøih v hiøi, lekarniøko obœinsko stanovanje, s starøi, stanovanje v taøœini hiøi, poleg moæevih starøev, hiøa moæevih starøev, hiøa v najemu, v svojem gospodinjstvu v hiøi babice, v hiøi, vendar so lastniki starøi, v moæevi hiøi Delo opravljam: N = 214; javna lekarna: 176 (82,2 %), zasebnik: 38 (17,8 %) Moj poloæaj na delovnem mestu: N = 203; farmacevt - receptar: 94 (46,3 %), vodja lekarne: 40 (19,7 %), vodja enote: 13 (6,4 %), konce- sionar: 14 (6,9 %), direktor: 9 (4,4 %), ostalo II. Demografski podatki za skupino zdravnikov Zdravniki so izpolnili 80 vpraøalnikov. Spol: moøki: 32 (40 %), æenske: 48 (60 %) Povpreœna starost: 45,6 leta Zakonski stan: samski: 8,8 %, poroœen: 71,3 %, razvezan: 12,5 % ovdovel: 1,3 %, izvenzakonska skupnost: 6,3 % Øtevilo otrok: 1,8 otroka Drugih demografskih podatkov za skupino zdravnikov ne navajamo. III. Delo in poklicno æivljenje (primerjava med skupinama) Legenda: rdeœe farmacevti, modro zdravniki; 1= zelo nezadovoljen, 2 = nezadovoljen, 3 = delno zadovoljen, 4 = precej zadovoljen, 5 = zelo zadovoljen; ali pa, glede na smisel vpraøanja: 1 = nikoli, 2 = skoraj nikoli, 3 = vœasih, 4 = skoraj vedno, 5 = vedno 1. Ocena razliœnih vidikov poklicnega æivljenja Slika 1: Zadovoljstvo s poklicem 2. Ocena o priœakovanjih glede poklica in lastne uspeønosti Slika 2: Priœakovanja in uspeh 3. Zadovoljstvo s poklicem in delovnim mestom AI.I STT. KDAJ RA7.MI5IJAI .1. DA lil ZAMENJALI 1 1.2 1.4 1.(1 1.1 5 ti 1i Ift 7 2,4 2.6 2.S ? [xikliL ¦dLLmnu illcsln 4. Œustvena obremenjenost na delovnem mestu ALI STE PRI SVOJEM DELU CUSTVENO ZELO ANGAŽIRANI 3,4 .1.5 ?.6 .1.7 3,8 3,0 4 4.1 4.2 4.3 5. Obremenitve in stiske na delovnem mestu KAJ VAS S PRAVU A V STISKO IVA DELOVNEM MESTU strokovna ne^j(i.>VHj*t pHi..,N.i:;- m LKlnoM * koles i i ? i M-M ¦ZDCt 6. Reøevanje stisk na delovnem mestu farm vestn 2006; 57 205 Raziskovalni œlanek IV. Osebno æivljenje in zdravje 1. Prezasiœenost z delom in izraba prostega œasa: ZASICENOST Z DELOM izrabile prosle dneve -------1 «FARM izrabile LO imate dovolp proslega Casa? ------------------' ostuiek ftfeiasioenoaii 1 1,5 2 2.5 3 3,5 t 1,5 2. Preæivljanje prostega œasa hI mL:. P ^......:i'-ki | ¦i m. \'k p ¦ FARM D/DH Sjwn prijatelje ¦.¦_ 11 y 111- ¦ i 3. Skrb za zdravje PAR M I ZDRAVNIŠKI PHI f :r ¦ I> V / -,\W n I [ TRIU I L.rTJU : : i 0,00* 2(UKI'i -Ml.tKfi «l.OOVt 80/XMi 1OH0M 4. Zadovoljstvo z zdravjem /uravji: in POCCTDE 5. Vaøe psihiœno poœutje 206 farm vestn 2006; 57 6. Uæivanje psihoaktivnih snovi 7. Kakøno pomoœ izberejo farmacevti? naravno zdravilo pocakam, da mira: zdravilo, ki ya po/nam obisk zdravnika Razprava 1. Demografski podatki V podrobnejøo primerjavo farmacevtov in zdravnikov se na tem mestu zaradi øtevilœne neenakosti primerjanih skupin ne bomo spuøœali. V oœi pa vendarle zbode prevladujoœe øtevilo æensk v obeh poklicih, kar je æe dolgo znano. O tem, zakaj se za te poklice odloœajo predvsem æenske, bi kazalo narediti podrobnejøo socioloøko analizo. Sicer pa sta si obe primerjani skupini podobni glede starostne strukture, zakonskega stana in øtevila otrok. 2. Delo in poklicno æivljenje Zdi se zanimivo, kako podobni sta si skupini pri oceni zadovoljstva v poklicu (slika 1). Ocena skoraj ne bi mogla biti boljøa. Skoraj enako visoko je ocenjen odnos do strank oz. do bolnikov, kar dopuøœa razlago, da je prav stik z bolnikom tisto, kar daje najveœje poklicno zadovoljstvo tudi po letih dela. Obe skupini povsem enako - razmeroma dobro - ocenjujeta moænost izobraæevanja na delovnem mestu in nematerialna priznanja, ki so jih na delovnem mestu deleæni. Precej bolje pa se je skupina farmacevtov odrezala pri vpraøanjih, ki zadevajo odnose na delovnem mestu: farmacevti so prepriœljivo bolj zadovoljni s sodelavci, s predpostavljenim in s svojim poloæajem v kolektivu ter z odgovornostjo, ki jim je naloæena. Ob teh rezultatih je treba upoøtevati, da so zdravniki izpolnjevali ta vpraøalnik æe pred øtirimi leti. Najbræ botruje takemu izidu æe kar pregovorno rivalstvo med zdravniki, ki ga je med farmacevti oœitno precej manj; po drugi stran pa se med zdravniki krepi nezaupanje v predpostavljenega, kar je verjetno posledica sicerønjega poglabljajoœega se nezaupanja med javnostjo in zdravniøtvom. Pri obeh skupinah je delo, ki ga opravljata (slika 2), skoraj vedno v skladu s priœakovanji. Anketa nima vpraøanja, ki bi razjasnilo, v œem pa so neskladja, ki vendarle obstajajo. Glede na to, da pri tem vpraøanju ni razlik med skupinama, ki imata sicer precej razliœne Naveliœanost, preutrujenost, izgorelost: poklicne obremenitve farmacevtov in zdravnikov naœine izobraæevanja, nepredovanja in tudi formalne ureditve poklica, lahko sklepamo, da imajo neskladja s prvotnimi poklicnimi priœakovanji v vsaki skupini razliœne vzroke. Sicer pa se zdravniki skoraj vedno poœutijo preobremenjene z delom, ob tem pa se doæivljajo pri delu nekoliko uspeønejøe kot farmacevti Zdravniki so pogosteje kot farmacevti (slika 3) (pa vendarle zelo redko) razmiøljali o zamenjavi poklica, øe redkeje pa o zamenjavi delovnega mesta. Farmacevti pa so, nasprotno, pogosto razmiøljali o zamenjavi delovnega mesta, kar tudi v svetu ni redkost (6). O zamenjavi poklica morda res kdaj razmiøljamo v mladih letih, kasneje so ta razmiøljanja redka. Nasprotno pa utegnemo kasneje veœkrat pomisliti na zamenjavo delovnega mesta, vendar so tudi razmiøljanja o tem najveœkrat povezana z realnimi moænostmi. V medicini je æe tako, da je teh moænosti manj kot v farmaciji: na eni strani je omejitev specia-izacija in navajenost na delo z doloœenimi bolniki, na drugi strani pa formalno zelo strogo in nefleksibilno urejen zdravstveni sistem. Odgovori glede obremenitev in stisk na delovnem mestu so priœakovani: zdravnike bolj kot farmacevte spravljajo v stisko strokovni dvomi in negotovost, prezahtevne stranke (bolniki) in æe prej omenjeni odnosi s kolegi, kar je pogosto tudi v svetu (6). Farmacevte pa pogosto obremenjuje prenatrpan urnik, kar je oœitno sploøna znaœilnost tega poklica (7). Ob tem naj mi bo dovoljeno sklepanje, da so v zdravniøkem poklicu prav strokovna negotovost (ki ostaja kljub dolgemu izobraæevanju), zahtevnost in nezaupanje bolnikov (ne glede na iskreno æeljo pomagati) ter nekolegialnost kolegov (ki se napaja tudi z destruktivnim rivalstvom) tista siva polja realnosti, ki so v neskladju z idealizmom ob izbiri øtudija in poklica. Tako je tudi razumljivo, kako eni in drugi reøujemo probleme, ki se pojavljajo na delovnem mestu: farmacevti pogosteje s pogovorom s predpostavljenim in s kolegi, zdravniki pa pogosteje z rekreacijo, z umikom vase in, sicer øe vedno zelo redko, s psihofarmaki. Oboji pa enako pogosto s pogovorom doma, z veœ dela, z umikom v vero, molitev ali v bolniøko ter z alkoholom. Lahko bi rekli, da je zdravnikom nekoliko bliæji introvertirani naœin reøevanja teæav, farmacevti pa so vendarle bolj usmerjeni navzven (8, 9). 3. Osebno æivljenje in zdravje Obœutek zasiœenosti z delom (slika 7) je nekoliko pogostejøi pri zdravnikih, oboji pa imajo manj prostega œasa, kot bi si ga æeleli. Pri obeh skupinah je enako pogosto razmiøljanje o sluæbenih teæavah doma, pribliæno enako pogosta je tudi izraba prostih dni in letnega dopusta. Zdi se, da se zdravniki z vsemi dejavnostmi, ki jih ljudje poœnemo v prostem œasu, ukvarjajo pogosteje kot farmacevti (slika 8); le druæenje s prijatelji je med zdravniki nekoliko redkejøe kot med farmacevti Obojim pa je na prvem mestu druæina. Zdravniki tudi precej bolje skrbijo za svoje zdravje, œe sodimo po zdravniøkem pregledu v zadnjih treh letih (slika 9). Ob tem pa imajo farmacevti veœ teæav z æelodcem in s prebavo, veœ glavobolov in nekoliko manj nespeœnosti. Oboji pa so s svojim zdravjem na sploøno kar zadovoljni Razlike, ki se med skupnama pojavljajo glede psihiœnega poœutja (slika 11), kaæe vrednotiti previdno: med zdravniki je bila namreœ veœi- na psihiatrov, ki imajo navadno veœ posluha tudi za svoja psihiœna obœutja. Kakor koli, zdi se, da zdravniki pri sebi pogosteje opaæajo potrtost, tesnobo, izœrpanost in nemoœ, farmacevti pa so nekoliko pogosteje brezvoljni Zdravniki oœitno precej pogosteje kot farmacevti posegajo po alkoholu in jemljejo antidepresive, kar je za to skupino tudi sicer znaœilno (10, 11), do benzodiazepinov pa sta obe poklicni skupini precej nezaupljivi (slika 12). Doloœena nezaupljivost do medicine se kaæe pri farmacevtih ob izbiri pomoœi (slika 13): najveœ jih poœaka, da teæava mine sama od sebe, veœ kot œetrtina se jih odloœi za naravno zdravilo, le petina pa jih obiøœe zdravnika. Sklep Anketa je pokazala, da so farmacevti in zdravniki v sploønem zadovoljni s svojim poklicem. Œeprav farmacevti pogosteje kot zdravniki razmiøljajo o menjavi delovnega mesta, so bolj kot zdravniki zadovoljni z odnosi na delovnem mestu. Obe skupini pa bremenijo stiske, ki so odraz specifiœnosti posameznega poklica in delovnih mest. Sodeœ po rezultatih anket bi torej teæko sklepali, da ljudi, ki so vpraøalnik izpolnili in nam ga vrnili, muœi sindrom izgorelosti. Dokler prepoznavamo, kaj nas pri delu veseli in kaj bremeni, dokler smo zmoæn prepoznati svoje uspehe in pomanjkljivosti, øe zlasti pa lastne naœine reøevanja teæav, bi o pravi izgorelosti teæko govorili. Seveda pa to ne pomeni, da se pri kom od nas vendarle ne more pojaviti Literatura 1. Sonneck G, Wagner R. Suicides and burnout of physicians. Omega 1996; 33: 252-63. 2. Reimer C. Lebensqualität von Psychotherapeuten Psychotherapeut 1994; 39: 73-8. 3. Burisch M. Das Burnout - Syndrom. Berlin: Springer Verlag 1983. 4. Maslach C, Jackson SE. The measurement of experienced burnout. Journal of Occupational Behavior 1981; 2: 99-113. 5. Æunter-Nagy AM, Kocmur M. Poklicne obremenitve zdravnikov. Zdravniøki vestnik 1998; 2: 67-73. 6. Heim E: Stressoren der Heilberufe. Z Psychosom Med Psychoanal 1994; 38: 207 - 26. 7. Cox ER, Fitzpatrick V. Pharmacists’ job satisfaction and perceived utilization of skills. Am J Health Syst Pharm 1999; 1; 56(17): 1733-7. 8. Morris CJ, Cantrill JA, Weiss MC. GPs’ attitudes to minor ailments. Fam Pract. 2001; 18(6):581-5. 9. Mott DA, Doucette WR, Gaither CA, Pedersen CA, Schommer JC. Pharmacists’ attitudes toward worklife: resulte from a national survey of pharmacists. J Am Pharm Assoc (Wash DC) 2004; 44(3): 326-36. 10.Kilburg RR, Nathan PE, Thoreson RW eds. Professionals in distress: issues, syndromes, and solution in psychology. Washington DC: Am Psychol Assoc, 1986. 11 Thoreson RW, Budd FC, Krauskopf CJ. Perceptions of alcohol misuse and work behavior among professionals: Identification and intervention. Professional Psychology 1986; 17: 210-6. farm vestn 2006; 57