114 Izpred državnega sodišča.
Izpred državnega sodišča.
s samoneinškimi razglasi za občinske volitve v koroških občinah, kjer je večina prebivalcev Slovencev, se krši člen 19. odst. 2 drž. osnov. zak. z 21. decembra 1867 drž. zak. št. 142. Občinski volilci slovenske narodnosti so legitimirani za pritožbo na državno sodišče glede samonemŠKih volilnih razglasov. (Sodba c. kr. državnega sodišča z 15. oktobra 1913 Z. 352/R. G.)
Deželna vlada koroška je z odlokom z dne 24. maja 1913 št. 10.284 odbila ugovore občinskih volilcev v Slov. Plajberku, L., M. in P., ki so jih slednji dvignili v zmislu § 32 obč. vol. reda razen zoper ostalo volilno postopanje tudi zoper to, ker je vladni komisar, ki je po razpustu občinskega zastopa vodil občinske posle v Slovenjem Plajberku objavil samonemško razglas z 18. marca 1913, v katerem je oznanil, da so občinski volilni imeniki na javni vpogled ter določil obenem reklamacijski rok in ravnotako samonemško razglas z 23. aprila 1913, s katerim je odredil dan občinskih volitev. Deželna vlada je utemeljila odlok s tem, da je glede jezika, v katerem se naj izdajajo volilni razglasi, merodajna le dosedanja navada, da občinski volilni red ničesar ne določa o jeziku razglasov in zahteva v § 18 občinski volilni red le razglaševanje z lepaki.
Proti temu odloku deželne vlade koroške so vložili volilci L., M. in P. po dr. B. pritožbo na državno sodišče v zmislu čl. 3 drž. tem. zak. z 21. decembra 1867 drž. zak. št. 143. Pritožba se je opirala') na to, da so volilni razglasi namenieni volilcem, vsled česar imajo ti pravico do objav v jeziku, ki je v občini običajen. Volilna pravica je individualna pravica in izvira iz nje nadaljna pravica volilca, da je obveščen o volitvah v jeziku, ki ga je zmožen. V občini Slovenji Plajberk je glasom ljudskega štetja iz leta 1900 Slovencev 820, Nemcev 74. Prej so se vršili volilni razglasi v Slov.
') Priobčujemo vtemeljitev pritožbe in protispisa za to, da je razvidno, katere okolnosti je smatralo drž. sodišče za odločilne, kaj pa za irelevantno (n. pr. uradni jezik občine). Razloge sodbe navajamo dobesedno.
izpred državnega sodišča. 115
Plajberku dvojezično. Kes ne določa občinski volini red v katerem jeziku naj se vrše volilni razglasi, iz tega pa sledi le. da ima veljati tozadevno to, kar določa drž. osn. zakon o državljanskih pravicah t. j., da se imajo izdajati razglasi v slovenskih in jezikovno mešanih krajih vsaj dvojezično. Slovenščina je na Koroškem v deželi navaden jezik, kar je razsodilo tudi že državno sodišče z razsodbo z 14. januarja 1908. Ce se sklicuje deželna vlada na dosedanjo prakso, ne more to obveljati, ker napačna in protipostavna uporaba zakonov nima degoratorične moči in tudi ni resnično, da bi se do-sedaj vršili vsi razglasi v Slov. Plajberku samo v nemščini.
Deželna vlada je izvajala v protispisu, da se je dosedaj ura-dovalo v občini Slov. Plajberk časih nemško, časih slovensko, vendar pa v pretežni večini nemško, vsled česar so bili občinski razglasi po velikanski večini samonemški. Zlasti je baš prejšnji župan uvedel kot uradni jezik občine izključno nemščino. §§ 17 in 18 občinskega volilne reda ne določata ničesar o jeziku razglasov. Državni osnovni zakon se ni kršil, ker čuva člen 19. le individualne jezikovne pravice. Kršil bi se le, če bi se ne oziralo na določeno zahtevo kake stranke. Tu gre pa le za splošne direktive razglaševanja, glede katerih pa nimajo stranke nikakih pravic.
Državno sodišče pa je pritožbi ugodilo ter z razsodbo z dne 15. oktobra 1913 Z. 352/'R. Q. izreklo, da se je z odlokom deželne vlade koroške z dne 24. maja 1913 št. 10.284, kolikor se ta tiče v občini Slov. Plajberk v volilnem postopanju samo v nemškem jeziku izdanih razglasov z 18. marca 1913 in 23. aprila 1913 prekršil člen 19. odst. 2. drž. tem. zakona z 21. decembra 1867 drž. zak. št. 142.
Razlogi.
Nesporno je, da je v Vojvodini Koroški ne le nemščina, nego tudi slovenščina v deželi navaden jezik. Ugotovljeno je dalje po ljudskem štetju iz leta 1900 (podatki ljudskega štetja iz leta 1910 še niso objavljeni), da se poslužuje večina prebivalcev občine Slov. Plajberk slovenskega občevalnega jezika.
V odst. 2. čl. 19. drž. osnov. zak. z dne 21. decembra 1867 drž. zak. št. 142 je določeno:
Enakopravnost vseh v deželi navadnih jezikov v šoli, uradu in javnem življenju je pri-znanaod države.
8*
116 Izpred upravnega sodišča.
Brezdvomno nima ta temeljna določba veljave le za državne urade, nego za vse javne, posebno pa še za občinske urade, ter je dolžnost državne oblasti, da v svojem delokrogu tudi napram tem uradom skrbi, da se varuje jezikovna enakopravnost.
Iz dejanskega stanu in iz aktov^ ki jih je koroška deželna vlada predložila državnemu sodišču, je razvidno, da sta bila razglasa z 18. marca 1913 in 23. aprila 1913, ki jih je izdal c. kr. okrajni komisar (ki je vodil vsled odloka c. kr. deželne vlade z dne 21. de-cebmra 1912 št. 2859 občinske posle) v zmislu S!^ 17 in 18 obč. vol. r. v volilnem postopanju za nove občinske volitve v Slov. Plajberku, — objavljena le v nemškem in ne tudi v slovenskem jeziku, kar pa ne odgovarja navedenim določbam člena XIX.
Vsled tega so bili pritožniki kot slovenski rojaki in volilni upravičenci v občini Slov. Plajberk legitimirani za ugovore, ki so jih dvignili zoper omenjeno nezakonito postopanje v zmislu S 32 obč. vol. r. v vlogi z dne 6. maja 1913. Ce deželna vlada skuša v točki ad 1. izpodbijanega odloka z dne 24. maja 1913 št. 10.284, s katerim je rešila omenjeno vlogo, opravičiti enojezičnost razglasov s tem, da občinski volilni red glede jezika razglasov, predpisanih v §§ 17 in 18 občinskega volilnega reda ne določa ničesar, bilo je razsoditi, da se je s tem kršil člen XIX. odst. 2. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867 drž. zak. št. 142.
Dr. J. R~i.