Leto 1896.
417
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos XL Vir. — Izdan in razposlan dne 21. julija 1896.
Vsebina: (Št. 118 — 119.) 118. Zakon o odpisovanju zemljarine zaradi poškodbe prirodnega donosa po ujimah. — 119. Ukaz vizvršitev zakona z dne 12. julija 1890. L o odpisovanju zemljarine zaradi poškodbe prirodnega donosa po ujimah.
118.
Zakon z dne 12. julija 1896. 1.,
o odpisovanju zemljarine zaradi poškodbe prirodnega donosa (donosa iz pridelkov) po ujimah.
S pritrditvijo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 1.
Zaradi poškodbe prirodnega (naturalnega) donosa po ujimah (elementarnih dogodkih) je pri kmetijskih obdelavah (kulturah) — v kolikor se gledé njih zemljarina ne odpušča, oziroma ne odpisuje že po določilih §ov 6., 31. do 33. zakona z dne 23. maja 1883. 1. (drž. zak. št. 83) — kakor tudi pri gozdnem svetu zemljarino razmerno odpisati po meri naslednjih določil.
I.	Pri kmetijskih obdelavah.
§• 2.
Pri kmetijskih obdelavah nastane pravica do davčnega odpisa:
1.	Ako je bil po toči, vodi, ognju ali po miših ali po trtni uši pri zemljiških parcelah do štirih hektarov pokončan najmanj četrti del prirodnega
donosa parcele, pri parcelah po več kakor štiri hektare merečih pa prirodni donos enega hektara najmanj.
2.	Če so bile po drugih nenavadnih in neod-vratnih prigodkih (kakor so: suša, moča, pozeba, žuželke, parasitne bolezni, strupena rosa in plesnoba (oidium), žitne sneti vsake vrste [rtasta snet, oblasta snet, mažasta snet, smrdljiva snet], dalje rožiček, poležba žita itd.) brez krivde lastnikove zemljiške parcele poškodovane v najmanjši izmeri, pod
1.	oznamenjeni, in je tako bil prirodni donos do-tičnega gospodarskega kosa uničen v takem obsegu, da tisti po zemljarinskem operatu na poškodovano parcelo spadajoči čisti donos, katerega je po stopinji poškodbe šteti za uničenega, znaša več kakor Četrtino vkupnega čistega donosa obdelanih kmetijskih kultur tistega obdačenčevega posestva, ki leži v eni davčni občini.
§• 3.
Da se presodi stopinja škode, napravljene na čistem donosu kmetijskih obdelav, je v poštev jemati samo obdelani del parcel, in nato določiti stopinjo uničbe tistega donosa, ki ga je bilo pričakovati od obdelanega dela.
Parcele ali parcelni deli, ki ob nastopu ujime niso bili še obdelani, pa so bili vendar po tistem j kmetovalnem načinu, kakor je v občini navaden, za
( Slovenisoh.)
83
obdelavo namenjeni, se privzemö v pozvedbo škode tedaj, kadar so po elementarnem dogodku za listo kmetijsko leto postali popolno nedonosni.
§• 4.
Ako kateri v §. 2. oznamenjenih elementarnih dogodkov nastopi v takem času, ko so kmelijski zemljiški pridelki že pobrani, to je ali že pod streho zvoženi ali na polju po deželni navadi shranjeni, ni davčnega odpisa zaradi poškodbe pobranih zemljiških pridelkov.
Izjema nastane samo tedaj, kadar je že’ pobrane kmetijske zemljiške pridelke povodenj ali kaka druga neodvratna ujima uničila popolnoma ali deloma.
§. 5.
O presoji obsega poškodbe je gledé kmetijskih obdelav treba na oko vzeti letni donos, katerega bi bilo doseči v kmetijskem letu, v katerem je nastal dogodek.
V tem oziru je paziti na naslednje:
1.	Ako sta gledé obdelave, v kateri je parcela, v občini navadni v letu po dve žetvi, se oceni prvi pridelek z dvema tretjinama, drugi pridelek z eno tretjino letnega donosa.
2.	Enako je uničeno prvo setev šteti samo za dve tretjini letnega donosa tedaj, kadar je bilo moči z novo setvijo doseči kak priroden donos.
3.	Pri mešanih obdelavah je poškodbo glavnega pridelka šteti z dvema tretjinama, poškodbo drugotnega pridelka z eno tretjino letnega donosa.
Za glavni pridelek se ima listi, kateri vstreza obdelavni vrsti, vpisani v zemljarinskein operatu. Pri njivah pa, ki so obsajene z vinsko trto, velja vino za glavni pridelek.
4.	Pri večkratni poškodbi parcele v istem kmetijskem letu se je na davčne odpise, zaradi poprejšnje poškodbe zakonito osnovane ali že dovoljene, ozirati samo v toliko, da davčni odpisi, ki jih je dovoliti v enem letu, ne smejo presezati letnega davka, kar ga gré od zemljišča.
§- 6.
Višina davčnega odpisa pri kmetijskih obdelavah se ravnâ po velikosti škode, prizadete na pri-rodnem donosu parcele v naslednji postopnosti:
1.	Kadar je pokončana ena četrtina do polovice prirodnega donosa, se dovoljuje za odpis 25 odstotkov letnega davka od zadete parcele;
2.	kadar je pokončana polovica do treh četrtin prirodnega donosa, 50 odstotkov letnega davka;
3.	kadar so pokončane tri četrtine prirodnega donosa, 75 odstotkov letnega davka;
4.	kadar je pokončan ves prirodni donos, se dovoljuje za odpis ves letni davek od zadete parcele.
Kadar po §. 2. hodi v poštev samo nekolik (alikvoten) del ali po §. 3., odstavku 1. samo obde lani del parcele, tedaj je za odpis merodajen tud-samo oni del davka, ki prihaja na ta parcelni del
§• v.
Davčni odpis se razteza praviloma samo na tisto leto, v katerem se je prigodila poškodba prirodnega donosa.
Ako je pa po njimi parcela ali en del tiste parcele postal za več časa nedonosen (brez donosa), je davčni odpis dovoliti za ves čas nedonos-nosti — izvzemši tiste primere, v katerih se že po §. 6. in 31. zakona z dne 23. maja 1883. 1. (drž. zak. št. 83) in zakona z dne 26. junija 1894. 1. (drž. zak. št. 139) davek odpiše za več let.
II.	Pri gozdnem svetu.
§. 8.
Pri gozdnem svetu nastane pravica do davčnega odpisa:
1.	kadar je bila najmanj četrtina lesovja kata-stralne parcele gozdnega sveta, pri parcelah pa, ki merijo nad 20 hektarov, ako je bilo najmanj 5 hektarov nje lesovja pokončanih s požarom.
Pri tem se za požarno poškodbo šteje tudi, če se je moralo kaj gozda požgati ali posekati, da se žuželke dalje ne razširijo po njem;
2.	če je snežni plaz v kaki gozdni skupini razgrajal tako, da je na eni posamezni ali na več enemu posestniku lastnih katastralnih parcelah té skupine — v najmanjši izmeri ene tretjine — cele
*ose lesovja potlačil ali polomil, tako da je moči take ploskve samo s pogozdovanjem narediti donosne.
§• 9-
Pri gozdnem svetu je davčnemu odpisu v podlogo jemati uničeno maso lesa (lesovine), katera se kaže iz letne prirasti lesa (letnega prirodnega (lonosa), proračunjene v katastralnem operatu na hektar, v odnos i na ploskev, na kateri je bilo lesovje pokončano, in pomnoženo s starostjo pokončanega lesovja.
Ako se ploskev, gledé katere je bilo uničeno lesovje, po pomagalih (katastralnih spisih, gozdnih mapah itd.), kar jih je pri roki, ali po merjenju zato ne more izračunih, ker gozd ni bil razdejan na skup se držečem okrogu, ampak preskokoma, je treba gledé tega okroga na poskusni ploskvi, ki meri najmanj pol hektara, pozvedeti stopinjo uničbe na hektar in potem vzeti v račun za poškodovano skupno ploskev.
Letni prirodni donos (prirast lesa) je jemati v račun z onim novčnim iznosom, ki je v operatu zemljurinskega katastra po vprečniku sečne dobe (turnus) vpisan kot leten čist donos na hektar poškodovane ploskve.
§■ io.
Pri gozdnih škodah je ovedeti dejanski davčni predpis za hektar počenši od leta, v katerem se je primerila njima, nazaj računeč za vsa merodajni starosti lesa enaka leta, oziroma, ako davčna doba obseza manjše število let, za to manjše število let, in nato preudariti na tisto ploskev, na kateri je bilo lesovje pokončano.
Ako je na eni gozdni parceli poškodovano lesovje različnih starostnih razredov in ako je moči ploskve posameznih starostnih razredov ugotoviti lz pomagal, ki so pri rokah, ali z merjenjem, je treba dejanski davčni predpis za hektar in leto ovedeti za vsak starostni razred posebej.
če pa pri neenaki starosti lesovja ni moči ločeno postopati po posameznih starostnih razredih, je ugotoviti poprečno starost pokončanega lesovja iz srednje debelne starosti lesa, kakor se najde na poskusni ploskvi.
Kjer je gozdni kos vcenjen v več dobrotnih razredov, je treba posamezne dobrotne razrede
zase jemati v poštev tedaj, kadar so natanko omejeni.
Drugače je za davčni odpis ovedeti poprečni čisti donos za hektar.
Ko se določa starost posameznih starostnih razredov, se ne sme prekoračiti sečna starûst (turnus), ki je v operatu zemljarinskega katastra preudarjena za podlogo obdavčenju.
Tudi se ne sme nikakor jemati starost viša, kakor kolikor iznašajo leta, v katerih je bil gozd kot tâk obdačen.
Če pri poškodbi gozdnega sveta, kar je bilo lesovine, ni bila uničena, ampak samo tako čisto izpremenjena, da se je vrednost lesovine zmanjšala, je ovedujoč škodo in vstrezni ji davčni odpis v poštev vzeti vrednost ostale lesovine, oziroma denarno vrednost, ki jo je izkupiti zanjo.
III.	Vkupna določila.
§• H-
Vsako poškodbo na prirodnem donosu, za katero se na podstavi §. 1. tega zakona zahteva davčen odpis, mora posestnik poškodovane parcele ali njegov pooblaščenec — da ne izgubi pravice do zahtevo — v osmih dnevih potem, ko je zapazil škodo, naznanili davčnemu oblastvu prve stopinje (okrajnemu glavarstvu, davčnemu upravstvu, davčni lokalni komisiji).
Pri pismenih naznanilih se ne štejejo v ta rok oni dnevi, ko ona tekö po pošti.
Za pooblaščenca lastnikovega se štejejo: zakonski drug, zakoniti zastopniki ne svojepravnih oseb, zakupnik ali užitnik zemljišč, vodeči in pooblaščeni gozdni ali graščinski uradnik in pa župan občine, oziroma načelnik izločene graščine, v kateri ležč poškodovana zemljišča.
Tudi more več zemljiških posestnikov vkup naznaniti škodo.
Za naznanila o poškodbi prirodnega donosa po trlni uši se uporabljajo sem mereča določila zakonov z dne 3. oktobra 1891. 1. (drž. zak. št. 150) in z dne 26. junija 1894. 1. (drž. zak-
št. 139.). Naznanilo škode in druge vloge v dotič-nih razmerah so kolka proste.
§. 12.
Kadar bi promet med občino, v kateri se je prigodila škoda, in sedežem prvostopinjskega davčnega oblastVa bil nenavadno zaviran, se dopušča izimno, naznanilo škode v postavljenem neprelož-nem roku z enako močjo vpodati pri bližnjem davčnem uradu.
§. 13.
Davčno oblastvo prve stopinje pretehta prejeta naznanila gledé na uvete (pogoje) davčnega odpisa ter da, če ti uvidi obstojé, po komisiji ovedeti škodo.
§. 14.
Škodo oveduje na mestu samem odposlanec finančnega oblastva s 'sodelovanjem dveh vešča-kov dovernikov (zaupnih mož), ki jih finančno oblastvo izmed občanov postavi po nasvetu županstva, oziroma načelništva izločene graščine. Kadar bi med občani ne bilo pripravnih, gozdarstvu veščih mož dovernikov, da bi preiskovali kako škodo na gozdih, privzamejo finančna oblastva take može od drugod. K temu uradnemu poslu, ki ga je treba oklicati, kakor je v kateri občini navada, je privzeti tudi dva uda občinskega zastopa, da kako stvar razjasnita, kjer bi bilo treba, in poškodovancem nihče ne hrani, biti pričujočim.
0 kakih vgovorih poškodovancev proti komisijskemu najdenju razloča takoj komisija.
Ko bi dovernika (zaupnika) bila različnega mnenja, razloča komisije voditelj.
§. 15.
Ako se njima prigodi neposredno pred žetvijo, tako da se je bati, da ovedujoča komisija, dasi seje škoda naznanila za časa, poljskih pridelkov, ker so bili v tem času pospravljeni, ne najde več tam, kjer so rastli, je župan (načelnik iz občinske zveze izločene graščine) dolžan, takoj, privzernši dva občana in pa po dva verodostojna zemljiška posestnika iz dveh sosednjih občin, dalje povabivši
vileležene zemljiške lastnike, natanko ovedeti stopinjo (mero) poškodovanega prirodnega donosa posameznih parcel ter zapisnik, ki ga je narediti o tem in ki ga podpišejo vsi navzočni, nemudoma predložiti davčnemu oblastvu prve stopinje.
V tem primeru mora ovedujoča komisija natanko preiskusiti podatke po županu sprožene ovedbe; v ta namen je moči poleg ogleda parcel, za katere se je povedalo, da so poškodovane, gledé sledov elementarnega prigodka, ko bi bili še videti kateri, tudi ovedeti, koliko je bilo pridelka v krajih, kjer se hrani žetev.
§. 16.
Doverniki in pa udje občinskega zastopa, ki se privzemö za pojasnilo pri komisijski ovedbi, nimajo zato, ker so se vdeleževali ovedovanja škode, ni-kake pravice do povračila. Komisijske troške odposlancev finančnega oblastva zalaga erar.
Vendar ako se pri komisijski ovedbi pokaže, da se je škoda očitno naznanila neopravičeno, naložiti je lega krivemu naznanitelju povračilo komisijskih troškov, oziroma razmernega deleža teh troškov.
§. 17.
Na podstavi tega, kar je pokazala komisijska ovedba, izračuni finančno deželno oblastvo davčni iznos, ki ga je odpisati; proti njegovim razlokam je prost rekurz do finančnega ministerstva.
§. 18.
Zemljarinski odpisi, ki nastanejo po tem zakonu, ne storé samo, ker izvirajo iz manjšanja za dotična davčna leta merodajne izmerne podloge, da se komu plačilo izpregleda, ampak, da se izpre-meni dotična davčna dolžnost.
Torej je predpis izpraviti (na čisto deti) z ozirom na iznos, ki ga je odpisati, in ako se pri posameznih zemljiških posestnikih pokaže po plačilu, ki so ga opravili v tem času, da so preveč plačali, naj se, kar je preveč plačanega, v dobro zapiše na prihodnji davčni predpis ali pa, če se izrečno zahteva, dotičnemu vrne v gotovini.
Pri gozdnih Škodah, pri katerih se davčni odpis praviloma razteza na več let, se ne vračuje v gotovini, ampak se pripisuje samo v dobro.
§. 19.
Ta zakon, s katerim se razveljavlja zakon '■ dne (i. junija 1888. 1. (drž. zak. št. 81.), stopi v veljavnost tistega dne, ko se razglasi.
§• 20.
Izvršili ta zakon je naročeno Mojemu finančnemu ministru.
V	Išlu, dne 12. julija 1896. 1.
Franc Jožef s. r.
Badeni s. r.	Biliiiski s. r.
11».
Ukaz finančnega ministerstva z dne 16. julija 1896.1.
v izvršilo zakona z dne 12. julija 1896. I. (drž. zak. št. 118,) o odpisovanju zemljarine zaradi poškodbe prirodnega donosa po ujimah.
V	izvršitev zakona z dne 12. julija 1896. 1. (drž. zak. št. 118.) o odpisovanju zemljarine zaradi poškodbe prirodnega donosa po ujimah se ukazuje to-le:
K §§. 2. in 3.
Zakon razloča z ozirom na kmetijske obdelave ujime, pri katerih je na oko vzeti samo posamezne Parcele in poškodbo, ki je nastala na njih donosu, in pa ujime, pri katerih gré za ves čisti donos gospodarskega kosa.
Pri ujimah prve vrste je dalje razločati, ali gre za parcele, ki merijo do 4, ali za take, ki merijo črez 4 hektare.
Pri teh parcelah nastopi pravica do davčnega odpisa še le tedaj, če je bil prirodni donos pokon-
čan najmanj na enem hektaru popolnoma, ali na 1 </a hektara za tri četrtine, ali na 2 hektarih za polovico, ali na 5 hektarih za četrtino.
Pri ujimah druge vrste je z besedo kmetija (kmetijsko podjetje) z ozirom na okolnost, da se davek porazdeljuje občinoma, razumeti praviloma v davčni občini ležeči celokupni stan kmetijski obdelovanega zemljišča enega posestnika, brez razločka, alise obdeluje iz té ali kake druge občine.
Izjema se utegne pokazati, če ima kmetovavec v isti občini dvoje ali več kmetijskih podjetij (kmetij), katerih se vsako obratuje zase, bodi po svoji upravi, bodi po zakupu; v tem primeru bo vsako teh kmetijskih podjetij (na primer pristavo) v poštev jemati zase.
Kar sc tiče intenzivnosti (stopinje) poškodbe, ni merodajna poškodovana parcela ob sebi, temuč donos kmetije je na oko vzeti kot celoto, ker je dodelitev davčnega odpisa navezana na okolnost, da kalastralni čisti donos, ki po stopinji poškodbe v izmeri, v §. 6. zakona določeni, spada na posamezne parcele, vkup znaša več kakor četrtino celokupnega čistega donosa obdelanih kmetijskih kultur, kateri je postavljen v operatu zemljarin-skega katastra za dotično kmetijo.
Kar se tiče izraza .obdelane kmetijske kulture“, so opominja, da je z ene strani čisti donos gozdnega sveta, z druge strani predpolagani čisti donos parifikatov in, če se more dokazati, da se en del parcel ne obdeluje, ampak ostaje neobdelan, oziroma, da ne daje čistega donosa, tudi v katastru postavljeni čisti donos takih parcel izločiti pri ovedbi celokupnega čistega donosa kmetije.
K §" 4.
Odstavku 2. §“ 4. je v podlogo misel, da se tudi tedaj, ko se zemljiški pridelki že ločeni od tdl in po deželni navadi nakopičeni na polju, na primer v reštah, kopicah (stogili), senicah itd., more po kaki ujimi, recimo po povodnji, nevihti, ognju, zemeljskem plazu (usadu) itd. pokončati čisti donos zadetih parcel, oziroma kmetije, ves ali delovito.
K g« 5.
Določilo, da naj pri njivah, ki so obsajene z vinsko trto, vino velja za glavni sadež, meri na
tisto južne dežele, v katerih je navada, tudi po njivah v precejšnjem številu saditi vinsko trto in kot vmesen sadež sejati turščico za krmo; v tem primeru ima gotovo donos vinske trte večo vrednost.
K §" 7.
V	§11 G. zakona z dne 23. maja 1883. 1. (drž. zak. št. 83) se ima na misli primer, če je bila kaka parcela vsa ali deloma tako z gruhom ah peskom zasula, da je za več časa nedonosna; in zakon z dne 26. junija 1894. 1. (drž. zak. št. 193.) ureja, kako se je ozirati na nedonosnost gledé vinograd-skih parcel, ki jih je popala trtna uš.
Po pričujočem zakonu je ozir na nedonosnost dovoliti tudi tedaj, če je nastala po drugih elementarnih dogodkih.
V	takih primerih bo (orej pri razloki o davčnem odpisu za tisto leto, ko se je prigodila poškodba, ob enem razločiti tudi o številu let, za katera je parcelo, oziroma parcelni del, zaradi nedo-nosnosti pustiti zemljarine prosto.
K §om 8. do 10.
Kar se tiče določil za gozdni svet, ki ne potrebujejo nadaljšnje razprave, se opozarja samo na to, da je za škodo šteti tudi, če je bilo lesovje posekano zaradi žuželk.
V tem primeru pa se uporablja določilo poslednjega odstavka §,,‘ 10., daje ovedujoč škodo v poštev jemati vrednost lesa, kar se ga je dobilo.
K §om 11. do 13.
Priznanila o poškodbi na prirodnih donosih, ki dohajajo davčnemu uradu prve stopinje, je opremiti z datumom dohoda (prczentacijo).
Če je priznanilo došlo po pošti, je priložiti zavitek vloge, da bo moči poistiniti njen tek po pošti.
Enako naj davčni urad postopa tudi tedaj, kadar mu je po §.12. zakona došlo priznanilo; nato naj brez pomude došla priznanila predloži davčnemu oblustvfi prve stopinje.
Ker je priznanilo po zakonu podati v osmih dneh potem, ko se je zapazila škoda, oporišče za izračunjanje tega roka pač ni dano.
Vendar ker se pri nekih ujimah, kakor na primer pri toči, kaj hitro pokaže škoda, bode v takih primerih čas, ko je nastal prigodek, dajal oporišče za preudarek, je li v priznanjanju bila kaka zamuda ali ne.
Pri drugih prigodkih, katerih škodljiva moč se spoznâ še le po daljšem vplivanju, nastane pravica do davčnega odpisa že tako še le tedaj, ko je poškodba že bolj razsežna. Za take primere zvč praviloma že po drugih potih davčno oblast vo prve stopinje, kateremu je po tem moči pridobiti si dokazilo o tem, v katerem času se je mogla že zapaziti poškodba.
V	obče se bo pa mogla pravica davčnega odpisa zaradi zamujenega roka odreči samo tedaj, če se d;i dokazati bistvena krivda priznanitelja, sosebno če se priznanja v takem času. ko ni več moči poistiniti škode.
Ako je v poslednjem oziru pri roki potrdilo, ki ga je dobiti od župana in je tem bolj merodajno, ker je župan po §u 15. tega zakona dolžan, če kaka ujima nastane neposredno pred žetvijo, takoj ovedeti škodo, se more takoj zavrniti zahteva, po-kazavši na to okolnost in očitno zamudo roka.
V	vseh drugih primerih bo potrebno storiti, da se škoda pozvé. in zahtevo zavrniti zavoljo zamujenega roka bode še le tedaj, če je zamuda dokazana.
Ker je pri prigodkih, ki delj časa vplivajo škodljivo, še le v poznejšem času moči poistiniti polni obseg škode, se mora prepustiti preudarku finančnega oblastva prve stopinje, da izvoli najprimernejši čas za ovedbo škode.
Vendar jo bo vsakakor opraviti pred žetvijo, oziroma v takem času, ko je moči popolnoma ugotoviti obseg škode.
§• u.
Za odposlanca finančnega oblastva poslujo praviloma davčnemu oblaslvu prve stopinje prido-dani davčni poročevavec (referent).
Vendar more finančno deželno oblastvo tudi poslovnike davčnih uradov odposlati v ovedbo. V sili more take poslovnike v to določiti davek odmerjajoče oblastvo prve stopinje proti temu, da to pozneje priznani finančnemu deželnemu oblastvu.
Postavo dveh veščakov dovernikov (zaupnikov) izmed občanov utegne finančno deželno oblastvo izročiti davčnemu uradu prve stopinje.
Ta postava naj se ukrene po nasvetu županstva, oziroma načelništva izločene graščine.
Dobro bo torej storiti, da se ta nasvet že o začetku leta raztegne na vse leto, ako tako kaže, še na daljšo dobo, in da se ne omeji samo na dva moža dovernika, da ne bode v potrebi kake pomudo, ker bi bil kak dovernik odsoten ali zadržan.
Odposlanec ima pravico, v pojasnilo privzeti dva uda občinskega zastopa.
Ako bi za ovedbo poškodbe gozdnega sveta ne bilo pripravnih, gozdarstvu veščih dovernikov med občani, je podati gledé tega obrazložen nasvet finančnemu deželnemu oblastvu, katero ukrene, kar je potrebno, da se dobodo oblastveno pooblaščeni gozdarski veščaki.
čim je določen dan, katerega ima biti ovedba škode, dd davčno oblastvo prve stopinje dotični občini nalog, ta uradni posel oklicati, kakor je v tistem kraju navadno.
Da je razglas bil opravljen, o tem naj si odposlanec finančnega oblastva, ko pride v občino, zado-bode izkaz ter naj ga pridene operatu.
K §“ 15.
V primeru, ko bi zaradi tega, ker bode žetev takoj, župan že naprej ovedel škodo, daje zakon komisiji, poklicani popreizkusit to predovedbo, pra-vico donosne podatke ovedeti na mestih, kjer se branijo spravljeni pridelki.
K §'* 16.
Račun o potnih troških naj odposlanec v 14 dnevih po dokončani komisiji vpodd davčnemu oblastvu prve stopinje, katero ga — potrdivši opravo in prehojene daljave — brez odloga predloži finančnemu deželnemn oblastvu, da ga dd obravnati in vgotoviti (likvidovati).
Dalje naj si finančno deželno oblastvo o teh ovedbenih troških piše zapisek, za ekonomne obdelave in za goždovje posebej, in pri tem naj se oved-beni troški gledé vsakega prigodka številkoma zapišejo posebej.
O vprašanju, jeli zaradi očitno neopravičeno podanega priznanila naložiti povračilo komisijskih troškov, razloča finančno deželno oblastvo z dovolitvijo rekurza.
Odposlancu je naročena ovedba v tem oziru merodajnih dejanskih razmer, ako niso že razvidne iz operata o elementarni škodi, ker na primer ni bilo nič ali tako čisto malo poškodovanega prirodnega donosa, da očitno ni bilo moči pognati se za davčen odpis.
k §" 17.
Ugotoviti vse z ozirom na dovolitev davčnega odpisa merodajne dejanske razmere je naloga oved-bene komisijp, kateri naj gledé dotičnih ovedovanj in poizvedovanj in postopka, ki se ga je držati pri tem, za vodilo velja priloženi predpis s pridejanima obrâzcema A. I in A. II.
Ovedbena komisija naj podatke ovedeb gltdč ekonomnih (kmetijskih) obdelav (kultur) v izkazu razloži po obrazcu A. 1 (stolpcu 1. do 12.), gledé Obrazec ,• poškodbe gozdnega sveta v izkazu po obrazcu A. II Obrazec j (stolpcu 1. do 14.).
Gledé še dalje potrebnih uradnih dejanj se jo držati naslednjega:
Postavke o površinski meri, obdelavni vrsti in čistem donosu poškodovanih parcel v izkazu za ekonomne obdelave naj davčni urad povzame iz dotičnih posestnih pol.
Ta ovedba v primeri s tem, kar se je zapazilo ua parcelah, za katere je bilo rečeno, da so poškodovane, in o njih obdelovalnih razmerah bodi v prigled tega, kar se je povedalo o stopinji poškodbe posameznih parcel, in omogoči, da se od-Vrnejo pretirane zahteve.
Na podlogi teh je tudi v izkazih za gozdni svet podatke o dobrotnem razredu, površinski meri in čistem donosu, ki jih je že postavila ovedbena komisija, z vso natančnostjo popreizkusiti in davčni urad naj v obeh primerih preizkusno opombo pristavi operatu,
Dalje naj davčni urad pozvé gledé ekonomnih obdelav kvoto čistega donosa, katero je z ozirom na obdelovalno razmero, z ozirom na poškodbo edinega, prvega ali drugega pridelka, slednjič z ozirom na stopinjo poškodbe pri vsaki posamezni parceli, ki jo je ovedela komisija, šteti za uničeno.
Te kvote čistega donosa poškodovanih parcel, seštete za vsakega posebnega obdačenca, dadö iznos, ki ga je vzeti za podlogo ovedbi davčnega odpisa za posameznega obdačenca.
Gledé gozdnega sveta je dejanski predpis po davčnih predpisih, ki veljajo, oziroma so veljali, pozvedeti in pri lem paziti na to, ali, oziroma od katerega časa počenši je bila gozdna parcela obda-čena kakor taka.
Dotični čas in za posamezne dobe po dejanskem predpisu na hektar pripadajoči davek je poočititi v izkazih po obrazcu A. II. (stolpcih 18., 19., 20.).
Gledé ekonomnih obdelav naj davčni urad poizvé tudi tiste davčne kvote in postavi v izkaz po obrazcu A. I, stolpcu 24., katere bi kot davčni odpis po §'* 0. zakona spadale na vsakega posameznega obdačenca.
če je bila kaka parcela v istem kmetijskem letu poškodovana večkrat, je v stolpcu za opomnjo, vzklicujoč se na dotični operat o škodi, povedati, kateri davčni iznos bi se moral zaradi poprejšnje poškodbe parcele odpisali ali se je že odpisal.
Gledé gozdnega sveta naj davčni urad v stolpcu za opomnjo pové letni iznos zemljarine. ki ga mora posestnik poškodovane parcelo plačati od svojega v davčnem okraju ležečega zemljiškega posestva.
Poizvedeti podatke o sečni starosti in številu let, ki naj bodo merodajne za davčni odpis (obrazec A. II., stolpci 15, IG, 17, 21 do 24.) je naloga finančnega deželnega oblastva.
Ko je popolnoma opravljeno uradno dejanje o izkazih, jih je, priloživši izkaz o plačevavcih zemljarine, na katere se je ozirati gledé zemljarinskega od-Obrazec H. piša, ki ga je pripraviti po obrazcu B., stolpcu 1. do 4., predati davčnemu oblastvu prve stopinje, katero naj jih dalje opravi, in, priloživši jim izkaze in morebiti druge obravnavne spise ali pojasnivši kake posebne okolnosti, predloži finančnemu deželnemu oblastvu.
Finančno deželno oblastvo naj dohajajoče mu operate o škodi natanko preizkusi tako gledé lega, ali obstojé zakoniti pogoji (uveli) za dovolitev davč-
nega odpisa kakor tudi njegove ovedbe po številki, z ozirom na dejanski davčni predpis, in naj hitro ukrene, da se popolni, kar bi bilo potrebno.
Pri poškodbi gozdnega sveta naj finančno deželno oblastvo tudi še z ozirom na predpredzadnji odstavek §a 10. zakona iz cenilnih operatov zemlja-rinske uredbe poizvé sečno starost (turnus), preudarjeno za dotične dobrotne razrede odnosnega cenilnega okraja; dalje z ozirom na merodajne okolnosti, to je starost uničenega lesovja in ploskve, na kateri je bilo uničeno, ové izmero davčnega odpisa (obrazec A. II., stolpec 15, 16, 17, 21 do 24).
Po finančnem deželnem oblastvu dovoljene odpise od zemljarine je individualno postaviti v številkah v izkazu, ki ga je pripravil davčni urad po obrazcu B.
Z ozirom na té, kako je obvestiti zemljiške posestnike o dovoljenih odpisih, se je ravnati po tistih določilih, katera imajo sedaj veljavnost o obveščanju zaradi letnega zemljarinskega predpisa, ali zadobé veljavnost v prihodnje.
Pri gozdnih škodah pak je tedaj, kadar vsota zemljarinskega odpisa preseza letni davek od po-škodovančevega zemljiškega posestva, ležečega v davčnem okraju, in je torej uporabljati določilo poslednjega odstavka §;l 18. zakona, brezpogojno posestniku poškodovanih gozdnih parcel izdati pismeno obvestilo proti prejemnemu potrdilu.
Vračila v gotovih novcih so dopuščena samo na posebno prošnjo posestnika poškodovanih parcel-
Dotične vloge je s pristavkom, koliko je kdo dolžan plačati zemljarine, in koliko je je opravil na to, predložiti finančnemu deželnemu oblastvu, katero naj ukrene, kar je potreba, preglcdavši stvar na to stran, ima li prositelj pravico, vračilo prejeti ali ne.
K §" 18.
Ker po jasnem besedilu tega paragrafa ne more biti več nikakega dvoma, da je z odpisom zemljarine zaradi kake ujime na podstavi tega zakona združen tudi odpis vseh priklad k nji, naj davčni urad dopolni izkaz po obrazcu B. na to stran, in pa tudi gledé vsote v posameznih stavkih in nato ves odpis izvede v davčnem računu m v davčnoracunski knjigi.
Dokler se ne reši prošnja za davčni odpis, je tisti davčni iznos, kateri se bo odpisal, kakor vse kaže, izločiti iz prisilne izterjatve.
O vseh dovoljenih zemljarinskih odpisih je pri finančnem deželnem oblastvu pisati zapisek, in to razvrščeno po posameznih povodih davčnega odpisa.
Konec januvarja vsakega leta je izdelati razkaz v poprejšnjem letu zaradi ujime dovoljenih zemljarinskih odpisov in ovedbenih troškov po priloženem obrazcu C, in ga predložili finančnemu mini-sterstvu.
Bilinski s. r.
Predpis
komisiji za ovedbo vsled ujim nastale poškodbe zemljiškega donosa zaradi zemljarinskega odpisa na podstavi zakona z dne 12. julija 1896. I. (drž. zak. št. 118).
§• 1.
Ovedovalna komisija naj sestoji:
1.	iz odposlanca finančnega oblastva kol komisije voditelja;
2.	iz dveh stvari veščih mož do vernikov, katera finančno oblastvo postavi izmed občanov;
3.	iz dveh udov občinskega zastopa, katera komisije voditelj privzame zaradi pojasnila.
§. 2.
Poškodovancu nihče ne brani, bili pričujočemu pri ovedovanju.
Ako on meni, da se mu krivica godi s lem, kar je komisija našla, ima pravico, oglasiti se s svojimi vgovori proti temu.
§• 3.
Škodo je ovedeti na mestu samem, torej se morajo poškodovane parcele obhodili in ogledati takö, da bode komisijskim udom moči popolnoma se prepričati o merodajnih dejanskih okolnostih 1er Potrditi resničnost najdbe, katero oddadö.
§. 4.
Gledé na dejanske razmere je v prvi vrsti dolžnost ovedovalne komisije, najti po operatu
zemljarinskega katastra posestnika poškodovanega zemljišča in njegovo parcelno številko.
Zategadelj naj ovedovalna komisija porabi naznanila zemljiških posestnikov o poškodbi, zemljiškoposestne pole, morebiti tudi parcelski zapisnik in indikacijski začrl.
Gledé podatkov, ki jih je dalje ovedeti in ki služijo v to, da se ustanovi obseg, odnosno stopinja (jakost) poškodbe, bivajo neki razločki po tem, gre li za poškodbo kmetijskih obdelav ali pa gozdnega sveta.
I. Gledti Kmetijskih obdelav.
§• 5.
Zakona §. 1., odstavek 1. dela razloček med parcelami do štirih hektarov mere ali več in dodeljuje pravico do odpisa, če je pri parcelah do štirih hektarov površine uničena najmanj četrtina prirodnega donosa od parcele, a pri parcelah črez štiri hektare površnosti, če je uničen prirodni donos od enega hektara najmanj.
Po §. 6., odstavku 2. v stiku s §. 3., odstavkom 1. zakona se je treba dalje pri parcelah do štirih hektarov mere ozirati samo na obdelani del (kos) parcel, a pri parcelah merečih črez štiri hektare na ono ploskev parcele, na kateri je bil donos od pridelka poškodovan.
Gledé parcel, merečih štiri hektare in ne več, je torej potrebno izvedeti, če so bile obdelane (okmetovane) vse ali v kolikšnem delu in s katero vrsto pridelka (sadü).
Gledé parcel, merečih črez štiri hektare, je nasproti pozvedeti najprej ploskev (ravnico), na kateri je bil donos poškodovan, in vrsto pridelka, s katero je ta ploskev obdelana, in dalje stopinjo poškodbe pridelka na tej ploskvi.
Merjenja zaradi tega ni treba, ampak ovedovalna komisija naj po meri na oko vestno preceni, kolik je obdelani kos parcele, odnosno kolika je poškodovana ploskev.
§• 6.
Gledé takih parcel ali parcelnih delov, ki takrat, ko se je zgodila ujima, še niso bili obdelani, a so bili po navadi, kakršna biva v tisti občini, namenjeni v to, da se kaj na njih useje ali usadi, naj ovedovalna komisija dene v čisto, v katerem stadiju obdelovanja so te parcele ali ti kosi parcel bili ta čas, ko se je pripetila ujima. dalje, so li za listo
(Sloveuiach.)
84
kmetijsko leto celo nedonosni ali pa, če v tistem kmetijskem letu utegnejo dati še neki donos in s katerim pridelkom.
Ako bi vendar rodovitno površje zemlje nekih parcel ali parcelnih delov bilo tako zasuto z gru-hom ali peskom, da zemlja postane popolnoma nedonosna za dalje nego tisto kmetijsko leto, prepustiti je zemljiškemu posestniku, zahtevati za-nje časno oprostitev od davka na podlogi §§"v 6., 31. do 33. zakona z dne 23. maja 1883. 1. (drž. zak. št. 83).
Takih parcel ali parcelnih kosov torej ni privzemati v opera! zaradi davčnega odpisa za Listo leto, v katerem se je zgodila škoda.
Če pa nedonosnost ni nastala po zasutju z gruhom ali peskom, ampak po kaki drugi ujimi, naj se, razen primera, ko je trtna uš poškodovala vinograde, za katerega velja zakon z dne 26. junija 1894. 1. (drž. zak. št. 139), ob enem tudi pozvé, za koliko časa parcela, dasi se kmetijski obdeluje, kakor je v občini navadno, ne more dajali prirod-nega donosa.
§• 7.
V zmislu §a 4. zakona naj se davek odpiše tudi za že od tal ločene pridelke, ako so tisti čas po ločitvi od tal na polju, kakor je v kraju navada, nakopičeni in po ujimah pokončani.
To velja samo tedaj, ako se ovedovalna komisija primemo prepriča o obsegu poškodbe.
§• 8.
Dalje naj komisija ové:
a)	ali se po občinski navadi v enem letu po dve žetvi dosezata in pri katerih pridelkih;
b)	ali je edina, prva ali druga setev poško dovana;
c)	ali se je z novo nasetvijo ali nasadbo möge doseči kak donos;
d)	katera vrsta pridelka pri meševitem obdelo vanju zemlje je bila poškodovana.
§• 9.
Posledek ovedeb naj komisija poočiti v izkazu, ki ga je spisovati po priloženem, s primeri objas njenem obrazcu A. I, namreč v stolpcih 1 do 11.
Paziti je na to, da se parcele, ki so lastnina enega zemljiškega posestnika, tudi vpišejo pod eno tekočo številko.
V oziru na stopinjo poškodbe kmetijske obdelave po kaki ujimi je dalje povedali v slolpcu 12 izkaza, je li pridelek uničen za četrtino, za polovico, za tri četrtine ali čisto.
Takih parcel ali parcelnih kosov, gledé katerih se že pri ogledu na mestu samem pokaže, da donos ni bil najmanj za četrtino, ali pri parcelah, ki merijo črez 4 hektare, da ni bil pokončan donos od 1 hektara najmanj, ni vzprijemali v izkaz.
§. 10.
Ako bi poškodovanci kaj vgovarjali proti temu, kar je našla komisija, naj komisija precej ukrene razloko o tem.
Kadar sta oba veščaka dovernika različnega mnenja, obveljâ kot ukrep ono mnenje, na katero pristane komisije voditelj.
Ako ni bilo moči ozirati se na vgovore poškodovancev, treba vgovore in pa ukrepe, ki jih je komisija storila o njih, na koncu izkaza ob kratkem povedati.
Vsi komisijski udje naj izkaz podpišejo z naslednjim pristavkom:
„Mi potrjujemo s svojim podpisom, da se zgoraj povedana poškodba v donosu pridelkov sklada z dejanskimi razmerami“,
Komisije voditelj naj takö završeni izkaz izroči davčnemu uradu v nadaljšnje uradno obdelovanje.
II. Gledd gozdnega sveta.
§• H.
Po § 8. zakona naj se pri gozdih zemljarina odpisuje tedaj, kadar je stoječe lesovje bilo po požaru ali snežnem plazu uničeno, ali kadar je, da se kvarljive žuželke dalje ne razširijo, poslala neogibna potreba, z ognjem pokončali ali izsekati lesovje, katerega se je lotila žuželka.
§. 12.
Davčnemu odpisu pri gozdnih parcelah je treba v podlogo jemati uničeno lesno maso (lesovino). kolikor je je bilo.
Kol činitelje za izračun le lesne mase imenuje zakon (v §. 9. odstavku 1);
1.	letno prirast lesa (letni prirodni donos) od parcele,
2.	ploskev, na kateri je bil les pokončan,
3.	starost pokončanega lesa.
§• 13.
Ovedovalni komisiji ni treba posebe izračunjati letnega prirodnega donosa (prirasti na lesu), ker ga je po zakonu (§. 9. odstavek 3.) v račun postavljali z onim iznosom novcev, kateri po operatu zemlja-rinskega katastra prihaja kot letni čisli donos na hektar.
A treba je vendar najti iz operata posestnih pol, je li gozdna parcela vcenjena v več dobrotnih razredov in so li dobrotni oddeli izmerjeni in v ka-lastralni mapi včrtani, ker se v tem primeru morajo posamni dobrotni oddeli glpdé dalje merodajnih činiteljev sami za se jemati v poštev.
Čisti donos od hektara parcele ali izmerjenega dobrotnega oddela se nahaja z razrešilom propor-cije: znana površina do doličnega, v posestni poli vpisanega čistega donosa, kakor 1 hektar do x; % daje po rešitvi čisti donos, ki prihaja na hektar.
§. 14.
Ploskev, na kateri je bilo lesovje uničeno, je treba praviloma najti s pomočjo katastralne mape ali gozdnih kart, če so pri roki, in sicer brez posebnega merjenja tedaj, kadar pravilna oblika parcelo in ta okolnost, da je les uničen na skup se držečem predelu, dopuščata zanesljivo precenitev, a kjer ni tako, gre premeriti poškodovani in zaradi prigleda tudi ne poškodovani del parcele.
A kadar se ploskev, gledé katere je bilo lesovje uničeno, ne more takö izračunih za to, ker je lesovje uničeno ne na skup se držečem predelu, ampak preskokoma, je treba gledé tega predela na poskusni, najmanj en hektar mereči ploskvi ovedeti stopinjo uničbe na hektar in po tem postaviti v račun za vso poškodovano ploskev skupaj.
Ide torej tii za to, da se preceni razmera med poškodovano in nepoškodovano ploskvijo.
Kot oporišče za to precenitev utegne služiti, če se preštejejo debla, kar jih je na enem hektaru ostalo celih in najde število uničenih debel po meri ostalih panjev ali korenin.
§• 15.
Sosebno je gledati ovedovalni komisiji na to, da najde débelno starost uničenega lesovja.
Praviloma se bode zanesljivo mogla ta starost in sicer po različnih starostnih razredih, in pa ploskevna razsežnost rečenih razredov pozajeti iz gozdarskih zapiskov.
Kjer bi ne bilo takih zapiskov, podâ lesovje parcele, kar ga je morebiti ostalo nepoškodovanega, v primeri k ostankom debel uničenega lesovja podlogo za določitev starosti tega lesovja po gozdno-tehničnih načelih.
Po zakpnu (§. 10, odstavek 2.) je paziti nato, da se one ploskve parcel, ki kažejo enako debclno starost, v poštev vzamejo same zase.
Torej je v takem primeru naloga ovedovalne komisije, tudi ploskve posamnih dobnih razredov in oni del teh ploskev, na katerem je bilo lesovje uničeno, najti iz pomagal (gozdnih map itd.), kar jih je pri roki, ali z merjenjem.
Ako je pa pri različni debelni starosti lesovja nemogoče, obravnavati vsako posebe po posamnih starostnih razredih, je ugotoviti poprečno (srednjo) starost pokončanega lesovja iz srednje debelne starosti lesa, kakršna se najde na poskusni ploskvi.
§. 16.
O postopanju pri ovedovanju momentov, ki so merodajni za izračun ploskve, na kateri je bilo lesovje uničeno, in debelne starosti tega lesovja je narediti zapisnik, v katerem naj se razložč računi, izvedeni zaradi tega, po tem vgovori poškodovancev, na katere ni bilo moči ozirati se, in sklepi o tem storjeni.
Ta zapisnik bodi celokupen del izkaza, ki ga je osnovati po priloženem obrazcu A. II., ter naj se v tem izkazu, katerega ovedovalna komisija popisuje v stolpcih 1 do 14, postavijo samo končni podatki opravljenega ovedovanja.
Obrazcu za izkaz A. II. so pridodane objasnju-joče opomnje k primerom, ki jih obseza.
8- 17.
Popisujoč izkaz A. II. je paziti nato, da ostane primeren presledek med posameznimi nastavki prost, kamer bode moči, kakor se vidi iz primerov, zapisati dejansko pripisilo davka.
Izkaz in tudi zapisnik naj vsi komisijski udje podpišejo s pristavkom, navedenim gori v §. 10., in po tem naj ga komisije voditelj izroči davčnemu uradu v nadaljšnje uradno obdelovanje.
g. 18
Ako lesna masa, kolikor je je bilo, ni bila uničena, ampak samo čisto izpremenjena in tako njena vrednost zmanjšana, je škodo ovedujoč v poštev vzeti tudi vrednost ostale lesne mase, oziroma vsoto v denarji, ki bi se dala izkupiti iz nje.
Naloga ovedovalne komisije je torej, ugotoviti činitelje, merodajne za izračun té vrednosti, a na to stran naj bodo za vodilo naslednja določila.
§• 19.
čim so ploskve, na katerih se je zgodila poškodba, morebiti po dobrotnih oddelih in starostnih razredih, ustanovljene ter je najdena starost poškodovanega lesovja, naj se pozvé lesna masa, kolikor je je bilo na poškodovanih ploskvah, in sicer, ako je koli mogoče takö, da se starostni razredi ločijo drug od drugega.
Tej ovedbi je v podlogo jemati dejanske razmere.
Treba je torej kubično maso lesa na poškodovanih ploskvah, kar se ga more spraviti v denar, ustanoviti po načelih gozdne taksacije ter po tem najti, koliko lesne mase prihaja na 1 hektar.
§. 20.
Pri ovedbi vrednosti je merodajna prodajna cena, ki se dâ izkupiti za lesno maso s tem razločkom, ali je moči les (drva) prodati v gozdu samem, ali pa v drvarnicah ali s privažanjem v prodajališče.
V prvem primeru je izračuniti rejne troške (s potroškom gozdopažnje in obdelovanja vred), a v obeh ostalih slučajih še tudi troške za dovažanje in donašanje, in to z ozirom na ležo gozda, ter odbiti od prodajne cene.
Kar po tem ostane čiste donosne (novčne) vrednosti od lesne mase na hektar, je vpisati v stolpec 14. izkaza A. II.
O poizvedenih dejanskih razmerah je treba narediti obširen zapisnik in ga pridejati izkazu.
Politični okraj.................... Obrazec A. 1.
Davčnourailni okraj................
Davčna občina......................
Izkaz
o komisijsko ovedeni poškodbi prirodnega donosa kmetijskih obdelav (kultur) po toči, požaru, povodnji itd., ki je bila (bil) dne....189 I.
V
selski občini
														
1	2	3	!	4	1 5			6	7	1	8		9	10	11	12	13	J		
		Zemljiškega posestnika			.3	Pri parcelah		=	I	!	Pri komisijski ovedbi se je našlo, daje bil pridelek uničen z eno četrtino, s polovico, s tremi četrtinami ali ves	1’oškodo-		
														
Tekoča številka tega izkaza	Številka zemljiškoposestne pole				Poškodovanega zemljišča parce številka	do	črpz	! II *! ! £	Povedba, ali poškodba zadeva edino ali tretjo nasetev?	M 11 if 12 a S Ä" i« •s§ P*		površina		
		ime	stanovali« če	hišna številka		4 hektare merečih								
						Povedba, jeli poškodovano zemljišče vse ali v kolikšnem delu in s katerim sadežem obdelano?	Povedba, na kateri ploskvi je bil donos poškodovan in s katerim sadežem je obdelan?							
												po zemljaiin-		
												ha 1 a 1 ws		
1	2	i. r.		2	195	vse z ržjo		da	prvo	da	»A	1	61	85
					205	3/a s pšenico v4 praha		no	odino	ne	V.		64	74
					324/2	vse z vinsko trto			edino	•	ves		46	76
					530	Vil '■ a/3 z vinsko trto		da	prvo edino	da	v. ves		52	15
					840	vse travnik		da	prvo		'U		70	13
					140	vso s trto			odino		v»		96	06
2	5	1.1.	I.	6	230«)	vso z vinsko trto, mešano s turščico		ne	edino n	ne	ves v«		71	93
					231	vse z ržjo		no	edino	ne	V» d«*/* Va '’«s		4	12
					236		43 ha s turščico 10 ha z deteljo 32 ha s pšenico	no da ne	odino obé edino	ne v	./a 3/1 Va	85		
														
3	12	1.1. **)	I.	20	250		1*5 ha s pšenico	no	edino	ne	ves	10	5	BO
4	30	i. i. **)	X.	45	955	vse travnik		da	drugo		ves	1	33	08
					957	vse travnik		ne	edino	no	Va		14	39
5	40	1.1. **)	I.	50	1012	vse s trto, s sadnim drev jem mešano			edino		sadje vse vino O-		75	53
6	80	1.1.	I.	92	2020	vse z vinsko trto, s sadnim drevjem mešano	'		edino		sadja 1/J6 vino 4V		75	53
7	92	1.1.	I.	16	2140	za nasetov pripravljeno, ali po p pc		vod nji za stalo	kmotijsk	0 leto nor	onosno	1	15	60
8	98	1.1.	I.	14	25		3 ha vos z ržjo	ne	odino	ne	v»	13	80	
														
Il	1	15		16 1	17 j 18 1			19	1	20 [	21	1	22 j	23		21		25	
vanoga zemljišča					Davčnemu odpisu je vzeti					v podlogo					Z ozirom na davčni predpis znaša davčni odpis od čistega donosa, v stolp. 22. postavljenega s 22-7%		Ves čisti donos obdelanega, v eni davčni občini ležečega posestva zraven imenovanega zemljarinskega piačevavca	
ohdelavna vrsta	čisti donos		od čistega donosa vso parcele z ozirom na obdelavno razmerje (stolp. 7. in 8.)			od kvote čistega donosa,				za katero tu gre (stolp. 17.)								
						z ozirom na poškodbo edinega, prvega ali drugega sadeža			z ozirom na ovedeno stopinjo poškodbe			z ozirom na določilo §. 6. zakona						
skem operatu			kvota	iznos		kvota	iznos		kvota	iznos		kvota	iznos					
1 «'■		kr.		gi. 1	ur.		gl-	kr.		gl. kr.			gi.	<r.	gi. 1	kr.	gi-	kr.
njiva	57	00	v»	57	66	*/«	38	4-1	v*	28	83	Vi	28	83				
njiva	85	87	‘A	20	90	v*	26	90	v.	13	45	Vi	13	45				
vinograd	34	13	V»	34	13	4A	34	13	‘A	34	13	‘A	34	13				
	38	00	>/,	12	09	Va	8	40	V»	4	23							
vinograd			‘/s	25	37	‘A	25	37	*A	25	37	' 'A	28	55				
travnik	29	25																
njiva	80	22	v»	80	22	‘A	80	22	■A	60	17	•A	60	17				
													165	13	37	48	275	19
njiva	25	02	v.	17	08	*A	17	08	‘A	17	08							
												‘A	19	22				
			Va	8	54	'A	8	54	’/a	4	27							
	6	17	‘A	0	17	V»	6	17	V, do V,	2	81							
njiva									'/a d» V,	3	08	' V 4	4	63				
njiva	1025	70	43 ha	518	91	‘A	518	91	'A	259	40							
			10 ha	120	08	A	120	68	V.	90	51	l	512					
			32 ha	380	17	‘A	386	17	V,	193	08	)						
													536	73	121	84	1.057	55
njiva	809		1*6 ha	55	05	•A	55	05	‘A	55	05	*A	55	05	12	50	812	20
travnik	65	50	‘A	55	50	V.	18	50	‘A	18	50	‘A	13	88				
travnik	6		‘A	6		‘A	6		Va	3		Va	3					
													16	88	3	83	140	
vinograd	55	12	V.	18	37	‘A	18	37	'A	18	37	; 1/4	13	78	3	13	206	18
			Va	36	75							j						
vinograd	55	12	.														9t	
njiva	12	0E	‘A	12	0f	‘A	12	0f	‘A	12	0E	4A	12	0f	2	7	12	05
njiva	72									•		•					72	,
													Vkup . .		181	5S		
Opomnjn
Od parcelo 840. ne gre davčen odpis, kar je bil samo šesti del njenega čistega donosa uničen.
glej §. 5., točko 8., odst. 8. zakona.
•*) Zemljiški posestniki pod št. 3., 4. in 5. imajo samo tedaj pravico do davčnega odpisa, Če je poškodba nastala po eni v točki 1. §.2. navedenih ujim.
Od parcelo 2020. ne gre davčen odpis, kor je bil samo drugotni = 1 vsega čistega donosa, in to samo na i/2 poškodovan.
Od parcelo 25. ne gre davčen odpis, ker ni bil prirod ni donos od najmenj 1 hektara uničen.
Politični okraj :............................... Obrazec A. II.
Davčnouradni okraj :............................
Davčna občina:..................................
Izkaz
o komisijsko ovedeni poškodbi prirodnega donosa gozdnega sveta o povodu
dne . .	...............189. . I. po.......................nastalega
uničbe lesovja.
(Slovenlai-h I	85
1	2	3	4	5	6 1	7 1		8	1	9			10	1	1		12 j		13		14	
	vilka zemljiško-posestno pole	Zemljiškega posestnika			Poškodovanega zemljišča							Lesovje parcelo je bilo poškodovano					Starost poškodovanega lesovja				mase, kar je je, ne troske in pa ) in obdelavo na	
1 s ! ■s		ime	stanovališče	Ê I	parcelna številka	dobrotni razred	površina			čisti donos		na	ploskvi		s čistim lonosom od hektarja			na	ploskvi		odajna vrednost lesne dbivši rejne in prinos •oške za gozdno pažnjc ektar	
j				£ 1	po zomljariiibkem operatu												£				£ o	£3 A
	2 >50				1		ha	0 1	m2 j	gi. i	kr.	ha I	a J	m2	gi.	kr.	>■	ha I	a	mn-	gl-	kr.
1	4	r. r.	|I.	6	IG	II.	11	48	37	80		5	98	84	6	95	15	5	98	84		
2	ß	1.1.	I.	10	25	v» i. */. n. 'k m. 'L 'V.	j 288			1.925		106	33	33	6	68	20	50				
																	30	33	33	33		
		•															40	22				
																						
15		16		17	18	19	20		21	22			23		21		25
1 I ° s		Iz tega .sledeča zmanjšava donosa			! ■S, ■I	Po dejanskem davčnem predpisu spada na dobo, povedano v stolpi u 12. ali 17., od leta, ko je nastal prigodek, nazaj raču-neč, davka						Potemtakem bi spadal na ploskev, na kateri je bilo lesovje poëkodovano,					
p ■° S £.3					l												
				s ! j ll f!	Povedba, od katerega leta obdačevana kot gozd				vkup								O p o m n j a
JI i! Ji		na				za leta	na hektar		2 !	davka na hoktar		merečo			davčni odpis v iznosu za		
	kr.	sl	kr.				Sl.	kr.	2	gl-	kr.	M	a	m-	gl-	kr.	
					1850	1895 do 1883	1	58	13	20	54						
						1882	1	54	2	3	08						
						1881											
						Vsega	skuj	)aj .	15	28	62	5	98	84	141	45	
					1850	1895 do 1883	1	52	13	19	76						
						1882 in 1881	1	48	2	2	96						
						1880 do 1876	1	30	5	6	50						
									20	29	22	50			1 461		
				»	1850	1895 do 1883	1	52	13	19	76						
						1882 In 1881	1	48	2	2	96						
						1880 do 1866	1	30	15	19	50						
									30	42	22	33	33	33	1.407	83	
					1850	1895 do 1883	1	52	13	19	76						
						1882 in 1881	1	48	2	2	96						
						1880 do 1856	1	30	25	32	50						
									40	55	22	22		•	1.214	84	
						Vseg	sku	pnj .				105	33	83	4.083	17	
					. .												
10		11
Lesovje parcele je bilo poškodovano		
na ploskvi	s čistim donosom do hektarja	
ha J a j m*	Ki-	kr.
Zemljiškega posestnika
ime
Maine vališče
6	7
Poškodovanega zemljišča
površina
čisli donos
po zomljarinskem operatu
m2 gl. j kr.
Starost poškodovanega lesovja
na ploskvi
»as
4) _ O
r° g "jsl
s"“ O
ÎÜJ
SS'o
sl?
ts °-
o a a
S3 •-* -o •c <B N
O» c o i- —, ÙD ► £ g C *"« © *3
1113
gl-
I. I.
VI.
VII.
Vlil
J/s u. '/sin-Vs IV.
1.925
96
39
38
36
	15		16		17	18	19 j	20	1	211	22			23	1	24		25
	'1 £ el Is		Iz tega sledeča zmanjšava donosa			i s. i	Po dejanskem davčnem predpisu spada na dobo, povndano v stolpcu 12 ali 17., od leta, ko jo nastal prigodek, nazaj raftu -neč davka						Potemtakem bi spadal na ploskov, na kateri jo bilo lesovje poškodovano,					
	Po starosti Iesovja dozdaj čisti donos iznaša na hek					i												
					s 1	redba, cd katerega leta dačevana kot gozd				vkup								O p o m n j a
			na		! 1 P I! £*w		za leta	na hektar		število let	davka na hektar		merečo			davčni odpis v iznosu za		
	gi. 1	kr.	«'■ 1	kr.				g'. 1	kr.		gi.	kr.	ha j	a J	m2	gi. I	kr.	
						1850	1895 do 1883		47	13	6	11						
	•						1882 in 1881		46	2		92						
							1880 do 1876		52	5	2	60						
										20	9	63	38	36	40	369	45	
	•				•	1850	1895 do 1883		20	13	2	60						
							1882 in 1881		19	2		38						
							1880 do 1871		21	10	2	10						
										25	5	08	38	36	40	194	89	
						1850	1895 do 1883		12	13	1	56						
							1882 in 1881		11	2		22						
							1880 do 1866		14	15	2	10						
										30	8	88	19	18	20	74	43	
									Vsega skupaj .				95	91		638	77	
	100	20	61	10	9	1850	1895 do	1	52	9	13	68	5	75	46	78	72	V operatu zemijarinskega katastra je prevdarjono:
	60 33	80 40	45 33	95 40	7 5	»	1887 1895 do 1889 1895 do 1891	1 1	52 52	7 5	10 7	64 60	8 2	63 87	20 73	9.1 21	84 87	Turnus z 80 loti. Lesna masa s 474 prostornimi metri na hektar. Razmerje mešanja: ( trdoga . — 8 ( mehkega 1*—	> Poprečna prirast ( trdoga — 8 ( mehkega S^j prostor, metra.	i Cena, odbivsi rejno in pri-
										Vsega skupaj .			17	26	39	192	43	
										i								nosne troske z 1 gl. 36kr. na prostorni meter. Gozdna pažnja in obdelavni troškl z 1 gl. 39 kr. na loto za hektar.
																		
Opomnje v pojasnilo
k izkazu po obrazcu A. II.
K prvemu primeru.
Parcela št. 16 mereča 11-4839 hektarov je bila cela vcenjena v drugi dobrotni razred gozdovja.
Po ogledu na samem mestu je bilo soglasno z zapiski gozdarskega urada ugotovljeno, da je les te parcele spadal ves samo v en edini starostni razred in da je starost lesa znašala 15 let.
Poslednjič omenjena okolnost je bila potrjena tudi s tem, da se je nekaj dreves na poskus posekalo in potem seštelo, koliko imajo letnic.
Izračun ploskve, na kateri je bil les pokončan, je olajšala pravilna oblika parcele in pa ta okolnost, da je vsled tega, kakor je veter vlekel o požaru, oni del lesa, ki je ostal nezadet, malo ne po vsem v ravni potezi omejen.
Po kiitastralni mapi sestavlja parcelo (in tako se je našlo tudi na ogledu) pravokotnik, katerega stran po dolgosti iznaša 379, a stran po širokosti 303 metre.
Do 190 metrov dolgosti je lesovje po vsem uničeno.
V pozemlju, ki se tega drži neposrednje in meri 19 metrov na dolgost in 303 metrov na širo-kost, torej 0-5757 hektarov površine, je uničeno 'esovje na nekoliko manj nego polovici ploskve ter je bila ta ploskev vestno cenjena na 0-2314 hektarov.
K drugemu pri meru.
Gozdna parcela št. 25. je vcenjena v več dobrotnih razredov, a dobrotni razločki niso razmejeni in niti približno včrtani v mapi.
Torej ovedba po posameznih dobrotnih razredih ni bila mogoča.
A nasproti se je ugotovilo iz zapiskov gozdarskega urada soglasno s tem, kar je pokazal ogled na samem mestu, da je cela gozdna parcela imela lesovje treh različnih starostnih razredov, in da je starost njegova znašala na 100 hektarih 20 let, na 100 hektarih 30 let in na 88 hektarih 40 let.
Požar ni ostal na ploskvi zdržema raztegnjeni, ampak je sezal na mnogo gozdnih kosov, ležečih vsaksebi.
Z merjenjem posamnih kosov se ni dalo najti, na kateri skupni ploskvi vsakega starostnega razreda je bil les povsem uničen.
Potemtakem se je obteknila gledé vsakega starostnega razreda po ena poskusna ploskev od pol hektara ter na nji pozvedela stopinja poškodbe, to je, razmerje med lesovjem na hektar, kar ga je bilo uničenega in kar ga je ostalo celega, preštevši debla, ostala nezadeta, v primeri k številu uničenih debel, katero so kazali najdeni panji in ostanki korenin, in takö je prišlo na dan, da je bila v starostnem razredu 20 let polovica lesa na hektar, v starostnem razredu 30 let tretjina lesa na hektar, in v starostnem razredu 40 let četrtina lesa na hektar uničena.
Iz tega izhaja vseskupna poškodba:
v starostnem razredu 20 let polovica od 100 hektarov = 50 hektarov;
v starostnem razredu 30 let tretjina od 100 hektarov = 33'3333 hektarov;
v starostnem razredu 40 let četrtina 88 hektarov = 22 hektarov.
K tretjemu primeru.
Gozdna parcela št. 40, ki meri 143-865 hektarov, je bila zaradi neugodne leže na deloma strmem svetu razdeljena na tri dobrotne razrede, ki so v ka-tastralni mapi včrtani.
Dobrotni oddelki iznašajo:
v VI. dobrotnem razredu po 2 gl. 09 kr. čistega donosa na hektar.............. 57-546 hektarov;
v VII. dobrotnem razredu po 87 kr. čistega donosa na hektar................ 57-546 hektarov;
v Vlil. dobrotnem razredu po 52 kr. čistega donosa na hektar.............. 28-7 73 hektare.
Našlo se je, da je požar enakomerno zadel vse tri dobrotne oddele in da je tretjina rastočega lesovja v vsakem dobrotnem razredu ostala od požara nepokvarjena.
Gledé starosti lesovja se je pokazalo, da je bila povsem neenaka, ker je parcela bila prepuščena samozareji, torej ni bilo moči razdeliti je po starostnih razredih, marveč se je morala najti srednja doba lesovja.
Zategadelj se je na vsakem dobrotnem oddelku v onem kosu, kije ostal nepokonean, obtekuila poskusna ploskev od enega hektara ter so se na ti poskusni ploskvi stoječa debla porazdelila na toliko razredov, kolikor različnih starosti se je podalo po meri debelnih promerov in višin in po drugih ozirih.
Debla spadajoča v vsak razred so bila prešteta. Nato se je od vsakega starostnega razreda na poskus presekalo po eno deblo ter našla mu starost iz preštetih letnic.
Srednja debelna starost se je našla s tem, da je število debel iz vsakega razreda bilo z njegovo starostjo pomnoženo in vsota teh izvodov sè skupnim številom debel razdeljena.
Takö se je našla srednja starost uničenega lesovja:
v VI. dobrotnem razredu z 20 leti » VII.	,	»	s 25 ,
» VIII.	„	,	s 30 „

Davčni okraj
Obrazec B.
Davčna občina
Izkaz
o davčnih odpisih, niže imenovanim plačevavcem zemljarine dovoljenih zaradi poškodbe prirodnega
donosa, ki jih je zadela dne...........po.................na podlogi zakona z dne
12. julija 1896. I. (drž. zak. št. 118).
1 Tek. St.	2	3	4	B	1	6	1	7						8
	Plačevavcev zemljarine			Dovoljeni iznos odpisa na						Opoiiiiijn
	i m e	stanovališče	hišna št.	zemlj arini		prikladah		skupaj		
				gl. 1 kr.		gl. 1 kr.		gl-	kr.	
		-								
Dežela
Obrazec C.
Izkaz
v letu .... zaradi ujim na podlogi zakona z dne 12. julija 1896. I. (drž. zak. št. 118) dovoljenih
zemljarinskih odpisov in ovedbenih troskov.
1	2	3		4		5 !
Zemljarina se je odpisala				Ovedbenih troškov je bilo		0 p o m n j a
v nekih davčnih občinah	zaradi poškodbe prirodnega donosa po	v iznosu za				
		Ki-	kr.	gl-	kr.	
	toči	 vodi	 ognju (pri kmetijskih obdelavah) . . . ognju (pri gozdnem svetu) ...... trtni uši	 miših	 mrazu	 trajni suši	 trajnem deževju ob žetvi	 žuželkah	 strupeni rosi (peronospora viticola). . . plesnobi (oidium, grozdni plesnji) . . . snežnem plazu 		 itd. itd.					Tekoča dolžna zemljarina istega leta, ne gledé na davčne odpise zaradi ujim, znaša za vso deželo ....
	Skupaj . .					
	V	odstotkih dolžne zemljarine ..... V	odstotkih odpisne vsote		"		—		
(Sloven laoh.)
8G