Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani Biotehniška fakulteta VTOZD ZA AGRONOMIJO Nikolaja Kravanja PERCEPCIJSKE LASTNOSTI PAR.KOVNIH RASTLIN PERCEPTION PROPERTIES OF OUTDOOR ORNAMENTAL PLANTS Mentor: doc. dr. Aleksander Šiftar Doktorska disertacija Doctoral thesis Ljubljana, 1989 i/' 388245 UDK 635.9:712.41 .017(497.12) (043.3)=863 * Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin ** Nikolaja Kravanja IZVLEČEK Z metodami eksperimentalne estetike so bile raziskane percepcijske funkcije in vrednosti parkovnih rastlin. Izpostavljene so bile tiste lastnosti, ki najpomembneje opredeljujejo odnos ljudi do te prvine okolja. Zabeleženo je bilo, katere se povezujejo v smiselne sklope med seboj podobnih soznačnih pomenov. Razlike med rastlinami se močneje zaznajo, če so si le-te med seboj različne v bolj ali manj naravnem videzu, urejenosti ali neurejenosti in običajnosti oziroma neobičajnosti. Fizično podobnost med rastlinami opazovalci hierarhično strukturirajo in kot najbolj pomembno razsežnost za njeno odločitev uporabljajo višino rasti in habitus rastlin. Izdelana je bila lestvica dopadljivosti parkovnih rastlin in ugotovljeni tisti morfološki znaki, oziroma njihova kombinacija, ki je za dopadljivost rastlin pomembna. Zabeležene so bile razlike med preferenčno lestvico krajinskih arhitektov in drugih preizkušancev. s.188, 35 tab., 17 ilus., 80 fot., 61 ref. Sn(sn, en) * Doktorska disertacija VDO Biotehniška fakulteta, VTOZD za agronomijo, Univerza E. Kardelja v Ljubljani ** YU 61000 Ljubljana, mag. kraj.arh., dipl. ing.agr. UDC 635.9:712.41.017(497.12) (043.3)=863 * Perception Properties of outdoor ornamental plants ** Nikolaja Kravanja SUMMARY Human response to the visual aspects of the outdoor ornamental plants was investigated with the methods of experimental aesthe-tics. The characteristics that most intensively influence human attitudes tovvard these environmental components were disclosed along with their implicit interrelations. The latter were grouped on the basis of their conotational meaning. The differences betvveen outdoor ornamental plants can be perceived if the plants differ in the natural aspects, in their formal arrangement and in their commonness. The observer structure the physical similarities betvveen plants according to the hierarchical order. The most important criteria in this process are the vertical dimension and the habitus of the plants. The ranking order of the outdoor ornamental plants was developed according to the observer's preferences. The morphological features and their combination that are fundamentallv important for the amenitv of the plants vvere also investigated. Special attention has been paid to the differences in the ranking order of landscape architects and other groups of observers. p. 188, 35 tab., 17 illus., 80 fot., 61 ref. Sn (sn, en) Doctoral thesis, Biotechnical Facultv, Agronomv Department, Universitv of E. Kardelj of Ljubljana, YU ** YU, 61000 Ljubljana, pp. 486 DtBF 1. Perception Propertles of outdoor ornamental plants 2. Nikolaja Kravanja 3. Biotechnical Faculty 61000 Ljubljana, Slovenia Yugoslavia UDK 635.9:712.41.017(497.12) (043.3)=863 Landscape Architecture Outdoor ornamental plants Perception Amenity of plants Doctoral thesis Slovene KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 II KAZALO IZVLEČEK/ABSTRACT | KAZALO VSEBINE II KAZALO ILUSTRACIJ IV KAZALO VSEBINE 1. UVOD 1 2. DOSEDANJE RAZISKAVE 2 3. RAZISKOVALNI PROBLEM IN GLAVNE HIPOTEZE 5 4. METODE DELA 7 5. ŠTUDIJE 15 5.1 OPREDELILNE LASTNOSTI PARKOVNIH RASTLIN 15 5.1.1 Metoda 15 5.1.2 Rezultati in razprava 17 5.2. OPREDELITEV RAZLIK V LASTNOSTIH IN 44 DOŽIVLJANJU DREVESNIH VRST 5.2.1 Metoda 44 5.2.2 Rezultati in razprava 46 5.3. OPREDELITEV ZA ZAZNAVO RASTLIN 82 NAJPOMEMBNEJŠIH MORFOLOŠKIH ZNAČILNOSTI 5.3.1 Metoda 82 5.3.2 Rezultati in razprava 85 5.4. DOPADLJIVOST POSAMEZNIH VRST PARKOVNIH 90 RASTLIN 5.4.1 Metoda 90 5.4.2 Rezultati in razprava 94 5.5. DOPADLJIVOST CVETNIH BARV 121 5.5.1 Metoda 123 5.5.2 Rezultati in razprava 125 6. ZAKLJUČKI 136 7. POVZETEK 142 KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 ||| 8. ZAHVALA 146 9. PRILOGE GRAFIČNE PRILOGE 148 FOTOGRAFIJE OCENJEVANIH RASTLIN 163 ANKETNI OBRAZCI 177 KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 IV KAZALO ILUSTRACIJ Str Tab.1 Relativna frekvenca označenosti posameznih lastnosti 18 Tab.2 Druženje lastnosti v štiri skupine za vse rastline skupaj 29 Tab.3 " Tagetes patulum 32 Tab.4 " Ageratum houstonianum 33 Tab.5 " Zinnia elegans 34 Tab.6 " Phlox paniculata 35 Tab.7 " - Delphinium cultorum 35 Tab.8 " Arabis caucasica 36 Tab.9 " VVeigela 'E. Rathke' 37 Tab.10 " Cotoneaster horiz. 37 Tab.11 " Kerria japonica 38 Tab.12 " Betula pendula 39 Tab.13 " Liquidambar styracif. 40 Tab.i4 " Populus alba 40 Tab.15 " Larix decidua 41 Tab.16 " Picea abies 42 Tab.17 " Pinus halepensis 43 Tab.18 Analiza variance ocen lastnosti po drevesnih vrstah 47 Tab.19 Faktorske uteži lastnosti po drevesnih vrst (1.faktor) 65 Tab.20 Uteži standardiziranih diskriminacijskih funkcij za 74 posamezne lestvice SD Tab.21 Centoridi rastlin na diskriminacijskih funkcijah 75 Tab.22 Uteži standardiziranih dikriminacijskih funkcij za 77 posamezne strokovne profile Tab.23 Centroidi strokovnih profilov na diskriminacijskih funk. 77 Tab.24 Relativne frekvence rastiščinih preferenc z ozirom na 79 poklicni profil anketirancev Tab.25 Spodnja trikotna matrika podobnosti rastlin 86 Tab.26 Vrstni red dopadljivosti parkovnih rastlin 94 Tab.27 Matrika faktorskih uteži za dopadljivost rastlin 106 Tab.28 Poševno rotirana matrika faktorskih uteži za 107 dopadljivost rastlin KRA VANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 V Tab.29 Povprečje faktorskih vrednosti za dopadljivost ^^ rastlin, dobljenih z oblique rotacijo po strokovnih profilih Tab.30 Razvrstitev cvetnih barv po dopadljivosti ^5 Tab.31 Dopadljivost cvetnih barv (poskus s pravimi rastlinami) 1^8 Tab.32 Dopadljivost cvetnih barv pri ženskah ^0 Tab.33 Dopadljivost cvetnih barv pri moških 1^1 Tab.34 Dopadljivost cvetnih barv pri ženskah (poskus s 132 pravimi rastlinami) Tab.35 Dopadljivost cvetnih barv pri moških (poskus s 133 pravimi rastlinami) 31 48 Dendrogram druženja lastnosti za vse rastline Polarizacijski profil za dob " platano ^ " bukev, spomladi ^0 " bukev, jeseni 51 " laški topol 52 11 kroglasti javor ^3 " navadno brezo ^4 " vrbo žalujko 55 11 povešajočo soforo 5^ 11 cigarovec " srebrno smreko " alepski bor ^9 Centroidi rastlin na diskriminacijskih funkcijah ^8 Drevesni diagram druženja rastlin glede na podobnost 87 Polarizacijski profili za vse rastline (Ligotavljanje podobnosti) 89 Faktorske uteži prvih dveh faktorjev (dopad. rastlin) 114 57 58 KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 1 1. UVOD Rastline so pomembne sestavine človekovega bivalnega okolja. Samonikla vegetacija pokriva znatne površine v odprti krajini v obliki travnikov, gozda ali manjših vegetacijskih pojavov (živic, grmišč, drevesnih skupin in posameznih dreves). Že od nastanka mest dalje pa se rastline vključujejo tudi v mestno krajino. Zaradi močne vraščenosti rastlin v človekovo bivalno okolje je pomembno vedeti, kakšne so kvalitete, ki jih rastline vnašajo v prostor, kako ga spreminjajo. Raziskav o pomenu rastlin v okolju, njihovem vplivu na videz posameznega prizorišča ni prav veliko, še manj pa je znanega o tem, kako posamezne rastlinske vrste soustvarjajo okolje. Vedenje o tem, kaj menijo ljudje o videzu nekaterih rastlinskih vrst, kako jih doživljajo, katere so jim bolj in katere manj všeč, je potrebno vsem tistim strokovnjakom, ki se ukvarjajo 2 oblikovanjem odprtega prostora. V prvi vrsti so to krajinski arhitekti, ki pa se raziskav, ki bi dale odgovor na prejšnja vprašanja, sami redko lotijo, preprosto iz razloga, ker je bistvo njihove stroke v oblikovanju , ne pa v raziskovanju. Drugi razlog za to, da je raziskav o estetskih razsežnosti rastlin malo je v sami rastlini kot predmetu dela oziroma v njenih posebnostih. Zbiranje tovrstnih informacij je zahtevno in težavno opravilo zaradi treh razlogov: - ker so rastline živi organizmi, ki rastejo, se razvijajo in so zato v vsakem trenutku drugačni - ker se pojavljajo v izjemno velikem številu oblik - niti dva primerka ene in iste vrste nista povsem enaka Ti razlogi so bili zadosten izziv za odločitev, da skušam z lastnim raziskovalnim delom zbrati nekaj informacij o percepcijskih lastnostih rastlin. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -D1S. BF, Ljubljana 1989 2 Raziskava se je omejila na ugotavljanje odzivnosti ljudi zgolj na eno skupino rastlin in sicer na parkovne rastline iz razloga, ker skoraj samo z njimi oblikujemo naše okolje na prostem, izven bivalnih prostorov, bodisi v urbani ali odprti krajini. Tudi s to omejitvijo je postala raziskava časovno, prostorsko in tehnično izvedljiva. 2. DOSEDANJE RAZISKAVE Rastline so izjemno pomembna fizična prvina v oblikovanju okolja. Skupaj z reliefom in stavbami predstavljajo glavne sestavine, s katerimi krajinski arhitekti v večini primerov z načrtovanjem organizirajo prostor in rešujejo probleme. N.K. BOOTH(1) ugotavlja, da rastline niso zgolj strukturne prvine okolja, temveč mu dajejo tudi življenje in navdih lepote. V okolju imajo več funkcij; zadržujejo vlago v tleh, čistijo zrak, preprečujejo erozijo, uravnavajo temperaturo zraka in so habitat za ptice in manjše živali. Rastline povečajo neko splošno kakovost okolja, posredno pa prispevajo tudi k zvečanju vrednosti drugih sestavin okolja, npr. stavb. Ugotovljeno je (1), da lahko ustrezna uporaba rastlin poveča kvaliteto okolja do 30 %. Zelo pomembna je njihova vloga pri strukturiranju okolja. Rastline kot strukturne prvine lahko delujejo kot stene, strop ali tla, določajo razgled in vplivajo na smer gibanja. Za uresničevanje te naloge je pomembna njihova velikost, oblika in gostota. Rastline kot vizualne prvine imajo v okolju tudi estetsko vlogo. Raziskave, ki razčlenjujejo to vlogo lahko razdelimo v dve skupini: prve se ukvarjajo z določanjem vpliva rastlin na splošno, ne glede na vrsto rastline, druge pa z ugotavljanjem vpliva, ki ga imajo posamezne rastlinske vrste. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -D1S. BF, Ljubljana 1989 3 Krajinski arhitekti, ki po tradiciji oblikujejo odprti prostor z vključevanjem rastlin so izdelali lastno teorijo o estetskem in psihološkem prispevku rastlin. G. ECKBO (1950), R.ZION (1968), K.LYNCH (1971) in C. ROBI NETTE(1972) so poizkušali izdelati teorije o reakcijah ljudi na rastline (cit. po Z ). Nastale teorije izhajajo iz splošnega vzorca o hierarhični pomembnosti posameznih ravni okolja. Poenostavljena teorija hierarhične pomembnosti za rastline vključuje dve ravni: 1. predstavitveno raven, na kateri delujejo rastline kot stvar z obliko, barvo, teksturo, raznovrstnostjo in drugimi značilnostmi in 2. referenčno raven, na kateri se rastline dojemajo v terminih priznanih fukcij, simboličnih miselnih zvezah in drugih "pripisanih" pomenih. Na prvi ravni je npr. drevo lahko kompozicija svetlega in temnega, tek-stur in obrisov itd., na drugi ravni pa je lahko simbol narave ali stvar, ki daje senco. Kakšen je vpliv rastlin na okolje lahko povzamemo iz del Robinetta (cit. po 2-.). Ugotovil je, da rastline lahko delujejo na tri načine. 1. Prisotnost rastlin poveča ugodje ljudi s tem, da izboljšajo posamezna prizorišča s povečanjem raznovrstnosti, so torej nekakšna dodana, prišteta sestavina. 2. Rastline lahko zakrijejo "grda" ali kaotična območja znotraj enega prizorišča. Delujejo torej kot nekaka odštevalna sestavina. 3. Na interaktivni ravni delujejo s povezovanjem različnih, med seboj nepovezanih prvin okolja. Rastline torej lahko polepšajo okolje z dodajanjem, odvzemanjem ali povezovanjem z ostalimi krajinskimi prvinami in to lahko uresničujejo s svojimi predstavitvenimi ali referenčnimi značilnostmi. Kakšen je prispevek rastlin k celovitosti in dopadljivosti mestnih in predmestnih okolij sta ugotavljala R. L.THAYER in B.G.ATVVOO-D (1978,.2). KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 4 Ugotavljata, da prisotnost rastlin v splošnem poveča dopadljivost vseh prizorišč, čeprav pa tega učinka ni mogoče razložiti s povečanjem celovitosti prizorišča kot posledico prisotnosti rastlin. SMARDON (T988,3) obravnava percepcijske funkcije in vrednosti urbane vegetacije, ki so primarno vizualne in senzorne, sekundarno pa simbolične. Med vizualnimi funkcijami navaja estetsko presojo naravnih vegetacijskih struktur, oblik, listnega vzorca, spreminjajoči videz plodov, cvetov in listov. NELSON (1976,cit.po 3) govori o estetskih prvinah črte, oblike, barve, teksture v odnosu do drevja v urbanem okolju. CIBBON (1986,cit.po 3) opozarja na vonj kot večkrat pozabljeno senzo-rično funkcijo vegetacije. Rastline oddajajo vonjave, ki so privlačne in stimulativne. Na zvoke, ki jih oddaja drevje v vetru s šelestenjem listja, pokanjem vej ipd. opozarja SOUTHVVORTH (1969, cit. po 3). Simbolične funkcije rastlin so zlasti izražene pri drevju. APPELYARD (1980, cit. po 3) ugotavlja, da so drevesa v mestih vidni simboli narave, ljudje jih dojemajo kot znamenja stabilnosti mestne scene. Skupino dreves ali drevored ljudje pogosto tudi simbolično asocirajo z določenimi ulicami, trgi ali mesti. Tako se mnogi ob divjem kostanju spomnijo Pariza, ob pinijah Rima in ob platanah Londona. O tem, kakšna je percepcija posameznih rastlinskih vrst, raziskav skoraj ni. Zelo poglobljeno študijo o razlikah v doživljanju drevesnih vrst je opravil NOHL(l 974, H).S pomočjo semantičnega diferenciala je analiziral razlike v doživljanju lipe in bora. Ugotovil je, da so anketirane osebe ocenile lipo za svetlejšo, bolj lesketajočo, bolj topo in širšo kot pa bor. Razlike v doživljanju je zabeležil tudi med različnimi skupinami vprašanih oseb. Tako so krajinski arhitekti v primerjavi z laiki obe drevesi ocenili kot bolj živahni, dekorativni, neenakomerni, dragocenejši in bolj mnogovrstni. Jasne razlike je zabeležil tudi pri določanju ustreznih rastišč za KRAVANJA N. Pcrcepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989______________5 obe vrsti. Rastiščne preference strokovnjakov so bile drugačne od želja laikov. Ugotovil je tudi, da ljudje pozitivno presojajo drevje neodvisno od njegovega dejanskega videza. Pri nas je raziskavo o priljubljenosti samoniklega drevja opravil S.GOLOB (1987, 5). V izboru so bile naslednje vrste: jelka, smreka, bor, macesen, breza, bukev, hrast in lipa. Najpogosteje so se ljudje odločali za brezo, sledila je smreka, potem hrast, jelka, macesen in bor sta se enako uvrstila, na zadnjih dveh mestih sta lipa in bukev. 3. RAZISKOVALNI PROBLEM IN GLAVNE HIPOTEZE O estetskem in psihološkem delovanju posameznih vrst parkovnih rastlin vemo še zelo malo, ker so se dosedanje raziskave ukvarjale predvsem z vegetacijo na splošno. Na osnovi rezultatov maloštevilnih opravljenih raziskav sem predpostavila, da je mogoče meriti razlike v doživljanju različnih rastlinskih vrst, da se mora različnost rastlin ustrezno različno odslikovati tako v diferencirani percepciji kot v različnem estetskem vrednotenju posameznih vrst. Raziskave sem usmerila predvsem na razčlenitev vizualne zaznave rastlin in na ugotavljanje dopadljivosti posameznih vrst parkovnih rastlin. Odgovor na vprašanje, katere parkovne rastline so ljudem bolj všeč in katere manj zanima vse, ki se ukvarjajo z oblikovanjem odprtega prostora pa tudi drevesničarje, ki te rastline gojijo. Raziskava se ne ukvarja s simboličnimi funkcijami zaznave rastlin, ampak le z njihovimi vizualnimi vrednostmi. Odprti prostor mora biti oblikovan tako, da zadovolji želje in potrebe čim večjega števila ljudi, torej mora biti tudi izbor uporabljenih rastlin tak, da bo ugajal čim večjemu številu uporabnikov. Kriterija, ki sta odločilna za izbiro rastlin pri zasaditvah na prostem, sta dva: KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 6 - prvi kriterij je značilnost rastišča, ki jo pogojujejo klima, mikroklima, talni tip in je ob ekonomskih in funkcionalnih omejitvah povsem objektivna danost - drugi kriterij pa je estetska preferenca načrtovalca in je povsem subjektivne narave. Tudi ob upoštevanju vseh objektivnih danosti rastišča ostane na razpolago razmeroma veliko število rastlinskih vrst, primernih za zasaditev. Načrtovalec se v končni fazi odloča po -lastnem okusu in svojih predstavah o lepem in dopadljivem. Zato, da bi se subjektivni okusi načrtovalcev čim bolj podredili željam uporabnikov odprtega prostora sem si v disertaciji postavila za cilj ugotoviti, katere so tiste vrste parkovnih rastlin, ki ugajajo največjemu številu ljudi. Obenem sem tudi postavila in preverila hipotezo, kako stopnja izobrazbe in poklic vplivata na preferenčni izbor rastlin. Iz dosegljivih podatkov o dopadljivosti rastlin ni opaziti razlik med preferencami moških in žensk, pač pa so iz eksperimentalne estetike znane razlike v priljubljenosti posameznih barv. Možnost, da bi take razlike obstajale tudi pri ocenjevanju dopadljivosti cvetnih barv je bila v moji raziskavi tudi s poskusom preverjena. Zato, da bi dobila čim bolj popolen vpogled v odnos med parkovnimi rastlinami in njihovimi opazovalci sem izvedla pet ločenih poskusov, vsak pa je imel za cilj, dobiti vpogled v eno izmed številnih povezav med vegatacijo kot prvino okolja in vplivom, ki ga le - ta ima na uporabnike odprtega prostora. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 7 4. METODE DELA Za preverjanje postavljenih hipotez sem uporabljala metode, ki so sicer v rabi v eksperimentalni estetiki, ker so se zdele najbolj primerne za dosego končnega cilja, pridobitve čim večjega števila mnenj posameznikov o parkovnih rastlinah, nadaljnjo obdelavo teh mnenj in kot njen rezultat skupno oceno. Raziskave eksperimentalne estetike so naravnane za zbiranje sodb, ki jih opazovalec daje o predmetih, ki so mu predstavljeni. Delovne metode so za razliko od npr. psihofizike, nekoliko bolj svobodne, manj stroge, saj v teh poizkusih ne iščemo natančno merljivih napak opazovalcev, ker v estetiki pač ni objektivnega standarda, na osnovi katerega bi se napaka sploh lahko merila. Mnenja o parkovnih rastlinah sem zbirala z anketiranjem večjega števila ljudi, pri čemer so bili vprašalniki pripravljeni tako, da so bile razlike v mnenjih ugotavljane z različnimi metodami. Izbiranje pridevnikov Za proučevanje odnosa opazovalcev do parkovnih rastlin sem najprej uporabila indikativno, pogosto rabljeno metodo "chech liste", ki je bila za potrebe raziskave prilagojena tako, da je vsebovala seznam pridevnikov ("adjectiv check list"). Cilj te metode zbiranja podatkov je bil, pripraviti najširši izbor lastnosti, ki se v slovenščini pripisujejo parkovnim rastlinam. V ta namen sem si iz večjega števila znanstvenih pa tudi poljudno znanstvenih slovenskih tekstov izpisala vse izraze, ki jih avtorji uporabljajo za opise rastlin.Nastal je spisek pridevnikov, med katerimi so se nekateri večkrat ponavljali, drugi pa redko ali izjemoma. Slednjič sem sestavila pregleden seznam 78 pridevnikov, ki so opisovali bodisi morfološke lastnosti rastlin kot tudi lastnosti, v katerih se izraža čustven odnos opazovalcev do rastline. Nadaljnji postopek bi lahko imenovali izbiranje pridevnikov. Anketirane osebe so iz predloženega seznama izbirale tiste izraze, ki so po njihovem mnenju najbolj ustrezali lastnostim presojane rastline. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -D1S. BF, Ljubljana 1989 8 Semantični diferencial Za ocenjevanje razlik med mnenji o posameznih rastlinskih vrstah sem uporabila posebno obliko ocenjevalne lestvice, semantični diferencial (SD). Izbrala sem ga zato, ker lahko z njim kvantitativno zajemamo razlike v doživljanju presojanih prvin. Je instrument, ki ga je razvil in prvi uporabljal v 40-ih letih Osgood za merjenje pomena. Mjegova uporaba se je razen v eksperimentalni psihologiji uveljavila še na drugih področjih, saj je zaradi vsestranske uporabnosti mogoče z njim presojati bodisi pojme, objekte ali subjektivna doživetja. SD sestavljajo pari kontrastnih pridevnikov, med katerimi je navadno sedemstopenjska ocenjevalna lestvica. Preizkušanec mora na posamezni lestvici izbrati tisto oceno, ki po njegovi sodbi najbolj ustreza predmetu, ki ga ocenjuje. Čim bližje je izbrana ocena enemu ali drugemu pridevniku (polu), tem bolj je lastnost, ki jo pridevnik opisuje, izrazita pri opazovanem objektu. Ta tehnika pridobivanja informacij predpostavlja, da je poskusna oseba sposobna izraziti še tako zamotano in kompleksno doživljanje v verbalni obliki. Ni potrebno, da so bipolarni pridevniki v neposredni zvezi z ocenjevanim predmetom, zadostuje tudi asociativen pomen. Pri SD gre za merjenje konotativnega pomena, ki se od denotativnega loči po tem, da je nekaj bolj subtilnega, prepletenega s subjektivnimi elementi zlasti emotivnega značaja. Za sestavo lestvic SD sem najprej izvedla predpoizkus. Za izbor pridevnikov sem se delno poslužila rezultatov poskusa z izbiranjem pridevnikov. Izbrala sem najpogosteje označene pridevnike, vendar le tiste, ki jim je bilo možno najti ustrezne kontrastne lastnosti. Upoštevala sem tudi SD, ki ga je razvil Mehrabian (1974,6),čeprav je sestavljen kot instrument za evaluacijo okolja kot celote in ne samo posameznih prvin. Deloma sem se zgledovala tudi po lestvici, ki jo je za presojanje rastlin (lipe in bora) razvil Nohl. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 9 Sestavila sem SD iz 27 lestvic in ugotavljala njihovo občutljivost pri ocenjevanju 8 drevesnih vrst. Poskusne osebe so bili študenti. Lestvice, kjer je bila ocena najpogosteje nevtralna sem izločila. Končni rezultat opisanih postopkov je SD, sestavljen iz 13 sedem-stopenj-skih lestvic, kjer so se pozitivni in negativni poli namerno izmenjavali. Anketirana oseba je tako imela možnost, odločati se, ali se ji zdi prikazana rastlina npr.: zelo znana (3) ali zelo neznana (-3), znana (2) ali neznana (-2), malo znana (1) ali malo neznana (-1) in niti znana ali neznana (0). SD so sestavljale naslednje lestvice: 1. znana neznana 2. enostavna zapletena 3. neuporabna uporabna 4. urejena neurejena 5. naravna umetna 6. raznolika enolična 7. grda lepa 8. zanimiva nezanimiva 9. zamotana preprosta 10. vpadljiva neopazna 11. neobičajna običajna 12. slikovita pusta 13. mi ugaja mi ne ugaja Primerjanje v parih Za pridobivanje sodb se v eksperimentalni estetiki pogosto uporablja metoda primerjanja v paru, ki jo zaradi njene enostavnosti štejemo za standardno metodo. Predmete, katere želimo v poizkusu presojati, prikazujemo poskusnim osebam po dva hkrati. Subjekti presojajo, kateri od obeh predmetov jim je bolj všeč ali katerega bi ocenili višje v KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 10 katerikoli dimenziji opazovanja. Postopek je uvedel Cohn 1894. leta, njegov cilj pa je, poenostaviti opazovalčevo nalogo tako, da zahteva od njega v danem trenutku le eno primerjanje. Skupno število parov v primeru, da se vsak predmet pokaže v paru z drugim, je n(n - l)/2, kjer je n število objektov. Metodo sem uporabila za merjenje podobnosti med rastlinami, dobljeni rezultati pa naj bi pomagali izluščiti tiste lastnosti rastlin, ki najbolj izstopajo oziroma bi se izkazale pri presojanju podobnosti kot najpomembnejše. Anketiranci so podobnost ocenjevali s sedemstopenjsko lestvico, pri čemer je 1 pomenila najmanjšo podobnost med pari in 7 največjo. V poizkus je bilo vključenih 12 rastlin, preizkusanci so torej medsebojno primerjali 66 parov. Q - razvrščanje Odgovor na vprašanje, katere rastline so ljudem bolj všeč in katere manj, sodi v okvir estetskih sodb. Te sodbe je mogoče dobiti na več načinov. Za razporejanje večjega števila rastlin hkrati je zelo primerna metoda Q - razvrščanja. Razvili so jo VVilliam Stephenson in njegovi kolegi ter jo prvotno uporabljali za študije osebnosti. To je poseben način razvrščanja, primeren za beleženje in merjenje razčlenjenih sodb, preferenc in vtisov. V tipični študiji morajo poskusne osebe razvrstiti 100 fotografij umetniških predmetov z ozirom na preferenco. Namesto, da bi osebe razvrščale vsako fotografijo posebej, so naprošene, da jih razvrstijo v obliki vsiljene normalne porazdelitve. Tipična oblika take razporeditve je naslednja: Število fotografij Najmanj 2 4 81214 20 1412 8 4 2 Najbolj U9aja 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9~l7 Ugaja Število kupčkov KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 11 Privlačnost te metode je zlasti v tem, da je z njo možno rangirati zelo raznovrsten material, vse kar je možno fotografirati, narisati ali napisati na kartončke. Pomembno pa je, da so izbrane fotografije ali drug material take, da čim popolneje predstavljajo testno tvarino. Razen za sodbe o umetniških predmetih se je metoda namreč sčasoma začela uporabljati tudi v druge namene. Tako jo zlasti mnogo uporablja v svojih raziskavah o lepoti krajine ZUBE(1976,7), ki uporablja običajno 56 različnih krajinskih fotografij, ki jih morajo anketiranci, upoštevajoč lepoto krajine, razvrstiti v 7 razredov. Na osnovi dobrih rezultatov njegovih raziskav sem se tudi jaz odločila uporabiti to metodo, čeprav z drugačnim številom fotografij, ki jih je bilo potrebno razvrstiti in seveda z drugim objektom presojanja. Metoda rangov Najbolj preprosta metoda razporejanja bolj ali manj povšečhih" predmetov presojanja je metoda rangov. Uporabila sem jo za ugotavljanje najbolj priljubljene cvetne barve zato, ker je bilo število različno obarvanih cvetov, ki jih je bilo potrebno razvrstiti, majhno (12) in ker dobimo z izračunom srednjih rangov za vsako barvo posebej njeno skupno, kvazi objektivno oceno, osvobojeno idiosinkrazij posameznih anketirancev. Anketirane osebe so bile izbrane tako, da so bili med njimi ljudje različnih starosti, poklicev, izobrazbe in obeh spolov. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 12 Prikaz rastlin Parkovne rastline so bile poizkusnim osebam predstavljene s simula-cijskim gradivom (diapozitivi ali barvnimi fotografijami), samo manjši poizkus je bil opravljen s pravimi "živimi" rastlinami. Razloga za tak pristop sta dva: Prvega predstavljajo pozitivne izkušnje drugih raziskovalcev s takim načinom dela. Ustreznost takega gradiva je v primerjalnih poizkusih zlasti preverjal JACOB (1973, 8). Pri uporabi pravih rastlin v primerjavi z njihovimi slikovnimi predstavitvami ni bilo opaziti značilnih razlik v končnih rezultatih. Drugi razlog za uporabo simulacijskega gradiva je tehnična zahtevnost izvedbe poizkusa z živim materialom. Problem se tu pojavi najprej v neobstojnosti rastlinskih delov, če damo v presojo samo posamezne vejice rastlin, kasneje pa tudi v neprepoznavnosti ali preslabi prestavi o celi rastlini s strani anketirancev. Po drugi strani pa praktično nikjer v racionalno dosegljivi razdalji ne raste blizu skupaj toliko različnih vrst rastlin, kakor se mi jih je zdelo potrebno vključiti v raziskavo. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 13 Metode obdelave podatkov Mnoge pomembne zakonitosti odnosov med spremenljivkami so se pokazale že z izračunom relativne frekvenčne porazdelitve spremenljivk. Variabilnost odgovorov na posamezna vprašanja v anketah je bila ponekod merjena z varianco in dodatno pojasnjena s koeficientom variabilnosti. S faktorsko analizo sem skušala pojasniti korelacije med danimi osnovnimi spremenljivkami z z uvedbo manjšega števila novih spremenljivk -faktorjev. (3 ). Metoda služi za reduciranje variabel ob minimalni izgubi informacij. Število izločenih faktorjev je bilo določeno s Kaiser-Cuttmanovim kriterijem ( A- =1) • Za interpretacijose je večinoma pokazala primerna poševna OBLIQUE rotacija dobljenih faktorskih rešitev. Kakšna je sorodnost med posameznimi lastnostmi parkovnih rastlin, katere se najpogosteje družijo in oblikujejo skupine in kako se sestav skupin od vrste do vrste spreminja, je bilo ugotavljano s hierarhično metodo razvrščanja podatkov. Metoda je bila uporabljena za obdelavo podatkov, dobljenih pri izbiranju pridevnikov. Anketa je dala dihotomne spremenljivke, za katere je znanih več mer podobnosti. Izbran je bil Sokal-Michnerejev koeficient, skupine pa so bile združevane v novo skupino po VVardovi metodi. Hierarhično razvrščanje v skupine je bilo uporabljeno tudi za ugotavljanje, kakšna je podobnost med rastlinami, katere vrste se družijo v pare in zatem v večje skupine. Za izračun združevanja spremenljivk v skupine je bila uporabljena t. im. minimalna metoda ali postopek mini-ma, pri katerem se skupki spremenljivk spajajo na vsaki stopnji s pomočjo najmanjše in najmočnejše medsebojne povezave. Uporabljeni so bili podatki, ki sem jih dobila z metodo primerjanja v parih. Za rezultat raziskave je prav tako pomembno vedeti, katere so tiste lastnosti parkovnih rastlin, ki so najpomembnejše za ločevanje sklopa presojanih rastlin v dve skupini kot tudi obratno, katere so tiste KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 14 vrste parkovnih rastlin, katerih videz je največ pripomogel k ločevanju med njihovimi lastnostmi. Za razrešitev teh vprašanj je bila za podatke, dobljene s SD, uporabljena diskriminacijska analiza. To je metoda, ki nam omogoča poiskati eno ali več takih linearnih kombinacij p-spremenljivk, ki čim bolj ločijo k-skupin med seboj. V eni analizi so bile kot spremenljivke uporabljene lestvice semantičnega diferenciala, skupine pa so predstavljale presojane rastline, v drugi pa je bilo ravno obratno. Linearnim kombinacijam rečemo diskriminacijske funkcije, ki so določene z izrazi: D.= d Z + .... d. z D. i-ta diskriminacijska funkcija, d., so uteži, i n 1 ip p i ij Z. standardizirane spremenljivke. Utež d., pove, kako močno prispeva spremenljivka Z. k ločevanju skupin v dani diskriminacijski funkciji. Diskriminacijske funkcije so pravokotne druga na drugo, zato jih uporabljamo tudi kot koordinatne osi v geometrijskem prostoru za grafično ponazoritev povezanosti med skupinami. Za dane spremenljivke in skupine enot so bile izračunane standardizirane diskriminacijske funkcije, centroidi skupin in ponazorjeni prvi dve funkciji v dvorazsežnost-nem prostoru. Uporabljena je bila direktna metoda, funkcije so bile formirane iz spremenljivk, ne glede na diskriminacijsko moč posamezne spremenljivke. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 15 5. ŠTUDIJE 5J. OPREDELILNE LASTNOSTI PARKOVNIH RASTLIN V odvisnosti od tega, katera botanična razlikovalna značilnost je uporabljena kot kriterij, je znanih za rastline več klasifikacij, ki veljajo tudi za sklop parkovnih rastlin. Pri mojem delu sem namenoma uporabila preprostejšo razvrstitev rastlin, ki pa jo v vrtnarski praksi najpogosteje uporabljajo. To je delitev na lesnate in zelnate vrste, pri čemer se prve nadalje delijo na drevesne vrste in grmovnice ter druge na trajnice in enoletnice. Navedena razvrstitev je bila uporabljena v vseh študijah. Vsako od navedenih skupin lahko znanstveno opišemo z nekaj tipičnimi lastnostmi, vendar teh zaradi vsesplošne poznanosti tukaj ne bom posebej navajala. Moja pozornost v vsem nadaljnjem delu velja predvsem tistim lastnostim, s katerimi tudi opisujemo rastline , pa te lastnosti ne sodijo med morfološke opise temveč že pomenijo neko vrednotenje rastline. To vrednotenje je lahko estetsko, če pravimo, da je rastlina lepa, ali pa ima tudi druge npr. gojitvene vidike, če pravimo, da je vrsta nezahtevna. S poskusom sem zato skušala ugotoviti, kateri so v slovenščini tisti izrazi, s katerimi najpogosteje opisujemo parkovne rastline in kateri med njimi so najbolj opredelilni za determinacijo celotnega sklopa kot tudi uvodoma omenjenih skupin in posameznih vrst. 5,1.1 Metoda Preizkušanci V anketi je sodelovalo 56 oseb različne starosti in obeh spolov. Pretežno večino udeležencev so predstavljali delavci in študentje Biotehniške fakultete, torej ljudje, ki se v svojem poklicnem delu ukvarjajo z rastlinami (bodisi kmetijskimi ali okrasnimi) in se tudi sami srečujejo s problemom njihovega opisa ali ustrezne predstavitve. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 16 Gradivo Izbor rastlin je naravnan tako, da je čim širše zajel vse različne pojavne oblike parkovnih rastlin, zelnate in lesnate rastline, iglavce in listavce, od izrazito cvetočih predstavnikov do drevnine, kjer je cvetenje v okrasnem smislu manj pomembno, prav tako je vključeval z ozirom na življensko dobo medsebojno različne skupine (enoletnice in trajne vrste). Vsako izmed skupin parkovnih rastlin so zastopale po tri različne vrste . Tako sem za predstavitev-skupine enoletnic izbrala tri tipične predstavnice (Priloga 16): Tagetes patula , žametnica, tagetes Ageratum houstonianum , agerat, nepostarnik Zinnia elegans 'Floradale Scarlet', cinija Z izbranimi vrstami sem hotela predstaviti različno obarvane cvete in sicer rjavo-rumene pri 'Tagetes, modre pri Agevatum in rdeče pri Zinnia, kakor tudi po višini in načinu razrasti različne rastlinske vrste. Med razpoložljivimi diapozitivi, sem glede na izenačenost kvalitete posnetka in na enako razpoznavnost vrst izbrala za trajnice naslednje, splošno znane: Phlox panioulata, floks, plamenica Delphinium eultorum, ostrožnik Arabis albida (A. oauoasioa), kavkaški repnjak Zelo obsežno skupino parkovnih grmovnic so predstavljali diapozitivi naslednjih vrst: Weigela florida 'Eva Rathke', vajgela Cotoneaster horizontali s3 pahljačasta panešpljica Kerria japonioa, kerija Weigela in Kerria sta bili izbrani kot predstavnici, ki sta zlasti pomembni zaradi cvetenja in Cotoneaster horizontalis kot predstavnik sicer številnih grmovnic, ki so cenjene zaradi dekorativnih plodov. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 17 Listnato drevje so anketiranci ocenjevali na primerih naslednjih domačih in tujih vrst: Betula pendula, navadna breza Liquidambar styraciflua3 ambrovec Populus alba3 beli topol Od iglavcev so bili prikazani: Larix deoidua, evropski macesen Pioea abieSj navadna smreka Pinus halepensis, a I epski bor Skupno je bilo v anketo vključenih 15 rastlin, ki so jih anketiranci ocenjevali z izbiranjem pridevnikov. Postopek Osebam, ki so sodelovale v poskusu, sem rastline prikazala z diapozitivi. Ob vsaki prikazani vrsti so bili naprošeni, da pregledajo predloženi seznam pridevnikov in na njem brez daljšega razmišljanja označijo tiste, ki po njihovem mnenju prikazano rastlino najbolje opišejo. Vsak anketiranec je tako izpolnil 15 anketnih listov, za vsako prikazano rastlino po enega. 5.1.2 Rezultati in razprava Pregled pogostnosti izbranih lastnosti kaže na izrazito pozitivno naravnanost sodb (Tab.1). Na rastline gledajo ljudje z naklonjenostjo, vzbujajo jim prijeten čustven ton. Med največkrat izbranimi lastnostmi ni tistih s slabšalnim pomenom (grda, nepopolna, nezanimiva, neuporabna). V zaporedni razvrstitvi po pogostnosti so šele v zadnjem delu lestvice. Opazen pa je tudi zadržan, kritičen odnos do rastlin, saj so bile izrazito pohvalne lastnosti (čudovita, krasna, popolna) tudi redko izbrane. Najpogosteje je bil izbran pridevnik dekorativna. Če lastnost podrobneje TABELA 1: RELATIVNA FREKVENCA IZBRANIH POSAMEZNIH LASTNOSTI Vse Tagetes Agera- Zinnia Phlox Delphi- Arabis Weigela Coto- Kerria Betula Liqui- Populus Larix Picea Pinus rastli- patula tum elegans panicu- nium albida florida neaster japoni- pendu- dambar alba decidua abies hale- ne housto- Flor. lata culto- Eva horizon-ca la styra- pensis skupaj nianum Scarlet rum Rathke tališ ciflua dekorativna 40,5 26,8 28,6 64,3 12,5 30,4 17,9 64,3 57,1 66,1 39,3 46,4 17,9 53,6 14,3 67,9 domača 27,7 39,3 5,4 50,0 28,6 23,2 14,3 21,4 8,9 16,1 53,6 3,6 32,1 33,9 55,4 30,4 pokončna 26,0 7,1 5,4 25,0 14,3 66,1 1,8 19,6 1,8 10,7 26,8 35,7 42,9 62,5 48,2 21,4 enostavna 25,7 21,4 23,2 37,5 30,4 30,4 28,6 21,4 21,4 42,9 23,2 17,9 35,7 16,1 30,4 5,4 drobnolistna 25,5 21,4 17,9 0,0 14,3 17,9 51,8 14,3 73,2 28,6 39,3 14,3 25,0 30,4 19,6 14,3 prijetna 25,5 35,7 25,0 26,8 16,1 16,1 21,4 35,7 35,7 33,9 25,0 14,3 17,9 23,2 21,4 33,9 naravna 25,0 14,3 8,9 17,9 19,6 21,4 19,6 19,6 12,5 16,1 51,8 19,6 25,0 41,1 46,4 41,1 privlačna 24,0 12,5 21,4 30,4 10,7 17,9 10,7 41,1 35,7 39,3 21,4 25,0 10,7 39,3 5,4 39,3 barvita 22,5 44,6 17,9 71,4 14,3 8,9 1,8 62,5 19,6 53,6 1,8 7,1 1,8 19,6 1,8 10,7 uporabna 21,9 21,4 12,5 30,4 12,5 12,5 12,5 30,4 35,7 30,4 21,4 8,9 23,2 19,6 26,8 30,4 visoka 21,7 1,8 1,8 7,1 5,4 44,6 3,6 23,2 0,0 10,7 37,5 46,4 33,9 41,1 44,6 23,2 priljubljena 21,5 19,6 8,9 26,8 12,5 5,4 3,6 28,6 23,2 19,6 46,4 1,8 10,7 46,4 30,4 39,3 košata 21,0 17,9 16,1 7,1 21,4 1,8 17,9 35,7 8,9 32,1 3,6 50,0 3,6 7,1 28,6 62,5 zanimiva 18,8 8,9 19,6 8,9 8,9 8,9 10,7 23,2 38,7 21,4 17,9 25,0 8,9 28,6 12,5 42,9 izrazita 18,2 12,5 1,8 28,6 3,6 28,6 0,0 23,2 19,6 17,9 21,4 19,6 8,9 33,9 14,3 39,3 nezahtevna 18,2 21,4 21,4 17,9 21,4 16,1 5,4 21,4 17,9 30,4 21,4 5,4 30,4 8,9 23,2 10,7 skromna 17,7 21,4 35,7 5,4 21,4 12,5 23,2 10,7 26,8 16,1 26,8 0,0 30,4 12,5 12,5 10,7 lepa 17,4 8,9 5,4 19,6 8,9 14,3 3,6 30,4 23,2 12,5 33,9 12,5 7,1 28,6 26,8 25,0 pn j azna 1.6,9 17,9 10,7 01 / z. j. ,-- 17,9 170 1 /. T J--r,_, 10,7 26,8 37,5 3,6 ' , -1- 17,9 12,5 14,3 gostovejnata 16,8 5,4 7>1 1,8 3,6 0,0 16,1 50,0 12,5 30,4 7,1 42,9 3,6 5,4 30,4 35,7 ' mikavna 16,7 14,3 12,5 19,6 19,6 8,9 23,2 21,4 26,8 30,4 19,6 5,4 7,1 17,9 3,6 19,6 običajna 16,2 32,1 12,5 17,9 30,4 16,1 12,5 7,1 8,9 3,6 23,2 1,8 32,1 12,5 21,4 10,7 živahna 16,2 30,1 5,4 42,9 7,1 10,2 3,4 43,4 21,4 35,7 12,5 3,6 1,8 7,1 0,0 12,5 svetla 16,0 12,5 3,6 7,1 16,1 48,2 19,6 5,4 5,4 33,9 37,5 10,7 14,3 14,3 0,0 10,7 razgibana 16,0 12,5 3,6 14,3 10,7 5,4 8,9 30,4 25,0 26,8 8,9 25,0 10,7 16,1 7,1 33,9 navadna 15,4 21,4 12,5 10,7 30,4 19,6 5,4 8,9 7,1 7,1 19,6 8,9 32,1 10,7 30,4 5,4 trpežna 15,4 19,6 7,1 28,6 14,3 5,4 10,7 21,4 35,7 7,1 17,9 7,1 7,1 7,1 16,1 25,0 slikovita 15,1 12,5 5,4 21,4 7,1 8,9 1,8 23,2 17,9 26,8 14,3 17,9 3,6 25,0 8,9 32,1 cenjena 14,2 7,1 1,8 7,1 3,6 5,4 1,8 14,3 16,1 8,9 39,3 14,3 7,1 32,1 23,2 30,4 drobna 13,3 12,5 37,5 1,8 16,1 5,4 44,6 8,9 32,1 26,8 5,4 0,0 1,8 5,4 0,0 1,8 domiselna 13,2 7,1 8,9 10,7 5,4 16,1 14,3 19,6 23,2 37,5 5,4 12,5 3,6 16,1 0,0 17,9 nežna 12,7 8,9 33,9 0,0 16,1 21,4 12,5 8,9 5,4 25,0 33,9 0,0 3,6 17,9 0,0 3,6 nizka 12,1 37,5 16,1 5,4 7,1 3,6 37,5 1,8 57,1 10,7 1,8 1,8 0,0 0,0 0,0 1,8 ljubka 12,0 19,6 32,1 10,7 7,1 7,1 17,9 14,3 19,6 21,4 16,1 0,0 3,6 8,9 0,0 1,8 enotna 11,3 5,4 7,1 3,6 10,7 8,9 17,9 8,9 12,5 21,4 5,4 10,7 5,4 10,7 23,2 17,9 razkošna 10,4 0,0 1,8 5,4 5,4 5,4 5,4 21,4 3,6 12,5 5,4 30,4 1,8 14,3 19,6 23,2 staromodna 9,2 14,3 17,9 10,7 23,2 14,3 8,9 0,0 0,0 3,6 10,7 3,6 10,7 0,0 19,6 0,0 žareča 8,7 17,9 0,0 53,6 3,6 0,0 0,0 10,7 8,9 14,3 3,6 7,1 0,0 8,9 0,0 1,8 žamet- nepo- cinija floks ostrož- repnjak vajgeia pahlj. kerija .breza ambro- beli macesen smreka alepski niča starnik nik paneš- vec topol bor pljica TABELA 1: RELATIVNA FREKVENCA IZBRANIH POSAMEZNIH LASTNOSTI - nadaljevanje Vse Tagetes Agera- Zinnia Phlox Delphi- Arabis Weigela Coto- Kerria Betula Liqui- Populus Larix Picea Pinus rastll- patula tum elegans panicu- nium albida florida neaster japoni- pendu- dambar alba decidua abies hale-ne housto- Flor- lata culto- Eva horizon-ca la styra- pensis skupaj nianum Scarlet' Rathke tališ ciflua cenena 8,6 14,3 8,9 " 8,9 23,2 10,7 7,1 5,4 7,1 1,8 1,8 1,8 16,1 1,8 16,1 3,6 dolgočasna 8,5 3,6 1,8 1,8 14,3 23,2 16,1 3,6 1,8 0,0 5,4 5,4 23,2 7,1 10,7 0,0 enolična 8,3 1,8 12,5 5,4 16,1 17,9 16,1 1,8 0,0 12,5 1,8 3,6 12,5 7,1 10,7 5,4 prepričljiva 8,2 1,8 0,0 3,6 1,8 10,7 1,8 10,7 10,7 8,9 12,5 7,1 5,4 8,9 12,5 26,8 pestrih barv 8,2 14,3 1,8 37,5 8,9 1,8 0,0 25,0 10,7 8,9 0,0 3,6 0,0 8,9 0,0 1,8 nesimetrična 8,0 7,1 7,1 1,8 0,0 1,8 8,9 7,1 12,5 7,1 7,1 19,6 8,9 12,5 5,4 12,5 čudovita 8,0 3,6 1,8 1,8 1,8 8,9 5,4 7,1 10,7 10,7 16,1 7,1 3,6 19,6 8,9 12,5 neizrazita 7,9 7,1 8,9 1,8 8,9 17,9 19,6 3,6 1,8 1,8 1,8 12,5 12,5 5,4 12,5 0,0 medla M 3,6 16,1 0,0 10,7 21,4 21,4 1,8 0,0 3,6 1,8 7,1 16,1 1,8 1,8 3,6 mogočna 7,1 0,0 1,8 1,8 1,8 3,6 1,8 1,8 0,0 0,0 5,4 23,2 8,9 8,9 28,6 19,6 urejena 6,5 3,6 7,1 7,1 3,6 7,1 0,0 3,6 3,6 8,9 12,5 7,1 0,0 8,9 16,1 8,9 neprepričljiva 6,2 10,7 8,9 1,8 16,1 8,9 14,3 5,4 0,0 3,6 1,8 7,1 7,1 3,6 3,6 0,0 sodobna 6,2 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 7,1 25,0 8,9 5,4 5,4 3,6 8,9 1,8 16,1 toga 5,8 1,8 5,4 1,8 10,7 16,1 1,8 1,8 1,8 "7,1 0,0 7,1 8,9 3,6 19,6 0,0 nezanimiva 5,8 3,6 12,5 1,8 12,5 7,1 12,5 1,8 0,0 3,6 3,6 1,8 19,6 1,8 5,4 0,0 povešajoča 5,7 0,0 0,0 0,0 1,8 0,0 0,0) 8,9 19,6 25,0 12,5 3,4 1,8 1,8 7,1 3,6 simetrična 5,5 1,8 1,8 10,7 3,6 7,1 3,6» 0,0 1,8 0,0 0,0 0,0 0,0 ' 12,5 30,4 8,9 terana 5,5 5,1 0,0 1,8 1,8 10,7 3,6 1,8 1,8 1,8 0,0 7,1 0,0) 8,9) 1,8 0,0 1,8 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,8 7,1 1,8 8,9 8,9 1,8 48,2 10,7 zamolklih barv 17,9 8,9 nenavadna 5,0 0,0 3,6 0,0 1,8 7,1 5,4 3,6 10,7 3,6 5,4 12,5 0,0 10,7 1,8 8,9 neurejena 5,0 1,8 0,0 1,8 3,6 7,1 12,5 3,6 8,9 1,8 1,8 12,5 8,9 3,6 5,4 1,8 krasna 4,5 1,8 0,0 5,4 0,0 1,8 3,6 5,4 3,6 0,0 8,9 1,8 1,8 8,9 3,6 7,1 neenotna 4,4 5,4 3,6 1,8 0,0 3,6 7,1 7,1 5,4 7,1 3,6 5,4 1,8 5,4 1,8 7,1 modna 4,3 0,0 5,4 1,8 1,8 1,8 1,8 5,4 7,1 1,8 8,9 1,8 1,8 14,3 3,6 7,1 široka 4,2 1,8 3,6 1,8 0,0 0,0 3,6 10,7 8,9 3,6 0,0 10,7 1,8 0,0 7,1 8,9 ozka 3,9 0,0 0,0 0,0 3,6 17,9 0,0 0,0 0,0 0,0 8,9 0,0 5,4 5,4 16,1 1,8 spreminjajoča 3,7 3,6 0,0 1,8 0,0 0,0 3,6 3,6 3,6 1,8 8,9 8,9 1,8 14,3 1,8 1,8 dragocena 3,7 0,0 0,0 0,0 0,0 3,6 0,0 1,8 1,8 0,0 1,8 3,6 1,8 16,1 14,3 10,7 okorna 3,5 3,6 3,6 1,8 5,4 0,0 0,0 0,0 1,8 1,8 0,0 12,5 5,4 0,0 7,1 8,9 nespreminjajoča 3,5 1,8 5,4 0,0 3,6 0,0 1,8 1,8 3,6 3,6 5,4 3,6 3,6 7,1 8,9 1,8 popolna 3,1 1,8 1,8 1,8 1,8 3,6 0,0 1,8 0,0 1,8 7,1 5,4 1,8 7,1 5,4 5,4 velikolistna 3,0 0,0 1,8 10,7 1,8 0,0 0,0 0,0 0,0 5,4 3,6 17,9 3,6 0,0 0,0 0,0 kroglasta 2,7 12,5 1,8 5,4 5,4 0,0 0,(0 0,0 5,4 3,6 1,8 0,0 0,0 0,0 0,0 5,4 tuja 2,4 1,8 3,6 0,0 1,8 1,8 5,<4 1,8 0,0 1,8 0,0 16,1 1,8 0,0 0,0 7,1 nova 2,1 0,0 3,6 0,0 0,0 0,0 3,(6 1,8 0,0 7,1 0,0 8,9 1,8 0,0 0,0 5,4 neuporabna 2,0 1,8 1,8 0,0 5,4 5,4 1,(8 0,0 0,0 1,8 1,8 0,0 3,6 1,8 3,6 1,8 grda 1,8 3,6 3,6 0,0 12,5 0,0 0,(0 0,0 0,0 1,8 0,0 0,0 1,8 0,0 3,6 0,0 nepopolna 1,7 0,0 0,0 0,0 0,0 5,4 3,i6 3,6 1,8 0,0 0,0 0,0 5,4 1,8 1,8 1,8 zahtevna 1,1 0,0 1,8 0,0 3,6 3,6 0,(0 1,8 0,0 0,0 0,0 1,8 0,0 3,6 0,0 0,0 nezahtevna ,1 o, 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 žamet- nepo- cinl]a floks ostrož- repnjak vajgela pahlj. kerija breza ambro- beli macesen smreka alepski niča starnik nik paneš- vec topol bor pljica KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 20 analiziramo pravzaprav ugotovimo, da mora biti a priori lastna vsem vrstam parkovnih rastlin. Je rezultat raznih kombinacij morfoloških znakov, ki rastlino izločajo iz sklopa rastlin na sploh in omogočajo njeno rabo v posebne, okrasne namene. Kot posebno dekorativne so preizku-šanci doživljali naslednje: cinijo, vajgelo, panešpljico, kerijo, macesen in bor. To odločitev je mogoče obrazložiti z naslednjimi kriteriji kot osnovo: cvetivost, veliko število intenzivno (rdeče) obarvanih plodov in igličasta oblika listov, iglice združene v večje ali manjše šope. Tej lastnosti sledi po pomenu pridevnik domača. Predstavljen izbor je bil očitno tak, da so večino vrst ljudje doživljali domače, najbolj domača je po njihovem mnenju navadna smreka, sledita ji breza in cinija. Na osnovi zelo splošnega vtisa so anketiranci ocenili rastline najpogosteje za pokončne in drobnolistne. Pri teh ocenah je šlo za bolj ali manj natančno zaznavanje morfologije. Zanimivo je ugotoviti, katere vrste se zdijo bolj enostavne: najbolj kerija s preprosto zgradbo cveta, kar velja tudi za cinijo (tu gre bolj za vizualen vtis opazovalca - laika; botanično socvetje cinije sploh ni preprosto). Pogosto so preizkušanci sodili, da je enostavna tudi smreka, kar je gotovo pripisati organizaciji zaznav pri človeku, kjer velja načelo enostavne oblike, ki je opredmetena v piramidalni krošnji smreke. Lastnost prijetnosti je bila največkrat pripisana grmovnicam. Opazno je, da so kot najbolj naravne anketiranci ocenili tiste vrste, ki se jih spomnijo z naravnih rastišč (breza, smreka, bor). Kot najbolj privlačne vrste so se izkazale vajgela in kerija ter macesen in alepski bor. Smreke večinoma vprašanih nima za privlačno rastlino. Kot barvite so bile ocenjene vse cvetoče enoletnice in vse presojane grmovnice, nobeno od dreves listavcev, od iglavcev pa macesen in bor. Izbrane rastline so anketiranci ocenili kot uporabne, za najbolj uporabno pa so izbrali panešpljico, ki jo tudi zares pogosto vidimo v različnih KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 21 tipih nasadov, od hišnih vrtov do parkov, na večjih ali manjših gredah, skratka vsepovsod. Priljubljene so v splošnem vse prikazane rastline, še zlasti menijo vprašani, da je priljubljena breza, pa tudi macesen in bor. Odgovor je realna slika stanja, ki ga lahko ugotovimo, če pogledamo, katera drevesa ljudje sadijo v domače hišne vrtove, kjer si sami izbirajo rastline. Skoraj ni starejšega vrta brez breze, v novejših pa so macesni in bori. Lastnosti visoka in košata sta vezani na morfologijo rastlin. Izbrani sta bili približno enako pogosto. Kot visoke so bile ocenjene vse drevesne vrste, kot najbolj košati pa bor in ambrovec. Sedim, da je tak vtis povezan z rastjo vej, ki se pri teh dveh vrstah razraščajo bolj v širino kot pa v višino. Kot bolj zanimive so se pokazale vse lesnate rastline z izjemo topola. Najbolj zanimiv je bor, sledita panešpljica in macesen. Bor in macesen se zdita tudi najbolj izraziti parkovni rastlini, precej izrazitosti pa so preizkušanci prisodili tudi ciniji in ostrožniku. Nezahtevna je v vrtnarski literaturi pogost izraz in se nanaša na zahteve rastlin do rastišča oziroma na ukrepe, potrebne za dobro uspevanje. V seznam pridevnikov je bil vključen, ker je cesto rabljen, preko njega pa se delno kaže poznavanje oz. nepoznavanje rastlin s strani anketiranih oseb. Posebej zahtevne vrste v anketo namenoma niso bile vključene. Anketiranci so menili, da so prikazane vrste nezahtevne, kot bolj zahtevne ocenjujejo tri vrste in sicer l_iquidambar, Arabis in macesen. Odgovor po strokovni plati delno zadovoljuje, Costovejnata je izraz, ki za estetsko vrednotenje rastlin nima nobenega pomena, pač pa je bil uporabljen kot kontrolni pridevnik, s katerim sem skušala vzdrževati enako raven pozornosti pri preizkušancih med samim poskusom, dal pa naj bi tudi informacijo o resničnem poznavanju prikazanih vrst. Odgovori so ustrezni in kažejo precejšnje poznavanje rastlin. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 22 Mikavne so cvetoče zelnate rastline, ki so nižje rasti, v splošnem so take tudi vse grmovnice. Za drevje izraz ni ustrezen. Od vseh prikazanih se zdita najbolj najbolj običajni vrsti tagetes in topol, sledi jima floks. Ker si omenjene vrste morfološko niso sorodne sodim, da so vprašani običajnost razumeli kot razširjenost. Živahne se zdijo rastline, ki cveto rdeče, nekoliko manj pa tudi tiste z rumenimi cveti. Svetiomodro cvetoč ostroznik so anketiranci doživljali kot najbolj svetlo rastlino, svetla se zdi breza in tudi rumenocvetna kerija. Rast in preplet poganjkov sta odločilna za doživljanje razgibanosti: najbolj ustreza ta lastnost alepskemu boru in vajgeli. Enako kot se zdita beli topol in floks najbolj običajna, sta tudi navadna, kot tako pa ocenjujejo preizkušanci še smreko. Trpežne se zdijo povsem druge rastline. Najpogosteje je bila ta lastnost pripisana panešpljici, pogosto pa tudi ciniji in alepskemu boru. Najbolj slikovita rastlina iz izbora je bor. Kerija in vajgela se tudi pomembneje ponašata s to lastnostjo. Najbolj cenjene parkovne rastline so: breza, macesen, bor; prav iste vrste so bile izbrane tudi za najbolj priljubljene. Enoletnice in trajnice niso cenjene, prav tako ne topol. Za najbolj drobne rastline so anketiranci ocenili repenjak, nepostarnik in panešpljico. Vtis pogojuje nizka, pritlehna rast in majhni listi. Kljub temu, da je lastnost domiselnosti rastlinam pravzaprav teže pripisati, anketiranci niso bili v zadregi. Najpogosteje so jo pripisali grmov-nicam, še posebno keriji. Med prikazanimi rastlinami so anketiranci kot najbolj in enako nežni ocenili dve vrsti z zelo malo sorodno morfologijo: brezo in nepostarnik Tanki, povešajoči poganjki so po vsej verjetnosti vzrok za to lastnost KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 23 pri brezi in številni, drobni modri cvetovi pri nepostarniku. Zdi se, da je pomembno vlogo odigrala barva cvetja, saj so bile rdečecvetne vrste ocenjene kot bistveno manj nežne, kot najbolj ne-nežna vrsta je bila izbrana cinija. Lastnost nizka se ne navezuje zgolj na bolj ali manj uspešno odčitanje višine rastlin, ampak tudi na način rasti poganjkov. Vodoravna rast vej je največ prispevala k vtisu, da se zdi panešpijica od vseh najbolj nizka rastlina, čeprav so bile v izboru tudi nižje vrste. Najbolj ljubka rastlina je nepostarnik. Precej pogosto so anketiranci kot take doživljali tudi tiste vrste (kerijo, tagetes, panešpljico), ki imajo majhne in zelo številne cvetove ali plodove, gosto razporejene po poganjkih, tako, da je rastlina dobesedno pokrita z njimi. Navadna smreka se je med vsemi vrstami zdela najbolj enotna, sledi ji kerija. Sklenjena, skoraj geometrijsko pravilna krošnja smreke je verjetno glavni morfološki znak, ki vzbuja ta vtis. Domnevo potrjuje tudi morfologija kerije, kjer izstopa skoraj geometrijsko pravilna okroglost grma. Nekatere rastline je mogoče doživeti kot razkošne. Upoštevajoč vrste, ki so bile kot take najpogosteje označene v anketi (ambrovec, bor), je vtis odvisen od neobičajnih. izjemnih dimenzij rastline, bodisi po višini kot po širini. V nadaljevanju sledi opis lastnosti, ki so bile v poskusu izbrane redkeje, v manj kot 10% in zato ne morejo biti opredelilne za vse parkovne rastline, pač pa le za nekatere vrste. Najbolj staromodna rastlina je floks, sledi mu smreka, tudi tagetes in ostroznik sta bila pogosteje tako označena. Rezultat je nemogoče razložiti z morfologijo rastlin, temveč le s stanjem okolja, v katerem preizkušanci živijo. Navedene rastline, zlasti prvi dve, sta skoraj nepogrešljivi sestavini starejših vrtov in parkov, v novejših nasadih pa jih skoraj ni. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 24 Tega se zavedajo tudi anketiranci, zato so dali take odgovore. Sodeč po številu odgovorov je pridevnik žareča najbolj primeren za opis rdeče-cvetne cinije, čeprav nasičeno rumeno cvetje tagetesa in kerije tudi, v manjši meri, pogojuje to lastnost. Zelo poredko so osebe v poskusu menile, da je katera izmed prikazanih vrst cenena. Opazno pogosteje pa so lastnost pripisali floksu, nekateri so tako sodili tudi o smreki in topolu. Razlogi za tako mnenje niso neposredno v morfologiji navedenih vrst, temveč rezultat stanja v okolju in dogajanj v družbi. Širše vzeto gre za posledice dogajanj v kulturi in umetnosti, za spreminjanje okusa in vrednot. Vrednostna lestvica vsega, kar je podvrženo estetskim sodbam, je nenehno v spreminjanju, nanjo vplivajo tudi različni modni trendi. Prav pri ocenjevanju cenenosti, delno tudi staromodnosti, se je pokazalo, da iz teh procesov niso izvzete parkovne rastline. Parkovne rastline niso dolgočasne, je ugotovitev tega poskusa. Ostrožnik in beli topol pa sta s svojim videzom vseeno spodbudila preizkušance, da so ju pogosteje označili kot take. Čeprav tudi izraz enolična ni primeren za oznako parkovnih rastlin v celoti, se je pogosteje pojavil pri ocenjevanju trajnic: ostrožnika, floksa in repnjaka. Anketiranci so za alepski bor menili, da je prepričljiva rastlina, za brezo in smreko so rekli , da sta enako prepričljivi, vendar pa nekoliko manj kot alepski bor. Pestrih barv se zdijo predvsem rastline, ki cveto rdeče. Za parkovne rastline v celoti ne bi bilo mogoče reči, da so čudovite. Lastnost je še najbolj primerna za opis nekaterih drevesnih vrst. Najpogosteje je bil z njo označen macesen, sledila je breza in nato bor. Lastnost neizrazitosti je bila najpogosteje pripisana belocvetnemu repnja-ku, mnogokrat tudi rožnatocvetnemu floksu. Vtis je zelo verjetno pogojen z barvo cvetja. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 25 V splošnem se parkovne rastline ne zdijo medle, bolj pogosto sta tak vtis v enaki meri vzbudila ostrožnik in repnjak. Kot mogočne so bile ocenjene le drevesne vrste: najbolj daje ta vtis smreka, sledi ji ambrovec in njemu alepski bor. Na osnovi morfoloških značilnosti, skupnih za navedene vrste je mogoče sklepati, da je videz pogojen z višino rasti in obliko krošnje. Lastnost urejenosti je v pomembnejši stopnji mogoče pripisati samo smreki, razložljiva je z obliko krošnje. Razlog, da se je preizkušancem zdela sodobna pomembneje le panešpljica ( Cotoneaster hovizontalis ) ni v videzu rastline, pač pa v njeni uporabi, saj jo je videti samo v novejših nasadih. Približno enako redko so anketiranci ugotavljali, da so rastline neprepričljive, toge in nezanimive. Neprepričljiv se jim je zdel floks, toga smreka in nezanimiv topol. Edino smreko doživljajo ljudje kot temno rastlino, tak vtis nastaja zaradi temno zelene barve iglic. Iz istega razloga se zdi smreka tudi zamolklih barv. Med parkovnimi rastlinami, k! so pri nas v rabi, ni nenavadnih rastlin, nekoliko nenavaden se zdi le ambrovec. Neurejene se parkovne rastline ne zdijo, nekoliko bolj pogosto je ta lastnost vezana le na repnjak in ambrovec. Moden, spreminjajoč in dragocen se zdi macesen, pri zadnji lastnosti se mu pridružita še smreka in bor. Upoštevajoč rezultate ankete lahko ugotovim, da se parkovne rastline ne zdijo: nespreminjajoče, popolne, velikolistne, kroglaste, tuje, nove, neuporabne, grde, nepopolne in zahtevne. Nekatere izmed naštetih lastnosti so anketiranci pogosteje prisodili le posameznim vrstam. Tako doživljajo ambrovec kot okorno, tuje in velikolistno drevo, žametnica se jim zdi kroglasta in floks grd. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 26 Če kot pomembnejše štejem lastnosti, katerih relativna pogostost v odgovorih anketirancev je bila večja od 10% , se pokaže, da je teh 36. Nekatere med njimi služijo zgolj opisu botaničnih značilnosti posameznih vrst, večina pa ima konotativen pomen. Ta je pogosto zelo očitno odvisen od določenih morfoloških značilnosti rastline, v posameznih primerih pa z morfologijo nerazložljiv. Nekateri soznačni pomeni so odsev stanja v nasadih, drugi pa celo splošne kulturne ravni tako anketirancev kot okolja. Lastnosti s slabšalnim pomenom so zelo redko rabljene, nekoliko pogosteje le pri vrstah, za katere menim, da so jih ljudje naveličani, ker so se do nedavnega, pojavljale kot obvezna sestavina nasadov, zlasti hišnih vrtov (floks, smreka). Alepski bor je bil v izboru vrsta, ki je vzbujal najbolj intenzivno doživljanje pri največjem številu lastnosti, sledila mu je kerija, enoletnice so naredile najbolj medel vtis. Za vse, ki se ukvarjajo z oblikovanjem odprtega prostora, je pomembno vedeti, kako ljudje doživljajo posamezne vrste parkovnih rastlin. S primernim izborom vrst lahko ustvarijo nasade, ki vzbujajo pri opazovalcu prijetne ali manj prijetne čustvene tone. Tu predstavljeni rezultati so v ta namen lahko koristna informacija. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 27 Značilne lastnosti za posamezne skupine rastlin Pregled najpogosteje označenih lastnosti za skupino enoletnic {Tagetes, Agevatum, Zinnia) pokaže, da za vse tri predstavnice te skupine niso vedno tipične iste lastnosti. Med lastnostmi, katerih relativna frekvenca označenosti je visoka za vse tri omenjene vrste pa so naslednje: dekorativna, barvita, ljubka, mikavna, privlačna, prijazna, prijetna, uporabna. Navedene lastnosti izražajo pozitivno vrednotenje tega tipa parkovnih rastlin. Med lastnostmi, ki-izražajo nevtralen odnos ali celo negativen pa so: enostavna, navadna, običajna, nezahtevna in staromodna. Skupne lastnosti, ki obeležujejo tri med seboj po videzu precej različne trajnice {Phlox, Delphiniurrij Arabis) so naslednje: enostavna, drobno-listna, svetla, domača, naravna, dekorativna, skromna, prijetna, prijazna, nežna, uporabna, privlačna. Med lastnostmi, ki izražajo manjšo naklonjenost tej skupini se največkrat pojavljajo: običajna, medla, dolgočasna in enolična. Primerjava z enoletnicami pokaže, da so trajnice ljudem bližje, saj se jim zdijo bolj naravne in domače, čeprav je hkrati res, da se jim zdijo manj izrazite. Največ skupnih značilnosti imajo grmovnice. Najbolj izstopajoča lastnost pri njih je dekorativnost, sledijo barvitost, drobnolistnost in privlačnost. Zelo pogosto pa so anketiranci za vrste iz izbora ( Weigela3 Cotoneastev, Kerria) rekli še da so: prijetne, živahne, uporabne, gostovejnate, enostavne, zanimive, razgibane, domiselne, mikavne, priljubljene, nezahtevne, slikovite, lepe, prijazne, izrazite, ljubke, skromne in naravne. Kaže se vsesplošna naklonjenost do grmovnic, ki jim lastnosti z negativnim pomenom kot skupini niso bile nikoli pripisane. Namenoma precej raznoliko naravnan izbor listnatega drevja je pogojeval manjše število lastnosti, skupnih vsem trem vrstam: brezi, ambrovcu in belemu topolu. Za vse tri hkrati so anketiranci menili, da so visoke, KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 28 dekorativne in pokončne rastline. Nekoliko manj izrazito pa so vse listnato drevje doživljali tudi kot naravne, enostavne, drobnolistne, svetle, prijetne in privlačne rastline. Lastnosti, ki so skupne iglastemu drevju so skoraj tako številne kot pri grmovnicah. Najpogosteje so bile vse tri vrste ocenjene za dekorativne, pokončne, naravne, domače, priljubljene, visoke, izrazite, zanimive, cenjene, lepe, prijetne, uporabne, drobnolistne, razkošne, enotne, običajne, prijazne in skromne. Iz naštetih lastnosti izhaja zelo pozitivno vrednotenje iglastega drevja, za katero bi, poenostavljeno lahko rekli, da je pri ljudeh cenjeno. Med posameznimi skupinami rastlin so razlike v zaznavi lastnosti, pri čemer so zelnatim rastlinam poleg pozitivnih pripisane tudi negativne lastnosti, lesnatim pa samo pozitivne. Pomensko sorodne lastnosti Koliko je posamezna lastnost pomembna za doživljanje parkovnih rastlin sem ugotovila iz pogostosti njene izbire iz pridevniškega seznama. Vendar je mehanizem zaznave rastlin mogoče natančneje razbrati šele z vednostjo o posameznih povezavah med lastnostmi. Podatki iz ankete so bili zato obdelani s statistično metodo hierarhičnega razvrščanja. Arbitrarno je bilo odločeno, da bodo v obdelavi upoštevani samo tisti pridevniki, katerih relativna frekvenca označenosti znaša vsaj 10%. Ker so se pridevniki, ki so dosegali to frekvenco, od rastline do rastline spreminjali, je bila tudi skupina izrazov, ki je prišla v poštev za nadaljnjo obdelavo, od rastline do rastline drugačna. Odločila sem se za razlago štiriskupinskega druženja lastnosti, ker so se pri večini rastlin kazale štiri bolj izrazite skupine. Rezultati analiz za vse rastline skupaj in vsako rastlino posebej so prikazani v nadaljnjem tekstu (Tabele 2-17). Pri tabelah je pripisan še nivo združevanja, pri katerem dobimo lastnosti združene v 4 skupine. Čim nižji je nivo, tem bolj so si KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 29 lastnosti v skupini med seboj podobne. Nivoji med posameznimi analizami pa niso primerljivi, ker je bilo v obdelavo pri posameznih rastlinah vključeno različno število lastnosti. TABELA 2 : Druženje pridevnikov v štiri skupine za vse rastline skupaj Nivo združevanja .44270 1. skupina SLIKOVITA ŽIVAHNA RAZGIBANA IZRAZITA BARVITA COSTOVEJNATA KOŠATA CENJENA PRILJUBLJENA LEPA UPORABNA PRIVLAČNA ZANIMIVA PRIJETNA DEKORATIVNA 2. skupina DOMAČA NARAVNA POKONČNA VISOKA 3. skupina ENOTNA RAZKOŠNA DOMISELNA MIKAVNA LJUBKA NEŽNA PRIJAZNA SVETLA DROBNA NIZKA DROBNOLIST. 4. skupina NEZAHTEVNA TRPEŽNA SKROMNA NAVADNA OBIČAJNA ENOSTAVNA V analizi, ki je vključevala podatke skupno za vse rastline (Tab.2) se izkaže, da je ena skupina lastnosti posebno velika. Od morfoloških značilnosti je tu samo lastnost gostovejnosti, na katero se navezuje sklop, ki pomeni pestrost rastline (košata, barvita, izrazita, razgibana, živahna, slikovita) in evaluacijo (cenjena, priljubljena, lepa, uporabna, privlačna, zanimiva, prijetna, dekorativna). V drugi skupini povezane lastnosti določa faktor familiarnosti s pridevnikoma domača in naravna, potenco rastline pa s pridevnikoma pokončna in visoka. Zadnjo povezavo je mogoče obrazložiti na naslednji način: pokončna rast v višino je značilna za večino samoniklih rastlin, zato vse rastline s tako morfologijo vzbujajo vtis naravnosti in domačnosti. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 30 Iz dendrograma (llus. 1) je razvidno, da sta si zelo sorodni lastnosti ljubka in nežna; tako zaznavane rastline pa se zdijo tudi prijazne in svetle. Poleg naštetih se v tretjo skupino vežejo pridevniki drobna, nizka in drobnolistna, pri katerih gre predvsem za morfološko determi-nacijo in so dejanski vzrok za pravkar opisano doživljanje. Lastnosti, ki so se združile v četrti skupini v glavnem določajo medsebojni odnos rastlina - rastišče. Nezahtevne rastline so po mnenju anketirancev tudi trpežne in skromne, navadnega in običajnega videza oziroma enostavne. Tudi pri druženju lastnosti v 10 skupin ostanejo nekatere medsebojno povezane, kar kaže na njihovo veliko pomensko sorodnost in medsebojno kohezijo. Nekoliko poenostavljeno bi lahko rekli, da so anketirane osebe nekatere izraze uporabljale kot sinonime. To velja zlasti za naslednje pare pridevnikov: pokončna - visoka, domača - naravna, nezahtevna -trpežna, navadna - običajna, nizka - drobna, nežna - ljubka, enotna -razkošna, priljubljena - cenjena, slikovita - živahna. Zanimivo je še ugotoviti, da lastnost, ki je v anketi izstopila kot najpomembnejša in jo je predstavljal pridevnik dekorativna, pri druženju v pet skupin že oblikuje svojo skupino. Razlog je verjetno iskati predvsem v tem, da je to pravzaprav sumaren izraz za opis večine značilnosti, ki jih pripisujemo rastlinam, ki jih uporabljamo za okras ali točneje, za povečanje estetske vrednosti človekovega okolja. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 31 enostavna običajna navadna skromna trpežna nezahtevna drobnolist nizka drobna svetla prijazna nežna ljubka mikavna domiselna razkošna enotna visoka pokončna naravna domača dekorativna prijetna zanimiva privlačna uporabna lepa priljubijei cenjena košata gostovejnat barvita izrazita razgibana živahna slikovita llus. 1: Drevesni diagram za vse rastline skupaj KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 32 Skupine podobnih lastnosti pri nekaterih vrstah parkovnih rastlin Ocene, ki so jih anketiranci dali za vsako izmed 15 rastlin vključenih v poskus, so tudi bile statistično analizirane z metodo hierarhičnega razvrščanja. TABELA 3 : Druženje pridevnikov v štiri skupine za Tagetes patulum Nivo združevanja .53472 1. skupina IZRAZITA PESTRIH BARV SLIKOVITA RAZGIBANA SVETLA UUBKA DROBNOLISTNA PRILJUBLJENA PRIJETNA 2. skupina BARVITA ŽIVAHNA 3. skupina CENENA OBIČAJNA t. skupina DROBNA UPORABNA STAROMODNA DOMAČA KROGLASTA NARAVNA KOŠATA NEPREPRIČLJIVA NEZAHTEVNA TRPEŽNA ENOSTAVNA PRIVLAČNA ŽAREČA SKROMNA MIKAVNA PRIJAZNA DEKORATIVNA NAVADNA NIZKA Rezultati štiristopenjskega druženja lastnosti pri žametnici (Tagetes patulum) (Tab. 3, PriJ. 1 ) pokažejo veliko podobnost med 15 lastnostmi, združenimi v prvi skupini. Tako so anketiranci, ki so menili, da je zametnica izrazita rastlina pestrih barv obenem tudi najpogosteje sodili, da je slikovita, naravna, privlačna, prijazna, razgibana, svetla, ljubka, košata, žareča, dekorativna, drobnolistna, priljubljena in prijetna. V drugi skupini sta skupaj samo lastnosti: barvita, živahna. Kot se zdi nujna povezanost razumljiva in logična pa izstopa, da se lastnosti, ki se tudi nameščajo na barvno stanje rastline, pojavijo že v prvi skupini (pestrih barv, svetla, žareča). Povezave, ki se zdijo na prvi pogled nelogične, je mogoče obrazložiti s protislovnim vtisom, ki ga zaznajo opazovalci ob rumeno-rdečerjavem cvetu žametnice. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 33 TABELA 4 1. skupina MIKAVNA ZAMOLK.BARV PRIJETNA Druženje pridevnikov v štiri skupine za Ageratum hou8tonianum Nivo združevanja .50562 NIZKA NAVADNA PRIJAZNA UPORABNA BARVITA KOŠATA OBIČAJNA DROBNOLISTNA PRIVLAČNA ZANIMIVA 2. skupina DEKORATIVNA UUBKA 3. skupina DROBNA NEŽNA ENOSTAVNA NEZAHTEVNA SKROMNA 4. skupina DOLGOČASNA NEZANIMIVA MEDLA ENOLIČNA STAROMODNA Kratek pregled značilnosti druženja lastnosti pri nepostarniku [Ageratum houstonianum ), Tab. 4, pokaže da se v skupini, kjer je največ lastnosti, na morfološki oznaki nizka in drobnolistna vežejo še izrazi: mikavna, prijazna, uporabna, barvita, košata, zamolklih barv, navadna, običajna, privlačna, zanimiva, prijetna. Tudi tu je dozdevno protislovna oznaka barvitosti rastline hkrati v isti skupini. Razlog za to je verjetno v vtisu, ki ga daje modro cvetje. Izraz dekorativna se pri nepostarniku veže z drugimi lastnostmi kot pri tagetesu. Poleg lastnosti ljubka je povezan še s tistimi, ki določajo zahtevnost rastline z ozirom na vzgojo in oskrbo. V samostojno skupino sta se medsebojno povezali še lastnosti drobna in nežna. Povezava teh dveh lastnosti se pojavi samo še pri trajnici floksu, pri vseh drugih rastlinah se veže z drugimi lastnostmi. V četrti skupini so povezane lastnosti z negativnim pomenom (dolgočasna, nezanimiva, medla, enolična, staromodna). Tako izrazito homogene skupine z negativnimi lastnostmi ni pri nobeni drugi vrsti. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 34 TABELA 5 1. skupina SIMETRIČNA LJUBKA Druženje pridevnikov v štiri skupine za Zinnia elegane 'Floradale Scarlet' Nivo združevanja .57491 STAROMODNA NEZAHTEVNA 2. skupina PRIUUBUENA POKONČNA VELIKOLISTNA NARAVNA NAVADNA OBIČAJNA ENOSTAVNA TRPEŽNA RAZGIBANA PRIJAZNA UPORABNA DOMISELNA MIKAVNA 3. skupina LEPA 4. skupina BARVITA PRIVLAČNA SLIKOVITA DEKORATIVNA DOMAČA PRIJETNA IZRAZITA PESTRIH BARV ŽAREČA ŽIVAHNA Pri škrlatnocvetni ciniji je najbolj zanimivo ugotoviti, s katerimi lastnostmi se vežejo tiste, ki izstopajo po pogostosti označenosti (barvita, dekorativna, žareča, domača, živahna, pestrih barv)(Tab. 5, Priloga 3) Najprej se povežeta izraza žareča in pestrih barv, zatem barvita in dekorativna, tema dvema se v višji stopnji druženja priključi še izraz domača Lastnost živahna se pri štiristopenjskem druženju navezuje v drugo skupino, kjer so še pridevniki izrazita, prijetna, slikovita, privlačna in lepa. Floks ali plamenica je trajnica, za katero so preizkušanci najpogosteje rekli, da je navadna in običajna rastlina. Pri druženju v skupine se je izkazalo, da sta tema dvema lastnostima podobne še: enostavna, domača in cenena. (Tab. 6, Priloga .4) Pri druženju preostalih izrazov je opaziti, da se oblikuje ena skupina s pozitivnimi značilnostmi in druga z negativnimi. Tako so anketiranci, ki so sodili, da je plamenica drobnolistna, drobna in naravna, obenem menili, da je mikavna, nežna, privlačna in prijetna. Tisti pa, ki so KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 35 menili, da je dolgočasna, so obenem tudi rekli, da je medla, enolična, toga, grda, neprepričljiva, nezanimiva, svetla, staromodna in okorna. TABELA 6 '. Druženje pridevnikov v štiri skupine za Phlox paniaulata Nivo združevanja .50091 1. skupina DEKORATIVNA BARVITA UPORABNA PRIUUBUENA PRIJAZNA TRPEŽNA ENOTNA KOŠATA POKONČNA RAZGIBANA NEZAHTEVNA 2. skupina DROBNOLISTNA NEŽNA PRIJETNA DROBNA NARAVNA MIKAVNA PRIVLAČNA 3. skupina DOLGOČASNA MEDLA NEZANIMIVA SVETLA ENOLIČNA STAROMODNA TOGA SKROMNA GRDA NEPREPRIČLJIVA 4. skupina CENENA OBIČAJNA DOMAČA ENOSTAVNA NAVADNA Najpomembnejši vtis, ki so ga dobili opazovalci pri ostrozniku je, da je to pokončna, svetla in visoka rastlina. Pri druženju lastnosti v štiri skupine se pravkar naštete združijo v eno skupino. TABELA 7 '• Druženje pridevnikov v štiri skupine za Delphinium aultorum Nivo združevanja .59207 1. skupina DROBNOLISTNA OZKA ENOLIČNA NAVADNA STAROMODNA ENOSTAVNA CENENA TOGA STEBRASTA 2. skupina DOLGOČASNA MEDLA NEIZRAZITA OBIČAJNA NEZAHTEVNA SKROMNA DOMAČA 3. skupina DOMISELNA PREPRIČLJIVA UPORABNA LEPA PRIJETNA NARAVNA ŽIVAHNA PRIVLAČNA PRIJAZNA NEŽNA DEKORATIVNA IZRAZITA 4. skupina SVETLA VISOKA POKONČNA KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 36 Kot pri floksu se tudi pri ostrozniku pojavi skupina z izrazi naklonjenosti (prijetna, naravna- živahna itd.) in nenaklonjenosti (cenena - toga, enolična - navadna itd.). TABELA 8 : Druženje pridevnikov v štiri skupine za Arabis caucasica Nivo združevanja .48308 1. skupina PRIVLAČNA DOMAČA ZANIMIVA PRIJAZNA DOMISELNA STEBRASTA NARAVNA TRPEŽNA ENOTNA 2. skupina DEKORATIVNA KOŠATA NEŽNA SVETLA UPORABNA MIKAVNA PRIJETNA UUBKA 3. skupina ENOLIČNA OBIČAJNA NEPREPRIČLJIVA MEDLA DOLGOČASNA NEUREJENA NEIZRAZITA ENOSTAVNA NEZANIMIVA COSTOVEJNATA 4. skupina DROBNOLISTNA NIZKA DROBNA Arabis caucasica , repnjak, je nizka, spomladi cvetoča trajnica z belimi cveti. Ljudje so o njej najbolj pogosto rekli, da je drobnolistna, drobna in nizka. Vsi omenjeni izrazi se pri štiristopenjskem druženju povežejo v eno skupino (Tab. 7, Priloga 6),kar pomeni, da je večina oseb označila kot značilne vse tri hkrati. Od ostalih treh skupin je omeniti tisto, ki združuje negativne lastnosti (dolgočasna, enolična, medla, neurejena, nezanimiva, neizrazita, neprepričljiva) z videzom gostovejnosti in enostavnosti. Zanimiv je tudi sklop povezav: ljubka, nežna in svetla, ki nastane že pri desetstopenjskem druženju. Zdi se, da kot razlog za pozitivno vrenotenje repenjaka lahko štejemo belo cvetje in sivkastobelo listje. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 37 TABELA Druženje pridevnikov v štiri skupine za Weigela florida 'Eva Rathke' Nivo združevanja .60288 1. skupina CENJENA DOMAČA UPORABNA UUBKA MIKAVNA POKONČNA ŠIROKA NARAVNA SKROMNA PREPRIČLJIVA TRPEŽNA VISOKA ŽAREČA ENOSTAVNA DROBNOLISTNA ZANIMIVA NEZAHTEVNA 2. skupina IZRAZITA RAZKOŠNA LEPA PESTRIH BARV PRILJUBLJENA SLIKOVITA PRIJAZNA PRIJETNA DOMISELNA 3. skupina BARVITA DEKORATIVNA PRIVLAČNA ŽIVAHNA 4. skupina KOŠATA RAZGIBANA GOSTOVEJNATA Rdečelistna sorta vajgele se je preizkušancem najpogosteje zdela dekorativna, barvita in gostovejnata. Iz denrograma se vidi, da sta prvi dve lastnosti povezani že pri desetskupinskem druženju. Barvitost je torej glavni razlog za dekorativnost vajgele. TABELA 10'.: Druženje pridevnikov v štiri skupine za Cotoneaster horizontalis Nivo združevanja .62007 1. skupina IZRAZITA NEZAHTEVNA UPORABNA SLIKOVITA NESIMETRIČNA ENOTNA PRIJAZNA CENJENA PRIUUBUENA SODOBNA DOMISELNA SKROMNA TRPEŽNA POVEŠENA ŽIVAHNA MIKAVNA LEPA RAZGIBANA 2. skupina ČUDOVITA NENAVADNA GOSTOVEJNATA ENOSTAVNA PREPRIČLJIVA NARAVNA UUBKA DROBNA PESTRIH BARV BARVITA 3. skupina PRIVLAČNA PRIJETNA ZANIMIVA H. skupina DEKORATIVNA DROBNOLISTNA NIZKA KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 38 Pahljačasto panešpljico so preizkušanci ocenjevali na podlagi diapozitiva, ki je to grmovnico prikazoval s plodovi. Za tak prikaz sem se odločila, ker menim, da so plodovi pomembnejša značilnost te grmovnice kot pa cvetje. Najvišje relativne frekvence označenosti izhajajo v anketi iz odčitanih morfoloških znakov. Lastnosti drobnoiistna, dekorativna in nizka so bile iz pridevniškega seznama najpogosteje izbrane, pri štiriskupinskem druženju so povezane v isto skupino. Zelo sorodne so pri tej rastlini tudi lastnosti privlačnosti, prijetnosti in zanimivosti, ki ostanejo povezane tudi pri desetskupinski razvrstitvi. TABELA 11 : Druženje pridevnikov v štiri skupine za Kerria japonica Nivo združevanja . 72847 1, skupina ČUDOVITA NARAVNA NIZKA POKONČNA LEPA PRIUUBUENA SKROMNA VISOKA ENOTNA RAZKOŠNA PRIJAZNA RAŽSISANA DROBNOLISTNA LJUBKA DOMAČA IZRAZITA ŽIVAHNA l. i vrvnMn ŽAREČA SLIKOVITA iM8bl£MA DROBNA 2. skupina COSTOVEJNATA NEZAHTEVNA SVETLA POVEŠENA UPORABNA ENOSTAVNA KOŠATA 3. skupina DOMISELNA ZANIMIVA MIKAVNA PRIVLAČNA PRIJETNA NEŽNA 4. skupina BARVITA DEKORATIVNA Rumeno cvetna kerija se zdi predvsem dekorativna in barvita grmovnica Lastnosti se povežeta pri štiriskupinskem druženju v svojo skupino. Spomnim naj na enako povezavo pri ciniji. Prvič sta v anketi tukaj povezana izraza čudovita in lepa, kar kaže na visoko stopnjo pozitivnega vrednotenja te grmovnice. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 39 TABELA L2; 1. skupina SLIKOVITA ZANIMIVA MIKAVNA Druženje pridevnikov v štiri skupine za Betula pendula Nivo združevanja .61480 ŽIVAHNA IZRAZITA UPORABNA ČUDOVITA PRIVLAČNA UUBKA PRIJETNA UREJENA ENOSTAVNA PREPRIČLJIVA POKONČNA 2. skupina NEZAHTEVNA TRPEŽNA SKROMNA POVEŠENA STAROMODNA NAVADNA OBIČAJNA 3. skupina DOMAČA NARAVNA CENJENA DEKORATIVNA PRILJUBLJENA VISOKA 4. skupina LEPA NEŽNA DROBNOLISTNA PRIJAZNA SVETLA Izmed vseh rastlinskih vrst, ki so bile ocenjevane v tej anketi, se je zdela navadna breza najbolj domača in najbolj naravna. Na stopnji štiri— skupinskega združenja se na ti dve značilnosti vežejo še: cenjena, dekorativna, priljubljena in visoka. Za razumevanje načina, kako opazovalci doživljajo to drevo, je zanimivo pogledati tudi druženje, v katerem so izrazi: nezahtevna, trpežna, povešajoca, staromodna, navadna, običajna in skromna. Najprej se povežeta lastnosti povešave rasti in staromodnosti. Način razraščanja poganjkov je bil pri opazovalcih poglaviten razlog za oceno staromodnosti. Anketiranci, ki so ocenili brezo za lepo drevo, so zanjo najpogosteje rekli, da je nežna, drobnolistna, prijazna in svetla. Za ambrovec, drevo doma iz Severne Amerike, so preizkusanci najpogosteje rekli, da je košato, dekorativno in visoko drevo. Dekorativnost je vzročno povezana s slikovitostjo in privlačnostjo, košatost pa se povezuje z gosto-vejnostjo. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 40 TABELA 13 : Druženje pridevnikov v štiri skupine za Liquidambar styraciflua Nivo združevanja .51827 1 . skupina ENOTNA NEIZRAZITA LEPA SVETLA NESIMETRIČNA ŠIROKA ZANIMIVA OKORNA CENJENA NENAVADNA ENOSTAVNA IZRAZITA RAZGIBANA DROBNOLISTNA VELIKOLISTNA PRIJETNA NEUREJENA DOMISELNA TUJA 2. skupina PRIVLAČNA SLIKOVITA DEKORATIVNA 3. skupina NARAVNA MOGOČNA RAZKOŠNA POKONČNA VISOKA 4. skupina GOSTOVEJNATA KOŠATA Beli topol pri anketirancih ne vzbuja intenzivnih čustev, saj so ga označili z najmanjšim številom lastnosti; najpogosteje so menili, da je pokončen, visok in skromen. TABELA 14 ;*. Druženje pridevnikov v štiri skupine za Populus alba Nivo združevanja .60592 1. skupina DEKORATIVNA RAZGIBANA UPORABNA SVETLA PRIVLAČNA PRIJETNA DROBNOLISTNA 2. skupina NARAVNA NEZAHTEVNA DOMAČA NAVADNA ENOTNA SKROMNA 3. skupina PRIUUBUENA STAROMODNA NEZANIMIVA DOLGOČASNA NEIZRAZITA ENOLIČNA MEDLA CENENA 1. skupina OBIČAJNA POKONČNA VISOKA KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 41 Pri lastnostih, združenih v 4 skupine so v eni združene lastnosti, ki topol negativno ocenjujejo, čeprav hkrati ugotavljajo, da je priljubljeno drevo. Rezultati kažejo na obstoj dveh vrst mnenj: del anketirancev je tej rastlini naklonjen, del pa izrazito nenaklonjen. TABELA 15«>, Druženje pridevnikov v štiri skupine za Lavix decidua Nivo združevanja .59120 1 . skupina ENOTNA SKROMNA NESIMETRIČNA ENOSTAVNA ZANIMIVA LEPA MODNA "RAZKOŠNA NAVADNA OBIČAJNA DOMISLENA MIKAVNA NENAVADNA SPREMINJAJOČA DRAGOCENA SIMETRIČNA NEŽNA UPORABNA 2. skupina BARVITA PRIJETNA SVETLA RAZGIBANA ČUDOVITA DOMAČA SLIKOVITA DROBNOLISTNA PRIJAZNA 3. skupina PRIUUBUENA PRIVLAČNA IZRAZITA DEKORATIVNA CENJENA NARAVNA 4. skupina POKONČNA VISOKA Macesen je ocenjen kot dekorativna, priljubljena in visoka rastlina. Prvi dve lastnosti so anketiranci najpogosteje povezovali še z izrazi privlačna, izrazita, cenjena in naravna. Morfološka značilnost drobnolistnosti je bila najpogosteje povezana z izredno pozitivnim vrednotenjem macesna, saj so nanjo vezani pridevniki barvita, svetla, čudovita in slikovita. Kot že pri topolu in ambrovcu sta tudi pri macesnu v eni skupini lastnosti pokončna in visoka. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 42 TABELA 16: Druženje pridevnikov v štiri skupine za Picea abies Nivo združevanja .54444 1. skupina PRILJUBLJENA MOGOČNA ZAMOLKLIH B. DEKORATIVNA PREPRIČLJIVA IZRAZITA PRIJETNA PRIJAZNA CENJENA ZANIMIVA LEPA RAZKOŠNA KOŠATA DRAGOCENA 2. skupina DOMAČA POKONČNA GOSTOVEJNATA NARAVNA 3. skupina TEMNA VISOKA 4. skupina CENENA TRPEŽNA NEZAHTEVNA UPORABNA NEIZRAZITA SKROMNA UREJENA DOLGOČASNA ENOLIČNA STAROMODNA TOGA DROBNOLISTNA ENOSTAVNA OBIČAJNA NAVADNA SIMETRIČNA OZKA STEBRASTA ENOTNA Navadno smreko so anketiranci najpogosteje doživljali kot domačo, pokončno in temno rastlino. Lastnosti domača in pokončna še skupaj z gosto-vejnata in naravna oblikujejo svojo skupino pri štiristopenjskem druženju. Pri istem nivoju druženja sta v eni skupini izraza temna in visoka. Kot pri belem topolu se tudi pri smreki pojavi večja skupina tej vrsti nenaklonjenih mnenj, kjer se na nižjih nivojih oblikujejo naslednji pari: cenena - neizrazita, dolgočasna - enolična, staromodna - toga, ozka -stebrasta. Oblikuje pa se tudi večja skupina lastnosti, ki združuje pozitivne lastnosti. Tako stanje je posledica dejstva, da so med preizkušanci bili ljudje, ki so zelo naklonjeni smreki in ljudje, ki jo odklanjajo. Zelo obsežen rod borov je bil v anketi zastopan z alepskim borom, ki je bil ocenjen za zelo dekorativno, košato in zanimivo drevo. V štiriskupin-skem druženju se na lastnost dekorativnosti, košatosti in zanimivosti navezuje še uporabnost in gostovejnatost. Iz drugih povezav je mogoče zaključiti, da se zdi to drevo lepo, ker se zdi obenem naravno in ker je domače in trpežno, je zato tudi cenjeno, priljubljeno in prijetno. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 43 TABELA 17: Druženje pridevnikov v štiri skupine za Pinus haiepensis Nivo združevanja .68472 1. skupina ČUDOVITA DRAGOCENA SVETLA NEZAHTEVNA SODOBNA BARVITA OBIČAJNA PRIJAZNA SKROMNA TEMNA DROBNOLISTNA ENOTNA POKONČNA VISOKA RAZKOŠNA PRIVLAČNA NESIMETRIČNA ŽIVAHNA MIKAVNA 2. skupina DOMAČA PRIJETNA TRPEŽNA LEPA NARAVNA CENJENA PRILJUBLJENA 3. skupina DOMISELNA MOGOČNA PREPRIČLJIVA RAZGIBANA IZRAZITA SLIKOVITA 1. skupina UPORABNA ZANIMIVA DEKORATIVNA GOSTOVEJNATA KOŠATA Mogoče je ugotoviti, da so se lastnosti povezovale pri vseh rastlinah v smiselne in razložljive sklope, čeprav je pri nekaterih vrstah prišlo tudi do nenavadnih povezav, ko sta se npr. lastnosti visoka in nizka ali drob-nolistna in velikolistna povezali v isti sklop. Razlog za to je lahko tudi v podatkih, se pravi v nekaterih slabše čitljivih diapozitivih, kjer so se nekatere morfološke podrobnosti težje ločile. Mogoče je tudi, da je neka morfologija, npr. velikost lista, taka, da so jo nekateri preizkušanci ocenili za veliko, drugi za majhno. V lastnostih s konotacijskim pomenom teh nasprotij v povezavah ni bilo opaziti. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 44 5.2. OPREDELITEV RAZLIK V LASTNOSTIH IN DOŽIVLJANJU DREVESNIH VRST Zbiranje informacij o odnosu opazovalcev do parkovnih rastlin je bilo postopno. Iz neurejene množice lastnosti sem v prvi študiji ugotovila najpomembnejše za celoten sklop kot tudi najbolj značilne za posamezne testne vrste. Merljive razlike med zaznavanjem posameznih vrst sem iskala z ocenjevanjem manjšega števila lastnosti in presojanjem samo ene kategorije parkovnih rastlin, drevesnih vrst. Cilj študije je bil tudi ugotoviti, kako doživljajo iste rastline-osebe, ki se poklicno ne ukvarjajo s parkovnimi rastlinami in kako strokovnjaki, ki rastline gojijo ali pa z njimi oblikujejo odprti prostor. 5.2.1 Metoda Preizkušanci Zaradi omenjenega cilja so v anketi sodelovali krajinski iFhitikti (21 oseb), arhitekti (12 oseb), drevesničarji (10 oseb) in laiki (20 oseb). Od skupno 70 anketiranih je bilo 36 moških in 34 žensk, starostna struktura je bila različna, najmlajši osebi je bilo 16 let, najstarejši pa 58. Zaradi precejšnjega števila krajinskih arhitektov in arhitektov je bila to populacija s pretežno visoko izobrazbo, pa tudi pri izboru anketirancev -laikov sem se raje odločala za osebe z višjo šolsko izobrazbo, ker se je pokazalo, da imajo ljudje z nizko izobrazbo precejšnje težave z reševanjem tako zahtevnega instrumenta kot je semantični diferencial. Gradivo V anketi uporabljene drevesne vrste so bile izbrane tako, da so čim popolneje prikazale morfološke različnosti drevja. V izboru so bili listavci in iglavci, avtohtone in tuje drevesne vrste, vrste z okroglimi in stebrastimi krošnjami, povešajočimi poganjki, vpadljivimi plodovi, velikimi in majhnimi, zelenimi in rdeče obarvanimi listi, srebrnimi iglicami. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 45 Za ocenjevanje razlik sem uporabila semantični diferencial. Poleg 13 lestvic SD (navedene so v poglavju 3) je anketni vprašalnik imel še dodatno vprašanje, ki je od anketirancev zahtevalo, da za vsako izmed ocenjeva-nih dreves izbere ustrezno rastišče. Odgovori naj bi pokazali, ali obstojajo stereotipne lokacije za posamezne drevesne vrste in tudi, če so v teh odločitvah odgovori strokovnjakov drugačni od odgovorov laikov. Na izbiro so bile naslednje lokacije: - mestni park - obcestni drevored znotraj naselja - parkirišče - pokopališče - naravna krajina - stanovanjski blok - hišni vrt (bolj pomembno mesto) - hišni vrt (manj pomembno mesto) - drugje SEZNAM OCENJEVANIH DREVESNIH VRST 1 . Qouercus robur , dob 2. Platanus acerifolia , platana 3. Fagus silvatica ' Atropunicea', rdečelistna bukev, spomladi 4. Fagus silvatica 'Atropunicea', rdečelistna bukev, jeseni 5. Populus nigra 'Italica', laški topol, jagnjed 6. Acer platanoides 'Clobosum', kroglasti javor 7. Betula pendula , navadna breza 8. Salix alba 'Tristis', vrba žalujka 9. Sophora japonica 'Pendula', povešajoča sofora 10. Catalpa bignonioides , cigarovec 11. Picea pungens 'Kosteri', srebrna smreka 12. Pinus halepensis , alepski bor KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 16 Postopek Anketiranci so ocenjevali 12 drevesnih vrst, prikazanih na barvnih fotografijah (13 x 9 cm). 5.2.2 Rezultati in razprava Razlike v ocenjevanju drevesnih vrst so nastopile pri ocenjevanju vsake od lestvic SD. Značina razlika in vrednosti odgovorov za posamezne vrste so razvidne iz tabele 18. Kakšen je vtis, ki ga posamezno drevo izzove pri opazovalcih, je mogoče najhitreje razbrati iz grafičnega prikaza ocen. Ocene pri posameznih drevesnih vrstah Preizkušanci so zaznavali vsako drevesno vrsto drugače. V nadaljevanju so razčlenjene predstave za vsako drevesno vrsto posebej. TABELA 18: ANALIZA VARIANCE OCEN LASTNOSTI PO DREVESNIH VRSTAH Drevesne vrste Lestvica Platanue Quercu8 Pinu8 Fague ~PopuT.ua Acer; Betula Catalpa Fague Sophora Picea Salix Analiza SD acerifolia robur halep. silv. 'Atropuft.' nigra Italioa' platan. 'Glob.1 pendula bign. eilv. 'Atvopun.' japonioa 'Pendula* pungene ' Koeteri' alba 'Tristis' variance F - test spomladi jeseni ZNANA 5.97 6,30 5,70 5,31 6,67 5,33 6,96 4,56 5,77 3,60 6.50 6,87 F=28.87 P= 0,00 ENOSTAVNA 5,11 4,46 4,16 5.17 5,64 4,21 5,63 3,77 5,27 2,57 4.73 3.86 F=22,983 P=^ 0,00 UPORABNA 5.70 5.34 5,51 4,84 4,61 5,36i 5,84 4,61 5,19 4,33 4.87 5.33 F= 5,491 P= 0,00 UREJENA 5.41 3,99 4.71 6,16 5,17 5,931 4,64 4,70 5,57 3,97 5,87 5.14 F=14,641 P= 0.00 NARAVNA 6.00 6,47 6,34 4,16 5,06 3,50) 6,36 4,09 5,29 3,21 3,96 5,14 F=31,924 P= 0,00 RAZNOLIKA 1.75 5,67 5.34 4,20 3,39 3,541 5.57 4,86 4.74 5,01 3.39 5.21 F=18,577 P= 0.00 LEPA 6.07 5,64 6,00 5,30 4,66 5.291 6,27 4,97 5,40 4,66 4,81 5,77 F=11,052 P= 0,00 ZANIMIVA 5.28 5,60 5,81 5,40 4,64 5,10) 5,84 5.26 5.01 5,60 4.86 6,06 F= 5,903 P= 0,00 PREPROSTA 4.97 4,16 4,27 4,89 5.07 4,241 4,91 3,77 4,79 3.07 4,40 3,56 F=12.229 P= 0,00 VPADUIVA 5.21 5.36 5,44 6,07 5.69 5.09) 5.60 5,54 5.10 6,06 6,00 6.16 F= 5.408 P= 0,00 NEOBIČAJNA 3.14 2,56 3,86 4,86 3.66 4,44» 2.79 5,39 3.16 5.90 4,70 4.30 F=24.043 P= 0,00 SLIKOVITA 5.52 5,71 6.11 5.57 4.87 4,935 6,06 5,31 5.56 5.56 5.17 6,16 F= 7.001 P= 0,00 Ml UCAJA 5.78 5.93 6,01 4,99 4.26 5,17' 6,07 4,93 5.23 4.69 4,41 5.74 F=10.660 P= 0.00 platana dob alepski rdečelist- laški kroglassti navadna cigarovec rdečelist- povešajo- srebrna vrba žalujka bor na bukev spomladi topol javor breza na bukev jeseni ča sofora smreka KRAVANJA N. Percopcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. jubljann 19HV 48 Za dob so si bili anketiranci najbolj enotni v mnenju, da se zdi zelo naraven. Sicer pa to vrsto doživljajo kot zelo znano, zelo slikovito, uporabno in vpadljivo drevo, ki jim ugaja. Ilus. 2: Pc/Jariuciski profil za: Oueroue robur, dob •3 *2 ♦ ! 0-1 -2 -3 encistavna KRAVAN.IA N. Percepci j ske lastnosti parkovnih rastlin. -D1S. BF, Ljubljana L989 49 Platana, pogosto drevoredno in parkovno drevo, je bila v ocenjevanja vključena zaradi ovalne oblike krošnje, ki je pogosta tudi pri drugih vrstah, kar velja tudi za krpato obliko listov. Za njeno doživljanje je značilno, da se ocene pri petih lestvicah približajo najvišjim vrednostim (lepa, naravna, znana, ugaja). Vprašani so bili bolj enotni v mnenju, da je zelo lepo in enostavno drevo. llUS. 3: t Mt*f ii««.ij»M profil i enostavna _ nesimetrična _ spreminjajoča _ nenavadna - razkošna _ modna _ skromna - enotna Priloga 13: Drevesni diagram za Larix decidua /macesen KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 161 - uporabna - enotna - stebrasta -ozka - simetrična - navadna - nezahtevna - običajna - enostavna -drobnolistna - toga - staromodna - trpežna - enolična - dolgočasna - urejena - skromna - neizrazita - cenena - visoka - temna - naravna - gostovejnata - pokončna - domača _ izrazita - prepričljiva - dragocena - razkošna - zanimiva - prijazna - dekorativna zamolklih barv - košata - lepa - cenjena - prijetna . mogočna ■ priljubljena :Priloga .1.4: Drevesni diagram za Picea abies, navadna smreka KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 162 — košata — gostovejnata — dekorativna _ zanimiva — uporabna — slikovita — izrazita — razgibana — prepričljiva — mogočna — domiselna — prijetna — priljubljena — cenjena — naravna — lepa — trpežna — domača — privlačna — mikavna — razkošna _ visoka — pokončna — enotna _ drobnolistna _ živahna _ temna _ skromna _ prijazna _ običajna _ barvita _ nesimetrična _ sodobna — nezahtevna _ svetla _dragocena _ čudovita Priloga 15: Drevesni diagram za Pinus halepensis, alepski bor KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 163 Priloga 16 IZBOR RASTLIN ZA ŠTUDIJO 1. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 164 agetes patula Ageratutn houstonianum Delphinium cultorum Zinnia elegans Floradale Scarlet Arabis albida Cotoneaster horizontalis Kerria japonica tula pendula Liquidambar styraciflun Populus alba Larix decidua Picea abies Pinus halepensis KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 164 Tagetes patula Phlox paniculata Ageratum houstonianum i W?' Delphinium cultorum Zinnia elegans Floradale Scarlet Arabis albida sfeigela florida Eva Rathke* Cotoneaster horizontalis Kerria japonica tetula pendula Liquidambar stvraciflua Populus alba Larix decidua Picea abies Pinus halepensis KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 165 Priloga 17 IZBOR RASTLIN ZA ŠTUDIJO 3 . ! i i i i i KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 166 Alyssum saxatile Kerria japonica Kolkwitzia amabilis Cotinus coggygria Rubrifolia* KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 167 KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 168 Priloga 18 RAZPOREDITEV RASTLIN PO DOPADLJIVOSTI ! i * i \ i ) i ! 1 s KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 169 Magnolia soulangiana Acer japonicum Aureum Acer palmatum Ornatum Betula pendula KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 170 Hji'PMW-"{iMtf!',' 1^ l^ž9F sculus hippocastanura Prunus lauracerasus Schipkaensis Forsvthia intermedia jnus glandulosa Sinensis* Magnolia dcnudata v cvetju 171 nolia denudata brez cvetja 15 Rudbeckia Goldsturn 16 Svringa Mme lemoine xinus excelsior Taxus baccata Aurea Picea pungens Glauca Globosa 21 Iris germnnica Picea Duneens Kosteri 22- Paeonin sinensis KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 172 Prunus cerasifera Atropurpurea* 24 Helenium autumnale i Picea abies Nidiformis 26 Zinnia elegans lallistephus sinensLs Phlox paniculata Ligularia clivoruni 29 173 KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 Priloga 19 VRSTNI RED DOPADU I VOSTI CVETNIH BARV PRI VRTNICAH KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 174 KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 175 KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 176 Priloga 20 VRSTNI RED DOPADLJI VOSTI CVETNIH BARV PRI VRTNICAH (poskus s pravimi rastlinami) Super Star Papa Meilland • Golden Scepter New Yorker Virgo The Queen Elisabeth Rose Rose Gaujard Peace KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 177 Priloga 21 ANKETNI OBRAZCI KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 IZBIRANJE PRIDEVNIKOV Prosim, da ob vsaki sliki (diapozitivu) na hitro preberete vse naštete lastnosti in podčrtate tiste, za katere menite, da prikazani rastlini najbolj ustrezajo. 1. barvita 40. neenotna 2. členjena 41. običajna 3. cenena 42. okorna 4. čudovita 43. ozka 5. dekorativna 44. priljubljena 6. dolgočasna 45. privlačna 7. dragocena 46. prijazna 8. drobnolistna 47. prijetna 9. domiselna 48. prepričljiva 10. drobna 49. pokončna 11 . domača 50. povečajoča 12. enostavna 51. popolna 13. enotna 52. pestrih barv 14. enolična 53. razgibana 15. grda 54. razkošna 16. gostovejnata 55. svetla 17. izrazita 56. stebrasta 18. krasna 57. skromna 19. košata 58. simetrična 20. kroglasta 59. spreminjajoča 21 . lepa 60. staromodna 22. ljubka 61 . slikovita 23. mikavna 62. sodobna 24. medla 63. široka 25. modna 64. temna 26. navadna 65. trpežna 27. nenavadna 66. tuja 28. naravna 67. toga 29. neurejena 68. urejena 30. nezanimiva 69. uporabna 31 . neizrazita 70. visoka 32. nezahtevna 71 . velikolistna 33. nizka 72. zanimiva 34. nova 73. zamolklih barv 35. nepopolna 74. zahtevna 36. nesimetrična 75. živahna 37. nespreminjajoča 76. žareča 38. neuporabna 77. mogočna 39. neprepričljiva 78. nežna KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 179 PRESOJANJE RAZLIČNIH DREVESNIH VRST S POMOČJO LESTVIC SEMANTIČNEGA DIFERENCIALA A. Podatki o anketirancu 1 . Spol moški _________ ženski _________ 2. Starost ._________________ 3. Poklic ._________________ B. Navodila za izpolnitev ankete Radi bi ugotovili, kakšne so po vaši presoji nekatere drevesne vrste. Zato vas prosimo, da anketo izpolnite po naslednjem zgledu: Če se vam zdi prikazana rastlina zelo velika, potem to označite na lestvici anketnega lista pod številko +3 tako: +3 +2 +1 0 -1 -2 -3 velika ______:_____:_____:_____:_____:_____:_____: majhna Če pa sodite, da je zelo majhna, to označite pod -3: +3 +2 +1 0 -1 -2 -3 velika ______:______:_____:______:_____:_____:_____: majhna Če se vam zdi rastlina velika, označite to z znakom pod +2, če se vam zdi majhna označite to pod -2 na naslednji način: +3 +2 +1 0 -1 -2 -3 velika ______:_____:_____:_____:_____:_____.:_____: majhna ali +3 +2 +1 0 -1 -2 -3 velika ______:_____:_____:_____:_____:_____:_____: majhna Če mislite, da je prikazana rastlina malo velika, označite to pod +1, če se vam zdi malo majhna, označite to pod točko -1. +3 +2 +1 0 -1 -2 -3 velika ______:_____:_____:_____:_____:_____:_____: majhna ali +3 +2 +1 0 -1 -2 -3 velika _____ :_____:_____:_____:_____:_____:_____: majhna Če mislite, da rastlina ni niti velika, niti majhna postavite znak pod 0: +3 +2 +1 0 -1 -2 -3 velika _____ :_____:_____ :_____:,_____:_____:_____: majhna KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 180 C. Anketa Ali sodite, da je prikazana rastlina +3 +2 +1 1. znana 2. enostavna 3. neuporabna n. urejena 5. naravna 6. raznolika 7. grda 8. zanimiva 9. zamotana 10. vpadljiva 11. neobičajna 12. slikovita 13. mi ugaja +3 +2 +1 0 - 1 -2 -3 +3 +2 +1 0 - 1 -2 -3 +3 +2 + 1 0 _ 1 -2 -3 +3 +2 +1 0 1 -2 -3 +3 +2 +1 0 - 1 -2 -3 +3 +2 + 1 0 - 1 -2 -3 +3 +2 +1 0 - 1 -2 -3 +3 +2 + 1 0 - 1 -2 -3 +3 +2 +1 0 - 1 -2 -3 +3 +2 +1 0 - 1 -2 -3 +3 +2 +1 0 - 1 -2 -3 +3 +2 +1 0 -1 -2 -3 -2 -3 Če bi morali izbirati, kam bi prikazano drevo posadili v mestni park v obcestni drevored znotraj naselja (mesta) na parkirišče _______________ na pokopališče __._____________ v naravno krajino ______________ ob stanovanjski blok______________ v hišni vrt na bolj pomembno mesto na manj pomembno mesto neznana zapletena uporabna neurejena umetna enolična lepa nezanimiva preprosta neopazna običajna pusta mi ne ugaja 8. drugam - kam? KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 181 UGOTAVLJANJE PODOBNOSTI MED RAZLIČNIMI RASTLINSKIMI VRSTAMI Predvajali vam bomo paroma večje število diapozitivov okrasnih rastlin. Prosimo, da si vsak par rastlin dobro ogledate in ocenite njihovo medsebojno podobnost s pomočjo 7 stopenjske lestvice podobnosti. različni podobni Če se vam zdita rastlini zelo podobni ju označite z oceno 7, če sodite, da sta zelo ralični ju označite z oceno 1. Na analogen način uporabite ostale vmesne stopnje. Ocene vpišite v ustrezna okenca matrike na naslednji strani. Vse rastline so oštevilčene. Ob predvajanju vam bomo sproti povedali ustrezni številki, vi pa boste vpisali oceno v okence, ki je v presečišču ustrezne vrstice in stolpca. Npr.: če primerjate sliki 3 in 4 vpišite oceno v kvadratek, kjer se sekata 3. vrstica in 4. stolpec Vedno se prva številka nanaša na vrstico in druga na stolpec. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 182 1 2 3 4 5 6 7 različni :::::::: podobni KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljublj 183 Q - RAZVRŠČANJE RAZLIČNIH VRST PARKOVNIH RASTLIN Podatki o anketirancu 1. Spol moški _____ ženski _____ Starost 3. Izobrazba: nizka srednja visoka 4. Poklic: 1. Prosimo vas, da izmed prikazanih rastlin izberete štiri, ki so vam najbolj všeč. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 2. Katera izmed izbranih rastlin vam je najbolj všeč? _____________ 3. Zdaj si oglejte preostale fotografije in presodite, katere štiri rastline so vam najmanj všeč. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 4. Katera od izbranih štirih vam najmanj ugaja? _____________ 5. Od preostalih fotografij izberite zdaj 8 rastlin, ki vam ugajajo: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 6. Slednjič, od teh, ki so vam ostale izločite osem, ki so vam najmanj všeč. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 III. Dodatna vprašanja 1. Katere lastnosti se vam zdijo pri okrasnih rastlinah najpomembnejše. Naštejte jih nekaj: 2. Ali vam je katera cvetna barva še posebej všeč? da (katera) _____________________ ne 3. Ali se v splošnem bolj navdušujete za iglavce ali listavce ali pa ste v tem pogledu neopredeljeni? za listavce_____________________ za iglavce _________;____________ neopredeljen_____________________ KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 184 PREFERENČNOST BARV PRI RASTLINAH /na primeru vrtnic/ A) Podatki o anketirancu 1 . spol 2. starost 3. izobrazba moški ženski do 18 let 18 do 29 let 30 do 39 let 40 do 59 let 60 in več nizka srednja višja, visoka 4. poklic 5. Ali se poklicno ukvarjate z: _______ vzgojo rastlin _______ prodajo rastlin _______ vzgojo in prodajo rastlin _______krajinskim oblikovanjem _______se ne ukvarjam B. Anketa Rang 1 . Št. rastline Rang 7. 8. 9. 10. 11 . Št. rastline 2. 3. 4. 5. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 185 10. VIRI IN BIBILIOGRAFIJA 10.1 VIRI I. BOOTH N.K. Basic Elements of Landscape Arčhitecture Design.-Elsevier, New York, Amsterdam, Oxford, 1983, 315s. 2 THAYER R.L.jr., ATVVOOD B.G. Plants, Complexity and Pleasure in Urban and Suburban Environments.-Environm. Psvchol. and Nonverb. Behavior 3 (1978)2,s.67-76 3. SMARDON R.C. Perception and Aesthetics of the Urban Environment: Revievv of the Role of Vegetation.- Landscape and Urban Planning 15(1988) 1-2, s.85-106 4. NOHL W. Uber die Erlebnisvvirksamkeit von Baumen.Mitt. Dscht. Dendr. Ges.67 (1974) 5. GOLOB S. Kako dojemamo lepoto drevesa in gozda danes.- Estetska funkcija gozda. VTOZD za gozdarstvo, BF, Ljubljana 1988 6. MEHRABIAN A., RUSSEL J.A. An Aproach to Environmental Psvcho-logy.- The MIT Press, Cambridge, Massachusetts and London, England, 1974,266 s. 7. ZUBE E.H. Studies in Landscape Perception.- Inst. Man and his Environment. University of Massachusetts. Amherst 1976, 174 s. 8. JACOB H. Zur Messung der Erlebnisqualitc!t von Erholungs- VValdbe sta"nden.- Eugen Ulmer, Stuttgart 1973 9. PETZ B. Osnovne statističke metode.- Založba medicinski fakultet Zagreb, 1964 10. BARBER P. LEG D. Percepcija i informacija.- Prevod Djurič V.) Nolit, Beograd 1979,154 s. II. PEČJAK V. Psihologija spoznanja.- DZS, Ljubljana 1977,512 s. 12. RUGE U: Angevvandte Pflanzenphysiologie als Grundlage fur den Gartenbau.- Verlag Eugen Ulmer, Stuttgart, 1966 13. GLASAU F. Rosen im Garten.- Verlag Paul Parey, Hamburg 1961 KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 186 14. TRSTENJAK A. Človek in barve.- DDU Univerzum, Ljubljana 1978 15. F.T. An Innovation fehlt es nicht.- Cb + Cw 89(1989)5,s. 205-208 16. LANCASTER M. Colour and Plants.- Landscape Design (1989)179, s. 33 - 36 10.2 BIBLIOGRAFIJA 17. ALTENDORF W. Die Eiche - Baum des Jahres 1989.- Gb + Gvv 89(1989) 12, s. 595 18. ALTMAN J.,WOHLWILL F.J. Human Behavior and Environment.- Plenum Press, New York 1976 19. BARBIČ A. Jugoslovanski komunikacijski tipi in jihovo vedenje v samoupravnem družbenem prostoru.- Doktorska disertacija, Ljubljana 1977, 224 s. 20. BAUM A., DAVIŠ G.E. Spatial and Social Aspects of Crowding Per-ception.- Environment and Behavior 8(1976)4, s.527 - 545 21. BERGMANN E.,MARQUARDT K. Zum Anvvendungsbereich der Cluster-analvse in der Freizeit - und Erholung .- Das Gartenamt (1974)11, 643 - 646 22. CANTER D: The Psvchologv of Plače.- The Architectural Press, Ltd: London 1977,198s. 23. CRAIK K., ZUBE E.H. Perceiving environmental Quality.- Plenum Press, New York and London 1976, 310 s. 24. CRAIK K. ZUBE E. H. Issues in Perceived Environmental Quality Research.- Inst. and Environment. Univerity of Massachusetts. Amherst 1975, 79 s. 25. CORVVIN B. Spaces for Poeple.- Prentice - Hali, 1977 26. ČOP F. Možnosti uporabe SD pri poklicni orientaciji.- Posvetovanje psihologov Slovenije, s. 49-51, (Portorož 1976), Ljubljana 1977 27. DESPOT N. Svjetlo i sjena .- Tehnička knjiga, Zagreb 1966 28. ECKBO G. Landscape for Living.- Nevv York, Dodge 1950, cit po 2 29. FOHT I. Moderna umetnost kao otološki problem.- Institut društvenih nauka, Beograd 1965 KEAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 187 30. FRANKE J. Wie wirken VVohnsiedlungen .- Umschau 73(1973)21, s. 669 - 671 31. GARLING T. The structural analysis and cognition. A multidimensional scalin aproach.- Environment and Behavior 8(1976)3, s.385 - 415 32. HABER R.N. Contemporary Theory and Aproach in Visual Perception.-Holt, Rinehart and Winston, inc. New York, San Francisco, Sydney 1968, 814 s. 33. HAMMOND R., MC CULGH P. Quantitative Techniques in Geography: An Introduction.- Clarendon Press, Oxford 1978, 364 s. 34. ITTELSON W.H. Visual Space Perception.- Springer publishing Company, inc. New York 1960, 212 s. 35. JEGLIČ C. Arboretum Volčji potok.- FAGV, Ljubljana 1956, 195 s. 36. JEGLIČ C. Med ljudmi in rastlinami.- Prešernova družba, Ljubljana 1979, 176 s. 37. LOIDL H. Zum Landschaftsbild - einige Verfahren zur Objekti visueller Landschaftsvverte.- Die Landschaft und Fremdenverkehr. Klagenfurt 1977 38. LYNCH K. Slika jednog grada. Izdavačko preduzeče Gradjevinska knjiga, Beograd 1974 39. MILBRATH L. W. Indicators of environmental Quality.- State University of New York at Buffalo, 1976, s. 49 40. MUSEK J., PEČJAK V., POLIČ M. Uvod v psihološko metodologijo.-Filozofska fakulteta univerze E.K. v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, Lubljana 1981, 219 s. 41. MUŽIČ V. Metodologija pedagoškog istraživanja.- Zavod za izdavanje udžbenika Sarajevo 1973, 215 s. 42. NOHL W. Urlaubsvvunsche in iedersMchsischen Feriengebieten.-Landschaft + Stadt 981977)3, s. 102-121 43. NOHL W. Visuelle Stimulation des Raumes und Aufmerksamkeitsverhalten der Benutzer-als Bausteine einer Freirauma"sthetik.- Garten und Landschaft 29(198093, s. 194-198 in Garten und Landschaft (1980)4, s.290-293 44. OGRIN D. Cvetne grmovnice.- Mladinska knjiga, Ljubljana 1967, 25s. KRAVANJA N. Percepcijske lastnosti parkovnih rastlin. -DIS. BF, Ljubljana 1989 188 45. OCRIN D. Zelenje v našem okolju.- Prešernova družba, Ljubljana 1965, 102 s. 46. OCRIN D. Moj vrt.- Prešernova družba, Ljubljana 1959, 109 s. 47. OGOREVC M. Arboretum Volčji potok.- Obzorja Maribor, 47 s. 48. OSGOOD CH., SUCI G.J., TANNENBAUM P.F. The Measurment of Meaning.- Universitv of Illinois Press, Urbana 1957 49. PAVLIN S. Barvna estetska teorija - vzporedno komplementarna metoda.- Sinteza 26,27 (1973), s. 31-34 50. PROSHANSKY H .M., ITTELSON H.W., RIVLING G.L. Environmental Psychology: Man and his Phvsical Setting.- Holt, Rinehart and VVinston, inc. New York, San Francisco, Sydney 1968, 814 s. 51. POLIČ M. Simbolizem proštoca in prostorskih oblik.- Doktorska disertacija. Ljubljana 1978, 359 s. 52. SCHROEDER W. H. Environmental Perception rating Scales.- Environment and Behavior 16(198495,s. 573-599 53. STRAHLER A.H. Binary discriminant analysis: a new method for investigating species- environment relationships.- Ecology 59(1978)1 s. 108 - 116 54. STRGAR J. Vrtne trajnice.- DZS, Ljubljana 1967, 199s. 55. SYMADER W. Zur Problematik landschaftsSkologischer Raumgliederungen.-Landschaft + Stadt 12(1980)2, s. 81-89 56. ŠIFTAR A. Vrtno drevje in grmovnice.- DZS, Ljubljana 1974, 290 s. 57. SARIČ M.R. Fiziologija biljaka.- Naučna knjiga, Beograd 1975, 305 s. 58. TRSTENJAK A. Ekološka psihologija.- ČGP Delo, TOZD Gospodarski vestnik, Ljubljana 1984, 342 s. 59. UJberla K. Faktorenanalyse.- Springer Verlag Berlin , Heidelberg, Nevv York 1977, 399 s. 60. WOODWORTH R.S. Experimental psychology.- Revised edition. Columbia University, Holt, Reinhart and VVinston, Nevv York, San Francisco 1965 61. ZUBE E.H., PITT D.G., ANDERSON T.VV. Perception and Measurment of Scenic Resources in the Southern Connecticut Valley.- Inst. Man and his Environment. University of Massachusetts,Amherst 1974,198 s.