K I s v ET
N
M
Modno poročilo.
Lepe in tople so videti letošnje jesenske napol športne obleke iz „tiveeda", raskav^a angleškega blaga, ki se dobi v mnogih barvah z drobnimi vzorčki, katere tvorijo svetlejše ali temnejše vozljate nitke. Iz finejšega blaga se krojijo obleke, močnejše pa je za kostime in plašče. Nekatere tovarne izdelujejo tako blago u dveh debelostih, da se iz tanjšega napravi obleka, iz čisto enakega, toda debelejšega pa plašč. — Svetla svilena bluza spopolnjuje in oživlja tako obleko, ki je vedno praktična in trpežna. — Za kostime se uporablja tudi bariun vseh mogočih temnih barv; taki kostimi so vedno okrašeni z velikim ovratnikom in manšetami iz kožuhovine ter se nosijo popoldne.
Sploh se modna dama ravna vedno po predpisih: zjutraj „tweed", v ranih popoldanskih urah baržunasti kostim ali plašč, v poznih po-loldanskih urah pa plašč, ki je bolj podoben večernemu plašču v croju in materijalu, zvečer pa — naravno, razkošna večerna toaleta z istotako razkošnim plaščem. Seveda veljajo ta pravila za — modne dame in ne za naše .ikromine čitateljice. Me bomo pač vesele, ako imamo kostim ali plašč iz angleškega blaga ter temen plašč za popoldne in zvečer, pod katerim nosimo svojo svileno ali bariunasto obleko za gledališče in koncerte ter volneno obleko za vsakdanje prilike.
Cim manj si lahko privoščimo v obleki, tem pazljivejše moramo izbirati pri nakupovanju. Ako hočemo, da se ne bodemo preveč razlikovale od svojih srečnejših tovarišic, ki lahko večkrat menjajo svoje obleke, moramo zbrati vedno tak kroj in take barve, ki se ne opazijo tako hitro in se jih ne tako hitro' naveličamo. Ce imam eno samo „boljšo" obleko, si ne bom kupila rdeče ali zelene, ampak kako ponižno barvo: črno, temno modro ali temno rujavo, katero lahko večkrat pre-naredim, menjam barvo ovratnička in manšet, pa se zdi obleka nova.
Isto velja tudi za klobuke. Ko kupujemo klobuk, ne smpm'o gledati preveč na to, kateri nam najbolj ugaja, ampak kateri pristaja k večini oblek, ki jih imamo.
81
1	2	3
Štev. 1. Rujava, bež karirana obleka, enostavna v kroiu, s pentljo z enakega blaza na levi rami. Krilo je ukrojeno s pasom in ima spredaj dve nasproti zlikani gubi.
Štev. 2. Ves okrasek obleke leži v blagu; obleka je iz volnenega krepa z vtka-nimi baržunastimi motivi svetle in teranorujave barve.
Štev. 3. Elegantna popoldanska obleka iz temno rdečega (bordo) baržuna z velikim ovratnikom.
Ročno in strojno vezenje Šablone
Miroslava Leitgeb
Ljubljana, Jurčičev trg 3
82
štev. i. Obleka iz ruiavega „drapella"-blaga z ovratiiičkom in svile slonokoščene barve. Prednik je na bluzi in na krilu zlikan v gube, ki so prišite do polovice krila.
Štev. S. Obleka Iz rdečega volnenega krepa; krilo je ukrojeno s širokim pasom in ima tri gube na levi strani. Bluza ima enake, zašite gube na desni strani ter ovratnik iz bele svile z rdečimi pikami. Kroj za velikost I. štev. I. na krojni poli.
83
Stev. 6. Kostim iz temnoraodrega sukna učinkuje vedno fino in elegantno. Krilo ie ukrojeno v zvo-nasti obliki, jopa ima pas, ki je okrašen z mnogimi strojnimi šivi ter dolg ovratnik in visoke manšete iz sivega astrahana.
Štev. 7. Kostim iz črjiomodrega baržuna. Krilo je spredaj zvonaste oblike; jopica ima kožuhovi-nast ovratnik, pod katerim je pritrjen kep (pelerina), ki se da odpeti in se kostim lahko nosi s kepom ali brez. Kroj za vel. I. štev. II. na krojni poli.
Popis risb na zadnji strani krojne pole.
Stev. 1. in 2. Sredina in vogel za pri štev. la vezen s križnim vbodom po dalmatinskem narodnem vzorcu z zbirke gdč. S t. SuSteršičeve. Barve 1 = rdeče štev. 354, 2 — modro štev 322, 3 = zeleno štev. 367, 4 = rujavo štev. 938.
Štev. 3.-4.-5. Mašniški roket z visokimi irskimi čipkami (point lace). Risba štev. 4 je za čipke ob spodnjem robu, štev. 5 pa za rokave.
Štev. 6. Bordura po hrvatskem vzorč-ku, vezena s pečkim vbodom, uporabna za
84
štev. 8. Plašč iz sukna peščene barve ima pelerino, Id se tudi lahko sname ter ovratnik in manšete iz blond kozjega krzna.
Štev. 9. Športni plašč iz zelenega volnenega blaga s pelerino in ovratnikom v obliki šerpe. Veliki žepi; pas iz kože.
obleke in razne druge predmete. Barve: 1 rdeče, 2 modro, 3 rujavo, 4 zeleno, 5 črno.
Štev. 7. in 8. Preprost prtiček z živini šivom in polnim vezenjem, vezen na sivkasto platno z belo ali poljubno barvano pre-jico ter obrobljen z barvastim platnom.
Štev. 9. in 10. Platnena torbica za prtiček, vezena z belo ali barvano prejico. fJa-črt, kakor tudi štev. 7 in 8, napravila gospa Lija Zalaznikova.
Štev. 11. Okrogel prtiček, kvačkan po razlagi štev. 12. Za začetek sklenemo krog iz 10 ver., v katerega vkvačkamo 16 zanjk po 20 ver. Ko skvačkamo zadnjo zanjko, napravimo eno sklepno na konec prve zanj-ke, 7 ver., 3 dvojno ovite v isto zanjko, 7 ver., 4 dvojno ovite v nasi, zanjko itd. Nadaljnje delo je razvidno iz risbe.
Štev. 3. in 11. sta osnutka gdč. Battest in.
85
v s
A K
0
H
1
Š O
ž E N S K I
S V E T
Stev. 10. Žlvomodro lopo Iz volnenega blaga,
okrašeno z belimi tresami, nosimo poleg črnega krila iz „Jersey-a" in bele bluze. Belo-modro-črn šal pristoja zraven. Krol m. na kroini poU.
Stev. 11. Na telovnik iz sive šantung-volne pri-šijemo žepe iz črnega krep-dešina ter črne gumbe kot edini okrasek, kar učinkuje zelo originelno.
Štev. 12. Sveter-bluze se še vedno nosijo. Naš model je iz krepdešina s počez našitimi svilenimi tresami. Kroj V. na kroini poli.
Štev. 13. Bluza z svilenega satena, okrašena s srebrnim sutašem ie zelo učinkovita ne le pod jopo, ampak je tudi brez jope elegantna. Kroj štev. IV. na kroini poli.
č I T A
J
T E
Ž E N S K I
S V E T
Stev. 14. Telovnik iz stare svile, vezen, z malimi rožnatimi in modrimi motivi.
Štev. 15. Jopica z črne svile z malimi vezenimi cvetliami iz rožnate svile, ie obrobljena z robom iz temneiäe rožnate svile.
Štev. 16. Volnen pullover brez rokavov, pleten v lepih barvali s temnejšim robom.
Štev. 17. Pullover, pleten z bele volne z modro-rdečo borduro in enako jopico brez rokavov.
87
štev. 18. Enostavna obleka iz bordo-rdečega serža s svilenim ovratnikom slonokoščene barve in enakimi manšefami. Bluza je zapeta križem s štirimi gumbi. Krilo ima spredaj všito dvojno votlo gubo. Kroj štev. VI. na krojni poli.
Štev. 19. Obleka iz zelenega ševiiota s plastronom iz svile slonokoščene barve in kožnatim pasom.
Štev. 20—33. Garniture — ovratniki in zapestnice, s katerimi se dajo lepo poživiti temne jesenske obleke. Garniture napravimo lahko iz platna, belega pikeja in iz krep žoržeta svetlo rožnate barve, ki prav lepo pristoja črni ali temorujavi obleki. Kroj VI in VII na krojni poli.
Štev. 23. Obleka iz mandljevo-zelenega muselin-baržuna je zelo skromna v kroju; vsa njena eleganca obstoja v finoči blaga.
23
24
88
27
28
Štev. 24. Obleka izcela iz črnega bar-žima s krilom, ki je spodaj nekoliko razširjeno.
Štev. 25. Prehodna obleka iz temnoze-lenega drobno vzorčastega volnenega blaga. Jopica je kratka in široka ter ima hermeli-novo ovratnico.
Štev. 26. Kostim iz ieklenosivega kaša, garniran z drobnimi zobčki; ovratnica in manšete iz kratkodlake kožuliovine.
Stev. 27. Obleka iz vijoličastomodrega serža z ovratnikom, ki tvori šerpo in man-šetami iz mehkega črnega boržuna.
Štev. 28. Obleka iz temno rujavega serža s kožnatim pasom in ovratničkom iz svetlo rožnatega krep žoržeta.
89
štev. 33. Domača oble* hlca za mlado deklico. Obleka je iz vzorčastega flanela, ovratnik in rokavi obrobljeni z enobarvnim flanelom.
Štev. 33. Lepa in praktična domača obleka iz volnenega vzorčastega krepa z enako šerpo ob strani ter z reverji iz plisiranega krepa.
Stev. 34. Domača obleka iz volnenega poplena s temnim ovratnikom in spredaj odprtimi rokavi.
Stev. 29. Predpasnik z rokavi, z zobčastim izrezkom ob vratu in velikimi zaokroženimi žepi.
Štev. 30. Predpasnik iz vzorčastega platna ali per-kala za dom ali iz črnega klota za urad. Kroi za vel. II. štev. VIII na krojni poli.
Štev. 31. Domači ali pisarniški predpasnik iz primernega pralnega blaga, okrašen z robom iz drugo-barvnega blaga.
štev. 35. Obleka iz kre-pele tobačne barve. Izpod kratke, zobčasfo obrobljene jopice se vidi bluza bež barve in svilenega krepa; enak ovratnik. Kožnat pas.
Štev. 36. Obleka iz modre iantnng volne z velikimi belimi pikami, s kratko jopico. Bluza ima všit plastron iz belega šantunga z modrimi pikami.
Štev. 37. Originalno ukrojena obleka temno modre barve s plastronom ter ovratnikom iz svile slonokoščene barve in s pestro ovratnico.
Štev. 38. Športni kostim iz nepremočljivega blaga z velikimi žepi ter kožnatim pasom.
Stev. 39—41. Elegantni kostim iz „tweeda" bež-ruiave barve je sestavljen iz treli komadov: Icrila bluze ter jopice; iiot četrti Icpmad, Ici se obleče iaiiko vrliu kostima ie enak dolg plašč. Ozki deli krila so prišiti do polovice, navzdol tvorijo gube. Svilena bluza je svetle bež barve s svetlo in temno rujavo kravato ter svetlim kožnatim pasom. — Plašč je brez ovratnika ter se nosi ovratnik jopice tako, da služi za ovratnik tudi plašču. Ako nosimo plašč brez jopice, lahko pripnemo nanj kožuhovinast ovratnik ali pa ga nosimo z boo.
Malo stanovanjce
išče dama-uradnica,plača točno. — Ponudbe na „Ženski svet".
POSREDOVANJA.
Katera naročnica bi bila pripravljena preskrbeti gospodični službo prodajalke, blagajničarke ali v kakem uradu, naj sporoči upravi „Ženskega Sveta" pod štev. 145.
za navadno Ista IS31,
ki ima 365 dni.
„VELIKA PRATIKA" ie najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedc?v najbolj upoštevan in je še danes najbolj obraitan.
V „Veliki Pratiki" naidel vse. ksr člo-vele DOtrehuie vsak dan: Katoliški koledar z neLosnimi. solnčninii. luiiinirni, vremenskimi in dnevnimi zuamcDji: — solnčne in lunme mrke: — lunine spre-iiieinbe; — koledar za oravoslavne in nro.testanie: — nošlne dnJnčbe 7.a I'»-nosiaviio; lestvice za kolke, za po» bolnicu, kupne pogodbe in račune; — konzulate tu jib držav v Lhibljani m Zugrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Stajeiskcin, Prekmnrju, Mcd-žimurju in v Julijski Benečiji; • pre-Kled o koncu brciosti živine; — tabelo Iiek-arov v oralih; — popis vseh važnih domačih in tujih dosodkov v preteklem letn; - tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih cseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalce in
žena v hiši. -- Cena 5 Din. „VFl.lKA PRATIKA" se dobi v vseh vetjih trcoviniih in se lahko raroti tndi pismeno Dri zalužciku:
tisIiBrni ].BlasnlkB nasi. Id. v Ljubljani.
Na prodaj. Okrogel prtiček iz mrežastih čipk, dva mrežasta vogla (neenaka) ter zavese (3 kom.) iz rumenkastega blaga vezene na stroj, obrobljene s čipkami. Naslov pri upravi; (Štev. 146).
92
Nekoliko pojasnila.
Odkar smo pred osmimi leti začele orati ledino na vročih primorskih tleh, se zbira okoli nasesa lista vse, kar se prišteva med zavedne slovenske žene. Vse, ki so razumele pomen našega dela, vse, ki so spoznale naša stremljenja, so se strnile v kolo okrug takrat edmega ženskega lista. Ne le tiste, ki so od lista pričakovale pouka in razvedrila, marveč tudi take, ki so po svojih zmožnostih lahko črpale svojo duševno hrano iz drugih, svetovnih virov, so nam zvesto stale ob strani, ker so se zavedale, da nam s tem le pomagajo vršiti važno kulturno dolžnost.
Ni ga bilo lista, ki bi bil napisal za nas reklamno notico; komaj da so nekateri objavljali vsebino, ko so izšli posamezni zvezki „Ženskega Sveta". Čeravno mislimo s trpkostjo na to dejstvo, moramo z druge strani priznati, da nam je morebiti ravno to bilo v korist. Saj je bilo,-pri nas Sloveiicih vedno tako: kar je eden pohvalil, je gotovo drugi ravno radi te pohvale odločno zavrgel. Naš list si je utiral svojo pot sam; nikomur ni bil vsiljen, vsaka žena si ga je sama izbrala in se ga oklenila.
Nešteto pohvalnih in zahvalnih pisem smo prejerriale v tisti dobi, ne le iz domovine, ampak v prvi vrsti od naročnic, ki so razkropljene po daljnem svetu. V mnogi težki mmuti so nam ta priznanja vlivala novih sil in nas bodrila k vztrajnosti.
Če so pohvale naročnic prinašale listu ko,-rlsti, bi mu graje in stvarne kritike še bolj koristile. Toda je pač tako: tista, ki je z listom zadovoljna, kaj rada to sporoči uredništvu. Tista pa, ki najde na njem napako, se bo jezila in kritizirala povsod, samo ne tam, kjer bi morala, t. j. v upravi ali uredništvu. Kritike nam prihajajo vedno po tretjih osebah in po navadi izvirajo od takih oseb, ki — lista sploh ne čitajo. Ne bo-se potrudila, da bi vzela par zvezkov v roke in jih kritično premotrila; ne bo jemala v po-štev, komu je list namenjen, kake ciljc ima, kake naloge izvršuje. Morda ji format ne ugaja — hst je za nič. Pogreša morda v listu slike filmskih zvezd — list je za nič! Ce je akademičarka, ji manjkajo-v listu filozofske razprave, ki bi jih čitalo morda pet filo-zofk — in list je .zopet za nič!
Nedolgo temu nam je neka gospa — ki ni naša naročnica, nekako z visokega svetovala, naj bi -si naročili pariške liste za ročna dela ter jih od tam jemali — kakor to delajo drugi listi. Ker nismo prvič slišale te opazke, ne bo odveč, ako damo našim čitateljicam malo pojasnila v tej zadevi.
Predv.sem se nam zdi za malo, da bi se me, Jugoslovanke, ki hranimo v naših narodnih motivih zaklade, iz katerih že mnoga desetletja črpajo vsi veliki tuji listi, zatekale k tujcem po risbe za svoja dela. Iz-
ključeno je, da bi našim damam po večjih mestih zadostoval naš list; in naj bi prinašal še tako moderne risbe, segale bodo vedno tudi po drugih listih, da imajo večjo izbiro. Z modernimi ročnimi deli pa je kakor z modernimi toaletami. Fino, moderno toaleto more nositi le dama, ki je v vsem fina in moderna in ki lahko poljubno menja svoje toalete. Isto je z ročnimi deli; tista, ki so podvržene modi, spadajo le v moderno opremljeno stanovanje. Poglejmo samo tiste prte, blazine in pogriniala, ki smo jih delale pred 20—25 leti v secesijskem slogu, pa si potem oglejmo dela, ki so jih naše prednicc vezle in tkale pred 100 leti. Ali ne učinkujejo ta poslednja stokrat lepše nego ona, ki so bila „moderna". Cemu naj vlačimo v naš narod tuje načrte, ko imamo dovolj lepih in domačih?
In da naše domače risarice, domače strokovnjakinje res ne zmorejo toliko, da bi zadovoljile naše zahteve? Kam naj te oddajajo svoje risbe, ako bodo domači listi segali po tujih načrtih? Smatramo za svojo doložnost, da si vzgojimo . lasten naraščaj, da se osamosvojimo tudi na tem polju. Ce tudi tuji listi, kar se tiče modernih načrtov, presegajo naše, mislimo, da je naša ideja osamosvojitve pač toliko vredna, da mora naše stremljenje podpreti vsaka žena, ki zna količkaj trezno misliti. — Nam je pač rhnogo več na tem, da podpremo lastno delo, da damo prilike našim ženam, da zaslužijo in da se s sodelovanjem pri našem listu izurijo v svoji stroki, nego da ugodimo želji posameznice, da izrežemo iz tujih listov moderno sliko za njeno ročno delo, kar lahko stori sama.
Je to čudna stvar: v Italiji .smo imele več naročnic, ki niso razumele niti bćsedice našega jezika, pa so se kljub temu naročale na naš list ravno radi prilog, in pač ne moremo trditi, da bi v Italiji primanjkovalo lepih publikacij za ročna dela. Iz Egipta so nam naše naročnice večkrat poročale, kako so okrasile svojim gospodarjem, egiptovskim mogotcem, njihove salone z ročnimi deli iz našega lista in kako jih občudujejo egiptovske dame, ki so tudi vajene videti kaj lepega. Tudi ne dvomimo, da bi se kateri, ki z našimi načrti ni zadovoljna, dopadla marsikatera naša risba, če bi jo našle — v francoskem listu!
Naj le še omenimo, da leži večkrat ves efekt ročnega dela v — reprodukciji. Jasno je, da list, ki izhaja v par stotlsoč izvodih, ki ima lastne tiskarne, lastije litografične zavode i. t. d. lahko vse lepše reproducira svoje slike, nego' more to storiti — slovenski ženski list, ki ima po vrhu Se to ambicijo, da ne dela — s škarjami. In končno naj
93
omenimo tudi Se to: vsi tisti tuji listi, ki izhajajo v stotisoäerih izvodih, imajo svojo upravo upeljano tako, da odpošljejo samo toliko zvezkov, kolikor je plačanih naprej in niti enega preko števila. Kadar bo
tudi pri nas uvedena ta lepa navada, bodo najbrž tudi naše reprodukcije finejše in bodo morebiti tudi naše izbirčne dame zadovoli-nejše z nami.
Odgovori.
Ida Z. v P. Najbrž ne znate prav ravnati z gobami; saj so gobe okusna in zdrava jed. Evo Vam nekoliko navodil:
Nabirajte samo tiste gobe, ki jih poznate in ste gotovi, da niso strupene. Pa tudi te morajo biti sveže, trde. Prezrele, mehke in mokre gobe pustite toliko pri nabiranju kolikor pri kupovanju. Tudi užitne gobe so strupene, ako so stare in gnile, prav kakor strupene gobe. Zato tudi moramo gobe pojesti takoj, ko so pripravljene in jih nikakor ne smemo hraniti za zvečer ali za drugi dan. Gobe očistimo že takoj pri nabiranju, odstranimo zemljo, listje in iglice, ki se jih drže ter eventuelno olupimo tudi zgornjo kožico, vse ostalo pustimo. Ako jih ne uporabimo takoj, jih razširimo, da niso preveč na kupu ter jih shranimo na hladnem mestu. Ne smemo jih pa pustiti več nego en dan, nakar jih mo-
Razgovori.
ramo takoj razrezati in skuhati ali pa dati na solnce, da se osuše.
Qob ne smemo dolgo kuhati; čimdalje jih kuhamo, tem težje so za prebavo. Ko jih razrežemo, jih najprej polijemo s kropom in krop odlijemo^ Sele nato damo gobe kuhati in sicer brez vode; gobe se ne prijemajo, ker imajo mnogo vode v sebi. Sok, ki se izloči iz gob ima mnogo redil-nih snovi, zato ga nikdar ne zavržemo, tudi če priredimo gobe ha suho, ampak ga uporabimo za juho ali zalijemo ž njim kako drugo jed. — Gobe so najokusnejše, ako mešamo več vrst skupaj, ker vsaka vrsta ima svoj izrecni okus.
Služkinja D. K. Taki pojavi so večkrat v zvezi z oslabelostjo celega organizma; pojavljajo se tudi pri popolnoma zdravih ženskah po 40. letu. Poskusite s toplimi sedečimi kopelji, kar v največ slučajih zelo pomaga. Ako bi to ne pomagalo, sporočite nam in obenem navedite nam Vašo starost.
Kompletna kuhinja
vse kuhinjske in ^ .
Urana - navai
^__________e, kakor posoda, emaj-
Da in Ideal aluminijasta,
porcelan, steklenina
od preproste do najfinejše, moderni kuhinjski stroji, jedilni pribor, karnise, termo- in ogrevalne steklenice itd.
popolne opreme za neveste, gostilne in hotele
peči, kompletni štedilniki, kopalne in umivalne naprave, prvovrstne češke ploščice za štedilnike in kopalnice
na debelo	pri	na drobno
BOGDANU ŽILICU, LJUBLJANA gS^FiQOTCA
94
ŠVEDSKI
BONER za čiščenje, voskanje in svetloiilianje parketnih tal in linoleuma, je najgenialneje konstruiran.
Zahvalna pisma številnih posestnikov naših ŠVEDSKIH ELEKTROLUX aparatov [so Vam vedno na razpolago!
Zahtevajte še. danes našo najnižjo ponudbo, z garancijo naše švedske tovarne!
PRODAJAMO NA 15 MESEČNA ODPLAČILA!
ŠVEDSKI ELEKTROLUX SESALNI
APARATI ZA PRAH čistijo najbolje vse kar v'hiši stoji, leži ali visi, z malenkostno porabo električnega toka.
Zahtevajte pismeno, da se Vam Elektrolux-aparati predvajajo brezplačno in brez-obvezno na Vašem domu, od „Tehna" družbe z o. z. Ljubljana, Mestni trg 25/1. Telefon 25-80.
95
ANT. KRISPER
Mestni trg 26 LJUBLJANA Stritarjeva ul. 3
Velika zaloga čevljev iz lastne tovarne in inozemskih izdelkov, snežnih Čevljev od Din 96-— naprej, hišnih čevljev kakor tudi vseh v galanterijsko In norberško
stroko spadajočih predmetov ter potrebščin za krojače in šivilje.
Kupujte domače proixvodel
Vanilin sladkor
in
Prašek
KOUNIKA TVORNICA CIKORIJI LJUBLJANA.
PRAVA KOLINSKA CIKORIJA
DARINKA VDOVIC
prej Ivanka Praznik
LJUBLJANA, ERJAVČEVA CESTA ŠTEV. 2
(NASPROTI DRAMSKEGA GLEDALIŠČA)
Priporoča veliko izbiro pisemskega papirja, šolske knjige in zvezke, pisarniške potrebščine. Primerna darila za vse slavnostne prilike. Cenjenim naročnicam „Ženskega Sveta" 10% popust
96
VSEBINA 12. ŠTEVILKE:
Äenk'^jV-Ä R)"'''^ Spiridonovia-Saviicva)........35,
TRAGIKA SPOLOV. — (Marija P.)	...............^
NEKDAJ IN DANES. - (Angela Vodetova)	........M?
na POKLICNEM POPRIŠCU. - (Andreja Vera)........ll. '. I	m
TI IN JAZ. — (Marjana Zelieznova-Kokalj)...............367
SPOZNANJE. - (Manica Komanova)......................3»
PRELJUBI FANTIČ MOJ. - (Ljuba Prennerjeva)........I.'.:	m
Iz knjige „MISTERIJ 2ENE". - (t Zofka Kvedrova)...........3T3
OTON 2UPANC1C. - (Vida P.)........................3T4
„O SVOJEM M02U UMETNIKU..." —............Vn
MOŽ UMETNICE. — (Mirska) .......................380
MOŽ IN PROSTITUCIJA. — (Dr. B. Škerlj)...................."383
PIJANEC. - (M. Stepanovna)....................................386
TAK JE AMERIKANEC. - (Lea Faturjeva)...............389
MATERAM, KI IMAJO SINOVE. — (Marica Bartolova)..........390
SODOBNEMU MOZU. — (Nora Royeva)................392
DESKA ROČNA DELA. — (Al. Novak).................393
SOBA ZA GOSPODA. — (Ing. Herman Hus)..............394
IZVESTJA: Gospodinjstvo. — Kuhinja. — Higijena. — Materinstvo.......398
_ROČNA DELA IN KROJNA POLA. _
„ŽENSKI SVET"
Izhaja vsak mesec v Ljubljani. Letna naročnina Din 64—, polletna Din 32-—, četrtletna Din 16-—. Za Italijo Lir 20 —, za U. S. A. DoL 2-—, za Argentino Pes. 4*50, za Avstrijo Scli. 10—, ostalo inozemstvo Din 85. Uredništvo in uprava v Tavčarjevi ulici 12/IL Izdajateljica in odgovorna urednica: DarinkaVdovIčeva. Tiskali J. Blasnika nasi.. Univerzitetna tiskarna d. d., v Ljubljani. Odgovoren Janez Veiiar.
Najboljši v materijalu in najlepšiopremi so šivalni stroji, kolesa,"
„GRITZNER" in; „ADLER"
ter pletilnl stroji „DUBIED" za domačo obrt in industrijo. Pouk v vezenju brezplačen. — Le pri
JOSIPU PETELINCU, qubljana
poleg Prešernovega spomenika ob vodi. Večletna garancija! Zahtevajte ponudbe!
Blago zadnjih novosti v veliki izbiri za mošlce in ženske obleke, perilo in vse v manufakturo spadajoče predmete ima vedno na zalogi v veliki izbiri in po ugodnih cenah staroznana solidna tvrdka
R MIKLAUC „Pri Škofu«
Ljubljana
Llngarjeva — Medarska ulica — Pred Škofijo.
Zunanjim naročnikom se na zahtevo pošljejo tudi vzorci v svrho naročitve.