Leto LXV- ŠL 111 Ljubljana, četrtek 19. maja 1934 Cena Din 1.— iznaja vsaK dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 800 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12,—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UP^AVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica S t. 6 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 PODBĐZN1UG : MARIBOR, Grajski trg št. 8 — — —♦ — C Ki-TE, Kocenova ulica 12. — eL 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel. st. 26. JESENICE Ob kolodvoru 101. i—-- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Generalska vlada na Japonskem? Odločujoč vpliv vojaških krogov pri sestavi nove vlade — Težnja po vojaški diktaturi vedno večja — Civilna vlada je spričo zahtev vojske izključena — Vznemirjenje v Sovjetski Rusiji Tokio, 19. maja. Položaj na Japonskem se je po atentatu na ministrskega predsednika Inukaja in po ostavki njegove vlade izredno poostril. Zaenkrat še ni nikakih izgledov, kako bo rešena kriza vlade. Vse kaže, da bo prišlo na Japonskem do nacijonalistično-vojaške diktature. Po japonskih ustavnih določbah je japonska vojska in mornarica popolnoma neodvisna samostojna ustanova. Niti po svojih ministrih ne spada v skupno državno upravo. Njen položaj je približno tak, kakršen je bil svoječasno položaj vojske v Nemčiji oz. v Prusiji, kjer je zavzemala nekakšno vmesno stališče. Nemški cesar je imel na podlagi posebnih zakonskih predpisov pravico do imenovanja vseh oficirjev ter je imel tudi neomejeno vrhovno poveljstvo s pravico do vojne napovedi. Na Japonskem je položaj nekoliko drugačen. Stališče japonske krone napram politiki je drugačno, ker tam nima mikado direktnega vpliva na politiko. Razen tega ima vojska in mornarica izjemno stališče. ker nikakor nista direktno podrejeni kroni, pač pa imata posebno obširnejšo samostojnost. Oblastniki, ki imajo vpliv na vojsko in mornarico, se nikakor nočejo podrediti vladi. Samostojnost oborožene sile je enostavno zajamčena na ta način, da more načelovafi samo general oz. admiral ministrstvoma za vojsko in mornarico. Zaradi tega prihaja pri vsakokratnem nesoglasju vlada in končno parlament pred nerešljiv spor, da dovoli brez pridržka vse resno mišljene zahteve zastopnikov vojske in mornarice ali pa sprejme ostavko pristojnih ministrov. V teh razmerah pa bi noben drug general ali admiral ne hotel prevzeti nasledstva. Ta spor nostane torej nerešljiv, če vztrajata oba dela na svojih zahtevah. Poravnava po kroni ne pride v poštev, ker je preoddaljena od politike. To bojno razpoloženje med vlado in generalitete oz. admiraliteto je po umoru ministrskega predsednika prišlo do jasnega izraza. Mikado nima pravice pozvati kako politično osebnost z nalogo, da sestavi novo ministrstvo even- tuelno tudi brez privoljenja armade. Niti eden general oz. admiral ne bi prevzel vojnega portfelja brez privoljenja zbora generalov. Ce bi to napravil, bi postal takoj žrtev atentata. Spričo takega položaja je sestava civilne parlamentarne vlake skoro izključena. V diplomatskih krogih računajo s tem. da bo imenovana vojaška vlada, kar bi imelo v zunanjepolitičnem pogledu ogromen pomen. V vojaških krogih se vedno bol"' opaža vpliv nacionalističnih krogov, ki zahtevajo politiko močne roke tako napram Kitajcem kakor napram Sovjetski Uniji. Tak razvoj dogodkov bi silno poostril položaj na Daljnem vzhodu. V sovjetskih krogih se že sedaj izraža bojazen, da bi v tem nrimeru bila vojna med Japonsko in Sovjetsko Rusijo neizogibna. Sovjeti so se že seda1' mrzlično utrjevali na Daljnem vzhodu, zlasti ob mandžurski meji, na vesti o preokretu na Japonskem pa so bili vpoklicani na orožne vaje štirje letniki rdeče armade, kar smatrajo v diplomatskih krogih za prikrito vojno pripravo. Francoska zunanja politika ostane neizpremenjena Tuđi fecđoča francoska vlada bo nadaljevala dosedanjo zunanjo politiko London, 19. maja. n. »Daily Herald« objavlja razgovor svojega pariškega dopisnika s Herriotom. ki je med drugim izjavil, da je znižanje nemških re-paracijskih izplačil zaenkrat popolnoma izključeno. O tem se bo lahko govorilo sele tedaj, ko bosta Anglija in Amerika znižali svoje terjatve do Francije glede vojnih dolgov. Ža ravno toliko kolikor bi se znižali francoski vojni dolgovi je Francija pripravljena popustiti tudi Nemčiji pri njenih reparaciiskih plačilih. Vprašanje razorožitve smatra radikalna socialistična stranka za vprašanje mednarodne varnosti. Omejevanje in znižanje oboroževanja se lahko izvede samo pod kontrolo Društva narodov in še tedaj samo v etapah. Radikalna socialistična stranka bo vztrajala pri svoji zahtevi, da je treba organizirati mednarodno oboroženo silo za čuvanje svetovnega miru. Napadalno orožje kakor so tanki, težko topništvo, strategične železnice in plovbni objekti, se mora internacionalizirati. »Daily Herald« dodaje v svojem komentarju, da se iz teh izjav Herriota lahko vidi, da zastopa Herriot v vprašanju reparacij razorožitve popolnoma enako politiko kakor jo je zastopala dosedanja Tardieujeva vlada. Pariz, 19. maja. Predsednik republike Lebrun je včeraj imel prvi razgovor z voditeljem radikalnih socialistov Herriotom glede rešitve vladne krize, ki je nastala z ostavko Tardieujeve vlade po izvolitvi predsednika francoske republike. Zatrjuje se. da hoče predsednik republike čimprej rešiti krizo vlade, da bi ne trpel prestiž Francije v zuanje-političnem pogledu. »Matin« piše. da je vlada levičarskega kartela več ali manj gotova stvar. *Fcho de Pariš« pa misli, da sodelovanje v vladi med radikalnimi socialisti in socialnimi demokrati še ni tako sigurna stvar in da bodo še ie pogajanja za sestavo vlade pokazala, ali bo prišlo do sporazuma. Herriot sam piše v svojem listu »Ere Nouvelle«, da srlede zunanje politike vlade, ki bi bila v rokah radikalnih socialistov, ne more biti nobenega dvoma. Tudi nova vlada bo nadaljevala zunanjo politiko, ki se je pričela leta 1924 in ki sloni na načelu čuvanja mirovnih pogodb, mednarodnega razsodišča in razorožitve ob jamstvu varnosti. Glede notranje politike pa misli, da bodo potrebne nove smernice, kajti gospodarska kriza nujno narekuje ukrepov za zaščito socialno šibkejših slojev. Seja vlade Tudi nemška vladna kriza vedno bolj akutna Briinrnc zaman išče novega obrambnega ministra listi se izogibajo odgovornosti Narodih socia- Berlin, 19. maja. Politični položaj v Nemčiji je še vedno zelo nejasen. Dr. Briining se je šele včeraj zopet vrnil v Berlin ter je sprejel šefa v obrambnem ministrstvu generala Schleicherja. V raznih krogih se širijo govorice, da je dr. Briining ponudil generalu mesto obrambnega ministra, da pa je Schlei-cher zopet odklonil. Dalje se je dr. Briining razgovarjal tudi z županom v Leipzigu dr. Gordelerjem, ki bo najbrž prevzel gospodarsko ministrstvo. Kar se tiče narodnih socialistov, se zdi da dr. Briining za sedaj še vedno ne bo pričel z njimi pogajanj. Tudi narodni socialisti niso preveč navdušeni za taka pogajanja, ker očividno nočejo pred važnimi zunanjepolitičnimi odločitvami prevzeti odgovornost v vladi. Pač pa kažejo razni znaki, da se bodo taka pogajanja pričela na Pruskem. Ministrski predsednik Braun je sicer opustil svojo namero, da bi odstopil. Ako pa bodo pogajanja med centrumom in narodnimi socialisti končala z uspehom, mu pač ne bo preostalo nič drugega. V tem primeru bi bilo mogoče, da bo pruska vlada pod narodno socialističnim vodstvom imela svoj vpliv tudi glede sestave državne vlade. Berlin, 19. maja. s. Za prihodnji torek ie sklican zunanji odbor državnega zbora. Na tem zasedanju bo državni kancelar dr. Briining poročal o ženevskih pogajanjih, o plačevanju tributov, vračanju inozemskih dolgov, razorožitvi, klajpedskem vprašanju in o vprašanju Gdanska. Komunistični predlog za takojšnje sklicanje državnega zbora je odklonil že urad državnega zbora, ker ni imel po ustavi določenega števila podpisov. Zato je računati s tem, da se bo državni zbor sestal šele v začetku meseca julija. Poostritev deviznih omejitev v Rumuniji Bukarešta. 19. maja s. Uradni list objavlja sklep ministrskega sveta, ki določa, da bo v bodoče ves nakup in vso prodajo čekov, menic in deviz vseh kategorij, ter tujih valut, vršila izključno Narodna banka. o Beograd, 19. maja. AA. Na snoeni seji ministrskega sveta od 18. do 20.30, ki ji je predsedoval predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje po»>le dr. Voja Marin-koviČ, je bilo sprejeto sest zakonskih predlogov. Nanašajo se na* stroko zunanjega ministri in še ž njim odobravajo konvencije in pogodbe, sklenjene s tujimi državami. Zatem so razpravljali o pravilniku o porabi pisarniškega in drugeea materijala in o uporabi pribora in pohištva v državnih uradih in ustanovah. Pravilnik je bil sprejet. Sprejet je bil takisto zakonski predlos o izpremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti javnih cest in prometne varnosti. Naposled je ministrski svet razpravljal o tekočih vprašanjih na podlagi referatov posameznih resornih ministrov. Jugoslavija redno plačuje svoje dolgove BeogTad, 19. maja. p. Finančno ministrstvo je preko Narodne banke dostavilo finančnemu agentu naše vlade v Parizu dne 15. t. m. določeno dvanajstino anuitete za predvojne državne dolgove. Izplačanih je bilo otomanski banki za 4-odstotno posojilo iz leta 1895 in za 4 m pol odstotno posojilo iz leta 1909 skupno 3,184.683 francoskih frankov, t. j. 7,053.074 Din. Finančnemu Orijentalnemu društvu za 5-odstotno posojilo iz leta 1902, za 4 in pol odstotno posojilo iz leta 1906 in za 5-odstotno posojilo iz leta 1913 skupno 7.350.021 r>in. Prav tako je bilo v celoti vrnjeno tudi kratkoročno posojilo Priviligirane izvozne družbe, najeto za izvajanje pšeničneg-a režima, v višini 32 milijonov francoskih frankov. Polovica posojila je bila vrnjena 12. februarja, ostanek pa 13. maja, tako da je to posojilo popolnoma amortizirano. Ekspresni potniški promet na paropk>vni progi Dunaj-Beograd Beograd, 19. maja. AA. Direkcija rečne plovbe kraljevine Jugoslavije uvede 23. t. m. ekspresni potniški promet na provri Beograd—Dunaj in obratno. Odhod iz Beograda vsak ponedeljek ob 7.30. Smrtna obsodba dveh razbojnikov Bjelovar, 19. maja. n. Danes popoldne je bila objavljena sodba v velikem procesu •proti razbojniški tolpi Štefana '^ovrekovica. Proces je trajal več deni. Državni tožilec je zahteval za pet obtožencev smrtno kazen. Sodišče je obsodilo Štefana Lovre-koviča in Josipa Jerkoviča na smrt na ve-šalih, dva nadaljnja člana na dos>mrtno ječo, eneira pa na deset let zapora. Tragedija nesrečne matere Zagreb, 19. maja n. Sava je danes naplavila truplo 30 letne Salike Perkovič, ki je pred dnevi s svojim šestmesečnim otrokom skočila v vodo. Otroka si je z vrvjo privezala okrog pasu. V smrt jo je pognala beda Ruski emigranti obsojajo Gorgulov zločin Beograd, 19. maja. V Beogradu živeči ruski emigranti so imeli snoči veliko zborovanje, na katerem so sprejeli resolucijo, ki obsoja čin njihovega rojaka Pavla Gor-gulova. ki je izvršil atentat na predsednika francoske republike Doumera. Izvenstrankarska vlada v Avstriji? Dr. Dollfussova misija za sestavo vlade meščanske koalicije ni uspela — Zvezni predsednik mu je sedaj poveril mandat za sestavo izvenstrankarske vlade Dunaj. 19. maja. Kljub temu, da silijo Avstrijo težaven gospodarski položaj in razprave o avstrijskih financah v Ženevi k nujni rešitvi vladne krize, ki je izbruhnila z ostavko Bureschevejja kabineta, so se pogajanja za sestavo nove vlade nenavadno zavlekla. 2e deset dni se avstrijski politiki in državniki zaman pogajajo. Razpoloženje za postavo meščanske desničarske vlade je bilo sicer pri vseh meščanskih strankah, vendar pa so v teku pogajanj posamezne skupine stavile take zahteve, da se je ta akcija izjalovila. Zlasti Velenemri se branijo prevzeti odgovornost za ukrepe, ki bodo potrebni v zunanje- in notranjepolitičnem pogledu v najbližji bodočnosti. Pogajanja dr. Doll-fussa so se zaradi tega razbila in sinoči ob 10. je vrnil zveznemu kancelarju mandat za sestavo vlade. Ob enem je nasvetoval, naj bi se poveril mendat za sestavo vlade dosedanjemu zveznemu kancelarju dr. Bureschu. Zvezni predsednik Miklas je včeraj dvakrat sprejel Burescha in imel I njim posvetovanje. Dr. Buresch pa je izrecno izjavil, da pod nobenim pogojem ne bi mogel sprejeti mandata za sestavo vlade. Zaradi tega je zvezni predsednik Miklas naprosil dr. Doll-fussa, naj obdrži mandat in sestavi vlado nestrankarjev, pri čemer pa naj po možnosti upošteva želje, ki so jih izrazile posamezne skupine v teku dosedanjih pogajanj. V političnih krogih računajo, da bo kriza vlade rešena Še v teku današnjega dne. Vedno nove izmišljotine o Lindberghovem otroku Izmišljeni podatki o roparjih in pogajanjih Newyork, 19. maja. Afera ujrrabitve i^Lndfoenghoveea otroka, ki je za nesrečne roditelje končala tako nesrečno, prinaša vsak dan nove senzacije. Veliko senzacijo je svoječasno izszrala vest, da je znani newyor&ki industa-5 jec in lastnik velikih ladoedeknk* Curtis stopil v stike i roparji ter posredoval med njimi in Lind!be.rphom. Včeraj p s. je Curtis ooslal predsedniku newyor£ke nolicvje Sohwarz,kopfu pismo, v katerem *ra obvešča, da s\ je vse svoje prejSnje izjave o roparjih in o svojih podajanjih z njimi enostavno izmislil. Hotel Je zadovoljiti senzacij željeno publiko in ameriške liste, ki so m« za njegova obvestila plačali visoke honorarje. Policija je Curtisa aretirala In naperila proti njemu tožbo zaradi zavestnega zavajanja oblasti v zmoto. Drugo senzacijo v tej aferi pa tvori aretacija, mornarja Franka Barwicha v Broockiinu. Barwioha so aretirali, ker je zapustil ženo in otroka Pri zasliševanju /pa je začel naenkrat pripovedovati, da je on eden izmed sedmin roparjev, ki so ugrabili LidfoeT-a&oveig-a sinčka Pripovedoval je take podrobnosti, da policija skoro ni dvomila v resničnost njegovih izjav. Glede smrti otroka je povedal, da je otrok razbojniku, ki je »kozi okno vdirl v eratni-oo, padel iz rok in z okna prvega nadstropja na tla na kameniti vlak. V stranu. Opo žirija proti De Valeri narašča Ehihlin, 19. maja. Opozicija delavske stranke proti De Valerovi politiki v odno-šajih do Anglije zavzema vedno ostrejše oblike. Bivši ministrski predsednik Cros-grave je imel včeraj govor, v katerem se je izjavil za absolutno potrebno ohranitev irsko-angleskega sporazuma. Koristi, ki iih je prinašal Irski ta sporazum, bodo prišle do pravega izraza šele na imperialni konferenci v Ottawi. Obtožil je De Valero, da je on zakrivil kaos, ki je nastal na Irskem in mu zagrozil, da se bosta kmalu zopet pomerila pri novih volitvah. London, 19. maja. g. Bivši irski ministrski predsednik Cosgrave je izjavil novinarjem, da je z ozirom na odklonilno stališče delavske stranke, v najkrajšem času pričakovati padec De Valerove vlade. Zato je teba računati v kratkem z novimi volitvami. Posredovanje Poljske med Rumunijo m Rusijo Bukarešta. 19. maja g. Poljska vlada te Rumuniji ponudila nadaljnje posredovanje pri morebitnih pogajanjih za sklenitev nena-padalne pogodbe 8 sovjetsko Rusijo. Rumun-ska vlada pa je izjavila, da trenutno ne namerava pričeti novih pogajanj za takšno pogodbo, razen če bi Rusija v naprej garantirala varnost besarabske meje. Poitalijančevanje slovanskih imen Sušak, 19. maja. Zadnja številka italijanskega službenega lista »Poglio d'Ordini« objavlja zopet celo vrsto dekretov o iz-premembi slovanskih priimkov. Objavljenih je nad 60 prisilnih izprememb. 30.000 ljudi brez strehe Manilla. 19. maja g. Po zadnjih poročilih je ostalo zaradi tajfuna na Filipinih 30 000 oseb brez strehe. 150 oseb je bilo ubitih. da bo otrok začel kričati, so hitro zavOl v pripravljene cunje, sedli v avtomobil In se naglo odpeljali. Sele potem, ko ao bili že več kilometrov daleč od Lm-dVborehovega posestva, so pogledali, kaj je s otrokom in mgotovili, da se je otrok pa-i padcu uibil. Zaradi tega so se ustavili m »krili trapel-ce v bližnjem grmovju. Nagrado, ki jo je izplačal Lmdhegh, so si najbrž prisvojil! na Tačun pravih roparjev namisldoni roparji. Pravi roparji so o stvari molčalL boječ se, da jim pridejo oblasti na aleu. Opieal je tudi svoje roparake tovariše In •polioija si sedaj prizadeva, da točno ugotovi resničnost njegovih izpovedi in da izsledi roparje. Nevvvork, 19. maja. s. Franik Barwi«h, ki je včeraj izjavil, da je eden izmed onih. ki so odvedli Lindbershovo dete in ki je podTobno opisoval poznejšo otrokovo snirt, je danes priznal, da so njegovi podatki izmišljeni. UTashington, 19. maja. Industrijec Curtis, ki je bil aretiran, je bil prepeljan v zapore Lemington. Policija ga ima sedaj na sumu. da je sam soudeležen pri ugrabitvi Lradberghovega otroka m vodi preiskavo v tej smeri. Curtis ne more pojasniti, kje jo bil v noči, ko je bil ugrabljen Lindber-gbov otrok. Macdonald na potu okrevanja London. 19. maja. Ministrski predsednik Macdonald je danes zapustil kliniko in odšel za nekaj ur v Downing Street od tam pa bo odpotoval v Lossemouth. Na vprašanje novinarjev je izjavil, da se bo v času svojega bivanja v Lossemouthu vzdržal večjih naporov, vendar pa bo za vsak primer vzel svojo tajnico s seboj. Svet, tako je dejal, nam ne nudi časa za počitek. Komunistično rovarenje v Španiji Madrid, 19. maja g. Kakor poroča list >Seville« so pri hišni preiskavi v centrali španskih delavskih organizacij, zaplenili številne listine, iz katerih se da sklepati, da se je pripravljalo z namenom preprečiti zaključek pogajanj o kolektivnih pogodbah poljedelskih delavcev uporniško gibanje. V centrali so razen tega našli tudi 200 bomb. ki so jih zaplenili. Načelstvo delavskih organizacij je z ozirom na to proglasilo splošno stavko, za 29. maja. Varnostna oblastva so uvedla obsežne mere, da preprečijo nemtr«. Sorzna poroči!«. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2273.72—2285.08. Berlin 1335.62—1346.42. Brnselj 785.97 do 789.91, Ourth 1097.35—1102.85, London 2O6.12—207.72, Newyork ček 5582.63 do 5610..89, Pariz 221.24—222.36. Praga 166.23 do 167.09, Trst 288.12—290.52. INOZEMSKE BORZE Cnrih: Beograd 9.06, Pariz 20.1025, London 18.80, New York 510.V4, Bruselj 71.60, Milan 26.30, Madrid 41.86, Amsterdam 207.20. Berlin 121.90. Sofija 3.70, Praga 15.15, Varšava 57.35, Bukarešta 3.06. »SLOVENSKI NAROD, dne 18. maja 1932. Stev 111 Zborovanje trgovcev Občni zbor gremija ljubljanskih trgovcev Ljubljana, 19. maja V dvorani Trgovskega doma se je s noči vršil redni občni zbor Gremija trgovcev, ki je bil prav dobro obiskan. Predsednik g. Gregorc je po otvoritvi pozdravil zborovalce, predvsem zastopnika ZTOI predsednika g. JelaČina, zastopnika obrtne oblasti g. Kavčiča, dalje dr. Frana Windischerja kot zastopnika trgovskega društva >Merkiir< zastopnika gremijalne šole ravnatelja Rado G ruma, zastopnika pomočniškega zbora g. Mebcerja in zastopnika trgovskih potnikov g. Kreka. Predsednik se je nato spominjal umrlih članov ter predlagal, naj se odpošljejo pozdravi ministru za trgovino in industrijo dr. Kramerju ter njegovemu pomočnj-niku poslancu g. Mohoriču. V uvodnem svojem govoru 9e je predsednik nato pečal s težkimi gospodarskimi razmerami, poudarjajoč, da preživljamo čase, ki jih v preteklosti ni nihče pričakoval. Nismo pesimisti, ker je bil v gospodarskih krogih vedno vtelešen imperativen optimizem, ki je gonilna in vzpodbujevalna sila rsakega gospodarstvenika. Ker so gospodarske razmere res težke, je treba tudi na občnem zboru izpregovoriti o tem resno besedo. Ko se je v Narodni skupščini razpravljalo o državnem proračunu, je finančni minister v svojem ekspozeju izjavi L, da se bodo davčna bremena zaradi težkih gospodarskih in socialnih razmer omilila. Ta obljuba se tal še ni izpolnila, nasprotno moramo med dajatvami, ki našega trgovca zelo obremenjujejo, v prvi vrsti prištevati pridobnino, ki po dosedanji izmeri ne ustreza načelom pravične razdelitve davčnih bremen in ki je ostala neizpremenjena. Odpravila se je trošarina, namesto nje so pa bile uvedene razne davščine v obliki taks, ki jih plačuje tr-govstvo po novem zakonu. Presenetil je trpotce minister tudi z novimi popisnimi polarni pri napovedi pridobnine. Iz uradne statistike finančne oblasti je razvidno, da ]e Slovenija lani plačala nad 349 milijonov dinarjev državnih neposrednih davkov In drugih avtonomnih doklad. po podatkih, ki so bili na razpolago, so znašali osebni in stvarni izdatki v Sloveniji, t. j. splošna državna uprava, pokojnine,, invalidnine, železnice, posta, monopoli itd. v proračunu približno 950 milijonov Din, dočim pa bili dohodki v istem proračunskem letu iz neposrednih davkov, trošarin, taks, carin itd. približno 1.300,000.000. V teh podatkih niso upoštevani gozdovi in rudniki. Po odloku finančnega ministra pri povprečni oceni čistega dohodka je Ljubljana na najvišji stopnji v državi, in sicer s 15.000. Iz teh poročil je pač razvidno, kako visoko smo pri nas obdavčeni, vendar pa je treba pripomniti, da se je odločnosti davčnih odborov, v katerih so zastopani tudi naši člani, zahvaliti, da Ljubljana ni bila še bolj obremenjena z davki. Predsednik se je nato dotaknil ukinitve potrdil o plačanih davkih, kar je občutno prizadelo davkoplačevalca, zlasti one, ki so imeli davčne ugodnosti glede odplačila v obrokih, na drugi strani pa odredba samo onemogoča nabavo deviz, udeležbo na javnih licitacijah itd. Glede banovinskega proračuna ugotavlja, da ni v skladu z pospodarski-mi in socijalnimi razmerami. Z odločnimi protesti je bilo doseženo črtanje vagonske-ga davka, ki bi trgovce obremenil za približno 10 milijonov dinarjev. Predsednik je nadalje poročal o borbi trgovcev proti zakonu o pobijanju draginje, ki ga je hotel uzakoniti minister za socialno politiko. Trgovci odločno odklanjajo tak zakon, ker ubija ugled in poštenje realnega trgovca in ker po svoji vsebini ne daje jamstva za kako ublažitev. Gospodarska konferenca, ki se je vršila pred dnevi v Beogradu, je soglasno ucotovila, da ta znkonski načrt ni izdelan v skladu z drugimi zakoni, tem- več predstavlja neko zmes, ki posega preko meje v veljavne kazenske in administrativne predpise odnosno zkone. Ljubljanski trgovci ne odobravajo stališča vlade, ki je nameščencem že dvakrat znižala plače. Oni sicer vedo, da je to storila v zadregi, vendar pa so mnenja, da bi morala država drugje poiskati virov. Končno se je dotaknil predsednik vprašanja carin, poudarjajoč dolžnost vlade, da posveti zaščitnim carinam in kartelom, ki drže umetno visoke cene svojih proizvodov največjo pažnjo. Absurdno je, da mora trgovec za blago, ki se izdeluje pri nas, plačevati več kakor za blago uvoženo iz inozemstva. Zaščitne carine za nekatera industrijska podjetja naj se odpravijo, pa bo blago mnogo ceneje. Glede moratorija kmetskih dolgov ugotavlja, da je ta zakon samo zaostril poslovne razmere med trgovcem in odjemalcem. Posledice se že kažejo, kmetje ne plačujejo dolgov, predsednik se je dotaknil tudi vprašanja žitnega režima, novega obrtnega zakona in raznih drugih aktualnih zadev, razmer ne denarnem trgu itd. ter poudarjal, da je treba vesti, ki ne odgovarjajo dejanskemu položaju najodločneje pobijati. Nato se je oglasil k besedi predsednik zbornice za TOI g. Jelagin, ki je poudarjal težke čase, v katerih se nahaja vse naše gospodarstvo, se dotaknil vprašanja brezposelnosti, ki je vedno večje, zakona o pobijanju draginje, socialnega zavarovanja, ki naj bo samoupravno, moiatorija kmetskih dolgov, ki naj se ne podaljša, in plediral za decentralizacijo dobav. Zaključil je svoj govor, ki je bil ves čas burno odobravan, s pozivom, naj trgovci vztrajajo v optimizmu. V imenu pomočniškega zbora je pozdravil zborovalce g. Melicer. nato pa je podal obširno tajniško poročno g. Lojze šmuc. ki je najpreje razpravljal o vprašanju inozemskih in domačih potnikov, podčrtal dejstvo, da se kupuje blago le od inozemskih potnikov in da je treba ščititi domače interese. Med prebivalstvom naj se propagra geslo: Kupujte le domače blago! Naposled je poročal, da je bil gremij pozvan od banske uprave, naj izvrši poizvedbe, koliko je bilo na podlagi gremije-ve okrožnice odpuščenih nameščencev. Gremij je ugotovil, da jih je izmed 72 ljubljanskih tvrdk sporočilo 15, da so upoštevale okrožnico in uveljavile šestteden-ski odpovedni rok. Odpovedano je bilo samo 18 nameščencem, ki so pa s tem ze prej računali, ter jim je bilo odpovedano samo zaradi gospodarske krze ali opustitve kupčije na debelo. Plačo so reducirale samo 4 tvrdke za 5 do 10 ^. trinajsto plačo je odrekla samo ena tvrdka, dve tvrdki sta pa prenes.li socialne dajatve na nameščence. Zato je razvidno, da okrožnica, ki jo je izdal gremij, ni prizadela nobenega nameščenca. O stanju blagajne je poročal blagajnik g. Karel Soss. poročilo računskih preglednikov pa je podal g. Lojze 5>muc. Odboru je bi podeljen absolutorij. Nato se je razpravljalo O novi organizaciji ljubljanskega trgovca, ki bo imelo sedaj naziv »Združenje trgovcev« namesto Gremij trgovcev. Sprejeta so bila tudi pravila za novo organizacijo. V načelstvo so bili nato izvoljeni g. Janko Baloh, v nadzorni odbor pa Robert Kolmann, Avgust Volk in Viktor Naglas. G. Josip Kavčič je nato poročal o uvedbi socialnega zavrovanja trgovcev m je bilo soglasno sprejeto, da se uvede obligatorno zavarovanje za bolezen, starost in onemoglost. O društvu »Trgovski dom« je poročal podnačelnik g. Stane Vidmar, nato se je razpravljalo še o nekaterih manjših zadevah, nakar je g. Gregorc lepo uspeli občnt zbor zaključil. Naši kmetijski strokovnjaki svojemu učitelju in voditelju Lepa proslava 70-letnice g. Viljema Rohrmana Ljubljana, 19. maja. Na zunaj skromna, a intimna je bila sla vnos t, ki jo je snoči v mali sobi restavracije »Zvezde« priredilo Društvo kmetijskih strokovnjakov na čast kmetijskemu svetniku g. Viljemu Rohrmanu ob priliki njegove 70-letniee rojstva. Skromen je bil ta prijateljski sestanek, kakor je bil pač g. jubilant skromen v svojem življenju, toda velik in bog-at po delu za napredek našega kmetijstva. Med udeležniki slav-nosti je vladala ves večer ona prijateljska m prisrčna harmonija, ki veže med seboj odkritesrcne tovariše. Med drugimi so se si a vnos ti udeležili načelnik kmetijskega oddelka inž. Zidan šek, mnogi referenti in strokovni uradniki tega oddelka narodni poslanec g. Milan Mravlje, kot zastopnik župana dr. Dinka Puca obč, svetnik g. Anton L i koz ar, mestni fizik dr. Mavric i j Rus, kmetijski nadzornik v pokoju in sadjar g. Martin H u m e k, tajnik Sadjarskega in vrtnarskega društva ter šolski nadzornik g. Andrej Š k u 1 j, tajnik Kmetijske družbe g. Ivan K a f o L, vpokojeni vinarski nadzornik g. G o m -bač, kletarski nadzornik za dravsko banovino g. Andrej 2mavc, g Ciril Dolenc, g. Malasek iz Novega mesta, g. Fran Suštič iz Kranja, g. Benko, tajnik Mlekarskega društva g. Levanič iz Sp, Šiške in še mnogi drugi mladi kmetijski strokovnjaki, odnosno slavijencevi nekdanji učenci. Predsednik Društva kmetijskih strokovnjakov g. Ivo Sancin je vodil prijateljski sestanek mestoma prav šaljivo in otvoril oficijetod del z vrsto najprisrčnej-šm napitnic. G. Sanran je med drugim omenil: Skromen je današnji prijateljski sestanek, kakor je bil pač naš slavljen ec skromen v svojem živrjenjn, čegar delo vsi ceniti- Zato je smatralo Dru- štvo kmetijskih strokovnjakov za svojo dolžnost, da se mu vsaj skromno oddolži. Sedemdeset let je mnogo in malo. Mnogo za onega, ki dela samo za sebe, malo za onega ki posveča svoje življenjske sile narodovemu napredku. Na polšaljivo je g. predsednik Sancin želel jubilantu, da bi dočakal še 80 let, 90 let in še veo in da bi se pomladil med tovariši. Načelnik inž. Zidanšek je poudarjal: r>Bil je nam vzor in učitelj. Z veseljem sem gledal nanj kot voditelja kmetijstva, čestitam mu v imenu kmetijskega oddelka in v imenu vseh tovarišev, da bi mu bilo usojenih še mnogo let v krogu svoje družine.« Zatem je čestital slavdjencu mestni fizik dr. Mavrici j Rus, vinarski nadzornik v p. g. G o m b a č pa je očrta! neumorno njegovo delo na polju vseh panog kmetijstva. »Pokazal je povsod svojo miroljubnost in poštenost in obsežno strokovno znanje. Strog in dober je bil kot učitelj in še večji pedagog. Med nami ni bilo nikdar razprtije.« G. Martin H u m e k je kot podpredsednik Sadjarskega in vrtnarskega društva poudarjal njegovo požrtvovalnost za to društvo, ki mu je predsednik. V imenu 8000 članov in vseh naših sadjarjev mu je želele, naj bi ga bog ohranil na tem mestu še mnogo let. šolski nadzornik g. Andrej škulj je slavljencu čestital v imenu slovenskih učiteljev, ki jhn je vedno z dobrimi nauki kazal pravo pot. >Dobro vemo mi učitelji,« je dejal, >koliko ste storili za naš stan in v njega korist. Bili ste dolga leta neumoren so t rudnik našega stanovskega glasila. Hvaležen vam je za to učiteljski stan, ki vas spoštuje.« G. Ivan Pipan, posestnik iz Vižmarij je čestital v imenu slovanskega kmeta in v imenu nekdanjih grmskih učencev, ki jim je bil res pravi vzgojitelj. G. Malasek, kmetijski referent iz Novega mesta, se je naj topleje zahvalil g. slovijencu za ono moralno podporo, ki jo je bil deležen, ko je prižei s severa k nam na jug. Obč. svetnik g. Anton Likozar je slavljencu čestital v svojem in županovem imenu ter se spominjal časov pred 40 leti, ko se je kot učitelj udeleževal kmetijskih tečajev za učiteljstvo na Grmu in ko sta skupaj ribarila. G. Andrej ž mavec, kletarski nadzornik, je poudarjal: >Trdi ste bili v službi, toda še trsi sam s seboj. Zastavili ste pero in obogateli našo kmetijsko literaturo. Ustvarili ste podlago za vse to, na čemur sedaj dalje gradimo. Nikdar niste poznali kakega egoizma. Zato vam bodi to v moralno zadoščenje: Narod vas nosi v srcu.« G. Ivan K a f o 1, tajnik Kmetijske družbe, je naglašaL da ni bil slavljencu poleg Grma noben drug zavod tako pri srcu kakor Kmetijska družba, Slavljencu je nadalje čestital tudi g. Ciril Dolenc, upokojeni ravnatelj prisilne delavnice in sin bivšega ravnatelja kmetijske šole na Grmu. Slavnosti se je končno udeležil tudi inž. Kotlovšek, poslevodeči ravnatelj kmetijske šole na Grmu. Globoko gin j en se je g. svetnik Rohr-zahvalil za izrečene čestitke in kratko .poudarjal: >MoČi mi ne dopuščajo, da bi se s kratkimi besedami vsakemu posebej zahvaliL Delal sem za nas kmetijski narod, kar sem mogel. Težko delo je bilo nekdaj zato, ker so naše slovenske kmečke razmere mnogo težje in zamotanejše kakor drugod., ker so naše male kmetije mnogo bolj komplicirane kakor v drugih pokrajinah in obstojajo na njih vse vrste kmetijstva.« G. slavljenec se je nato najtopleje zahvaljeval druStvu za prireditev. Predsednik g. Ivo Sancin je naposled zaključil oficijelni del sestanka t; živahnim govorom, v katerem se je spominjal tudi slavljenčevih so borcev za napredek našega kmetijstva tako ravnatelja. Dolenca in Gustava Pire a. Bila je res lepa proslava. Obrtniška samopomoč Ljubljana, 19. maja. Obrtniki imajo dobrodelno društvo ^Obrtniška samopomoč reg. pomožna blagajna«, ki deluje že deveto leto. Včeraj je bil v posvetovalnici ZTOI društveni izredni občni zbor, na katerem so bila odobrena spremenjena pravila in izvoljen nov odbor. Društveni predsednik g. L. Baraga, ki je otvoril in vodil občni zbor. je pozdravil komisarja banske uprave g. dr. sinka, društvenega ustanovitelja g. Eng. Fran-chettija in ostale navzoče, nakar je poročal, da je banska uprava odobrila nov društveni pravilnik. Poslevodeči tajnik g. Banovec je pre-čital zapisnik IX. rednega občnega zbora, iz katerega je razvidno, kako potrebna je takšna organizacija za obrtništvo in s kakšnim živim zanimanjem so zasledovali njeno delovanje posamezni člani, zlasti, odkar je v likvidaciji Zveza obrtnih zadrug, h kateri je bila priključena Obrtniška samopomoč kot njen odsek. Članstva sicer ne šteje mnogo v primeri s številnostjo obrtništva v naši banovini, le okrog 500, a še med temi je mnogo neredno plaču j očih, tako da lahko računajo le s 400 člani. Na zadnjem občnem zboru nekateri člani niso odobravali poslovanja odbora, ki je hotel pridobiti čim več članov ter so sprejemali tudi neobrt-iike in ker je najel nove poslovne prostore. Občni zbor je izrekel zaradi tega odboru nezaupnico in je vzela vso zadevo v roke banska uprava, da jo uredi. Banska uprava je zavzela stališče, da je bilo poslovanje glede nabiranja članov neobrtnikov neprimerno ter škodljivo društvu, zato je prišlo do novih pravil ter majhne reorganizacije. Sicer pa društvo ni bilo oškodovano in so nekateri člani mnenja, da so bili nameni odbora najboljši. Včeraj je odbor predlagal občnemu zboru, naj bi se pogrebnine znižale od 3500 Din na 2000 Din, ker številke dokazujejo, da bi bih sicer izdatki večji kakor dohodki, če se ne zviša število članstva. Ako bi pa hoteli izplačevati posmrtnine v dosedanji višim, bi moralo biti 700 članov. Mnogi so soglašali s tem predlogom uvidevajoč slabe društvene finančne prilike, nekateri so pa iskali drugib rešitev. Nekaj se jib je tudi zavzemalo, da ostane pri starem in da je treba pridobiti več novih članov. Zlasti je naleiel predlog na odpor pri starih članih, ki plačujejo članske obveznosti že od ustanovitve društva m ki bi bih torej najbolj pnzadeti. Utemeljevali so, da se izplačila ne smejo znižati že zaradi tega, ker bi sicer mnogi izstopili iz društva, ko bi jim več ne nudilo takšnih Ugodnosti. Vsi so pa bili mnenja, da morajo obrtniki vseh struj složno podpirati to svojo organizacijo ter ne sme biti v nji nebenih razdorov. Končno so osvojili predlog, da ostane višina posmrtnin letos še dosedanja, ako bi se pa umrljivost članstva medtem tako dvignila, da bi bil pri tem izplačevanju ogrožen obstoj pomožne blagajne, skliče odbor izredni občni zbor, ki določi višino posmrtnin. Predložena je bila samo ena kandidatna lista ter so bili izvoljeni gg.: L. Baraga, J. Hribar, R. Radovan, D. Slovnik, P. Vrtačnik in šetina kot odborniki; namestniki: Erjavec. Rozman in Seliškar; nadzorstvo: E. Franchetti. Fr. Medic in Fr. Ileršič. Novi grobovi Karel Ogorevc, bivši postaj en ačelnik v Ratečah, škof ji Loki in Kranju, je snoči v škofji Loki na pljučnici nagloma umrl. Pokojni je bil sin slovite Ogorevčeve hiše v Novem mestu ter so mu bratje državni tožilec g. dr. Robert Ogoreutz, bančni ravnatelj Hano, trgovec Pepi na domu v Novem mestu, a sestra pokojnega, ga. Matilda, je soproga predsednika viš. dež. sodišča g. dr. Ftog-ine. Ko je pokojni služboval v Škofji Loki se je poročil z Ivanko, hčerko starodavne Hafnerjeve hiše v škofji Loki, kjer je sedaj tudi zatisnil svoje vedno dobrodušne oči. Bil je vedno odkrit naprednjak in Sokol, drugače pa strasten lovec in ribič, priljubljen pa zlasti pri svojih podrejenih in kolegih, a radi so ga imeli vsi, ki so ga poznali. Pogreb bo jutri ob 17. v Škofji Loki. Blagemu možu topel spomin, ugledni družini in sorodstvu pa naše najiskrenejše sožalje! V Velikih Laščah je davi preminul v 54. letu starosti z. Ivan Hočevar, župan, posestnik in gostilničar. Pokojnik Je bil vzoren gospodar in skrben župan. Pogreb se bo vršil v petek iz mrtvašnice splošne bomice v Velike Lašče, kjer ga v soboto ob pol 10. polože k večnemu počitku. Blag mu spomin, preostalim naše sožalje! Včeraj je umrl v Zagrebu g. Jakob Štefan, nadzornik drž, železnic v p., po rodu Ljubljančan, v visoki starosti 04 let Služboval je kot začetnik pri juž. železnici v Trstu, pozneje kot načelnik postaje št, Peter na Krasu, od 1876—1901 pa je načeloval sedanji postaji Zacjreb-Sava. Bil je stropro naprednega duha in dolgoletni naročnik naših listov. Bodi mu lahka zemlja med brati Hrvati! Javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naš ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod Karel Ogorevc. železniški inspektor v pok. snoči po kratki bolezni preminul. Pogreb bo v petek 20. t. m. ob 17. iz hiše žalosti na župno pokopal išče. Škof ja Loka, 19. maja 1932. IVANKA, roj. HAFNER, soproga IVO, DRAGO, sinova PEPI, ROBERT, MATILDA, HANO, bratje in sestre {8e/eztftccz Koledar. .es: četrtek, 19. maja katoličani: ll.louu, Vitoslava, pravoslavni 6. maja. Današnje prireditve. Kino Matica: Srečna srca Trgovsko društvo >Merkur< za Slovenijo redni letni občni zbor ob 13. v posvetovalnica Zbornice H TOI Dežurne lekarne. Danes: Trnkoczv. Mestni irg 4, :n Kamor, Miklošičeva cesta 20. Glavna skupščina zveze JČL JoL jo imela na binkoštno nedeljo svojo letno slavno skupščino v društvenih prostorih v Beogradu, na kateri so ITItaJ funkcijonarji poročali o delovanju v pretekli poslovni dobi. NapraviLi so m važn: sklepi, ki so obvezni 'za vse Lise v Jugoslaviji in ki kažejo lep napredek o delovanju juso&i. - če&kosiov. lig. Bprejete p« luci je — 3-6 po številu — to konkretne, vzajemno sodelovanje obeh držav, <**esko-slovačke in Jugoslavijo, je v resolucijah dobilo svoj najboljši življenski odraz. Pokazalo se je, da ima v.^aka lipa pravico do obstoja, ker je temelj njenega delovanja vzvišen, saj gre za medsebojno kulturno spoznanje ter kulturno in gospodarsko zbližanje brez raznih zapisanih konvencij in zakonov. Posebno odlikovanje glavni skupščini je bil obistk zunanjega ministra češkoslovaške re.pubJLke dr. Beneša v spremstvu poslanika na našem dvom dr. Roberta Fliederja. Dr. Betneš je v svojem govoru (poudaril, da je poleg sodelovanja na političnem in gospodars-kejn polj« treba posvetiti čim večjo sferi) in paž-njo feulturnemu sodelovanju. Ponovil je svoje besede, ki jih je rekel v avdijemci NI kralju: > Tu-dL ako ni nob^neera jvismone^a dogovora med obema našima državama, bi kljub tema celotne tradicije, krvno sorodstvo t* vzajemna občntentja trLjubljanica< Dob m nje v času 40 mrn. 115 sok.; 2. Straž 16ar Josip Kol društvo r^ava^ LJubljana v času 40 min. 16 se&.; 3. Smrek ar Pavel yLju»b>janica< Dobrumje v času 40 min. 47 Bele; 1. Trobec Ivan >Sava<. 5. Svoljšak Ivan ŽSK >HermPrimorje<. IT. Teška skupina 22 km: 1. Gartner FVanc >Ljub!ja-nica<, Dohrunje v času 42 min 20 seik.; 2. Prodan Josip 2SK yHermes<:, Izubijana v času 44 min. 1 sek.; 3. Jenko ATbm ASK Primorje, Ljazhljana v Času 44 min. 3 sek.; Lampi«6 Janez, >Lj«J>l'janica<, Dobrunje; 5. Kastelic Oskar, ŽSK >Hea-mkes<, I^juh-Ijana; 6. Avbejj Alojtz >Sava<, Ljubljana; 7. Lakovič Prane >Sava<, 'xjubljana. Po dirki so se udeleženci fotografirali, naicar je sledil ogled jame. -l Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem, ki so ga poznali, pretužno vest, da nas je naš oče, brat in svalc, gospod Ivan Hočevar župan, posestnik in gostilničar dne 19. t m. ob 8. uri zjutraj v 54. letu svoje starosti, za vedno zapustiL Pokojnika prepeljemo dne 20. t, m. iz mrtvašnice splošne bolnice v Velike Lašče, kjer se bo v soboto, dne 21. t m. ob y2 10. uri vršil pogreb. Ljubljana - Velike Lašče, 19. maja 1932. MARIJA HOČEVAR z otroci, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo Ste*. 111 >S L O VE N S KI NAROD, dne 18. maja 1932. Dnevne vesti — Razpust društev. Društvo >S trojko v ti a skupina delavstva in nameščencev v Rogaški Slatini< je razipušceno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogodev za pravni obstoj. — Društvo >Evengelj6kka verska družba« augsburške veroizpovedi in helvetske veroizpovedi« v Marenbergu ob Dravi je raz-piiščeno, ker nima posojev za pravni obstoj. Društvo >Prosvetno društvo pri Sv. Boštanjuc je razpuščeno v smislu § 11. zakona o društvih, »hodih in posvetih, ker ne deluje, nima članov in torej tudi ne more izvrševati svojega statutarnega delokroga. — Razpis službe. Na podlagi razpisa ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje z dne 11. maja 1932. se razpisuje pri sreskem načelniku sreza litijskega mesto sanitetnega referenta. Prošnje je treba vložiti do 2S. t. m. pri kr. banski upravi dravske banovine. _ Iz odvetniške službe. V imenik advokatske komore v Ljubljani je bil vpisan 10. maja 19H2 g. Ferdo Ludvik, s sedežem v Litiji. Obenem je imenovan za prevzemnika dr. TVurzbachove pisarne istotam. — Iz >Službenega llsta<. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 39 z dne IS. maja objavlja pravilnik o zdravniškem pregledu otrok za sprejem v šole za nezadostno razvite In defektne otroke in o dolžnostih zdravnika v teh šolah, popravek v uredbi o monopolnih raksah, rasglas o poštnih avtobusih gJede plačevanja izrednega cestnega prispevka, odločbo o sezonskih podjetjih, popravek v nroračunu mestne občine ljubljanske za leto 1932. objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. — Analize (preizkušnje) zemlje v kranjskem srezu. Predavanje o rezultatih iS analiz zemljo v okolici Kranja (Zabnica, Sra-kovlje, Strah in j, Pivka. Šenčur, Voklo, Tr-boje, Smlednik), ki se je vršilo v Kranju r salonu hotela rJelen«. dne 2. maja t L, je bilo zelo dobro obiskano. Navzočih je bilo »»krn;j 100 uglednih kmetovalcev iz vsega kranjskega sreza, a tudi interesentje iz kamniškega in ljubljanskega okoliša. Prireditev je posetil tudi sreski načelnik dr. Ogrin. Predavatelj kmet. ref. Sustič je izčrpno pojasnil pomen analiz zemlje po najnovejših načinih ter njihovo veliko praktično vrednost za uporabo raznih gnojil. Kljub težje razumljivi tvarini *o poslušalci zadostno razumeli izvajanja. Zlasti jih je zanimalo pojasnilo in praktična stran >PH« števila pri določevanju aciditete (kislosti) zemlje ter uporaba tozadevnih izsledkov v praksi. Predavatelj je razdelil navzočim poizkusu ikom kakor tudi vsem delegatom kmetijskih podružnic specialne tabele, prikrojene za razmere v dravski banovini, s pomočjo katerih je mogoče skoraj docela točno izračunati vrste in količine gnojil za vsaki sadež, držeč se principa o rastnih činiteljih in s tem štednje. Tabele in rezultati so važnega pomena kot osnovne smernice za umno gnojenje tipičnih zemelj prizadetih okolišev. S lem predavanjem se je v kranjskem srezu zopet zaključila večja gospodarska akcija, ki bo nedvomno doprinesla k izboljšanju poljedelstva in travništva in k vzpodbudi drugih okolišev. — Vreme. Vremenska na/poved pravi, da bo stalno in toplo vreme, krajevne nevihte niso izključene. Včeraj je bilo skoraj ipo vseh krajih naše države jasno, samo v Ljubljani smo imeli megleno. Najvišja Temperatura je znašala v Skoplju 28, v Beogradu 27, v Zagrebu 26, v Sarajevu 25, v Ljubljani 24.6, v Splitu 24, v Mariboru 20.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.6, temepratura je znašala 12.2. — Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do '27. maja L L ponudbe za dobavo prenosljivih telefonskih aparatov. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. maja t. L ponudbe za dobavo gumijastega kabla, sponk in izolačnih cevk, 1000 komadov bukovih toporišč, 10 ms gramoza, pločevine, žičnih vrvi, verig itd. — Dne 16. junija t 1. bo pri inženjerskem oddelku komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za oddajo krovskih del na skladišču na Ljubljanskem polju. (Oglasi so na vpogled v pisarni zbornice za TOI v Ljubljani). — Grenčica ^Franz-Josef< vam preskrbi splošno dobro potenje in čisto glavo. Iz Ljubljane _lj Pogreb Franceta Bernekerja. V neposredni bližini Groharjevi so včeraj popoldne položili k večnemu počitku kiparja-tr-pina Franeta Bernekerja. Žalni sprevod, ki je šel izpred mrtvašnice splošne bolnišnice proti pokopališču pri Sv. Križu, je pokazal, da France Bemeker ni bil tako zapuščen. Pogreba so se udeležib" mnogi njegovi tovariši, prijatelji in znanci, tako tudi nestor slovenskih slikarjev Rihard Jakopič, pesnik Oton Župančič, mladi kiparski naraščaj, drugi umetniki, dalje predsednik Narodne galerije dr. Fran Windischer z g. Ivanom Zormanom. profesorski zbvr srednje tehnične šole, senator dr. Rožič, ravnatelj drame g. Golia, mnogi gledališki igralci in učenci srednje tehnične šole. Pred odprtim grobom se je od pokojnika poslovil g. Ivan Zorman. Njegov kratek, z globokim čutom izgovorjeni poslovilni govor je marsikomu izzval solze. Na s rob je bilo položenih tudi mnogo lepih vencev in rož. Franceta ie spremljal na zadnji poti tudi njegov znanec ruski begunec, ki mu je poklonil šopek svežih rož. Naj bo Francetu ohranjen v vseh srcih blag spomin! —Ij J. A. D. Triglav. Drevi ob 8. se vrši 6. članski sestanek v dvorani ZKD. Predava tov. A. Novak o sodobni mladini. —lj Mestna klavnica ljubljanska bo zopet dom. Led se bo dostavljal strankam v zpod-ru npsj cgautduin mdfut?riAtnsop z »ioofz njih jutranjih urah z avtomobilom pod istimi pogoji kakor lam. Interesenti za led se /abiio, ria s poro Če mestni klavnici svoj na-ov in koli črno ledu, ki ga žele prejemati. | —lj Delavsko prosvetno in podporno društvo >Tabor«. Drevi ob 20. redni članski sestanek. Predava tov. Ražem o labinski republiki v Istriji. —lj Dobrovoljci; Drevi ob 20. sestanek v dvorani hotela MikliČ. Zadeva: Spomenik dobrovoljskemu pokretu v obliki naselja in določitev delegatov za Rakičane. Udeležba obvezna. Odbor. —lj Za izboljšanje rest. Ob mestni drevesnici na Cesti na Rožnik so zasuli jarek ter napravili naraven hodnik. L mestno bi bilo, da bi se desni hodnik podaljšal do samega gozda. Ta cesta je spričo številnih novih hiš pod Rožnikom od leta do leta promet-nejša ter je hodnik tudi ob njeni desni stra-n i zelo pot reben. —lj Izprememba po>e«.ti. Josip Orazem. lastnik opekarne v Gameljnah, je prodal ano-nadstropno svojo hišo v Groharjevi ulici nekemu zasebniku v spodnji savski dolini. DAJ SLADOLED DAM —lj Manjše zidave. Pred cerkvijo na Rakovniku je dozidan in že tudi pokrit paviljon, ki bo služil za točilnico brezalkoholnih pijač ter za okrepčevalnico. Sedaj se ometa -vajo znotranje stene. Do prihodnje nedelje bo paviljon znotraj gotov in izročen svojemu namenu. Zidarska dela dovršuje stavbno podjetje Gradidom. Salezijanski zavod bi jako ustregel ljudem, če postavi pod kostanji nekaj preprostih lesenih klopi, kar je tem lažje, ker imajo les in mizarja doma. Na-slanjanje na ograje in kostanje ter potepanje po trarinah bo se kolikor toliko zmanjšalo. —lj Renoviranje hiš se nadaljnje. Ob ennnadstropni hiši (štev. 1) na Ižanski cesti so te dni postavili zidarski oder. da se popravi okrušen omet in stene prebolijo. Hiša stoji na odprtem prostoru in bo zato njena zunanjost z obnovo še posebno pridobila. Lastnik te hiše je trgovec in eostilni-čar M. Majcen. _Ij Odsek stavhtnskih delavcev NSZ sporoča članstvu, da bo občni zbor v nedeljo ob 9. dopoldne v predavalnici Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Dnevni red običajen, član! naj se udeležijo občnega zbora polnoštevilno. 22. maja 1932 JAVNA TELOVADBA Ljubljanskega Sokola na letnem telovadišcu v Tivoliju. Začetek ob 4. popoldne 6041 _lj Zadruga čevljarjev v Ljubljani vabi gig. člane, ki se žele udeležiti razstave na velesejmu od dne 4. do 12. junija t. 1., da se čimprej zglase pri uradu za pospeševanje obrti. Prostor bo brezplačen. Namen razstave je pospešiti ročno delo in pokazati občinstvu razliiko med ročnim in tovarniškim delom in dokazati, da tudi domači obrtniki nekaj zmorejo, člani naj se zaradi lastne koristi udeleže v čimveč] em številu razstave. Podrobnejše informacije se dobe pri zbornici za TOI v Ljubljani, oddelek urada za pospeševanje obrti. — NačeJstvo. —lj Sen t jak občani so se vendar vreza// . . . Na Šentjakobskem odru so že ne vem kolikokrat igrali in pel: svojo opereto »Študentje smo . . ki jo je napisala znana članica tega agilnoga odra ga. Metka Bučarjeva in jo j« vglasbil njen soprog Danilo. Brez dvoma sta napravila najvese-lejšo opereto, kar jih d os oda j imamo, da že povsod prepevajo temperamentne m res pristno domače šlagerje iz te veseloigre, naravno je pa tud:, da so bile dosedaj vse predstave razprodane, kar so Sentjakobča-ni seveda raztrobil5 po vsem svetu. Ljudje so čitali notice o razprodani predstavi, marsikdo je pozabil kupiti vstopnico v predprodaji, a zvečer pač ni šel pogledat operete, češ, čemu bom pa hodil, če je itak že vse razprodano. Tako se je torej snoči primerilo, da so se Sentjakobčani vrezali in predstava res ni bila razprodana Kar štiri karte so ostale »vedno« razprodanim oemtjakobčanov, stoli so bili pa seveda navzlic temu zasedeni, saj jih je takoj po temperamentni overturi okupiralo stojišče. Kakopak, saj pri Sentjakobcanih m tako natanko kot v teatru. Kdor torej neče zamuditi tako sijajne zabave kot je opereta »Študentje smo . . naj si res raje preskrbi vstopnico že v predprodaji. Sloves nove operete se je razširil že po vsej deželi, da z vseh strani vabijo Šen tj ak občane v goste. V soboto so prepevali v Novem mestu, da imajo Novomeščani še danes krče v trebuhu od smeha, snoči so se opereti smejali Ljubljančani, ki smo med njimi opazili rudi popularnega polkovnika g. Ljubo Novakovića, a jutri zvečer ob pol 21. zopet ponavljajo opereto doma. Toref, skrbite za vstopnice pravočasno! —lj Delavski oder >SvobodeHlapec Jernej in njegova pravica«. Predstava bo v opernem gledališču v ponedeljek ob 20. Vstopnice se dobe v Delavski zbornici, I. vhod, I. nadstr. —li Manipulacije mladega zavarovalnega inšpektorja. K našemu tozadevnemu včerajšnjemu poročilu nam sporočajo, da Matej L nima nobenih stikov s svojo rodbino in da je tudi ločen od svoje žene. —I j ObČnj zbor Osrednje proti tuberkulozne lige bo v nedeljo 22. maja ob 10. dopoldne v dvorani Okrožnega urada, Miklošičeva c. 20. Na dnevnem redu je poleg poročila odbora, nadzornega odlbora in predlogov izpremembe pravil tudi kratko •predavanje tajnika lige dr. Debevca: Zrak in solnce v boju proti jetiki. — Ciril Metodova družba je založila nove razglednice (4 vrste) ter jih ravnokar razpošilja Rodoljubi! Sezite po njih. pomagajte družbi! 315-n SUAJNA VESELOIGRA, POLNA HUMORJA, IZVRSTNIH DOVTC-POV, NOVIH ŠLAGERJEV, PETJA IN PLESA V GLAVNIH VLOGAH Lizzi Waldmiiller SLAVNA STJBRETA RErNHARTO-V3H GLEDALIŠČ V BERLINU FRITZ SCHULZ — OSKAR SABO BETTT BIRD — JULIA S KRDA RALPH AKTUR ROBERTS — HAJVS BRAUSEWETTER MUZIKA: JEAN GBLBEBT BOMBE SMEHA DVE URI SMEHA JUTRI PREMIERA! Elitni kino Matica —lj Cepljenje zoper koz« je po čl. 3. pravilnika z dne 12. julija 1930, Službeni list štev. 54/13, obvezno za vsakega otroka, ki je bil rojen v prejšnjem letu in za one otroke, rojene v tekočem letu, ki so stari najmanj tri mesece. Da bodo vsi starši mogli tej zakoniti dolžnosti glede svojih otrok brez vsakih stroškov zadostiti, se bo vršilo javno brezplačno cepljenje zoper koze, in sicer: 1. za Spodnjo Šiško v torek 24. maja 1932 v ondotni šoli, 2. za Krakovo in Trnovo v sredo dne 25. maja 1932 v mestnem otroškem vrtcu v Cerkveni ulici štev. 21, 3. za Vodmat v petek 27. maja 1932 v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici št. 2, 4- za vse ostalo mesto v ponedeljek 23. maja in v soboto 28. maja 1932 v Mestnem domu, 5. za Barje v četrtek 2. junija 1932 v ondotni šoli, vsakokrat ob štirih popoldne. K cepljenju naj se prinesejo vsi otroci, ki sploh Še niso bili cepljeni in pa oni, pri katerih cepljenje doslej ni imelo uspeha. K cepljenju je prinesti otroka čistega in v čisti obleki. Vsak otrok, rojen v prejšnjem letu, mora biti cepljen v tekočem letu, Vsak otrok, star najmanj tri mesece, se lahko eepd v tekočem letu. Opozarja se, da je k cepljenju prinesti iz mesta tudi vse necepljene otroke, čeprav niso izrecno s posebnim vabilom k cepljenju povabljeni (n. pr. doseljeni, neprijavljeni itd.). Starši, ki so prejeli poziv za otrokovo cepljenje, Trgovski kolegij v Celju<, toda le pod gotovimi pogoji. Ustanovljen je bil tudi poseben podporni sklad za podpia*anje brezposelnih in delan£Jcmožnih trgovcev in trgovskih nameščencev. Izvoljen je bil z malo izpre-membo stari odbor s presodnikom g. Fa-zarimeam. »Izpramenjani sta bili še 2 točki društvenih pravil in je bilo rešenih se nekaj važnih internih organizacijskih zadev. —c Novj gostilniški obrat v Celju. Na zadnji seji celjskega mastnega svota se je občinski svet z večino glasov izrek al za lokalno potrebo nove gostilne, ki jo name-va odpreti dosedanji plačilni natakar kavarne >Evropa< g. Rudofef Jurič v hiši ge. Vajtove na KraJja Petra cesti. —c Mestni proračun odobren. Mestno načolstvo Je pred dnevi prejelo ta Beograda brzojavno obvestilo, da je celjski mestni občinski proračun že odobren in podpisan od finančnega ministra. _c Posredovanje mestne občine za znižanje najemnin. Celjska mestna občina bo skušala v smislu sklepa zadnje občinske s^je iposredovati pri onih celjskih hišnih posestnikih, ki zahtevajo v svojih hišah pretirane najemnine, da jth znižajo z upo-štovajrjem soctjalnega položaja svojih na-jemanfkov. Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefo-ve« grenčiee. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova.« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefovn« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah, Lfcjbljanskl Sokol priredi svoj javni telovadni nastop v nedeljo dne 21. maja na letnem telovadišcu v Tivoliju. Pričete.k ob 16. Oh tej priliki bodo nastopili vsi oddelki ter podali javnosti oh račun svojega udejstvovanja v telovadnici tekom zim-s3r2h mesecev. Na sporedu javnega nastopa so: L) ^Drvarji, perice in kosci«, sestavil br. Stanko Burja. 2.) >Cmi mož«, izvaja moška deca. S.) Proste vaje ženskoga naraščaja za vseeokolski zlet v Pragi 1. 1932. 4.) Vaje s puškami , izvaja moška deca. a.) Orodna telovadba vseh oddelkov. 6.) Proste vaje moškega naraščaja za vse-sokolski zlet v Pragi 1. 1032. 7.) >6est-najstoricac, sestavila s. Slapničarjeva, izvaja ženski naraščaj. 8.) Proste vaje članic za vsesokolaki zlet v Pragi 1. 19*32. 9.) Orodna telovadba vaoro* vrste. 10.) >Pe-sem pomladi« (MendeLsshon), sestavil br. ing. Cerne, Izvajajo članice. 11.) Proste vaje članov za vsesokolski zlet v Pragi L 1&32. V primeru slabega vremena se bo vršil nastop z istim sporedom v četrte* dne 26. maja ob 16. Sokol I., Ljnbljana-Tabor sporoča svojemu članstvu, da je nenadoma preminul njegov član br. Albert Makuc. Ostanki blago-pokojnega se prenesejo danes ob IS. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Članstvo se naproša, da se pogreba udeleži v čim večjem številu v civilu z znakom. Zdravo! Sokol Vače priredi v nedeljo, dne 22. maja t. 1. javni telovadni nastop, združen z vrtno veselico. Začetek ob pol 15. Vabimo vse prijatelje sokolstva k obilni udeležbi. Obenp«m se turistom nudi lepa iz letna točka. S postaje sitija imajo popoldanski vlaki avtobusno zvezo na Vače. 316-n Kino Zopet M.iajen film v kinu Matici. Jutri premiera >3panska muha«. Po izborni opereti >Srečna srca«, ki se predvaja danes zadnjikrat nam donaša Matica izvrstno vese loigro >Spanska muhac Film je izdelan po znani gledališki komediji Arnolda in Bacha Spretni režiser G. Jacoby je znal ta parad dni komad vseh gledališč tako spretno pre urediti za film, da so prišli vsi zapletljaji. prizori in vrr. dovtipi, ob katerih se publika v teatrr krohoče, v filmu še mnogo bolj do ODOL je ustna voda, ki po mnenju uglednih zobnih higijenikov zahtevam nege zob najpopolnejše ustreza. izraza, Z najboljšimi igralni so zasedene vse vlocre, od glavne pa do najmanjše. Oskar Szabo najboljši igralec karakternih vlop ipra tovarnarja, ki je v svojih mladih letih imel nekoč malo ljubavno avanturico z neko Španjolke — barsko plesalko. Ta dogodek nt ostal brez posledic in ko se 20 let kasneje javi očetu namišljeni sin, je seveda ogenj v strehi. Stvar se zapleta vedno bolj in bolj; ▼ malem mestecu, kjer se godi dejanje filma, se požar rodbinske nesreče širi od krova do krova. Izkaže se namreč, da so ljubavne afe-rioe s španjolko imeli tudi d rupi in kar bop ve koliko jih je plačevalo alimente, ne da bi vedeli drug za drugega. Končno se vsa zadeva razvozija v splošno zadovoljstvo igralcev in gledajoče publike. Dve uri smeha in zabave pa je prav gotovo zajamčenih s tem filmom, kajti zato skrbe z izvrstno situactj-sko komiko Ralph Artur Robert (poznamo ga iz filmov >Nezvesti Ekehard« >Deviški Jakobi ), Priti Schulz. Oskar Szabo in Harw Brausewetter. Kot se norita Kosita ali španska muha« se nam topot predstavi znamenita subreta Reinhartovih gledališč v Rerhnu Lizzi Waldmiiller, ki s svojim lepim glasom zapoje par novih šlagerjev. Poleg nje nastopala še Lizzi Natzler in Betty Bisd. Muzikalno vodstvo ima Jean Gilbert. Kakor >Srečna srca« bo tudi ta film v Ljubljani nedvomno zelo ugajal in zabave željno občinstvo bo pri tem sporedu prišlo do polnega užitka. Premiera jutri. OTROŠKE rtOGAVlCE "ŽJGOM Najboljše, MpnMK 13 Narodno gledališče DRAMA. Začetek ob 20. četrtek, IS. maja: Zaprto. Petek, 20. maja: Zaprto. Sobota, 21. maja: Oidrpus. Premijera, Izv. Ljubljanska drama ostane ta teden zaprta, ker pripravlja dve premijeri in sicer antično tragedijo >Kra4ja OidApa« ta Pagnolovo igro >Marij«. Prvo deko režira režiser Ciril Debevec, drugo tfcr. Branko Gavella. Obe premijeri bosta v začetka priihodnjega tedna. Kralj Oidip, je monumentalno delo grškega tragika Sophoklesa. Za Aristophano-vo Lvzistrato m Euripidovo Medeo Je Kralj Oidip tretje delo grške literature, ki pride po prevratu na nas oder. Prevod je oskrbel najboljši prevajalec artarth klasičnih del, prof. Sovre. OPERA. Začetek ob 20. Četrtek, 19. maja: Zaprto. Petek, 20. maja: »Rusalka«. Red E. Sobota, 21. maja: Pohujšanje v dolini šentilorijanski. Ljubljanska opera ponovi v petek dne 20. t, m. Dvofakovo opero >Rusalka« z go. Zlato Cjnn«jeoac - Gavellovo v naslovni vlogi. Povodnega moža poje g. Marjan Rna, ostala zasedba kakor pri premijeri. Opero dirigira kapelnik Stritof. Predstava je za red E. Prva letošnja repriza Bravn tčarjeve >Pohujsanje v dolini šetflorjanskl« bo v soboto dne 21. t m. v operi, v premljerskl zasedbi, za red C. Opero dirigira kapeknlk štritof, režija je Ciril Debevčeva, Zadnja letošnja vprizori tov velezabav-ne operete >Trije mušketirji« bo v nedeljo 22. L m. zvečer v ljubljanski operi, po znižanih opernih cenah. Operna »ola državnega konservatorija pripravlja za zaključek šolskega leta par javnih nastopov gojencev. Prvi večer je namenjen deklamaciji in dramatični Igri. Poleg fragmentov iz Župančičeve >Veronike Deseni&ke« in Cankarjevih >Hlajpcev« se vprizori še kompletna enodejanka in en Molierov komad. Točen datum prvega večera bo pravočasno objavljan. »SLOVENSKI NAROD, dne 18. maja 1932. »bsv. I 1 I Mie d* Aghonne; ^3 (pHAtoCcvfiC Roman — Ah, v tem takoj spoznam vas, mama, — je vzkliknila Georgetta, — in vidim, da vam ne gre za to, da bi mi dali samo dopust, temveč mi hočete preskrbeti cede počitnice. — Zdaj se pa pomenimo pametno, — je nadaljevala gospa de Marillac, — pa čeprav bi imela samo dve minuti časa. Potem boš pa prosta, draga moja. Gotovo si potrebna počitka, da se otreseš čmerikavosti, ki si v nji živela pri možu. — Poslušala vas bom pazljivo, mama, — je odgovorila Georgetta. Klara je vstala in odšla. Ko sta ostali mati in mlajša hči sami, je dejala gospa de Marillac Geor-gerti, da se ji zdi potrebno obvestiti kneza Vladimirja o njenem prihodu. Odkar je bila odpotovala iz Pariza, ta dobri mož ni več vzdržal na enem kraju m ni vedel, kai početi. Sklenjeno je bi-lo torej, da bo pričakoval svojo oboževano kar doma. Imel je sijajne načrte glede njene bodočnosti in ni se obotavljal povedati gospej de Marillac, da bo treba spraviti grofa de Cizereta v umobolnico, čim bo njegova bolezen dokazana. Potem je pa nameraval odpotovati s svojo drago Georgetto zelo daleč od Pariza. Gospa de Marillac se je še večkrat oglasila pri svojem znamenitem odvetniku. Sestavila sta listino, ki bi v nji niti najboljši in najprebrisaneiši človek na svetu ne našel možnosti uiti umobolnici. Manilo je šest dni. pa ni imela še nobene vesti o svojem zetu, ki se mu je tako mudilo vrniti se po ženo. Tudi Georgetta ni dobila pisma iz Limousina. Sedmega dne zjutraj ie pa prispel grof de Cizeret v Pariz, in sicer ne k svoji tašči, temveč na svoj dom. Ker pa ni našel žene doma, je poslal k nji slugo z obvestilom, da jo pričakuje. Nenadni in nenapovedani možev prihod se je zdel Georgetti sumljiv. V strahu se je vpraševala, aLi ni mož morda zavohal, kaj tiči za boleznijo njene matere in da-li je ni hotel s svojim nepričakovanim prihodom presenetiti. Tudi gospa de Marillac je videla v zetovem početju nekaj zelo neokusnega in je povedala to svoji hčerki v takih besedah, da je bila Georgetta zelo siabe volje, ko je odšla k svojemu možu. Zakonca sta se morala hudo prepirati, kajti služinčad je slišala grofa, ki je govoril tako glasno, kakor še nikoli, grofica mu je pa grozila, kričala in plakala obenem. Zadnje njene besede so grofa osupnile, ker kaj takšnega ni pričakoval. Grofica mu je dejala trpko, toda brez gneva: — Odhajam, vračam se k svoji materi ... Nikoli več me ne boste videli, vi ste nestvor, samo mučite me. Sicer pa od norca človek razen nesreče skozi vse življenje itak ne more ničesar pričakovati. Grof je kar ostrmel. Po Georgettinem odhodu je za-mrmral sam pri sebi: — $e danes mo- ram odpotovati m vzeti Georgetto s seboj. Moram... Maurice je sklenil napraviti še enkrat prvi korak k svoji prijateljici. Sedel je in ji pisal: »Draga Georgetta! Ne vem, kaj ti je bilo davi šinilo v glavo. Ne vem, kateremu slabemu vplivu moram pripisati tvoje vedenje in zaman se vprašujem, kdo ti je narekoval krute besede, ki si mi jih zalučala v obraz. Vrni se nemudoma, srček moj. Vrni se k meni. Po takih težkih trenutkih ne smeva ostati drug brez drugega. Slabe misli bi se preveč razbohotile, med ženico in njenim možem bi nastal prepad, ki bi ga bilo težko premostiti. Ali naj pridem pote, srček moj? Če ne gre drugače, če želiš tako, pridem brez obotavljanja, čeprav mi ie zelo neprijetno hoditi h gospej de Marillac, ki mi ni nič kaj posebno simpatična, kakor veš. Napravila sva usodno napako, da sva se takoi v začetku preveč vezala s tvojo rodbino. Zdaj bridko obžalujem to. Gotovo obžaluješ tudi ti. Spomni se, Georgetta. spomni se. kako lepo je bilo, ko sva bila takoj po poroki sama v Ci-zeretu. Tam si bila moja draga ženica. V tvojih očeh sem bil tvoj ljubček. Žal. draga moja, sem jaz še vedno enako zaljubljen, kakor sem bil. in včasih bi človek mislil, da se samo jaz spominjam tistih krasnih trenutkov, ki obujam spomin na nje. da te privedem nazaj v svoje naročje. Dolžnosti imava do Cizereta, dušica, in ne smeva jih zanemarjati. Tebe so zapeljali na kriva pota, srček moj: žal ne vem. kdo in čemu je to storil. Tu se pa obračaš od poti. ki jo moraš hoditi, da ne izgubiš sreče, ki ti je namenjena: jaz pa moram poskrbeti, da ne napraviš nobenega koraka več po poti, ki bi naletela na nji samo na razočaranje in kjer bi te kmalu čakalo bridko kesanje. Ce se v eni uri ne vrneš, pridem pote. Za vse na svetu bi se ne hotel vrniti v Cizeret brez tebe. Poljubljam te, pričakujem te, ljubim te. Maurice de Cizeret.« Maurice je dal odnesti pismo na dom gospe de Marillac in naročil je slugi, naj počaka, da bo spremljal gospo grofico nazaj. Sluga je odšel, Maurice ja pa začel hoditi po sobi in razmišljati, kako bi ubil čas do ženinega prihoda. Prišel je hišnik in mu boječe povedal, da bi rad govoril z njim star gospod. — Danes nikogar ne sprejmem, me ni doma! — je zakričal Maurice. — Jaz nisem nihče, gospod grof, mene je vaša rodbina vedno rada sprejemala. — se je začul globok glas pri-šleca, ki ni bil nihče drugi nego Duber-tin, notar rodbine Cizereta. — Prihajam pomagat vam trpeti, trpeč z vami, in prinašam vam svojo skromno pomoč pri poskusu rešiti gospo grofico. — Rešiti mojo ženo! — je vzkliknil Maurice. — Kai se je pa zgodilo, stari prijatelj? ... Ce kaj veste, mi hitro povejte. — Takoj se pomeniva o vsem tem, - - je odgovoril notar. — Ubogo dete — dovolite mi nazvati vas tako — menda vam ni treba Še posebej praviti, da v rodbini Cizeret nekaj pomenim. Že dolgo vrsto let sem notar vaše rodbine, tako dolgo so mi že poverjeni njeni interesi, da jih smatram zdaj že za svoje in jih ščitim boli nego če bi se tikali samo mene. — Kaj pa je, kaj je? — je vprašal grof de Cizeret ves nestrpen. — Takoj, prijatelj. Vidim, da še niste obedovali, pa je že pozno. Malo prigrizniti morate in pomiriti se. Vedite, da ne dosežete svojega cilja niti z gnevom, niti s slepo pokorščino rodbini, ki tega ne zasluži. Zaupajte moji izkušenosti, dovolite, da vam pomagam in vas malo vodim, potem pa pojde vse tako, kakor želite. Počakajte, da stopim v sosedno restavracijo in naročim obed. Potem pa ukreneva vse potrebno, da prideva iz kočljivega položaja. Brezžična vest — vzrok smrti Budimpeštanski »Magyar Hetfoi« je izdal te dni nenavadno vest. Dunajski trgovec Aleksander Sorgel je bil na obisku pri svojem sorodniku v Budimpešti, kjer ga je pa zadela kap. List poroča, da je pri znancih poslušal radio. Dunajska postaja je oddajala razne vesti, med drugim je bilo baje tudi poročilo, da je bil Sorge lov družabnik aretiran. Trgovcu je šla stvar tako k srcu, da ga je zadela kap. Eno uro pozneje se je oglasil z Dunaja telefon. Javil se je Sorgelov družabnik, ki je sporočil, da je v njegovi odsotnosti zaključil prav dobro kupčijo. Zanimivo je, da je dunajska postaja Ravag demantirala vest, da je razširila poročilo o aretaciji Sor-gelovega družabnika. Senzacijonalen izum Tehničnemu vodji švicarske družbe za radio v Curihu, viš. inženjerju Adal-bertu Guthu, se je po mnogoletnih poskusih posrečil brezžični prenos originalnih slik in reprodukcija listin, tiskovin in sličnega v obliki klišejev, ki so takoj po sprejemu lahko uporabni. Po-izkusni prenosi, ki so se vršili med kopnim iz Curi h a in pa mikom Lloydove družbe »Bremen«, ki se je nahajal na odprtem morju, so se popolnoma posrečili. Prve poizkuse je delal inženjer Guth med Curinom in Atenami, izpopolnil jih je pa sedaj z omenjenim eksperimentom. Poizkusu so prisostvovali poleg izumitelja šef družbe veleindustrijalec Escher, mnogo izvedencev m strokovnjakov. Prenašali so pismo severonem-škega Llovda poveljstvu parnika »Bremen« in pa posebno označen letak. Poizkus se je vršil v noči od 14. na 15. t. m. in je popolnoma uspel. Pokazalo se je, da je po Guthovem sistemu možno prenašati slike in pisave v taki obliki, da so takoj sposobne za tisk oz. za reprodukcijo in gre torej za prenos klišejev brezžičnim potom. Senzacijonalni izum. čegar tehnično ime je radiotypo, je nekaka zveza med televizijo in prenosom slik. Izum bo omogočal v nekaj sekundah na največje razdalje brezžično prenašati cele strani časopisa v takšni obliki, da so takoj sposobni za tisk. Podrobnosti o tem tehničnem izumu še niso znane. Največja avtomobilska dirka Prihodnjo nedeljo bo v Berlinu velika avtomobilska dirka, ki se je bodo udeležili najboljši vozači Evrope V nedeljo se bodo vršile na slovitem dirkališču Avus v Berlinu senzacionalne avtomobilske dirke, na katerih starta elita svetovnih dirkačev in ki bodo tako po udeležbi kakor tudi po zastopanih dirkačih nedvomno največje avtomobilske dirke vsega sveta. Na startu bodo dirkači Nemčije, Avstrije, Anglije. Francije, Italije, Švice in Madžarske. Poljske in Češkoslovaške, ki bodo zastopali 11 tipov dirkalnih voz. 20 dirkačev se je prijavilo za dirko na 196.561 km z vozovi do 1500 kub. centimetrov. 18 pa za dirko na 294.426 km z vozovi do 1500 kub. cm. Med dirkači so najslavnejši sodobni vozači in pomen te dirke že do- volj podčrtava dejstvo, da starta tudi svetovni rekorder major sir Malcolm Campbell, ki je kakor znano na svoji Modri ptici« dosegel svetovni rekord s skoraj 400 km na uro. Seveda na dirkališču Avus ne bo dosežena taka brzina, računajo pa, da bodo povprečno dirkači dosegli po 300 km hitrosti na uro. Pole«r Campbella je znamenit tudi sloviti nemški dirkač Caracciola iz Berlina, potem Italijan Maserati iz Bologne, Drej>fus iz Pariza, Chiron iz Pariza in številni drugi. Na dirkališču že pridno trenirajo, v Berlinu vlada za dirko ogromno zanimanje, pa tudi drugod se zanimajo za njen izid. Poljski Kreuger Goljufive manipulacije uglednega varšavskega bankirja V vsej poljski javnosti je dvignila mnogo prahu finančna afera, ki spominja na Kreugerjev primer, le da gre v tem primeru za manjši obseg. V Varšavi se nahaja banka inženjerja Stanislava Quinta, ki je uživala najboljši sloves. Kupčija je sijajno uspevala, v banki se je vedno gnetla najelegantnejša publika. Bankir je bil mož nenavadne energije in dela, tako kakor Ivar Kre-i-ger je dan in noč sedel v svojem uradu. Bil je zmeren in ljubezniv človek, nikoli ga ni nihče videl v kakem zabavišču ali celo v gledališču. Poleg tega je bil Quinto zelo veren in znan kot moralist. Banka je plačevala višje obresti kakor drugi zavodi in Quinto je užival sloves bančnega strokovnjaka. Zato je seveda kakor bomba učinkovala vest, da je ing. Quinto sam višjemu sodišču predložil prošnjo, naj uvede proti njemu konkurzno postopanje. Navajal je, da je svetovna gospodarska kriza vplivala tudi na delovanje njegove banke. Toda revizija knjig je pokazala povsem drugo sliko. Na dan so prišle razne sleparije, ponarejanje bilanc itd. Tako je neki poljski emigrant, ki se je nedavno izselil v Ameriko, zaupal banki 80.000 dolarjev. Banka je denar zabeležila na ime Petrov/ski, češ, da ne bo mož preveč < davka plačal. Ko je hotel pozneje pravi lastnik Monszinski dvigniti denar, mu je Quinto dejal, da je denar vložen na ime Petrovvski in da torej nima nobene pravice do njega. Predložil mu je tudi pobotnico, podpisano z imenom Petrowski. Na ta način je Mon-szinskega osleparil za denar. Ker so prišle številne sleparije polagoma na dan, se je odločil preiskovalni sodnik za aretacijo Quinta. Med drugim je bankir osleparil tudi slovitega učenjaka prof. Sensiaka za prihranke vsega njegovega življenja. Ko je stari učenjak izvedel za polom banke, ga je zadela srčna kap. Zaupanje v Quinta je bilo tako veliko, da mu je mnogo ljudi dajalo denar, ne da bi zahtevali zanj pobotnico. Quin-to je prevzemal tudi nakazila denarja za sovjetsko Rusijo, ki so ga ljudje pošiljali revnim svojcem v Rusijo. Seveda svojci nikdar niso videli denarja, kajti bankir ga je porabil zase. Med preiskavo je prišlo tudi na dan, da je bankirju pomagala pri njegovih sleparijah tajnica Gurgelova, ki je »poslovno« potovala večkrat v inozemstvo. Nosila je v Švico denar in ga nalagala na Ouintovo ime. Pri hišni preiskavi so našli v taj-ničnem stanovanju 3000 dolarjev, 1000 zlatih rubljev, 12.000 mark in krasno zbirko kovanega denarja, ki je po mnenju strokovnjakov vredna okrog 10 milijonov dinarjev. To zbirko je zaupal banka neki ljubitelj in zbiratelj starin, pa je ni več videl. Quinto jo je obdržal zase. Žalostna statistika Čeprav se ameriške oblasti zadnja leta mnogo bore, da bi odpravile in zatrle linčanje, se jim to doslej še ni posrečilo. Iz statistike preteklega leta je razvidno, da je bilo v Ameriki linčanih lani 187 oseb, v 166 primerih so bile žrtve linčanja črnci, ki so bili obdolže-ni, da so posilili bele ženske. Podivjana množica je vdrla v zapore, izvlekla črnca, ki je zagrešil tak zločin, na prosto, in ga nato strašno mučila. 18 črncev je bilo ubitih od svojih gospodarjev. Neki ameriški list pripominja k tej žalostni statistiki, da se je število linčanih žrtev v enem letu pomnožilo za 40% in da prav nič ne zaostaja za dobo Ku-Klux-Klanov, ko je bilo linčanje na višku in prava moda. Last zahteva od vlade, naj vendar enkrat za vselej napravi konec bestijalnim zločinom. Težko žtvi nespameten, še težje pa pameten. * Duhovit nisi, če se hvaJiš z duhovitostjo, nego če priznaš, da si omejen. * Odvratnega moža iahko ljubi le žena z bujno domišljijo. Najmoone><5i .je tisti, ki lahko kroti sebe, ne drugih. Pest nikdar popolnmma ne zmaga, ker ne more pobiti resnice. OTOMANE Zimnice (mođroce), peresnice zložljive postelje, mreže in vsa tapetniška dela vam nudi najsolidneje F. SAJOVIC, LJUBLJANA. STARI TRG 6 Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani, reg. zadruga z o« z« VEGOVA ULICA ŠT. 6, POLEG REALKE priporoča svojo stalno zalogo navadnega in umetnega pohištva po najnižjih cenah ter vsa tapetniška dela. Izvršuje vsa stavbna in gradbena dela po lastnih in arhitektonskih načrtih. Informacije brezplačno. l l II ' II 1 Na splošno željo občinstva podaljšano! Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., 7*4 in 9% zvečer Paul Abrahamova opereta sladkih arij, nepozabnih šlagerjev in velezabavne vsebine i 1 ■ 1 18 1 hI 1 H II ; 1 II 1 §(?@(g(n)a II II 8 b i. n Hermanu Thimig — Magda Schneider — Lee Parry — Georg Aleksander Pridite danes vsi tisti, ki še niste videli in slišali te izvrstne operete y ■^1 bi 1 1 H II H....."1 Elitni kino Matica Telefon 2124 ili I, ■■■■■ni i i i Vsaka beseda SO paur. Plača me lahko tudi w znamkah, ta odgovor znamko I - Na vprašanja brca znamk* mm r r. nrf&mmrifTmf* NajmanJU o6lam IMm S*— MEBLOVANO SOBO elegantno, s strogo separiranim vhodom oddam. Ljubljana. Florjanska 31/1. 2067 ELEGANTNA SOBA v centru, separirana, gospodu na razpolago. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2065 VINO lastni pridelek, pri odjemu 10 litrov po 4 in 5 Din liter. Maribor, Zrinskega trg št. 6. 2076 NEPOSNETO MLEKO DIN 2.20 dostavljam na dom. Pošljite naslov upravi »Slov. Naroda« pod »Mleko«. 53/T SLUŽBE SPOSOBNEGA AKVIZITERJA za Ljubljano in okolico išče reklamni zavod. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja na upravo »Slov. Naroda« pod »Akviziter«. 2068 VAJENEC priden in poštenih staršev se sprejme za inštalacijsko ter kleparsko obrt pri R. Jakelj, Slovenjgradec. 2070 DEKLE išče službo za "pomoč gospodinji. M. Oblak. Sv. Jurij ob Taboru. Tabor 17. 2072 KOVAŠKEGA VAJENCA močnega, sprejme Anton Hafner, podkovski in vozni kovač, Stara Loka — pošta škof j a Loka. 2071 TRG. UČENKA stara 19 let, ki se je že dve leti ućiJa v trgovini mešanega b'a-ga, prosi za primemo mesto, kjer bi nadaljevala učno doi^o. Cenj. ponudbe prosi r.a naslov Ivan Sepetavc, Stara vas št. 7, Bi7.clisko. 2051 HOTELSKO SOBARICO prvovrstno, sezonsko, sprejmem. Ponudbe na naslov: R. Kokalj, Dobrna. 2049 PAVILJON V KRANJU za prodajo jest vin in brezalkoholnih pijač, galanterijskega blaga, razglednic itd., prodam na zelo prometnem kraju blizu kolodvora in tovarn, s pri-tiklinami 1 sobice, kuninje in kleti, z elektr. razsvetljavo. Pojasnila daje prodajalka Amalija Eržen, paviljon pri savskem mostu v Kranju. 2074 mso z velikim vrtom, pri glavni cesti prodam. Pojasnila daje Lipovnik, Limbus pri Mariboru, 2073 GOSPOD želi znanja z boljšo natakarico. Dopise pod »Resen« na upravo »Slov. Naroda«. 2066 KUPIM STABILNO LOKOMOBILO sistema VVolf ali Lanz, od 8—10 HP, s predkurjavo in pregrevalcem, v zajemčeno obra to zmožnem stanju kupi J. Hutter, Stale, pošta črmosmice pri Semiču. 205-3 TOVORNI AVTO 3 in pol tone nosilnosti, malo rabljen, kupim. Ponudb-: z navedbo prevoženih kilometrov na »Slavija«, paromlin Vukovar. 2052 SEDLARJI, POZOR! Skoraj nov sedlarski stroj za vsa sedlarska dela proda J. Gust inčič v Mariboru, Tattenba-ch^va ulica št- 14. 2057 RAZNO ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica i (nasproti opere j 19/T Tednik »ZABAVNI LIST« z gratis slikarsko galerijo v formatu razglednic, Straži šče. — Posamezna številka samo Din l.—. Zahtevajte brezplačne ogledne številke! 37/T Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra c 14. 22yT 2 STRELOVODA vam montira po najnovejšem sistemu oblastveno konces i Joni ran Instalater za 500 Din.. R. Jakelj, Slovenjgradec. 2075 Prof ona ife k „Vodnikovi družb'" Vallet ExpreSS9 Smartinska 24, kavarna, »Viadukt« Sprejema se tuui v trafikah: Flori janska 12, Marijin trg 6 in v shrambi gostilne Figovec (na dvorišču) Zavod za hitro in brezhibno kemično čiščenje, pošivanje, renoviranje, moderniziranje moške in damske garderobe. Cena kemičnemu čiščenju za moške obleke Din 55.—. za damske plašče Din 50.—, obračanju z moderniziranjem Din 280.—. Garderoba se čisti z najnovejšim sredstvom, ki blagu ne škoduje in se notranja podloga ne pokvari. Likanje in čiščenje klobukov. Pišite, pošljemo iskat! Prometni zavod za premor d. d. LJubljana prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo PREMOG domači m inozemski za domačo kurjavo m industrijske svrhe KOVAŠKI PREMOG ™ vseh «£ £\mr c UvarniSki, piav-ItUItO iarski in plinski BRIKETE PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. v LJUBI^IANl. Miklošičeva cesta St. 15/1. Urejuje Josip Zupančič. ~m Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek, —• Za upravo in lnseratni del lista: Oton Christof. —* Val v Ljubljani, 49