AKTUALNO Veliki zaslužki na račun hitrega testiranja str. 2 INTERVJU Na čelo Muzeja sodobne umetnosti Gradec str. 26-27 ■ Dr. Sandra Lee: Nova sezona / resničnoslne oddaje, ki vas bo šokirala! I f > DR. PIMPLE POPPER ESI rop "in ■o Iro in im lo -r-Sr- PRILOGA TVSNRED M I z I novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 11 / Leto 77 / 17. marec 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si Kam po zatočišče ob nevarnosti? Ali vemo, kako in kam bi se lahko zatekli, če bi se oglasile alarmne sirene, ki bi opozarjale na zračni napad? Vemo, kje so najbližja zaklonišča? In v kakšnem stanju so? V Sloveniji imamo 2244 javnih zaklonišč, kar zadostuje za približno 350 tisoč Slovencev. V Celju je devet javnih zaklonišč, v njih bi zatočišče lahko poiskalo približno 10 odstotkov občanov. str. 12-13 LAŠK^ ŠMARJE PRI JELŠAH DOM STAREJŠIH ZREČE Ukrotili bodo narasle vode Občina nova lastnica dvorca Že zdaj klici za rezervacije str. 7 Jelšingrad str. 3 str. 8 2 AKTUALNO ZADETKI »Tiskani mediji imajo svoj čar, so kot knjiga, lahko jih primeš v roke, vdihneš njihov poseben vonj. A svet napreduje v digitalizaciji in temu se ne smemo upirati.« Vid Palčnik, študent politologije in kulturni ustvarjalec »To ni predstava o zgodovini žensk, prav tako ni pregled feminističnih gibanj, ampak gre za razstavo, ki na podlagi obravnave različnih tem primerja preteklost s sedanjostjo in se sprašuje, kje smo in kakšen je položaj žensk v družbi danes.« Urška Repar, avtorica razstave (P)ostati ženska »Pustite, da vas razvajajo vonji in občutek domačnosti na turističnih kmetijah, s kolesi ali peš spoznajte naše čudovite hribe ter predvsem uživajte v življenju.« Katarina Drobež Vrščaj, lastnica butične prodajalne v Laškem »Vrhunska umetniška dela zelo nagovarjajo na vizualni ravni in močno pritegnejo. A pomembno je tudi, da se ljudje naučimo gledati umetnost. Podobno kot se moramo naučiti poslušati glasbo.« Andreja Hribernik, nova direktorica Muzeja sodobne umetnosti Gradec »Pri tistih, ki so prišli na kolonoskopijo zaradi težav oziroma bolečin in ne v okviru programa Svit, smo odkrili ogromno primerov raka, ki je bil že razvit. Zato je ta program izjemnega pomena.« Zdenko Kikec, dr. med., specialist internist ČETRTEK 1 1 PETEK s л: f \\/ 12 c^Zx^2 SOBOTA I I NEDELJA ^Ü/^IO -4 O cn cc < Med dobičkarji tudi zasebniki in zavodi s Celjskega Zaslužki na račun hitrega testiranja Množično hitro testiranje prebivalstva je državo stalo več kot sto milijonov evrov. To kažejo podatki, ki so jih v uredništvu spletnega portala necenzurirano. si pridobili od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Od novembra lani, ko je vlada ponovno uvedla sofinanciranje hitrih testov iz proračuna, je zanje porabila kar 40 milijonov evrov ali v povprečju več kot 440 tisoč evrov na dan. Med tistimi, ki so na račun testiranja s hitrimi testi zaslužili največ, so tudi zasebna podjetja in javni zavodi s Celjskega. NT Kot je razvidno iz podatkov, so največ proračunskih sredstev prejeli zasebniki. Na vrhu je med njimi Estetika Fabjan, ki deluje tudi v Celju. Na podlagi hitrega testiranja je v zadnjih štirih mesecih prejela 4,3 milijona evrov, zobozdravstveni center Medical Fabjan pa 2,5 milijona evrov. Med zasebniki s Celjskega, ki so zaslužili s hitrim testiranjem, je tudi ambulanta dr. Igorja Praznika iz Vojnika, ki je v tem obdobju prejela 1,85 milijona evrov, sledi Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje, ki je bil med največjimi izvajalci hitrega testiranja med javnimi zavodi. Dobil je 1,6 milijona evrov. Med zasebniki, ki so izvajali hitro testiranje na Celjskem, je tudi Sanlorem fizioterapija, ki je dobila malo več kot 280 tisoč evrov. Glede na celotno obdobje testiranja so dobiček zaradi hitrega testiranja imeli tudi zdravstveni domovi Velenje, Celje, Šmarje pri Jelšah ter Zdravstveni dom Jožeta Potrate Žalec. Njihovi zaslužki na podlagi testiranja so od 400 tisoč do milijon evrov, navaja necenzurirano.si. Znano je, da se je hitro testiranje v Sloveniji začelo v božično-novoletnem času leta 2020, od takrat pa je bilo v vsej Sloveniji opravljenih že več kot deset milijonov hitrih testov. Koliko denarja jim je ostalo po plačilu osebja, zaščitne opreme in nakupu oziroma najemu infrastrukture, vedo le sami. Po dostopnih podatkih jim je posel s hitrimi testi prinesel visoke dobičke. O tem nazorno priča izračun stroškov hitrega testiranja, ki ga je opravila mobilna enota in je v začetku lanskega leta znašal 15 evrov. Izračun je namreč temeljil na predpostavkah, da ekipo sestavljajo trije usposobljeni delavci in na uro opravijo le 10 testov. V resnici je bilo, kar so ljudje, ki so na hitre teste čakali, sami videli, mogoče v tem času opraviti desetkrat več testov, izvajalci pa so lahko »varčevali« tudi pri osebju. Poleg vsega je treba upoštevati tudi stroške za hitre teste za samotestiranje, ki jih izdajajo v lekarnah, navajajo pri necenzurirano.si. Lekarnam namreč država povrne največ 2,5 evra za test in strošek lekarniške točke. Fotografija je simbolična. (Foto: Pixabay) Več prostora za učence CELJE - Po nekaj letih prizadevanj, da bi Osnovna šola Hudinja dobila dodatne prostore in s tem rešila vedno večjo prostorsko stisko, se je v začetku minulega leta začela gradnja težko pričakovanega prizidka. Včeraj so se tako učenci in zaposleni veselili odprtja novega dela šole z 12 učilnicami, dvema odprtima igralnicama ter s petimi kabineti. Šola ima v starem delu 18 oddelkov oziroma prostor za približno 400 učencev. V tem šolskem letu jo obiskuje kar 520 otrok, kar pomeni, da so vsi prostori ves čas zasedeni. 1. septembra je šola vpisala kar tri oddelke prvega razreda. Zaradi sprememb predmetnika, ki je prinesel izbirne predmete in delitve v skupine, so za izvedbo pouka potrebne še dodatne učilnice. »Tudi če se število učencev ne bi povečalo, bi šola potrebovala dodatne prostore zaradi učencev, ki so že v šoli. Demografski podatki ob tem kažejo, da bodo v šolskem okolišu tudi prihodnja leta številnejše generacije otrok,« pravi ravnatelj Jože Berk. Prizidek bo razbremenil tudi sosednjo OŠ Frana Roša, kjer imajo prav tako prostorske težave in so v preteklih letih vpisovali učence iz okoliša OŠ Hudinja. Vrednost naložbe je nekaj več kot 2 milijona evrov. Mestna občina Celje bo od Eko sklada letos prejela nekaj manj kot 400 tisoč evrov nepovratnih finančnih spodbud. Prijavila se je tudi na javni razpis za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu in ob ministrstva za izobraževanje bo letos prejela dober milijon evrov. Izvajalec del je bilo gradbeno podjetje Remont iz Celja. TC Foto: arhiv OŠ Hudinja Šola je z dvonadstropnim prizidkom pridobila 1.453 kvadratnih metrov novih prostorov oziroma 12 novih sodobnih učilnic, kabinete in druge spremljajoče prostore. AKTUALNO 3 Po stavki še brez pogovorov »Zamere me ne zanimajo, zanima me le to, kaj bi lahko naredili, da zaradi >kaprice< ne bi propadla največja dragocenost v občini.« Tako je občinsko namero o odkupu gradu že leta 2020 ponazoril šmarski župan. Sedaj je pred občino izziv, kako pridobiti denar za obnovo te izjemne kulturne dediščine. (Foto: StO) Gordijski vozel presekali z razdružitvijo Dvorca ne bodo prepustili propadanju Občina Šmarje pri Jelšah je po dolgotrajnih prizadevanjih postala nova lastnica dvorca Jelšingrad, edinstvenega primera arabsko-mavrske arhitekture v Sloveniji. Tako je dobila možnost izvesti najnujnejše ukrepe za zaščito posamičnih ogroženih delov stavbe ter možnost črpanja denarja za celostno obnovo dvorca na državnih in evropskih razpisih. Prva naloga bo obnova ostrešja in zaščita edinstvenih mavrskih stropov. tina strmcnik »Če dvorca ne bomo kmalu rešili, to čez deset ali 15 let ne bo več možno,« je župan Matija Čakš o zanimanju občine za nakup dvorca javno spregovoril že oktobra 2020, ko so v spodnji dvorani tamkajšnjega kulturnega doma odprli razstavo z naslovom Jelšingrad, z ljubeznijo sem te ustvaril. Omenjeno razstavo je pripravila celjska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) v sodelovanju s šmarsko knjižnico. Predstavniki zavoda so opomnili, da je bil dvorec skozi zgodovino preurejen v sodišče, prevzgojni dom in dom ostarelih, s čimer je postopoma izgubljal bleščečo podobo. Od leta 1974 sameva in propada. Občina Šmarje pri Jelšah je že lastnica zemljišča okoli dvorca. 90-odstotna lastnica stavbe je bila družina Zeče-vić, ki izvira iz Srbije. Preostali, 10-odstotni delež so si do nedavnega delili trije lastniki iz Šmarja pri Jelšah in Rogaške Slatine. Še preden je svojo namero o nakupu dala občina, so si grad ogledovali številni zasebni investitorji. Podjetnik Franc Jager je v njem želel urediti butični hotel z igriščem za golf. Medtem ko so se srbski lastniki stavbe s prodajo strinjali, se je zapletlo pri enem od slovenskih lastnikov. Kako je občini sedaj vendarle uspelo presekati gordijski vozel? Šmarski župan je dejal, da so to dosegli s postopkom razdru- žitve. »Terezija Gobec je postala stoodstotna lastnica kašče, občina pa stoodstotna lastnica gradu. Druge solastnike stavbe smo izplačali.« Za kupnino so dali približno 350 tisoč evrov. Čakš je poudaril, da je nakup dvorca šele začetek. Njegova obnova bo namreč velik zalogaj, trajala bo vrsto let, zanjo bo potrebnih več milijonov evrov. »Denar zanjo bomo skušali pridobiti na državnih in evropskih razpisih. Občina sama seveda nima na voljo denarja za kaj takega.« Dodal je, da po obnovi najbolj kliče ostrešje, za kar bi potrebovali približno milijon evrov. Občina je v skladu z arborističnimi smernicami in smernicami ZVKDS naročila tudi načrt za ureditev okolice gradu, kjer že ureja drevesa in grmovje. O blišču notranjosti dvorca pričajo le še fotografije. Tako je bila videti mavrska soba v pritličju l. 1928. (Foto: France Stele. Hrani INDOK-center, ministrstvo za kulturo.) Ogroženi edinstveni stropovi O nekdanjem blišču notranjosti stavbe, ki jo je sredi 19. stoletja kupil avstro-ogrski konzul na bližnjem vzhodu - baron Rudolf Gödel Lannoy, pričajo le še fotografije. Lan-noy je dal vzhodni del tedaj še baročnega dvorca prezidati v orientalskem slogu. V treh orientalsko opremljenih prostorih je razstavil svojo zbirko orientalskih in egipčanskih predmetov, ki jih je skrbno zbiral v času svoje diplomatske poti. Orientalska zbirka, v kateri so bili med drugim orožje, orientalska rezila in talismani, vaze in posodje, babilonski klinopisi ter številni drugi manjši predmeti vzhodnjaških ljudstev, se je ohranila do druge svetovne vojne, ko je bil dvorec izro-pan. Izjemno bogastvo, ki se še skriva za zidovi, sta edinstvena stropa v mavrski dvorani in strop v mavrski sobi, ki je služila kot jedilnica. »Eden od stropov v mavrski dvorani ponavlja vzorce iz španske Alhambre, medtem ko je drugi precej bolj v turškem oz. perzijskem slogu. Vsi stropi so v zelo slabem stanju in nujno potrebujejo obnovo,« je že predlani pojasnila kon-servatorka na celjski območni enoti ZVKDS in šmarska občinska svetnica Lucija Čakš Orač. Dodala je, da je občina jeseni že obnovila del v potresu poškodovane strehe. Sedaj načrtuje nujna gradbeno-statična obnovitvena dela in ureditev prostorov za obiskovalce. Hitro ukrepanje občine bo potrebno še za preprečitev uničenja izjemne kulturne dediščine v dvorani prvega nadstropja dvorca, kjer sta edinstvena že omenjena neomavrska stropa iz sredine 19. stoletja. Zaposleni v vzgoji in izobraževanju ter v visokem šolstvu so pričakovali, da bo splošna stavka, ki sta jo 9. marca organizirala in vodila Sviz in VSS, ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec spodbudila k pogajanjem glede stavkovnih zahtev. A do tega ni prišlo, saj so sindikati dobili povabilo na »delovna pogovora o odprtih vprašanjih«. Prvega, ki naj bi bil v torek, je ministrstvo želelo neposredno prenašali na svoji FB-strani. Sindikata na to nista pristala. V sindikatih menijo, da resne razprave o razrešitvi stavkovnih zahtev ne more biti na očeh javnosti in da tudi nikoli do zdaj pogovori med socialnimi partnerji niso bili izpeljani tako. »Ministrica ni odgovorila na ključna vprašanja o vsebini obeh sestankov in o svojem mandatu za pogajanja. So pa povabljeni sindikati prejeli sporočilo o omejitvi števila predstavnikov posameznega sindikata na tri, kar kaže na aro-ganco šolskih oblasti, saj velja nepisano pravilo, da se socialni partnerji vedno vnaprej dogovorijo o število udeležencev,« so opozorili v Svizu, kjer so nezaupljivi do ministrstva glede na dosedanje izkušnje (manipulacija s seznami plač, ki jih je posredovalo javnosti dan pred stavko, lanski delovni pogovori, ki jih je vlada v zadnjem trenutku spremenila v javne dogodke ...). Ob tem je v obvestilu o neposrednem prenosu sestanka ministrstvo napovedalo, da vlada do volitev ne bo sprejemala nobenih dodatnih obremenitev javnih financ, zato v Svizu menijo, da je sestanek z enostransko nadzorovanim prenosom očitno namenjen »ščuvanju javnosti proti zaposlenim v izobraževanju in izkrivljanju vsebine stavkovnih zahtev«. Gorazd Kovačič, podpredsednik visokošolskega sindikata, je poudaril, da ministrica že več mesecev namenoma prezre številna vprašanja. Pomanjkanje dialoga se je po njegovem pokazalo že v času koronavirusa in se je nadaljevalo tudi kasneje. TC Na upravno enoto v Celje spet brez naročanja (Foto: SHERPA) Spet brez naročanja S celjske upravne enote so v začetku tedna sporočili, da od torka za obisk z namenom urejanja upravnih zadev naročanje ni več potrebno. A še vedno se lahko ljudje, če to želijo, naročijo, in sicer po elektronski pošti ali telefonu. Načelnik Upravne enote Celje Damjan Vrečko se vsem, ki so v zadnjih mesecih pri upravni enoti poslovali, zahvaljuje za razumevanje in verjame, da bodo v Celju, morebiti tudi z dodatnim nadurnim delom, o čemer bodo občane pravočasno obvestili, uspeli hitro nadoknaditi zaostanke, ki so se nabrali v času zaostrenih pravil poslovanja zaradi epidemije. Ob tem načelnik opozarja, da je v prostorih upravne enote še naprej treba spoštovati pravila samozaščitnega vedenja za preprečevanje širjenja virusa, ki trenutno veljajo v družbi, in sicer vzdrževanje varnostne razdalje in nošenje obrazne zaščitne maske. Ob tem je Vrečko spomnil tudi, da se bliža dan, ko bodo začeli na upravnih enotah izdajati nove biometrične osebne izkaznice, ki bodo vsebovale tudi elektronsko istovetnost posameznika. Še vedno je za to predviden 28. marec. Nova biometrična osebna izkaznica bo zaradi vgrajenega čipa in biometrične tehnologije tudi nekoliko dražja, za priblično 10 evrov, pri čemer bo upravna taksa ostala nespremenjena. Počasi se izteka tudi rok uporabe starih rožnatih vozniških dovoljenj. Zamenjati jih je treba najkasneje do 19. januarja prihodnje leto. LKK 4 GOSPODARSTVO Cinkarna Celje - lani rekordni prihodki in čisti dobiček Glavni letošnji izzivi visoke cene surovin in energije Cinkarna Celje je lani poslovala bolje, kot je vodstvo družbe napovedalo dva meseca pred iztekom leta. Imela je rekordne prihodke od prodaje in čisti dobiček, dodano vrednost na zaposlenega je povečala za tretjino. Tako kot vsa leta doslej je vse obveznosti poravnavala pravočasno, denarna sredstva na njenem računu so konec leta znašala malo manj kot 60 milijonov evrov. Kot pravi predsednik uprave Aleš Skok, podjetje v skladu s svojo strategijo še naprej išče najdonosnejše kupce in trge, zaradi vojne v Ukrajini in s tem povezanih ukrepov proti Rusiji se tveganja v poslovanju povečujejo. Podjetje zato še več pozornosti namenja upravljanju stroškov materiala, surovin, energije in storitev. janja intihar Cinkarna je lani ustvarila 192,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 20 milijonov evrov ali 12 odstotkov več kot v letu 2020. Toliko prihodkov od prodaje največje celjsko podjetje doslej še ni imelo. Večino prihodkov je ustvarilo s prodajo Cinkarna Celje je lani za kar 35 odstotkov povečala dodano vrednost na zaposlenega. Znašala je 106.181 evrov. svojega nosilnega programa, pigmenta titanovega dioksida. Znašali so malo manj kot 157 milijonov evrov, kar je 10 odstotkov več kot predlani. Prihodki, ustvarjeni z izvozom, so znašali 175 milijonov evrov, kar je 11 odstotkov več kot leta 2020. Največ prihodkov, malo več kot 142 milijonov evrov, je cinkarni prinesla prodaja izdelkov v državah Evropske unije, rast izvoza je zabeležila tudi na vseh drugih trgih. ■ Aleš Skok, predsednik uprave Cinkarne Celje: »Lanski čisti dobiček je nadpovprečno dober in nad vsemi pričakovanji.« Pomanjkanje evropskega pigmenta Povečanje prihodkov na domačem trgu in zlasti v tujini ni samo posledica večje količinske prodaje, ampak tudi višjih povprečnih cen. Predsednik uprave Aleš Skok pojasnjuje, da je na trgu že nekaj časa pomanjkanje evropskega pigmenta titanovega dioksida. Ker so se cene azijskih proi- zvajalcev zvišale, so kupci svoje povpraševanje usmerili k zahodnim multinacional-kam in lokalnim proizvajalcem. Zato so se tudi cene na evropskem trgu zvišale in so v drugi polovici leta dosegale zgodovinske rekorde. S takšnimi ugodnimi pogoji prodaje se cinkarna srečuje tudi letos, vendar se na drugi strani tako kot celotno gospodarstvo že nekaj časa sooča z zviševanjem cen surovin in energije. Zato bodo glavni izzivi njenega poslovanja, poudarja Skok, letos povezani z napori za zmanjševanje posledic visokih cen. Cene energije, ki so v Evropi višje, kot so v Aziji in severni Ameriki, bi lahko močneje vplivale na konkurenčnost ponudbe evropskih proizvajalcev, opozarja Skok. Še nikoli toliko čistega dobička Višji od pričakovanega je bil lani tudi čisti dobiček cinkarne. Znašal je 33,2 milijona evrov, kar je 14 milijonov evrov ali 75 odstotkov več kot v letu 2020 in trikrat več, kot je vodstvo načrtovalo. Toliko čistega dobička cinkarna doslej še ni imela. Do lani ga je največ ustvarila leta 2018, ko je znašal 30,5 milijona evrov. Poslovni izid iz poslovanja z odpisi oziroma EBITDA je znašal 51,8 milijona evrov, kar je za 58 odstotkov več kot predlani in 27 odstotkov dosežene prodaje. Uprava cinkarne ocenjuje, da je glede na gospodarske razmere na mednarodnem trgu takšen rezultat »nadpovprečno dober in nad vsemi pričakovanji«. Predlog o delitvi lanskega čistega dobička bo objavila predvidoma čez en mesec, sredi junija bodo o njenem predlogu odločali delničarji. Za naložbe 11 milijonov evrov V cinkarni so lani za okolj-ske naložbe ter za nakup osnovnih sredstev in nadomestne opreme porabili 11 milijonov evrov, kar je nekoliko manj, kot so načrtovali. V proizvodnji so uvedli več CINKARNA CELJE v letu 2021: 192,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje 175 milijonov evrov vrednost izvoza 33,2 milijona evrov čistega dobička 51,8 milijona evrov EBITDA 59,7 milijona evrov na bančnem računu 793 redno zaposlenih izboljšav za večjo kakovost izdelkov ter za manjšo porabo energije in znižanje količin vseh vrst odpadkov. Vseh okoljskih naložb jim ni uspelo izvesti. Kot razlog uprava navaja dodatne raziskave in projektiranje ter pridobivanje potrebnih dovoljenj za zamenjavo dela cevovoda za črpanje sadre na odlagališču v Bukovžlaku. Sico in Robust se spet širita Sestrski podjetji Sico in Robust, ki imata proizvodne in poslovne prostore v industrijski coni Arnovski gozd pri Žalcu, se bosta ponovno razširili. Zaradi vedno večjega povpraševanja po njunih storitvah in izdelkih bosta povečali prostore, namenjene proizvodnji, poleg tega sta se odločili tudi za gradnjo posebnega povezovalnega mostu med svojima proizvodnima halama. Naložba, ki vključuje še nakup nove tehnološke opreme, je vredna 7,5 milijona evrov. Podjetje Sico je v Sloveniji vodilno na področju laserskega razreza in preoblikovanja pločevine, Robust razvija in izdeluje cepilni-ke drv ter drobilnike lesa, lesenih ostankov, plastike in podobnih materialov. Proizvodnja podjetij, ki sta v lasti petih posameznikov, je tesno povezana. Sico je na trgu že več kot četrt stoletja. Razvil se je iz Sipovega hčerinskega podjetja in se na trgu kmalu uveljavil kot zanesljiv ter kakovosten ponudnik storitev laserskega razreza. Leta 2009 so v Sicu, ki se je večkrat uvrstil tudi na lestvico najhitreje rastočih podjetij v regiji, začeli razvijati lastne izdelke pod blagovno znamko Robust, kar je čez štiri leta privedlo do ustanovitve samostojnega podjetja z enakim imenom. Novo podjetje je bilo za inovativnost pri delu ter razvoj svojih izdelkov že večkrat nagrajeno, pohvali se lahko tudi s šestimi patenti. Obe podjetji, ki skupaj zaposlujeta približno sto ljudi, sta tesno povezani in zelo uspešni. Sico ima na leto približno 7 milijonov evrov prometa, Robust je predlani ustvaril 1,9 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje ter lani zabeležil kar 50-odstotno rast. Njegove proizvodne zmogljivosti so v celoti zasedene, zato so se lastniki tudi odločili za širitev, da bodo lahko zadovoljili vedno večje povpraševanje. Načrtujejo tudi veliko izboljšav in novosti, ki jih bodo, kot napovedujejo, javnosti predstavili v drugi polovici leta 2022. Gradnja dodatnih proizvodnih prostorov v Arnovskem gozdu, kamor se je Sico preselil leta 2007, enajst let kasneje mu je sledil še Robust, bo končana do konca leta. Naložba je vredna 7,5 milijona evrov in poleg novih stavb vključuje še tehnološko posodobitev, s katero podjetji ne bosta povečali le svojih proizvodnih zmogljivosti, ampak tudi produktivnost. Nova naložba pomeni tudi nova delovna mesta. V podjetjih še ne vedo, za koliko bodo povečali število zaposlenih, že zdaj pa zaradi širitve iščejo operaterje laserskih rezalnikov in CNC-strojev, programerje, kontrolorje kakovosti, računovodje in upravljavce viličarjev. JI, foto: arhiv SICO Podjetji Sico in Robust bosta v širitev svojih proizvodnih prostorov in nakup novih tehnologij vložili 7,5 milijona evrov Sejma Agritech in ApiSlovenija si je ogledalo 24.700 ljudi. Obisk sejma Agritech presegel pričakovanja Sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije, ki ga je družba Celjski sejem po dveh letih premora pripravila minuli teden, je pokazal, kako so ljudje v času epidemije pogrešali tovrstne dogodke. Agritech, ki mu je dva dni družbo delal čebelarski sejem ApiSlovenija, je namreč na celjsko sejmišče privabil 24.700 ljudi, kar je največ doslej. Največ ljudi si je sejma ogledalo v soboto in nedeljo. »Bilo je kot pred petnajstimi leti na Mosu, ko si potreboval 30 minut, da si prišel z enega na drugi konec sejmišča,« je bil zaradi množice obiskovalcev zadovoljen Robert Oto-repec, izvršni direktor Celjskega sejma. Letos je na sejmu Agritech sodelovalo 115 podjetij, ki so skupaj predstavila 350 domačih in tujih blagovnih znamk, kar je za petdeset več kot leta 2020. Razstavljavci so napolnili vseh šest sejemskih dvoran in tudi nekaj zunanjih površin. Sejem je spremljalo več dogodkov in strokovnih prireditev. Obiskovalcem so bile na voljo testne vožnje s traktorji, ogledali so si lahko delovanje različnih gozdarskih strojev, prisluhnili so lahko tudi razpravam o samooskrbi in inovativnosti v kmetijstvu ter o vplivu podnebnih sprememb na čebelarjenje in o dobrih čebelarskih praksah. »Sejma nista presegla samo naših pričakovanj, ampak tudi pričakovanja razstavljavcev. Očitno se vračamo v stare, predkoronske čase,« je povedal Otorepec in napovedal bogato sejemsko leto. Že prihodnji mesec bo na celjskem sejmišču Mednarodni industrijski sejem, v drugi polovici maja si bodo obiskovalci spet lahko ogledali pomladne sejme. JI, foto: arhiv Celjski sejem GOSPODARSTVO 5 Nova lastnica Aerove upravne stavbe je slaba banka, morda bo kupila tudi nepremičnino v Beogradu DUTB kupuje premoženje Aera Stečajni upraviteljici Alenki Gril je končno uspelo prodati upravno stavbo celjskega Aera. Kupila jo je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je največja ločitvena upnica podjetja in je bila tudi edina, ki se je dražbe udeležila. Slaba banka naj bi se zanimala tudi za nakup 100-odstotnega poslovnega deleža v podjetju Aero Beograd. Dražba bo prihodnji mesec. janja intihar Izklicna cena za poslovne prostore, ki v pritličju in dveh nadstropjih skupaj merijo 4.600 kvadratnih metrov, ter za opremo, ki je v njih še ostala, je bila 966 tisoč evrov. Tolikšen je tudi znesek, ki ga bo za svojo novo nepremičnino plačala slaba banka. Alenka Gril je upravno stavbo v Ipavčevi ulici v Celju prvič poskušala prodati leta 2018. Izklicna cena na javni dražbi je bila 1,4 milijona evrov, vendar se takrat za nakup ni zanimal nihče. Dve leti kasneje se je odločila za zbiranje nezavezu-jočih ponudb. Poslala so jih tri podjetja, med njimi tudi celjski trgovec z avtomobili AC Frimo-bil, ki je za nepremičnino ponudil največ. Stečajna upraviteljica je vsa tri podjetja pozvala, naj svoje ponudbe izboljšajo, vendar tega niso naredila. Ker se največji ločitveni upnici DUTB nobena od ponujenih cen, tudi Frimobilova, ki je znašala 660 tisoč evrov, ni zdela primerna za nadaljnja pogajanja, je tudi ta poskus prodaje propadel. Grilova je nato razmišljala, da bi premoženje razdelila na več sklopov in vsakega prodajala posebej, a si je po posvetu z upniki premislila. Upravno stavbo je zato pred dnevi dala na dražbo kot celoto. Najemniki dobili odpoved Na vprašanje, zakaj so se odločili za nakup Aerove upravne stavbe, v DUTB odgovarjajo, da nepremičnine, ki so na prodaj v stečajnih postopkih, kupijo, ko je njihova cena nižja od tržne vrednosti in ko ocenijo, da jih bodo lahko obnovili in uredi- li, jim s tem povečali vrednost ter jih ob primernem trenutku prodali. »Enako je bilo z nepremičnino Aera,« so še povedali. Grilova prostore v upravni stavbi že od leta 2015, ko se je začel stečaj Aera, oddaja v najem. Z najemninami se je od začetka stečaja v stečajno maso nateklo približno pol milijona evrov. Te dni je vse najemnike, ki jim je nazadnje bivanje v pisarnah Aera podaljšala le za krajši čas, že obvestila, da bodo 30. aprila najemne pogodbe prenehale veljati. Kmalu dražba za nepremičnine v Srbiji S prodajo nepremičnine v Celju je v stečajni masi Aera ostal le še 100-odstotni poslov- ni delež v podjetju Aero Beograd. Alenka Gril beograjsko podjetje, ki ima 21 tisoč kvadratnih metrov zemljišč in nekaj poslovnih stavb, prodaja že več let. Na prvi dražbi leta 2017 je bila izklicna cena dva milijona evrov, kolikor znaša tudi ocenjena tržna vrednost podjetja. Dražba ni bila uspešna, prav tako kljub nižji ceni niso bile uspešne naslednje. Upraviteljica se je nato odločila za zbiranje ponudb. Odzvala sta se slaba banka, ki bi za beograjsko nepremičnino plačala 400 tisoč evrov, ter podjetje DDM Invest, ki trguje s terjatvami in ima uradni naslov v Švici. DDM Invest je po pogajanjih svojo ponudbo zvišal na 810 tisoč evrov, a jo je nato umaknil. Aerovo premoženje v Beogradu bo prihodnji mesec spet na dražbi. Izklicna cena bo 410 tisoč evrov. Grilova pričakuje, da bo prodaja tokrat uspešna. Kupec naj bi bila ponovno slaba banka, ki svojih namer glede nakupa poslovnega deleža v podjetju Aero Beograd ne želi razkriti, saj bi lahko s tem, kot pravi, vplivala na postopke, povezane s prodajo. Alenka Gril ocenjuje, da bo stečaj Aera lahko končala še letos. Vse bo odvisno od nekaj pravd in izvršilnih postopkov, ki jih celjsko sodišče še ni končalo. Med njimi je tudi tožba, ki jo je zoper Aero, avstrijsko spletno dražilnico Netbid in družbo Voob Technologies iz Latkove vasi vložil šempetrski AC Agrocenter. Ta želi doseči ničnost pogodbe o prodaji Aerovega obrata v Šempetru, ki jo je stečajna upraviteljica leta 2018 sklenila z Voob Technologies. Med nominiranci tudi zakonca Marovt Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije zaradi omejitev v času epidemije lani in predlani ni pripravila slovesnosti, na katerih bi razglasila obrtnika in podjetnika leta. Letos je oba dogodka združila, priznanja bo podelila nocoj. Med štirimi nominiranci za tje Marovt iz Stranic. Glavne podjetnika leta 2021 sta tudi dejavnosti podjetja, ki je na zakonca Tomaž in Metka Ma- trgu prisotno že petdeset let, rovt, ki vodita uspešno podje- so visokokakovostno kovanje, izdelava in obdelava odkov-kov ter izdelava stružnih delov za najprestižnejše vodilne znamke v avtomobilski industriji. V zadnjih letih je začelo sodelovati tudi z letalsko, nav-tično in obrambno industrijo ter medicino. Obrtna zbornica priznanje podjetnik leta podeljuje že od leta 1991, priznanje obrtnik leta pa od leta 2003. JI Kdo je novi lastnik vile Savinja? DUTB v zadnjih dneh v Celju ni samo kupovala, ampak je tudi prodajala. Po več letih iskanja ji je namreč uspelo najti kupca za vilo Savinja. Kdo bo novi lastnik stavbe, ki je bila ob kapucinskem samostanu nad Savinjo zgrajena konec devetnajstega stoletja, leta 2010 pa jo je njena takratna lastnica, celjska nepremičninska družba Kapitol, v celoti obnovila, v Ljubljani še ne razkrivajo. V slabi banki so povedali le, da je bila spletna dražba, na kateri je bila izklicna cena za vilo 750 tisoč evrov, uspešna. Števila prejetih ponudb in višine ponujenih cen ne želijo razkriti, ker gre za »občutljive poslovne informacije«. Več bo znano šele takrat, pravijo, ko bo prodajni postopek v celoti končan, ko bo torej podpisana pogodba, ko bo plačana kupnina in bo vilo predala novemu lastniku. JI 6 IZ NAŠIH KRAJEV VELENJE - Spor zaradi kampa Občina toži premogovnik Premogovnik Velenje je pretekli mesec znova objavil javni razpis za prodajo kampa z javnim zbiranjem ponudb, čeprav je velenjska občina že lani uveljavljala predkupno pravico in sprejela ponudbo za nakup kampa v neposredni bližini plaže ob Velenjskem jezeru po takrat ponujeni ceni. Ker do sklenitve pogodbe ni prišlo, so na občini vložili tožbo proti premogovniku. Čeprav se ponudba ob Velenjskem jezeru vsako leto nadgrajuje, je bil Kamp Jezero, ki je nedaleč od priljubljene plaže, že dve poletni sezoni zaprt. Ker v Velenju vedno bolj stavijo na razvoj turizma, želi propadajoči kamp kupiti občina, ki je tudi uveljavljala predkupno pravico. A kot kaže, so v velenjskem premogovniku ugotovili, da bi lahko za propadajoč kamp iztržili več. Zaradi vnovič objavljenega razpisa, ki ga je nedavno objavil premogovnik, se je občina odločila za tožbo. lea komerički kotnik »Uveljavljanje predkupne pravice in sprejem ponudbe namreč pomeni sklenitev pravnega posla, od katerega ni možno samovoljno odstopiti in objaviti novega razpisa z višjo izhodiščno ceno. Premogovnik Velenje je dolžan podpisati pogodbo za prodajo kampa z Mestno občino Velenje po ponujeni ceni 650.480 evrov,« pojasnjujejo pri velenjski občini. Na občini so hkrati s tožbo vložili predlog za izdajo sklepa za začasno odredbo, s katerim bi se Premogovniku Velenje prepovedala odtujitev in obremenitev kampa. Ob tem na občini poudarjajo, da bi se, če bi občina že bila lastnica kampa, lahko prijavila na javni razpis za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti na turističnih destinacijah za pridobitev nepovratnih sredstev v višini do največ dveh milijonov evrov. Iskali bi najemnika Na velenjski občini so že jeseni, ko so potrdili uveljavitev predkupne pravice, povedali, da bodo po sklenitvi posla kamp oddali v upravljanje najboljšemu ponudniku. »Možni načini oz. modeli ravnanja s kampom Jezero so oddaja v najem, javno-zaseb-no partnerstvo ali ustanovitev stavbne pravice.« Prav tako je občina že začela pripravljati tudi dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) in investicijskega programa (IP), ki bosta utemeljila nadaljnji najustreznejši model ravnanja s kampom. Župan Peter Dermol je takrat poudaril, da želi občina v prihodnje, v skladu z razvojnimi načrti in novo strategijo trženja turizma, razvijati Velenjsko plažo proti zahodu, v načrtu pa je tudi prestavitev čolnarne. V neposredni bližini plaže ob Velenjskem jezeru, ki se že več let zapored ponaša z nazivom najboljšega naravnega kopališča v Sloveniji, je tudi avtokamp. Med ljubitelji kampiranja nekoč zelo priljubljen in tudi dobro obiskan kamp je bil zaradi menjave lastništva in spora med lastnikom ter nekdanjim najemnikom že drugo sezono zaprt. Mnogi upajo, da bo že to poletje drugače. Da je kamp ob jezeru odlična naložba in hkrati pomemben prispevek k razvoju turizma, je naposled lansko jesen ugotovila tudi velenjska občina. A očitno se prodaja znova zapleta. Posamezni svetniki so sicer občini očitali, da nenehno spreminja vizijo razvoja obje-zerskega dela občine, saj da bi lahko kamp kupila že lani, pa se za to ni odločila. »Razlog, da se za nakup nismo odločili že leto prej, ko se je Premogovnik Velenje prvič odločil za prodajo, je bil v jasnih zagotovilih, da imajo zanesljive dogovore s potencialnim kupcem. Kasneje se je izkazalo, da temu ni tako in sledilo je večmesečno zaprtje kampa,« je pojasnil Dermol in takrat poudaril, da se še ena sezona, kot je bila lanska, ko je bil kamp zaprt in zapuščen, preprosto ne sme ponoviti. Foto: arhiv NT (SHERPA) Premogovnik želi za kamp iztržiti več V Premogovniku Velenje so se odzvali na sporočilo za javnost, v katerem Mestna občina Velenje napoveduje vložitev tožbe proti proti premogovniku zaradi nesklenitve pogodbe za nakup Kampa Jezero. V premogovniku vse očitke zavračajo in pojasnjujejo, da so občino o odstopu od pogodbe obvestili že konec lanskega leta, in sicer zaradi spremenjenih gospodarskih okoliščin in dviga cen nepremičnin. Kot so pojasnili v Premogovniku Velenje (PV), vse nepremičnine prodajajo po postopku javnega zbiranja ponudb. Tako je bilo tudi s prejšnjim razpisom za prodajo kompleksa Kamp Jezero, ki je bil objavljen februarja 2020, tik pred pojavom pandemije covid-19. Izhodiščna cena je bila postavljena pri 885 tisoč evrih neto. V razpisnem roku je ponudbo oddal zgolj en ponudnik, s katerim je premogovnik izvedel več krogov pogajanj, saj je ponudbena cena odstopala od pričakovane. Razlog za to naj bi bil, po navedbah PV, predvsem odraz negotovosti zaradi takrat novega koronavirusa. Kot poudarjajo v velenjskem premogovniku, je bilo v razpisu za zbiranje ponudb jasno navedeno, da »lahko prodajalec odstopi od postopka izbire najugodnejšega ponudnika in/ali odstopi od pogajanj s ponudniki v vsakem trenutku brez stroškov in posledic. Izključena je obveznost prodajalca (ne glede na fazo izbirnega postopka), da sklene pogodbo s katerimkoli ponudnikom.« Ker je čas prejšnjega razpisa sovpadal ravno s hitrim širjenjem novega virusa, večjega zanimanja za nakup kompleksa v neposredni bližini priljubljene Velenjske plaže ni bilo. Se je pa čez čas začelo zanimanje morebitnih kupcev in investitorjev vendarle povečevati, pravijo v PV in nadalje pojasnjujejo: »PV je skladno z Zakonom o urejanju prostora nepremičnino ponudil v odkup Mestni občini Velenje (MOV) kot nosilcu predkupne pravice. Ta sprva ni izrazila interesa za nakup in je izdala več potrdil, da predkupne pravice ne uveljavlja (9. 10. 2020, 9. 12. 2020 in 11. 6. 2021). Interes za nakup je izkazala šele septembra 2021.« Rast cen nepremičnin dvignila vrednost kampa Glede na uspeh in razvoj Velenjske plaže, ki leži v neposredni bližini kampa, ki je bil že dve sezoni zaprt, je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo za nakup odločila občina. Predvsem v duhu prestrukturiranja regije in obračanja k nadaljnjemu razvoju turizma. A kot kaže, se vendarle odlašali predolgo, kar je bilo ne nazadnje večkrat slišati tudi ob razpravi med mestnimi svetniki. Zaradi spremenjenih gospodarskih okoliščin in dviga cen vseh nepremičnin ter interesa novih ponudnikov je PV no- vembra 2021 pisno obvestil MOV, da odstopa od postopka prodaje in da bo objavil nov javni razpis za prodajo kompleksa po izklicni ceni najmanj 755 evrov neto, so sporočili iz premogovnika. Rok za oddajo ponudb se je iztekel v torek. Ob tem so v premogovniku poudarili, da lahko velenjska občina, tako kot vsi drugi, ponudbo odda v razpisnem roku oziroma bo k opredelitvi glede uveljavljanja predkupne pravice pozvana skladno z veljavno zakonodajo. »Premogovnik Velenje v postopkih prodaje nepremičnin spoštuje načela zakonitosti, transparentnosti in gospodarnosti ter enake obravnave vseh udeležencev,« so še zapisali. LKK Dve novi parkirni mesti za gibalno ovirane CELJE - Na Muzejskem trgu bo celjska občina do konca prihodnjega tedna uredila dve parkirni mesti za gibalno ovirane osebe. Namenjeni bosta invalidom, ki so člani Osrednje knjižnice Celje in imajo poravnano letno članarino. Parkirišči bosta nekaj metrov stran od vhoda v knjižnico in bosta označeni s prometnim znakom ter tablo. Parkiranje bo dovoljeno za največ 30 minut. Za spust potopnih stebričkov, ki sicer voznikom avtomobilov onemogočajo vstop na Muzejski trg, bodo invalidi morali poklicati na posebno telefonsko številko, ki bo napisana na stebričku. Vse potrebne informacije oziroma pojasnila bodo dobili v Osrednji knjižnici Celje. »Z novima parkirnima mestoma bomo invalidom omogočili najkrajši možni dostop do knjižnice, ki je opremljena z dvigalom. Zdaj namreč parkirajo na Gosposki ulici, kjer smo jim pred leti, ko smo obnavljali Muzejski trg, rezervirali dve parkirni mesti,« pojasnjujejo na občini. Kot so še povedali na celjski občini, si že vrsto let prizadevajo, da bi ustvarili prijaznejše mesto za invalide. »Dobro sodelujemo z inva- lidskimi društvi in poskušamo uresničiti čim več njihovih predlogov za projekte, ki odpravljajo diskriminacijo in jim omogočajo enakopravno vključevanje v življenjsko in delovno okolje ter družabno življenje.« Ob tem so dodali, da se pred izvedbo posameznih projektov vselej posvetujejo s predstavniki društev in skupaj z njimi iščejo najboljše rešitve. Tako je bilo tudi lani jeseni, ko je občina urejala mestne javne sanitarije Toilet v Celjskem domu in ko je nameščala mobilno sanitarno enoto na parkirišču pred Turško mačko. LKK, foto: MOC IZ NAŠIH KRAJEV 7 LAŠKO - Trinajst milijonov evrov za izboljšanje poplavne varnosti Ukrotili bodo narasle vode Občina Laško sodi med bolj poplavno ogrožena območja v državi. Narasle vode so v preteklosti povzročile ogromno škode. Poplave niso prizanašale ne mestu Laško ne drugim delom občine. Med letoma 2007 in 2013 je bilo Laško kar petkrat pod vodo, dvakrat zaporedoma je Savinja poplavila v enem samem koncu tedna. Po letu 2013, zlasti po ureditvi marijagraškega ovinka, se je stanje nekoliko izboljšalo. Medtem so v zadnjih letih v občini težave povzročali manjši vodotoki. Z vključitvijo občine v tako imenovani Načrt za okrevanje in odpornost bodo zagotovljeni dodatni ukrepi za večjo poplavno varnost v občini Laško, zlasti na območju Spodnje Rečice in Debra ter od Laškega proti Udmatu. bojana avguštincic Župan Občine Laško Franc Zdolšek je z direktorjem Direkcije za vode (DRSV) Romanom Kramerjem pred dnevi podpisal sporazum o skupni izvedbi Načrta za okrevanje in odpornost. Cilj načrta so naložbe v zmanjševanje poplavne ogroženosti z dvigom protipoplavne varnosti in preprečevanjem posledic poplav. Investicije bodo namenjene celovitemu reševanju obstoječih ogroženih območij v državi in bodo obsegale predvsem ureditve sistemov zadrževanja visokih voda s suhimi in mokrimi zadrževalniki, vzpostavitev razlivnih površin, preprečitev urbanizacije razlivnih površin, nadzor vodostajev akumulacij na rekah in zagotavljanje dogovorjenega pretoka na mejnih profilih. Direkcija za vode je prejela sredstva za poplavno varnost v višini 310 milijonov evrov. Vrednost ukrepov v občini Laško, za katere je župan podpisal sporazum oziroma pogodbo o izvedbi, znaša približno 13 milijonov evrov. Ukrepi do leta 2025 Sporazum se po besedah župana Franca Zdolška nanaša na izvedbo protipoplavnih ukrepov od Marija Gradca do Udmata ter na ukrepe, ki bodo zagotavljali poplavno varnost v Spodnji Rečici in Debru, kjer je predvidena gradnja več stanovanjskih enot in doma upokojencev. »Računamo, da bo investicijska dokumentacija s pridobitvijo gradbenega dovoljenja pripravljena do konca junija prihodnje leto in da bo izvedba protipoplavnih ukrepov zaključena sredi leta 2025,« pravi župan. Kot dodaja, je trenutno največja težava dobiti projektanta za pripravo omenjene dokumentacije Težave z naraslimi vodami imajo v laški občini ob vsakem večjem neurju. Poleti 2020 se je narava razbesnela v Rečici, kjer je potok Rečica spremenil smer struge. (Foto: Andraž Purg - GrupA) v predvidenem roku, saj so ti zelo zasedeni. Vseeno upa, da bodo načrtovane ukrepe izvedli v predvidenem roku. Ukrepi, ki so predvideni od Laškega proti Udmatu (gre za izgradnjo nasipov), bodo ob načrtovani izgradnji suhih zadrževalnikov v Savinjski dolini zagotovili bistveno večjo poplavno varnost mesta Laško. Po pojasnilih župana bodo ukrepi od Laškega do Udmata zagotovili hitrejši odtok vode iz mesta. Del ukre- pov je sicer že bil izveden v sklopu prenove železniške proge Celje-Zidani Most, to je v Marija Gradcu in v Rimskih Toplicah. V Debru je načrtovana ureditev manjših hudournikov, manjših zadrževalnikov ter izgradnja protipoplavnega zidu v delu od Spodnje Rečice do železniškega mostu v Debru, pravi Franc Zdolšek. Dodaja, da je po velikem neurju pred dvema letoma že bila opravljena večja sanacija zgornjega toka Rečice, medtem ko je ureditev spodnjega toka načrtovana v sklopu novih protipoplavnih ukrepov. Občino čaka še veliko nalog »Za del protipoplavnih ukrepov proti Rimskim Toplicam smo tik pred vložitvijo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in računamo, da bodo te ukrepe začeli izvajati že v sredini letošnjega leta,« pravi župan Franc Zdol- šek. Ob tem izpostavlja, da morajo čim hitreje pristopiti tudi k projektiranju ukrepov v mestu Laško za zavarovanje starega mestnega jedra, zdravilišča in kulturnega doma. Ter prav tako za zagotovitev poplavne varnosti v Šmarjeti v Rimskih Toplicah. Medtem bodo poplavno varnost dela ob železniški postaji v Rimskih Toplicah reševali skupaj z izgradnjo novega mostu in ureditvijo območja za gostinski in trgovski lokal. Vinike ni več CELJE - V preteklem tednu so se na družbenih omrežjih pojavili objave in vprašanja občanov Celja v povezavi z rastlino, ki je preraščala fasado Stare grofije v Celju in so jo pred nedavnim odstranili. Po mnenju mnogih je vinika, ki se je najbolj razraščala v spomladanskih in poletnih mesecih, nudila estetsko privlačnejšo podobo od sedanje. Izvedeli smo, kaj je botrovalo odločitvi, da je ni več. Odgovor so pretekli teden ponudili v celjskem pokrajinskem muzeju, kjer so leta 2000 poskrbeli za zasaditev vinike, in sicer zaradi estetskih razlogov zaradi po- škodb fasade, ki so nastale ob poplavi leta 1998. Vinika, ki so jo vzdrževali sami, se je v tem času neobvladljivo razrasla, zato je postalo vzdrževanje nemogoče. Razraščala se je na okna, fasado, žlebove in streho stavbe Stare grofije ter povzročala škodo. Stara okna na grofiji, ki so bila dotrajana in poškodovana tudi zaradi nje, so leta 2021 zamenjali z novimi. Ob letošnjem pregledu oken so opazili, da je že začela povzročati poškodbe na novih oknih. Da bi se izognili hujšim poškodbam, ki jih ne bi bilo mogoče popraviti, so jo odrezali. Kot so še zapisali v odgovoru, tudi v muzeju obžalujejo, da so jo Poslopje Stare grofije z viniko (Foto: Iztok skok) Poslopje Stare grofije brez vinike (Foto: SHERPA) morali odstraniti, vendar je bil poseg neizbežen. Glede na predvideno prenovo Stare grofije bi jo prej ali slej mo- rali odstraniti, so še dodali. Usoda vinike je bila ob napovedanih obnovitvenih delih tako znana že vnaprej, kljub temu pa ostaja dvom, ali bi jo lahko nemara odstranili postopoma, ob čemer bi z obrezovanjem zaščitili naj- prej nova okna, v celoti pa bi jo odstranili šele ob napovedani obnovitvi poslopja. LŽ Spodbude za obnovo fasad in streh LAŠKO - Občina bo tudi v letošnjem letu sofinancirala obnovo stavb v starem mestnem jedru Laškega. V ta namen je objavila javni razpis, nanj pa se lahko prijavijo lastniki ali solastniki stavb v starem mestnem jedru, ki nameravajo v letošnjem letu obnoviti fasado in/ali streho. Za finančne spodbude so v letošnjem občinskem proračunu zagotovljena dodatna sredstva v skupni višini 25 tisoč evrov. Občina Laško dodeljuje finančne spodbude v višini največ 25 odstotkov vrednosti priznanih stroškov prenove. Do sofinanciranja so upravičene naložbe, ki so se začele po 1. januarju v letošnjem letu in bodo gradbena dela zanje dokončana najkasneje do 30. oktobra letos. Vlagatelji lahko vlogo oddajo do vključno 30. junija. BA Varneje z avtom in s kolesom KOZJE - V občini se obeta precej izboljšav na cestnem omrežju. Občani in obiskovalci se bodo lahko s kolesom prvič peljali tudi po prvem odseku kolesarske povezave. Občina z Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI) obnavlja dva kilometra dolg odsek ceste med Podsredo in Železnim. Izvajalec del skrbi za obnovo vozišča in ureditev podpornih zidov. V občinski upravi so ponosni še na gradnjo prve kolesarske povezave med omenjenima krajema. Povezava, za gradnjo katere denar prispeva DRSI, bo dolga poldrugi kilometer. Naložbo, vredno približno 360 tisoč evrov, gradi podjetje Gaal. Občina ima pripravljen še en projekt za izboljšanje državnega cestnega omrežja. Gre za ureditev krožišča v bližini bencinske črpalke v središču Kozjega. V sklopu tega pro- jekta bo izvajalec del porušil most in zgradil nadomestnega, prilagodil bo strugo reke Bistrice. Sočasno bo zgradil parkirna mesta pri večnamenskem centru. Uredil bo še hodnike za pešce in kolesarsko povezavo do krožišča pri poslovno-obrtni coni. Občinska uprava pripravlja tudi projektno dokumentacijo za nekaj obnov na omrežju lokalnih cest in javnih poti. TS 8 IZ NAŠIH KRAJEV ZREČE - Dom starejših do konca prihodnjega leta? Že zdaj klici za rezervacije Čeprav je v Sloveniji premalo mest v domovih za starejše, država ne gradi novih, pač pa podeljuje koncesije gradnjo zasebnih domov in širitev števila postelj v njih. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je tako v začetku leta podelilo koncesije za 1.107 novih mest po Sloveniji. Na lanski junijski razpis je prispelo 23 ponudb, strokovna komisija je 13 ponudnikom podelila koncesije za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše. Med njimi je tudi majhno zasebno podjetje Social iz Celja, ki naj bi v Zrečah postavilo nov dom, v katerem bi bilo na voljo 128 postelj. tatjana cvirn »V občini so se leta 2006 začele prve priprave na gradnjo doma. Investitor, ki se je zanimal za koncesijo, je odkupil zemljišče že leta 2007, podpisali smo tudi pismo o nameri izgradnje, pri čemer je sodelovala takratna ministrica za delo, družino ter socialne zadeve. V občini smo sprejeli tudi OPPN,« povzemajo v Občini Zreče zgodovino dosedanjih prizadevanj za gradnjo doma starejših. Investitor, Nivo Celje, je medtem šel v stečaj in od stečajnega upravitelja je zemljišče odkupil nov zasebni investitor ter pridobil koncesijo ministrstva. 11 V /i »Majhni, a z izkušnjami« To je podjetje Social s sedežem v Gregorčičevi ulici v Celju, katerega lastnik in direktor je Mitja Verbovšek. Vprašali smo ga, s kakšnimi referencami nastopa v tako zahtevnem projektu podjetje, ki je imelo v letu 2020 po javno dostopnih podatkih dobrih 31 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje in enega redno zaposlenega. Verbovšek odgovarja: »Smo majhno podjetje, vendar z veliko izkušnjami in referencami na področju socialnega varstva.« Po njegovih besedah socialno podjetje, ki deluje od leta 2012, združuje strokovnjake, Znano je, da je bivanje v zasebnih domovih s koncesijo dražje kot tisto v javnih domovih in da si ga lahko privošči le peščica upokojencev. Koncesionarji namreč nanje prevalijo tudi stroške posojil, ki so jih najeli za izgradnjo domov. Takole naj bi bil videti dom starejših v Zrečah, ki bo nudil 128 postelj in številne dejavnosti za različne generacije. Koncesijo za 60 mest za domsko varstvo starejših je na junijskem razpisu dobil tudi Dom starejših Laško, ki deluje v okviru Thermane. ki izvajajo socialno-varstvene storitve na področju celotne Slovenije. »Izvajali smo čez-mejni projekt vzpostavitve Medgeneracijskega centra v Avstriji. Drugi projekt, ki smo ga skupaj s podjetjem Firis Imperl zastavili, je bil Dom za starejše Komenda. Trenutno izvajamo socialni servis in osebno asistenco s svojim zavodom Mravljica. Social sodeluje kot partner v projektu Socialne aktivacije ranljivih ciljnih skupin. Pomaga dol- gotrajno brezposelnim, da postanejo ponovno aktivni del družbe. Social izvaja različna izobraževanja, delavnice, organizira posvete in okrogle mize na različne teme socialnega varstva, zdravstva, osebnostne rasti.« 13 milijonov vreden projekt Vrednost projekta v Zrečah znaša 13 milijonov evrov. Finančne konstrukcije Verbovšek ne razkriva. Predviden pričetek gradnje je pred letošnjim poletjem, dom naj bi bil končan konec prihodnjega leta. »Projekt v Zrečah smo skupaj z občino zastavili pred dvema letoma. Zgraditi želimo dom, ki ne bo klasičen, ampak arhitekturno zanimiv in bo ponujal tudi možnosti različnih storitev za starejše in mlajše. Skupaj z občino želimo vzpostaviti medge-neracijsko mesto. Dom bo imel 128 postelj, z dodatnimi programi (dnevni center, začasne namestitve, izvajanje dejavnosti na socialnih kmetijah, večgeneracijski center, dolgotrajna mobilna oskrba na domu) pa bomo skrbeli še za veliko večje število uporabnikov,« pravi Verbovšek. V Občini Zreče ne dvomijo, da projekt ne bi bil uspešno končan. »Že zdaj se pojavljajo številni klici tistih, ki bi želeli rezervacijo postelj ali oskrbovanih stanovanj,« navajajo v dokaz, da je ta naložba nujno potrebna. Enajst stanovanj v Že nazaj pod lastno streho ŽALEC - Družini Ograjenšek-Mikolič se je le nekaj dni po novem letu življenje obrnilo na glavo. Požar jim je povsem uničil njihov dom v zgornjem nadstropju dvostanovanjske hiše v Studencah pri Ponikvi pri Žalcu. V tej nesreči niso ostali sami. Na pomoč so jim takoj priskočili sokrajani, ki so jim pomagali, da so se lahko že po treh mesecih vrnili v obnovljen dom. Ograjenšek-Mikoličevi so jim zato neizmerno hvaležni. Urša Mikolič pravi, da si bodo 4. januar zapomnili za vse življenje. »Požar je zajel našo hišo in jo uničil do te mere, da bivanje v mansar-dnem delu ni bilo več mogoče. Kljub hitri pomoči gasilcev je nastala ogromna škoda. Zagorelo je celotno podstrešje in ostrešje. Kar ni >vzel< ogenj, je uničila voda ob gašenju. A vseeno smo bili veseli, da smo ostali živi in zdravi.« Takrat si Urša z družino ni upala niti pomisliti, da se bodo lahko čez tri mesece vrnili v svoj dom. »Iz srca se zahvaljujem vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sošolcem in njihovim staršem, sodelavcem, ki so stopili skupaj in nam prihiteli na pomoč. Hvaležna sem tudi svojim staršem, ki so nas za ta čas vzeli k sebi.« Ob tem so neizmerno hvaležni še prostovoljnim gasilskim društvom Ponikva pri Žalcu, Velika Pirešica, Žalec in Goto- vlje ter podjetju Petre in krajevni skupnosti. Veliko zaslug, da se je pogorišče tako hitro spremenilo nazaj v dom, imata tudi Karli Borovnik in Franc Krevzel. Obnova ne bi bila tako hitro končana niti brez pomoči Term Olimia, Florjana Vasleta, Rdečega križa, Mihaele Šolinc, I. OŠ Žalec, bara Kantri, žalske občine in še bi lahko naštevali. Kot še dodaja Urška, so jim v za njeno družino zelo težkih časih ponudili roko in jim vlili upanje, da se bo njihovo življenje lahko kmalu vrnilo v stare tirnice. In to se je res zgodilo. ŠO najem SLOVENSKE KONJICE - Do 4. aprila se je mogoče prijaviti na razpis, ki ga je občina objavila za dodelitev enajstih neprofitnih stanovanj v najem. Stanovanja so v lasti občine, Stanovanjskega podjetja Konjice in Stanovanjskega sklada RS oziroma pridobljena na podlagi pogodb o soinvestiranju med omenjenimi. Eno stanovanje je arhitektonsko prilagojeno za potrebe oseb na invalidskem vozičku. Prosilci morajo imeti stalno prebivališče na območju konjiške občine, stanovanja pa lahko dobijo tudi žrtve nasilja v družini, ki imajo v občini začasno bivališče v materinskih domovih in zatočiščih, ter invalidi, če imajo ne glede na kraj stalnega bivanja v občini možnost za zaposlitev ali zagotovljeno pomoč in zdravstvene storitve. Prosilci so lahko tudi najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavlje-nju, in tisti, ki so po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva pridobili dovoljenje za stalno prebivanje. TC Za manj nezaželenih mladičev ŽALEC - Občina tudi letos sofinancira sterilizacijo in kastracijo lastniških mačk, ki sta bistvenega pomena za omejevanje nenadzorovanega razmnoževanja in skotitve novih mladičev. Tako se preprečujejo izbruhi različnih bolezni, ki so lahko škodljive tako živalim kot tudi človeku. Sterilizacija in kastracija dolgoročno izboljšata zdravje in kakovost življenja živali. Občina Žalec je v ta namen v letošnjem proračunu namenila dva tisoč evrov. Na podlagi izpolnjene vloge občina občanu za poseg sterilizacije ali kastracije mačk prispeva 50 odstotkov zneska za žival. Dodatno sta redne cene znižala tudi izvajalca. Lastnik živali bo plačal za sterilizacijo mačke 29,28 evra, za kastracijo mačka 18,91 evra. Kot še sporočajo z žalske občine, je preprečevanje skotitve neželenih živali za lastnike obveza, ki jo nalaga Zakon o zaščiti živali. Usmrtitev ali namerna zapustitev živali pa sta kaznivi. ŠO IZ NAŠIH KRAJEV 9 ŽALEC, VELENJE, ŠOŠTANJ - Delavska hranilnica z občinami prekinila pogodbo Plačevanje položnic nič več brez provizije Zadnje desetletje so občani Žalca, Velenja in Šoštanja v nekaterih poslovalnicah Delavske hranilnice plačevali položnice brez provizije. Te ugodnosti ni več. Banka je občinam ponudila možnost nadaljnjega enoletnega sodelovanja, a ob pogoju zvišanja provizije za položnico za kar 145 odstotkov, na kar niso pristale. V Šaleški dolini so tako že sklenili nov dogovor. Od 1. marca lahko občani položnice brez dodatnih stroškov plačujejo v poslovalnicah Pošte Slovenije. A je pri tem nekaj zank oziroma novosti. špela ožir, lea komerički kotnik Občina Žalec je z Delavsko hranilnico leta 2012 sklenila pogodbo o poslovnem sodelovanju, na podlagi katere je hranilnica nudila občanom storitve plačevanja plačilnih nalogov brez provizije za javne zavode in partnerje, ki so sodelovali v tem projektu. Ker vedno več ljudi poravnava obveznosti s pomočjo spletnih ali mobilnih bank, se je število nalogov, ki so bili obdelani na blagajni za občane, iz leta v leto zmanjševalo. Med letoma 1998 in 2021 se je skoraj prepolovilo. Delavska hranilnica je pogodbo odpovedala konec lanskega leta. Ob tem je, kot so sporočili iz Občine Žalec, navedla razlog, da je izvajanje storitve gotovinskega plačevanja plačilnih nalogov v njeni poslovalnici v Žalcu ustvarjalo veliko gnečo in predstavljalo v sedanji epidemiološki situaciji preveliko zdravstveno tveganje za stranke in zaposlene. Pred odpovedjo pogodbe je ponudila Občini Žalec možnost nadaljnjega enoletnega sodelovanja, a ob pogoju zvišanja provizije na položnico za kar 145 odstotkov, na kar občina ni pristala. Zaenkrat tudi nima v načrtu sodelovanja s katero drugo banko. Odslej na pošti Do konca februarja so lahko občani Velenja in Šoštanja plačevali položnice brez provizije v poslovalnici Delavske hranilnice v Velenju. Hranilnica je namreč zaradi oteženega poslovanja, ki je posledica epidemije, odstopila od pogodbe. Tako velenjska kot šoštanjska občina sta želeli občanom še naprej omogočati plačevanje položnic brez provizije, zato sta takoj ob prejemu obvestila o odpovedi pogodbe začeli iskati ustrezne rešitve. Dogovor sta sklenili s Pošto Slovenije, ki plačilne storitve izvaja v so- delovanju z Novo KBM. Občani lahko tako položnice brez dodatnih stroškov plačajo v vseh poštnih poslovalnicah v Velenju, Šoštanju in Topolšici. Sprememba izvajalca sicer prinaša nekaj sprememb in novosti, še sporočajo iz Mestne občine Velenje: »Oprostitev plačila provizije je možna le za položnice, ki imajo navedeno številko pogodbe (v desnem delu polja >ime, ulica in kraj prejemnika< ali v zgornjem delu polja >podpis plačnika<). Če na položnici ni vidne številke pogodbe, mora občan provizijo plačati sam,« pojasnjujejo in dodajajo, da se morajo izdajatelji položnic prilagoditi zahtevam Pošte Slovenije. »Verjamemo, da bo z vsakim naslednjim mesecem možno plačilo čim več položnic brez provizije.« Čeprav je projekt tako imenovane mestne blagajne obremenjujoč za občinski pro- račun, so se brez pomisleka zanj odločili tudi v Šoštanju: »Občina Šoštanj bo tako tudi v prihodnje svojim občanom omogočala plačilo položnic brez provizije za račune, ki jih izdajajo občina, krajevne skupnosti, Zavod za kulturo Šoštanj, OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj, Vrtec Šoštanj in Glasbena šola Velenje,« so zapisali in poudarili, da višja provizija predstavlja dodaten strošek tudi podjetjem. »Projektu se bodo priključili, če bodo njihove finančne razmere to dopuščale.« Imena podjetij, katerih položnice bo mogoče plačevati brez provizije, bo občina objavila na svoji spletni strani. Občani Velenja lahko od prvega marca nekatere položnice brez provizije plačujejo v poslovalnici Pošte Slovenija. Kot so sporočili iz velenjske občine, se z nekaterimi dosedanjimi partnerji še dogovarjajo o nadaljnjem sodelovanju, zato bodo seznam sodelujočih sproti posodabljali in objavljali na občinski spletni strani. Ker pri finančni upravi zahtevane sistemske prilagoditve niso mogoče, v prihodnje ne bo možno brez provizije plačati nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Je pa možno plačati položnice, ki jih izdaja Mestna občina Velenje za najemnine garaž, najemnine vrtičkov, letovanje, odvoz zapuščenih vozil in kazni. (Foto: Naš čas) Na območju ob celjski mestni tržnici, kjer urejajo nov trg, so našli arheološke ostanke. (Foto: SHERPA) Na naš prihodnjem novem trgu i stare zgradbe CELJE - Pri mestni tržnici v starem mestnem jedru Celja, kjer je bilo dolga leta neurejeno parkirišče, so sredi februarja začeli urejati nov trg, ki bo namenjen različnim dogodkom in bo hkrati tržnici zagotavljal več tržnega prostora. Med izkopavanjem starih tlakovcev so naleteli na arheološke ostanke. Nove najdbe pri celjski mestni tržnici so že začeli pregledovati arheologi. Dr. Jure Kraj-šek, diplomirani arheolog in višji kustos v Pokrajinskem muzeju Celje, je o novih najdbah povedal: »Pri odstranjevanju zgornjih 40 cm zemljine predvidenega posega ureditve novega trga smo naleteli na ostanke novoveških hiš, ki so verjetno stale še v času po drugi svetovni vojni. Vmes smo našli tudi ostanke še starejših stavb, ki so stale na tem mestu. Ravno tako smo naleteli na zasut vodnjak.« Starosti najdenega še ne morejo določiti, ima pa območje po besedah Jureta Krajška menda velik arheološki potencial, saj naj bi globlje na tem območiu potekala glavna rimska cesta. Njen potek je po Krajškovih besedah že dobro znan, saj so odkrili rimske izkopanine že pri gradnji nove celjske tržnice in gradnji poslovne stavbe Rimljanka, ki je v bližini novega trga. »Na tem območju so nekoč obstajale bogate in razkošne vile iz časa Rimljanov, njihove ostanke lahko najdemo na globini od 80 do 90 cm pod današnjo hodno ravnijo.« Ureditev trga je sicer ocenjena na približno 350 tisoč evrov. Ker je celotno območje starega mestnega jedra razglašeno za kulturni spomenik naselbinske dediščine, bo poseg izveden po pogojih in s soglasjem celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Gradbena dela naj bi po prvotnih načrtih trajala predvidoma do 1. junija. Na celjski občini trenutno ocenjujejo, da kljub pričakovanim arheološkim raziskavam delo na gradbišču poteka po načrtu. Ker arheologi še niso zaključili z delom in ne vedo, kaj bodo še odkrili, o morebitnem podaljšanju gradbenih del na trgu še ne morejo govoriti, so še dodali. LŽ Prvi obrisi intervencijskega centra ŠENTJUR - Občina načrtuje za prihodnja leta gradnjo intervencijskega centra. V njem bodo prostore dobili prostovoljno gasilsko društvo, občinski štab civilne zaščite, gasilska zveza ter območno združenje Rdečega križa. Naložbo načrtuje v skladu z dolgoročnim programom gasilstva v občini. Omenjene organizacije bodo nove prostore dobile na desni strani glavne ceste Šentjur-Mestinje. Ministrstvo za notranje zadeve na severnem delu ob cesti načrtuje gradnjo Policijske postaje Šentjur, naprej proti vzhodu bo omenjeni intervencijski center. V idejni rešitvi so predvideni vsi potrebni prostori za organizacije, ki bodo uporabljale stavbo. V njej bodo garaže, pisarne, predavalnice in drugi tehnični prostori. Zagotovljeni bodo prostori za servis gasilnikov, polnjenje izolirnih gasilskih aparatov, skladišča gasilske zveze, občine in civilne zaščite ter skladišča z razdeljevalnim prostorom za Rdeči križ. Predviden je tudi gasilski stolp, namenjen izobraževanju gasilcev. Idejna rešitev je določila umestitev stavb policijske postaje in intervencijskega centra z vsemi potrebnimi površinami. Sledila bo izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki bo izhodišče za izdelavo potrebne dokumentacije in za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pred tem je treba s pristojnimi državnimi službami še pridobiti soglasja za nekatere tehnične rešitve na zemljišču, kjer je predvidena gradnja. TS Takšna je idejna zasnova intervencijskega centra. Ministrstvo za notranje zadeve v bližini načrtuje še gradnjo nove policijske postaje. 10 KULTURA Začetek jubilejne izvedbe festivala Smeh brez omejitev V Gledališču Celje so včeraj s predstavo Nova rasa odprli 30. Dneve komedije. V desetih festivalskih dneh se bo brez omejitve števila gledalcev v dvorani zvrstilo osem najboljših komedijskih uprizoritev preteklih dveh sezon. Festival se bo končal z dodatno predstavo in s podelitvijo nagrad. Trajal bo od 15. do 26. marca. Predstava Paloma ne govori le o Sladkem Vrhu, Sloveniji in Evropi, ampak predvsem o človeku. (Foto Željko Stevanić.) luka žerjav V Gledališču Celje bi se v torek s predstavo Bodi gledališče! Branka Završana morali začeti 30. Dnevi komedije. Vendar so otvoritveno predstavo zaradi bolezni v ansamblu odpovedali. Odprtje festivala so zato prestavili na sredo s predstavo Nova rasa v izvedbi ljubljanske Drame. Festival bo nocoj nadaljevala slovenska glasbena komedija Čudovita v izvedbi SSG Trst in SiTi Teatra BTC. Gre za zgodbo o osamljenih ljudeh in njihovih čudnih svetovih. Glavna junakinja Vita živi sama v svojem fantazijskem svetu. Čudaška je že po naravi, poleg tega jo je tudi življenje postavilo pred težko preizkušnjo. Sama je tudi, ko je v družbi. Člani njene družine naj bi imeli »tam zunaj« bolj »normalno« življenje. V soboto bo sledila grenko-slad-ka komedija Paloma v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča, AGRFT in Društva KUD. Duhovita grenko-slad-ka uprizoritev se naslanja na zgodbo o tovarni Paloma Slad- kogorska, ki je proizvajala higienski papir za vso nekdanjo Jugoslavijo in ki je pravzaprav razlog, da se je okoli nje razvilo naselje. Besedilo spretno in duhovito pripoveduje zgodbo preteklosti, obenem nas ves čas nevsiljivo nagovarja, naj vlečemo vzporednice s sedanjostjo. Ne govori le o Sladkem Vrhu, Sloveniji in Evropi, ampak predvsem o človeku. Pojedina, Pošta, Škorpijon Drugi teden festivala sledi ponedeljkova satirična igra Pojedina pri Trimalhionu v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča. Predstava je razdeljena na dva dela, ki se oblikovno in vsebinsko razlikujeta, vendar se ukvarjata z isto temo, mejami poslušnosti. V torek bodo v gledališču vabili k ogledu absurdno tragične komedije Pošta v izvedbi Drama SNG Maribor. Dogajanje je postavljeno v poštni urad, ki je včasih služil kot komuni- kacijski center, danes pa je samo še člen v verigi prenasi-čene potrošniške obsedenosti. Absurdna tragična komedija med drugim razmišlja o času, ki v poštnem uradu na koncu sveta teče počasneje. Do izida naslednje številke Novega tednika si lahko v sredo ogledate še francosko črno komedijo Škorpijon v izvedbi SNG Drama Ljubljana. Glavna tema uprizoritve je ksenofobija. Strah pred vsem, kar je tuje, se v posamezniku, ki se zapira v svoj svet, vsak dan stopnjuje. Strah pred izstopom iz hiše prerašča v paničen strah pred drug(ačn)im. Ko svet opazujemo skozi okno, ko je edini stik z zunanjostjo televizijski sprejemnik, se naš pogled zelo hitro zoži, strah pred vsem tujim pa dobi zelo dobre pogoje in se razrašča brez ovir. Za konec bo festival prinesel komedijo Slamnik v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega ter lepo povest iz stare zgodovine Kozlovska sodba v Višnji Gori v izvedbi SLG Celje. Festival bodo zaključili s podelitvijo nagrad in festivalsko poslastico Spet Toš. Nagrade in razpis Tudi letos bodo podelili nagrade za žlahtno predstavo, žlahtnega režiserja, žlahtno komedijantko in žlahtnega komedijanta. Prav tako bodo gledalci in gledalke vsak večer izbrali komedijantko ali komedijanta večera ter glasovali za najboljšo komedijo festivala. Strokovna žirija - Tina Kosi, Tatjana Doma in Alja Predan - je soglasno odločila, da nagrade žlahtno komedijsko pero 2022 ne bo podelila. Na razpis je prispelo sedemnajst besedil, štiri besedila je žirija izločila zaradi nespoštovanja načela anonimnosti. V so- delovanju z Mestno občino Celje kot pokroviteljico so že razpisali javni anonimni natečaj za izvirno slovensko komedijo z nagrado žlahtno komedijsko pero 2024. Avtorji morajo komedije poslati do 30. septembra 2023. Celje so zaznamovale ženske Uroš Mijošek je po Celju v znamenju žensk vodil nekaj več kot trideset žensk. Sprehod po Celju v znamenju žensk je 8. marca vodil moški - turistični vodnik Uroš Mijošek, ki je s prefi-njeno natančnostjo opisoval dosežke in boje celjskih ali s Celjem povezanih žensk vse od 19. stoletja naprej. Ni jih malo. Od samosvoje lekarnarke Anne Baumach, svetovne popotnice Alme Karlin, upravljavke kinematografov in vrhunske al-pinistke Pavle Jesih, ljubice Alfreda Nobela Sofie Hess pa vse do partizank Tončke Čeč in Uvanke Uranjek ter sodobnih umetnic Lile Prap in Maje Hodošček. Na začetku je Mijošek orisal podobo Celja v 19. stoletju, ki je po dveh velikih požarih tik pred letom 1800 moralo začeti pisati novo poglavje: tako rekoč celotno mesto je pogorelo in dolga leta, celo desetletja je trajalo, da si je Celje opomoglo. Poleg vedno večjih nacionalnih trenj sredi 19. stoletja je na novo podobo Evrope vplival tudi pospešen gospodarski razvoj, sploh tistih mest, ki so bila ob železnici. Tu je bilo Celje, ki se je z Dunajem povezalo že leta 1846, seveda v veliki prednosti. Lekarnarka, popotnica, alpinistka Na Glavnem trgu, kjer smo začeli z ogledom, je Uroš Mi-jošek izpostavil delo lekar-narke Anne Baumbach, ki je po smrti moža in sina sama do konca življenja odločno ?A S: p -' vodila lekarno in se zelo uspešno otepala konkurence. Na Krekovem trgu je na kratko osvetlil življenje Alme Karlin in njen izjemen 8-letni potovalni podvig, ki so mu sledila številna gostovanja po evropskih radijskih postajah in potopisna predavanja, na katerih je Alma govorila o svojih navdihujočih poteh in opusu - tako literarnem kot strokovnem - ki se je iz leta v leto širil. Ob pogledu na Celjski dom je izpostavil tudi izjemne dosežke v karieri Pavle Jesih, ki je upravljala s kinom Metropol od leta 1936, kinom Union od leta 1937, potem pa še z dvoranama na Ptuju in v ,r Ljubljani ter sezonsko tudi na Dobrni. Njeno nadvse uspešno menedžersko kariero je najprej prekinila druga svetovna vojna, ki ji je sledila še nacionalizacija in s tem je bilo konec Pavlinih kinematografskih sanj. Hkrati pa je izpostavil, da je bila Je-sihova vrhunska alpinistka, ki se je popolnoma enakopravno moškim lotevala najzahtevnejših prvenstvenih smeri v naših Julijcih. Zdravstvena nega, šolstvo in šiviljstvo Pri nekdanjem mestnem Špitalu ob vodnem stolpu je vodnik opisal razvoj »zdra- vstvene nege« in vlogo nun pri oskrbi nebogljenih, v isti stavbi pa je bila tudi najstarejša mestna šola. Dekliške šole so se potem selile s Slomškovega trga v Gosposko ulico in nato v Staro grofijo, od tam pa leta 1905 v sodobno šolsko poslopje v Vodnikovi ulici, kjer je danes III. osnovna šola. Ob tem je v Celju od 1877 deloval tudi Zavod šolskih sester, ki je že kmalu po ustanovitvi nudil tečaje šivanja za neveste. Vse bolj izobražene in obrti vešče ženske so tako proti koncu 19. stoletja že počasi stopale v nekoliko bolj samostojna poslovna življenja. Glasbenice, pedagoginje, partizanke Ob pogledu na mestno obzidje in glasbeno šolo, ki je v isti stavbi že od začetka delovanja, smo poslušali o izjemni angažiranosti uspešnih glasbenic, ki so v 20. letih 20. stoletja ne le opravljale pedagoško delo, ampak tudi same aktivno sooblikovale celjsko kulturno življenje: Ljudmila Božič-Novak, Mirca Sancin in pozneje Marenka Plzäkova. Pot smo nadaljevali proti Trgu celjskih knezov, po Ulici Ivanke Uranjek, katere življenje je pri dvajsetih usahnilo že v letu 1941, podobna usoda pa je dve leti pozneje doletela še narodno herojinjo, partizanko Tončko Čeč, ki so jo skupaj z drugimi soborka-mi in soborci zasmehovali in ji pljuvali v obraz pred zidom zasramovanja, ki se drži Narodnega doma. Častne meščanke, »požiralka bankovcev« in sodobne umetnice Uroš Mijošek je omenil tudi županjo oziroma »predsednico občinske skupščine v Celju« Olgo Vrabič, ki je ena od zgolj štirih ženskih prejemnic najvišjega priznanja Mestne občine Celje, naziva častne meščanke. Edini županji Celja na tem mestu dela družbo partizanka Mica Šlander, po letu 2000 pa sta priznanje prejeli še slikarka Darinka Pavletič Lorenčak in ilustratorka Lila Prap. Le štiri ženske so med skupno 29 prejemniki tega naziva. Zadnja točka našega druženja je bila v Gosposki ulici številka 3, v hiši, ki jo je večkrat obiskal Alfred Nobel. S Celjem ga je povezala Sofia Hess, njegova »velika požiralka bankovcev«, ki je največjega znanstvenika 20. stoletja skoraj dve desetletji vidno spravljala ob živce, kot je razbrati iz več kot 200 ohranjenih pisem iz njune korespondence. V drugem nadstropju te stare meščanske hiše je danes edina erotična galerija v Sloveniji, ki deluje od leta 2005. Predstavitev aktualne zbirke je ob zaključku ogleda predstavila Maja Hodošček, kustosinja v Centru sodobnih umetnosti, sicer pa uspešna slovenska umetnica, leta 2019 prejemnica priznanja in nagrade Riharda Jakopiča, najvišje nagrade za likovno in vizualno umetnost, ki jo podeljuje Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov. Ob kozarčku penine smo v sproščenem pogovoru in ob ogledu razstave odkrili še marsikatero tančico skrivnosti iz intimnega življenja Celjank, ki so svoje zgodbe in predmete podarile stalni zbirki celjske erotične galerije Račka. MM Foto: Andraž Purg - GrupA KULTURA 11 Razstava o položaju žensk nekoč in danes Postati in ostati ženska Ob mednarodnem dnevu žena so v Muzeju novejše zgodovine Celje odprli razstavo (P)ostati ženska, ki s predstavljanjem osebnih in kolektivnih zgodb žensk odpira prostor premisleku o intimnem občutenju in zavedanju spola, o družbenih odnosih in predstavljanju žensk v muzejih. Razstavo, ki bo na ogled do 31. avgusta, bodo pospremili številni spremljevalni dogodki. Mednje sodi tudi predstava Nataše Živković Med dvema ognjema. lea komerički kotnik Urška Repar, avtorica razstave (P)ostati ženska Razstava, ki ponuja vpogled v družben položaj žensk nekoč in ga primerja z današnjim časom, je nastala v sodelovanju s številnimi posameznicami, ki so delile svoje zgodbe in izkušnje. Sooblikovale so jo tudi različne organizacije in ustanove, ki se ukvarjajo s predstavljenimi področji. »To ni predstava o zgodovini žensk, prav tako ni pregled feminističnih gibanj, ampak gre za razstavo, ki na podlagi obravnave različnih tem primerja preteklost s sedanjostjo in se sprašuje, kje smo in kako poteka prizadevanje za enakopravnost spolov ter kakšen je položaj žensk v družbi danes,« je dejala avtorica razstave Urška Repar. Kot je še dejala, to ni razstava, ki bi želela obiskovalca v prvi vrsti nekaj naučiti ali ga z nečim seznaniti. »Razstava nam v premislek ponuja teme, ki se dotikajo vsake ženske in skozi katere se tudi najbolj kaže, kakšen je odnos družbe do žensk in kakšno je razmerje moči med spoloma,« pojasnjuje avtorica. Teme, ki se jih razstava dotakne, so podrobneje obrazložene v zborniku, ki so ga postavljavci razstave izdali na 80 straneh. V njem lahko preberemo zapise številnih gostujočih avtoric: »Ne gre za katalog ob razstavi. Ti za- pisi se navezujejo tematsko na različne sklope razstave in jih obširneje razlagajo,« pravi Reparjeva. Črka P v oklepaju Oblikovno je razstavo zasnovala in uredila Neža Pen-ca, ki pravi, da vidna podoba razstave izhaja iz črke P. »Ta prevzame simbol plusa, ki izhaja iz oznake za ženski spol. Dodani so oklepaji, ki ponazarjajo žensko splovilo, hkrati oklepaji nudijo možnost vstavljanja globlje vsebine. Barvna paleta razstave je namenoma zelo pestra, s čimer so želeli postavljavci prikazati nešteto odtenkov žensk,« pove Penca in doda, da so tudi pri postavitvi ravnali zelo trajnostno: »Materiali, ki so uporabljeni, so večinoma reciklirani in prav tako namenjeni, da jih nekdo neko ponovno uporabi.« Razstava o ženskah namenjena vsem Dr. Tonček Kregar, direktor muzeja novejše zgodovine v Celju, je dejal, da je razstava najbolj izstopajoč dogodek na temo vloge žensk, saj je muzej tudi sicer s to temo zelo povezan. V njegovi avli razstavljajo pano, s katerim obeležujejo 80. obletnico najhujšega nasilja na Slovenskem. Na bolj sproščen, prijeten način Razstava žensk o ženskah, namenjena celotni družbi želijo še letos postaviti razstavo najlepših Pelikanovih portretov žensk v celotnem obdobju 20. stoletja. Na vprašanje, zakaj takšen poudarek na tej tematiki prav letos, je odgovoril: »Morda gre zgolj za naključje, z druge perspektive pa se nič ne zgodi naključno!« Kot je še dejal, gre za razstavo o ženskah, ki so jo pripravile ženske in je namenjena vsem, morda še najmanj ženskam, vsekakor pa družbi. Med dvema ognjema Odprtje brez epidemičnih omejitev je bilo le eden od mnogih dogodkov z enako tematiko, ki jih številni ustvarjalci načrtujejo do poletja. Pri postavitvi razstave, ki bo na ogled do konca avgusta, je namreč sodelovalo zelo veliko ljudi in organizacij. Za program so poskrbeli v Zavodu za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje. Pomemben del so prispevali tudi v Centru sodobnih umetnosti, kjer smo minulo soboto že lahko spremljali prvega v nizu večjih spremljevalnih dogodkov. Celjski dom je gostil predstavo Nataše Živković Med dvema ognjema, ki proučuje družinske konstelacije. Foto: SHERPA GLEDALIŠČE 30. DNEVI KOMEDIJE GJ BRANKO ZAVRSAN IN ANSAMBEL Bodi SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE MATJAŽ ZUPANČIČ Nova rasa SNG DRAMA LJUBLJANA JURE KARAS 17 JU?' 3 Čudovita SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TRST, SITI TEATER BTC BRINA KLAMPFER, KAJA BLAZINŠEK 19 3. Paloma SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE, AGRFT IN DRUŠTVO KUD r\A PO MOTIVIH /I PETRONIJEVEGA SATIRIKONA 3" Pojedinapri " Trimalhionu SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE 22. 3" gledališče! 3" ROK VILČNIK ROKGRE Pošta DRAMA SNG MARIBOR VERONIQUE OLMI 23 ve 3" Škorpijon 3. SNG DRAMA LJUBLJANA EUGENE LABICHE 23. Slamnik MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO JOSIP JURČIČ 25 Kozlovska 3- sodba v Višnji Gori 26. 3. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE TADEJ TOŠ Spet Toš dnevikomedije.si 15-26.3.2022 12 NAŠA TEMA Javna zaklonišča so stara, a za silo vzdrževana. V zasebnih je stanje slabše. Kam po zatočišče V primeru,., nevarnosti? ' v-v Slovenija je varna država in za zdaj ni znakov, ki bi nakazovali, da se utegne vojno razdejanje razširiti tudi na naš košček zemlje. Kljub vsemu se zastavlja vprašanje, ali vemo, kako in kam bi se lahko zatekli, če bi se oglasile alarmne sirene, ki bi opozarjale na zračni napad. Vemo, kje so najbližja zaklonišča? In v kakšnem stanju so? V Sloveniji imamo 2244 javnih zaklonišč, kar zadostuje za približno 350 tisoč Slovencev. V Celju je devet javnih zaklonišč, v njih bi zatočišče lahko poiskalo približno 10 odstotkov občanov. lea komerički kotnik 1 * 'K.f r / Ponovno se odpira tudi vprašanje ravnanja v primeru jedrske nesreče. Krška nuklearka je varna, jedrske elektrarne sredi vojnega območja nekoliko manj. Kljub temu sta strah in panika povsem odveč. A ne bo odveč, če osvežimo znanje, kako ravnati, če se vendarle zgodi. Po besedah Danila Prapro-tnika, svetovalca za zaščito in reševanje pri Mestni občini Celje, so javna zaklonišča v občini redno vzdrževana. Seveda se tudi v tem primeru zatika pri denarju, tega je namreč dovolj za osnovno vzdrževanje. »Vzdržujemo minimalni standard snažno-sti in namenskosti, občasno uspemo izvesti tudi kakšno naložbeno vzdrževanje. Tako smo v zadnjih letih ponekod zamenjali instalacije, preple-skali in v zaklonišču na Trubarjevi ulici uredili odvodnja-vanje,« pojasnjuje Praprotnik in dodaja, da so se v zadnjih dveh letih posvečali predvsem vzdrževanju v zaklonilnikih dopolnile zaščite, medtem ko so letos po načrtu na vrsti rovovski zaklonilniki, ki so večinoma tudi najstarejši. Zaklonišča osnovne zaščite so bila večinoma zgrajena v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. V skladu z zakonodajo jih je treba tudi redno vzdrže- vati, za kar so zadolženi njihovi lastniki. »Zakonodaja sicer zapoveduje redno vzdrževanje, vendar ne določa, kaj to pomeni. To je kot redno vzdrževanje stanovanja ... enkrat tedensko, enkrat mesečno,« izpostavi sogovornik in doda, da je redno tolikokrat, kolikor je nujno, da zaklonišča lahko služijo svojemu namenu. Pra-protnik pravi, da je pri javnih najti način, da bodo poskrbeli za vzdrževanje zakloniščnih prostorov, a dlje od tega, da so to umestili v letni načrt, nismo prišli,« prizna Prapro-tnik in pojasni, da se skušajo marsikdaj tako etažni lastniki kot tudi upravniki temu dodatnemu strošku izogniti. Še bolj nedorečeno je stanje zaklonišč v večjih poslovnih stavbah, kjer je nekoč domo- »Zaklonišča so drugotnega pomena. Prej nam bodo prav prišla druga znanja in vedenja, kako ravnati in se zaščititi. Zaklonišč ne potrebujemo. Ukrajina jih,« pravi Danilo Praprotnik, svetovalec za zaščito in reševanje pri Mestni občini Celje. zakloniščih obveljalo nenapisano pravilo, in sicer da jih morajo predstavniki zaščite in reševanja pregledati in po potrebi urediti enkrat letno. V tem primeru gre za javna zaklonišča, ki so v lasti lokalnih skupnosti ali države. Zaklonišča v stanovanjskih stavbah so v lasti stanovalcev, pri čemer so za upravljanje v tem primeru zadolženi upravniki. To so tudi zaklonišča, ki imajo dvojno vlogo, saj so večinoma v njih v času miru urejene kleti. »Žal gre za prostore, kjer velikokrat niti luči ne gorijo. Upravnike smo pozvali, naj skušajo valo eno podjetje, danes pa v njih domuje več podjetji. Nova zaklonišča le v stavbah posebnega pomena O pomenu in stanju zaklonišč se do nedavnega sploh nismo spraševali. Če je bilo zavedanje o njihovi rabi še nekaj let po osamosvojitveni vojni, kot kaže tudi raziskava iz leta 1993, visoko, je v zadnjih tridesetih letih utonilo v pozabo. Zadnji dogodki so krivi, da se o tem spet več sprašujemo. Praprotnik ob tem pravi, da je vsakršna skrb sicer odveč, pri čemer so podatki o zakloni- ščih in tudi vsa navodila, kako v primeru nesreč in nevarnosti ukrepati, ves čas na voljo na občinskih spletnih straneh. »Kdor želi informacije najti, jih lahko, zato je nejevolja ob nepoznavanju povsem nepotrebna,« pravi sogovornik, ki ob tem razkrije, da je zaklanja-nje predvideno za približno 10 odstotkov populacije. Danes se javnih zaklonišč ne gradi več. Gradnja je z zakonodajo predvidena v posebnih stavbah družbenega pomena, kot so šole, vrtci, bolnišnice, domovi za starejše. »V Celju je novejše gradnje srednja zdravstvena šola, posledično je moral vlagatelj zgraditi tudi zaklonišče, podobno je s srednjo gostinsko šolo. Tudi Splošna bolnišnica Celje je morala v času gradnje urgen-tnega centra zgraditi dodatno zaklonišče, zdaj ima štiri,« razlaga sogovornik. Nekoliko drugače je pri gradnji večsta-novanjskih stavb. »Pri tovrstni gradnji zaklonišča niso zahtevana, vendar morajo gradbinci poskrbeti, da so kletne plošče nad kletjo tako okrepljene, da zdržijo rušenje stavbe. S tem so kleti lahko v primeru nevarnosti tudi zaklonišča. Takšno zaklanjanje je enakovredno zaklanjaju v rovovskih zaklonilnikih ali zaklonilnikih dopolnilne zaščite. Kot je pojasnil Danilo Praprotnik, poznamo zaklonišča osnovne in dopolnilne zaščite ter rovovske zaklonilnike. V zakloniščih osnovne zaščite je omogočeno nekoliko daljše bivanje, do sedem dni, saj imajo prezračevalne naprave, zaporne elemente in nekaj dodatne opreme. Ljudi zaščitijo pred učinki napadov iz zraka, pred posledicami vojne, radioaktivnim sevanjem, neposrednim zadetkom izstrelkov, letečih predmetov ob eksploziji, tudi pred učinki bojnih strupov. Zaklonišča dopolnilne zaščite omogočajo časovno krajše zaklanjanje. Ščitijo pred neposrednimi vplivi različnih dejanj - terorističnih, vojnih - ali pred vplivi naravnih in drugih nesreč. Rovovski zaklonilniki prav tako omogočajo zaklanjanje za omejen čas in imajo približno enako stopnjo zaščite kot zaklonišča dopolnilne zaščite. Ne bombe, nevarnejše je sevanje Ljudje se v teh dneh spet več in pogosteje sprašujejo, kam se skriti, če bi se vojna, ki trenutno divja v Ukrajini, nenadoma razširila. A Danilo Praprotnik poudarja, da Sloveniji in tudi nobeni drugi evropski državi ne grozi vojaška agresija, zato ni potrebe po pripravi zaklonišč ali po razmišljanju v tej smeri. Ta ukaz sicer izda republiški poveljnik civilne zaščite. Veliko verjetnejša je nevarnost ioniziranega sevanja oziroma radiacije, poudarja sogovornik, a sočasno poudari, da so možnosti za kaj takšnega izredno majhne. »Na udaru v Ukrajini sta bili dve nuklearni elektrarni in v primeru poškodb bi lahko Slovenija doživela kakšne vplive, kot je bilo v primeru jedrske nesreče v Černobilu. V tem primeru bi se bilo treba ravnati po načrtih zaščite in reševanja, ki jih že imamo pripravljene. Tudi Slovenija ima tablete kalijevega jodida,« pove Praprotnik. »V Sloveniji imamo na vseh ravneh izdelane načrte zaščite in reševanja. Za Celje pomeni, da imamo izdelan načrt v primeru jedrske nesreče v Nuklearni elektrarni Krško. Sestavni del načrta je dodaten načrt, ki se nanaša na razdeljevanje tablet kalijevega jodida med občane in člane intervencijskih služb. Načrta sta javno predstavljena in dostopna na spletni strani občine.« Vse te načrte lahko uporabimo tudi v primeru drugih podobnih nesreč, tudi v primeru poškodb ukrajinskih nukleark. Foto: Andraž Purg - GrupA Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve skrbi za skladiščenje zalog kalijevega jodida, ki jih je dovolj za prebivalce Republike Slovenije do dopolnjenega 40. leta. Zaloge teh tablet so regijsko porazdeljene in so shranjene v nekaterih bolnišnicah. Sproščanje teh zalog do lekarn določajo državni protokoli. Jedrska nesreča v Nuklearni elektrarni Krško je zelo malo verjetna, saj ima elektrarna vgrajeno visoko stopnjo aktivne in pasivne varnosti. Huda jedrska nesreča v jedrskih elektrarnah v tujini znotraj 1000-kilometrskega območja lahko prizadene tudi Slovenijo, kot tudi uporaba jedrskega orožja v vojni. Kako ravnamo ob jedrski nesreči? Ob jedrski nesreči se sprostijo radioaktivne snovi pretežno v ozračje in se razširjajo v obliki radioaktivnega oblaka v širše okolje. Stopnja ogroženosti ob jedrski nesreči zaradi radioaktivnega onesnaženja okolja je odvisna od vrste in količine izpuščenih posameznih skupin radionuklidov. Prenos in razširjanje sta odvisna od vremenskih razmer. Radioaktivno sevanje prihaja do človeka po treh prenosnih poteh: z vdihavanjem radioaktivnih zračnih delcev, z zaužitjem z vodo in s hrano ter z neposrednim zunanjim obsevanjem iz radioaktivnega oblaka ali iz onesnaženih tal. Čeprav je jedrska nesreča zelo malo verjetna, so lokalne skupnosti, regije in država izdelale načrte zaščite in reševanja, s katerimi med drugim zagotavljajo pravočasno odkrivanje nevarnosti, obveščanje ogroženega prebivalstva in izvajanje potrebnih zaščitnih ukrepov. Vsi ukrepi, načrti in navodila so objavljeni tudi na spletni strani Mestne občine Celje. NAŠA TEMA 13 Tablet kalijevega jodida je dovolj Vojna v Ukrajini ne prizanaša nikomur. Posledično so na udaru tudi ukrajinske jedrske elektrarne. Ker se tudi v Sloveniji še spominjamo največje jedrske nesreče leta 1986 v Černobilu, so se ljudje začeli nekoliko bolj množično zanimati za nakup tablet kalijevaga jodida, ki naj bi pomagal v primeru izpostavljenosti radioaktivnemu sevanju. Zdravstvena in farmacevtska stroka svarita, da je preventivno jemanje zdravila škodljivo. Kot zagotavljajo pri Upravi RS za zaščito in reševanje, je zalog dovolj. Kot so povedali v Celjskih jodom, ne pa pred drugimi lekarnah, so v posameznih poslovalnicah v regiji sicer res zaznali povečano povpraševanje po kalijevem jodidu. V lekarnah zdravila nimajo na zalogi, saj je za skladiščenje zalog zadolžen Zavod RS za blagovne rezerve. »Zalog zdravila je dovolj za prebivalce Republike Slovenije do dopolnjenega 40. leta, regijsko so porazdeljene in so shranjene v nekaterih bolnišnicah. Sproščanje teh zalog do lekarn je urejeno s predpisi in protokoli,« pojasnjujejo v Celjskih lekarnah. Kdaj in kako uživati kalijev jodid? Zdravilo s kalijevim jodi-dom deluje za zaščito ščitnice pred radioaktivnim radioaktivnimi snovmi in ne pred zunanjim sevanjem. Kalijev jodid ščiti pred delovanjem radioaktivnega joda le ščitnico, ne pa tudi drugih delov telesa, pojasnjuje magistrica farmacije Andreja Kodrič Kampoš iz Celjskih lekarn. V primeru jedrske nesreče se lahko v okolje sprosti radioaktivni jod, ki v naše telo vstopa z vdihavanjem, s hrano in z vodo. Nabira se v ščitnici, zato jo lahko poškoduje ali povzroči nastanek bolezni. »Z vnosom kalijevega jodida v telo se ščitnica napolni z ne-radioaktivnim jodom, s čimer preprečimo kopičenje radioaktivnega joda v njej. Vendar je ta proces učinkovit le v ozkem časovnem oknu pred izpostavitvijo in po njej radioaktivnemu jodu in ne zagotavlja 100-odstotne zaščite pred radioaktivnim jodom,« pove sogovornica in doda, da je za- užitje kalijevega jodida več kot dva dni pred izpostavljenostjo in nekaj ur po njej radioaktivnemu jodu neučinkovito, prav tako lahko neupravičeno uživanje kalijevega jodida povzroči resne stranske učinke, zato ga lahko jemljemo le po nasvetu in pod nadzorom strokovnjakov. Pri tem je treba poudariti, da je zdravilo s kalijevim jodidom namenjeno za zaščito oseb, mlajših od 40 let, saj je nevarnost kopičenja radioaktivnega joda v ščitnici pri starejših bistveno manjša. Kopičenje radioaktivnega joda v ščitnici je zelo nevarno pri dojenčkih in majhnih otrocih, postopoma se zmanjšuje do 20. leta, popolnoma naj bi se prenehalo po 40. letu. Najbolj znana je uporaba kalijevega jodida v primerih izpostavitve človeškega organizma radioaktivnemu sevanju, ko radioaktivni jod izrinja stabilno, varno obliko joda iz žleze ščitnice. Zdravstveni delavci uporabljajo kalijev jodid tudi med operacijami, uporabljajo ga lahko tudi kot prehransko dopolnilo. Kalijev jodid lahko jemljemo samo po nasvetu zdravnikov, predstojnikov Nacionalnega inštituta za javno zdravje ali v primeru ravnanja v sili, npr. v primeru jedrske nesreče. Z za-užitjem neradioaktivnega joda v obliki kalijevega jodida pred nesrečo in takoj po njej zaščitimo ščitnico pred obsevanjem zaradi kopičenja radioaktivnih izotopov joda v njej, zaščita traja 24 ur. Po tem času je potreben nov odmerek. LEA KOMERIČKI KOTNIK OB ROBU Preverimo, da ne bomo potrebovali Mnogi smo upali in verjeli, da se je človeštvo iz vojnih grozot vendarle kaj naučilo. A se ni. Čeprav se nam zdi, da smo zadnja desetletja živeli v miru, so na drugem koncu sveta divjale vojne vihre. A te so bile daleč. Predaleč, da bi nas lahko dosegle. Danes zgroženi opazujemo divjanje vojne vihre na evropskih tleh. Nekaj, kar se je še pred mesecem zdelo povsem nemogoče. Pred tremi desetletji so tudi v naših krajih nekajkrat zatulile sirene, ki so nas pognale v zaklonišča. Še vedno se zelo dobro spominjam tistega nedeljskega jutra, ko smo se s sosedi iz bloka za nekaj ur preselili v varno zavetje pod zemljo. Kot otroci se nevarnosti nismo zavedali. Na srečo v bunkerjih nismo preživeli veliko časa in na veselje vseh smo lahko nanje tudi pozabili. Sloveniji vojna nevarnost ne grozi, nam pravijo vojaški in drugi analitiki. Naj pri tem tudi ostane. Morda pa vendarle ni slabo, če obnovimo vedenje, kako v primeru vojne napovedi ravnati in kje lahko najdemo najbližje zaklonišče. Ta res niso v najboljšem stanju in ne nudijo razkošja. A ga tudi vojna ne. Naj bodo dogodki v Ukrajini za vse opomnik, da mir ni nekaj samoumevnega in da je dobro in prav, če za že zgrajeno infrastrukturo nekoliko lepše skrbimo. Čeprav gre zgolj za zaklonišča. Z upanjem, da bodo tudi v prihodnje v njih svoj pristan našli predvsem mladi glasbeniki. Javna zaklonišča v Celju 1. Vrunčeva ulica (Sejmišče Golovec) 300 mest 2. Vrunčeva ulica (Vrtec Zarja) 200 mest 3. Trubarjeva 53 200 mest 4. Kocenova 10 (Vrtec Tončke Čečeve) 200 mest 5. Šaranovičeva 4 200 mest 6. Aškerčeva 20 (Izletnik Celje) 200 mest 7. Prešernova 18 (nekdanja Banka Celje) 154 mest 8. Teharska cesta 58 (nekdanja ERA d.d. PE Voglajna) 25 mest 9. Stanovanjski objekt Veselova 10 26 mest (74 mest za stanovalce) Zaklonišče v stanovanjskem bloku v Brodarjevi ulici Trenutni pogled na vhod v eno največjih in najbolje ohranjenih zaklonišč v Celju, ki lahko sprejme 300 oseb. V neposredni bližini ljubljansko podjetje gradi novo blokovsko naselje Sončni Golovec. Zgledno urejena notranjost zaklonišča pri celjskem sejmišču. Težave lahko ob večjih količinah dežja povzroča le narasla podtalnica. Seznam zaklonišč V Sloveniji najdete na povezavi: https://www.9oV.si/assets/or9ani-V-sestaVi/URSZR/izpostaVa-Celje/ dokumenti/seznam-zaklonisc.pdf Seznam zaklonišč v Mestni občini Celje najdete na povezavi: https://moc.celje.si/zascita-in-resevanje/8-staticne-strani/5739-zascita-in- resevanje-zaklonisca 14 ZAPOSLOVANJE Trgotur Delavci s tehničnim predznanjem (Ruše) Zaradi povečanega obsega dela in obsežnejših naročil v letu 2022 zaposlimo večje število delavcev s tehničnim predznanjem in z željo po pridobitvi delovnih izkušenj in praktičnih znanj. Opis delovnega mesta: začetna preprostejša dela v proizvodnji in obdelavi kovin, pomoč izkušenejšim delavcem - varilcem, ključavničarjem, orodjarjem, postopno učenje in dopolnjevanje manjkajočih znanj skozi pridobljene izkušnje, prevzem Delovodja površinske obdelave, delovodja mehanske obdelave, skladiščnik, posluževalec strojev, tehnolog v razvoju mehanske obdelave, nastavljalec strojev m/ž (Grosuplje) Nudimo možnost stabilne, varne in dolgoročne zaposlitve v globalno uveljavljenem podjetju s številnimi bonitetami. Gabrijel Aluminium, d.o.o., Pod Jelšami 7, 1290 Grosuplje. Prijave zbiramo do 17. 3. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik tehničnega blaga za PE Celje (Celje, Latkova vas, Velenje) Vaše delo bo obsegalo: prevzem blaga, izdajo blaga, delo na računalniku (osnovna znanja word, excel), nadzor podatkov, preverjanje istovetnosti blaga in spremnih dokumentov, delo z viličarjem, pomoč pri polnjenju polic. Jagros, d.o.o., Prvomajska ulica 29, 3250 Rogaška Slatina. Prijave zbiramo do 9. 4. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik - komisionar in viličarist - V PE Slovenska Bistrica (2 osebi) Iščemo kader, po možnosti iz okolice Izole in sosednjih mest oz. občin, ki ima izkušnje s področja skladiščnega poslovanja. Izbor kandidatov in razgovori v roku enega ali dveh tednov. Kandidatu, ki ustreza temu profilu, nudimo zaposlitev od 1. 4. 2022 naprej. AHAC, d.o.o., Stopče 31, 3231 Grobelno. Prijave zbiramo do 13. 4. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec v prenovljeni trgovini (Celje) Delavec opravlja administrativna dela in druga potrebna dela. Celjske Mesnine, Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 13. 4. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Višji nabavnik (m/ž) (Velenje) Delo bo obsegalo: pogajanja z dobavitelji, sodelovanje v projektnih timih ... Hisense Gorenje Europe, d.o.o., Partizanska 12, Velenje 3320. Prijave zbiramo do 10. 4. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strojni inženir -konstrukter (m/ž) (Celje) V celjskem podjetju s 150 zaposlenimi, INEL d.o.o., zaposlimo stalnih zadolžitev - dela v proizvodnji v dogovoru z nadrejenim. Nudimo zelo dobro, stimulativno in redno plačilo, dva letna bonusa glede na uspešnost podjetja. Prijave zbiramo do 31. 3. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Strugar na klasični stružnici (m) Od kandidata pričakujemo srednješolsko izobrazbo smeri strugar ali primerljive strokovne smeri, šest mesecev delovnih izkušenj, pripravlje- strojnega inženirja - konstrukterja (m/ž). Iščemo sodelavca/ko na področju razvoja, načrtovanja in konstruiranja opreme za avtomatizacijo za vpeljavo najnovejših tehnologij s področja avtomatizacije za obstoječe in nove izdelke. INEL, d.o.o., Bukovžlak 105, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 10. 4. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Velenje) Pričakujemo osebe, ki imajo veselje do dela v trgovini, se navdušujejo za prodajo, so pripravljene poprijeti za delo in imajo spoštljiv odnos do sodelavcev in strank. TEDi Betriebs, Ptujska cesta 190, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 28. 3. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Razvojni konstrukter (m/ž) (Celje in Gornja Radgona) Vaše naloge in odgovornosti bodo: samostojno razvijanje mehanskih sklopov, kot so stikala, ohišja, nosilci, priključki, projektiranje in konstruiranje izdelkov v skladu s tehničnimi zahtevami, ... ELRAD Electronics, d.o.o., Ljutomerska ulica 47, 9250 Gornja Radgona. Prijave zbiramo do 01. 04. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Varilec - ročno in robotsko varjenje (m/ž) (Šempeter v Savinjski dolini) Naša prodajna mreža je globalno razširjena v več kot 45 državah s Francijo, Avstrijo, Švico, Nemčijo in Italijo na čelu. Zaradi povečanja obsega proizvodnje vabimo k sodelovanju večje število sodelavcev, in sicer: varilec - ročno in robotsko varjenje. SIP, strojna industrija, d.d., Juhartova 2, 3311 Šempeter v Sav. dolini. Prijave zbiramo do 11. 4. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. HR-Expert (m/ž) (Velenje) Imeti moraš naslednje lastnosti: željo po delu z ljudmi in delo v timu. Obenem pa se znaš poistovetiti z različnimi profili delavcev v našem podjetju, imaš dobre komunikacijske veščine in znaš dobro navezati stik, si prilagodljiv/-a in pri delu tudi samostojen/-a, znaš sprejeti odgovornost za zaupane naloge in slediti skupnim ciljem, željo po usvajanju novih znanj. Plastika Ska-za, d.o.o., Selo 20 a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 15. 3. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. nost na večizmensko in stoječe delo, samoiniciatinost, upoštevanje navodil, timsko delo. Kandidatu nudimo pogodbo za nedoločen čas, poskusno obdobje tri mesece, delo v stabilnem podjetju, zelo dobro, stimulativno in redno plačilo, dva letna bonusa glede na uspešnost podjetja, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 31. 3. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Varilec (m) Opis delovnega mesta: varjenje zvar-jencev po tehnični dokumentaciji in načrtih, od preprostih 1-kg kosov do kompleksnih kosov z več sto pozicijami (1 kg-30 t), druga dela po nalogu nadrejenega. Od kandidata pričakujemo varjenje po MAG-postopku (CO2), zaključeno poklicno šolo, skrajšan program ali priučitev varjenja, 6 mesecev delovnih izkušenj, pripravlje- Embedded inženir ž/m (Polzela) Opis del in nalog: razvoj strojne programske opreme za namenske mikrokrmilniške sklope, ki so osnovani na jedrih CORTEX M. Dat - Con, d.o.o., Cvetlična ulica 52, 3313 Polzela. Prijave zbiramo do 25. 3. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Inpos, d.o.o., zaposluje (Žalec) Zaposlujemo nove sodelavce za različna delovna mesta. Z veseljem pričakujemo vašo prijavo. Inpos, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 9. 4. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. nost na večizmensko in stoječe delo, samoiniciativnost, upoštevanje navodil, timsko delo. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas, poskusno obdobje tri mesece, delo v stabilnem podjetju, zelo dobro, stimulativno in Pami, d.o.o., zaposluje (Celje, Koper, Ljubljana, Škofja Loka) Pričakujemo: prijaznost in ustre-žljivost do strank, komunikativnost, samostojnost, osebno urejenost, poznavanje trgovinskega poslovanja ... Pami, d.o.o., Vipavska cesta 50, 5000 Nova Gorica. Prijave zbiramo do 2. 4. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Referent za podporo kupcem (m/ž) na oddelku pohištva v Celju (Celje) Delo obsega: komunikacijo s kupci in dobavitelji, sprejemanje reklamacij kupcev, reševanje reklamacij redno plačilo, dva letna bonusa glede na uspešnost podjetja, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 31. 3. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. kupcev ob notranji podpori monterjev ... Harvey Norman Trading d.o.o., Letališka 3d, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 10. 4. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec v trgovini (m/ž) (Celje) Če si želiš stopiti na novo pot skupaj z ekipo, ki se ne boji dinamič-negadela, vsakodnevnih izzivov, samoiniciativnosti, sodelovanja v mednarodnem prostoru, iskanja svežih in včasih tudi norih idej, potem si pravi za nas. Mimovrste, d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 20. 3. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo; po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček) Bojanu Pungaršku v slovo! Na prvo marčno jutro smo prejeli klic, da nam je nenadoma, mnogo prezgodaj, v 53. letu starosti, kruta usoda brez slovesa vzela zanesljivega, marljivega in prijaznega sodelavca, vedno pripravljenega na pomoč. Novica o tvoji smrti, Bojan, nas je v kolektivu hudo prizadela. Naša skupna pot se je začela 10. septembra 1987 na bivši Komunali Celje, TOZD Toplotna oskrba, kjer je bila tvoja prva zaposlitev. Leta 1996, z ustanovitvijo Energetike Celje, si svojo službeno pot nadaljeval kot strojnik v Novi vasi. Toda zaradi svoje izjemne predanosti in znanja si napredoval v vodjo kotlovnice v Novi vasi, kljub temu, da si bil najmlajši v ekipi strojnikov. Z ekipo si skrbel, da ima dobršen del Celjanov tople domove. Svoji ekipi si bil vzor in dober mentor, poprijel si za vsako delo, tudi če ni bilo v opisu del in nalog. Košnja trave in urejanje okolice okrog poslovne stavbe je dala vedeti, da si imel rad red in čistočo. Sodelavcem si s svojim zgledom postavil visoke standarde za opravljanje dela, saj si delo videl vsepovsod in nisi čakal, da ti kdo reče, da ga opravi. Svoje sodelavce si tudi rad razvajal z jutranjo kavo, ki je bila še posebej dobra, saj si ji dodal cimet in čakal, da pridejo vsi skupaj, da se pogovorite in pokramljate. In veš, da brez tebe ne bi nobena inventura materiala »štimala«, če te ne bi bilo zraven. Radi smo, s teboj v sredini, igrali in zastopali Energetiko na športnih igrah, sprva v košarki, kasneje pa v odbojki. Pogrešali te bomo tudi na zaključkih leta, saj si nas s svojo šaljivostjo spravljal v smeh in rad in dobro si plesal. Tudi sicer si se z nami radpodružil na kolesarjenju, obiskali smo vse najlepše kolesarske poti, največkrat pa nas je pot zanesla v Logarsko dolino. Z zanimanjem si se udeleževal vseh strokovnih usposabljanj in ekskurzij, ki smo jih organizirali. Nisi se rad hvalil, tudi o svoji brunarici v Libojah ne, a smo čutili, kako veliko ti pomeni, saj si svoj prosti čas namenil njenemu obisku, četudi si samo nabral posodo storžev pod smreko ali nahranil sosedovega mucka. Ko si nas ob srečanju z Abrahamom povabil v Liboje, smo lahko videli, kako si lahko ponosen na to, kar si povečini ustvaril sam in tudi s pomočjo nasvetov sodelavcev. Hvala ti, Bojan! Za vse, kar si storil za nas, za delovne presežke in za lepe trenutke, ki smo jih preživeli s tabo in nam bodo za vedno ostali v spominu. Sodelavci kolektiva Energetike Celje @ MojeDelo.com novi tednik \ld&№ % \mmjl radio celie KRONIKA 15 ШШ m V tem in naslednjem mesecu poostren nadzor V nesreči umrl ilegalni prebežnik Minuli konec tedna, v soboto, malo čez polnoč se je na avtocesti na območju Tepanja zgodila ena hujših prometnih nesreč v zadnjem obdobju na Celjskem. Umrla je ena oseba, kriminalisti preiskujejo tudi sum kaznivega dejanja. simona solinic Kriminalisti okoliščine nesreče še vedno preiskujejo. Neznan voznik kombiniranega vozila je vozil proti Ljubljani. V tovornem delu vozila je prevažal enajst ilegalnih prebežnikov, šlo naj bi za državljane Indije, Sirije in Afganistana. Na delu avtoceste je nenadoma zapeljal desno z vozišča in trčil v kovinsko ograjo, zaradi česar se je vozilo večkrat prevrnilo. V nesreči je ena oseba umrla, dve sta se hudo poškodovali, druge lažje. Voznik je po trčenju peš pobegnil s kraja prometne nesreče. Da je šlo za eno hujših nesreč, pravi tudi poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Zreče Marijan Jelen-ko: »Potrebna je bila temeljita organizacija tako našega društva kot Prostovoljnega gasilskega društva Slovenske Konjice.« Na kraju je bilo 25 prostovoljnih gasilcev, kar nekaj jih je bilo v pripravljenosti, saj je v operativnem smislu šlo za množično nesrečo. V njej so gasilci opravili izjemno nalogo, saj so ves čas pomagali reševalcem. Skupaj so na kraju postavili tudi razvrščanje ponesrečencev glede na obsežnost nesreče. »Voznika, ki je povzročil smrtno prometno nesrečo, v kateri je umrl eden od ilegal- nih prebežnikov, še iščemo. Za storjeno dejanje mu grozi kazenska ovadba zaradi suma kaznivih dejanj povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči in nedovoljenega prehoda čez državno mejo,« so sporočili iz celjske policijske uprave. Največ Afganistancev Policija je v zadnjem letu na Celjskem zaradi nedovoljenega prehoda čez državno mejo obravnavala 55 oseb, kar je več kot v enakem obdobju leto prej. V največ primerih je šlo za državljane Afganistana in Irana, sledijo državljani Turčije, Indije ... Znotraj naše regije so jih policisti največ izsledili na območju Rogaške Slatine. »Zaradi izmikanja nadzoru na mejnih prehodih smo obravnavali štiri osebe. Tujim varnostnim organom smo izročili šest ilegalnih prebežnikov, ki so bili državljani Bangladeša, Kosova in Gane,« so sporočili iz Policijske uprave Celje. Od vseh izsledenih in prijetih je prošnje za mednarodno zaščito podalo 37 tujcev. »Osebe, ki so nedovoljeno prestopile državno mejo na našem območju, smo ve- Zreški gasilci so morali v nedeljo posredovati še v naselju Resnik. Nesrečo je povzročil 26-letni madžarski voznik avtomobila, ki hitrosti in načina vožnje ni prilagodil lastnostim ceste ter svojim vozniškim sposobnostim. V nepreglednem desnem ovinku je zapeljal s ceste, nakar je vozilo zdrselo po strmini v gozd in trčilo v drevesa. V trčenju sta se voznik in 26-letna sopotnica lažje poškodovala, 36-letnik pa hudo. Povzročitelja prometne nesreče bodo policisti ovadili zaradi suma kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. činoma prijeli neposredno v obmejnem območju. V enem primeru smo obravnavali nedovoljen prehod čez državno mejo na območju PU Murska Sobota. V drugem primeru smo obravnavali tudi izmikanje nadzoru na mejnem prehodu na območju PU Novo mesto,« še dodajajo na policiji. Znano je, da policisti pri varovanju državne meje uporabljajo vse oblike policijskega dela. Od videonadzora, opozorilnih tabel na prehodnih točkah, začasnih tehničnih ovir do panelnih vrat na mejnih prehodih in nekaterih prehodnih mestih. Policisti na zeleni meji sodelujejo tudi s policisti na mejnih prehodih. Pri širšem varovanju državne meje sodelujejo še Slovenska vojska, pomožna policija in policisti Policijske postaje vodnikov službenih psov,« dodajajo na policiji. Poleg tega omenjajo sodelovanje s hrvaškimi policisti na regionalni in lokalni ravni. Poudarjajo še, da marca in aprila po vsej Sloveniji poostreno nadzorujejo nedovoljene migracije. (Foto: PGD Zreče) Trije večji požari 1 / I ■ I v ■ v v ■ Vlomilce se iščejo V zadnjih dneh je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo na Mariborski cesti v Celju. V notranjost prostorov je prišel skozi balkonska vrata in ukradel gotovino, zlatnino, prenosni računalnik, tablični računalnik in kavni avtomat. V ponedeljek se je podobno zgodilo v stanovanjski hiši v Zadobrovi pri Celju. Storilec je vanjo vlomil v popoldanskih urah, ko so bili lastniki odsotni. Ukradel je gotovino in zlatnino. Lastnikom je škodo povzročil tudi zaradi poškodovanja terasnih vrat. Policisti preiskujejo tudi vlom v hišo v Migojnicah, od koder je neznanec ukradel denar. Vlomilca iščejo tudi v Podčetrtku, kjer je v hišo vlomil v dopoldanskih urah, ko so bili lastniki odsotni. Ko je preiskal vse prostore, je ukradel več kosov srebrnega nakita in raketno pištolo. V zadnjem tednu so morali gasilci večkrat posredovati zaradi požarov. Pretekli teden je gorelo v Kamni Gori na območju Slovenskih Konjic. Ogenj je izbruhnil v gospodarskem poslopju. Do požara je najverjetneje prišlo zaradi pregretja dimniške tuljave in vnetja sena. Lastnik je uspel pravočasno rešiti vso živino, ogenj je uničil ostrešje stavbe in seno. Konec tedna je zagorelo tudi v šentjurskem lesnem podjetju, kjer so ognjeni zublji vzplamteli v kotlovnici za sekance. Po prvih podatkih policije je tuja krivda izključena. Ta teden je gorelo še v Šmarju pri Jelšah, kjer je požar zajel kurilnico ene od stanovanjskih hiš. Do požara je najverjetneje prišlo zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Tuja krivda je izključena. Padel s plošče V Novih Lokah pri Mozirju so kriminalisti v ponedeljek obravnavali nesrečo pri delu. 34-letni moški je padel s plošče novogradnje, visoke približno tri metre. Pri padcu se je hudo poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. 16 AKTUALNA PONUDBA PRVI MAJ - DUBAJ - BISER ARABSKEGA POLOTOKA Dubaj - vključeni vsi izleti 25. 4. - 30. 4. 2022, 6 dni že za 1.099 evrov Fantastični Dubaj vedno znova navduši. Za nepozabno potovanje poskrbi odličen slovenski vodnik, let iz Ljubljane, organiziran prevoz do letališča iz nekaterih krajev ter ogledi največjih znamenitosti. Potovanje se začne s sprehodom skozi staro mestno četrt Bastakiya in vožnjo z vodnim taksijem Abra po zalivu Creek. Sledi ogled tržnice zlata in tržnice začimb (souk), postanek pri hotelu Burj Arab in ogled t. i. downtown dela mesta. V popoldanskih urah je na vrsti izlet v puščavo. Vožnja s terenskimi vozili po sipinah puščave in BBQ-večerja ob beduinski glasbi. Naslednji dan ves dan prost za kopanje, sončenje in nakupe. A-J A l&d Hotel ima zunanji bazen in nudi brezplačen prevoz do plaže La Mer Beach, nakupovalnih središč The Dubai Mall in The Festival City Mall ter do postaje podzemne železnice Al Jaddaf Metro Station. Proti doplačilu možnost izleta v Muzej prihodnosti (The Museum of the Future), ki prikazuje, kako si mesto predstavlja, da bo živelo čez 50 let. Četrti dan sledi ogled umetnega otoka v obliki palme (Palm Jumeriah). Postanek za fotografiranje pred hotelom Atlantis in sprehod po znameniti promenadi The Walk, ki se razprostira ob peščeni plaži s tipično kuliso futurističnih nebotičnikov. Opoldne vzpon na najvišjo stavbo na svetu - Burj Khalifa. V popoldanskih urah prosto za nakupe v enem največjih nakupovalnih središč na svetu (The Dubai Mall). V večernih urah ogled »plesočih fon-tan« - predstava luči, vodnih curkov in glasbe. Ob zaključku dneva križarjenje z vključeno večerjo (Dhow Cruise Marina). Predzadnji dan je prost za kopanje, sončenje in nakupe. Proti doplačilu možnost izleta v Abu Dhabi, ki je upravno in poslovno središče Združenih arabskih emiratov. Možnost ogleda številnih parkov in vrtov z vodometi in zelenimi bulvarji, ultra sodobnih zgradb, futurističnih hotelov, možen tudi obisk nakupovalnih centrov in organiziran ogled mošeje Sheikh Zayed. Na zadnji dan zgoden zajtrk, prevoz na letališče in neposreden polet iz Dubaja v Ljubljano, kjer bo organiziran prevoz do izbranih krajev po Sloveniji. J*'' IfcfcSJ m* HOTEL MARIOTT AL JADDAF Optika OFTALMOS 070 458 485 info@optika-oftalmos.si www.optika-oftalmos.si Naroči se na brezplačno kontrolo vida CELJE - PTUJ - ROGAŠKA SLATINA BRC® VSE ZA PISARNO Pfoctojo; nojem m eervJe iriulUfunlcclJekih naprav * Celovita ponudbo plfcornlfikofjo materialu WfJ hlrnbH.ni |l¥l 02 *lb ti llJLi 11: lnfaii-hilrnibH.il FINTERA POSOJILA za podjetja in samostojne podjetnike do 20.000 € ENOSTAVNA IN HITRA ODOBRITEV, TAKOJŠNJE NAKAZILO 064 281 377 www.fintera.si info@fintera.si FINTERA d.o.o.. Ulica 11. maja 21, Radeče novi tednik www.nt-rc.si radio celie SVEŽI ali MARINIRANIRIBSI vedno na zalogi ŠPORT 17 Smučarski skakalec iz Hramš na SP v poletih z isto bero kot na olimpijskih igrah Vikersundu srebrn . Timi v zlat in Prejšnji konec tedna so blesteli naši smučarski skakalci in skakalke. Timi Zajc se je s svetovnega prvenstva v poletih vrnil z zlato in s srebrno medaljo. Enak izkupiček je imel na olimpijskih igrah v Pekingu. Tam je bil prvi z mešano ekipo in drugi z moštvom, v Vikersundu je bil drugi med posamezniki in najboljši na ekipni tekmi. kot v Pekingu: ВГЗ ? • ~ >v'/ ' Timi Zajc je drugi z desne. Desno od njega je Anže Lanišek, levo sta brata Prevc, Peter in Domen. (Foto: SloSki) dean šuster Čeprav je celotna slovenska četverica Peter Prevc, Anže Lanišek, Domen Prevc in Timi Zajc na svetovnem prvenstvu v poletih v Vikersundu nizala dobre predstave, je smetano pobral član ljubenskega kluba. Po štirih serijah poletov je Timi na Norveškem dvema olimpijskima odličjema iz Pekinga dodal še dve medalji. Kmalu mu je bilo jasno Na posamični preizkušnji je osvojil drugo mesto. »Ne smem veliko razmišljati. Medaljo imam. Vem, da sem zelo veliko pustil tam, da je bilo preveč rezerve, ampak vseeno moram biti uspeha zelo vesel,« se je najprej pri-dušal nad tem, ker je imel možnost za naslov svetov- nega prvaka. »Prva misel, takoj ko sem prišel do črte za pristanek, je bila, da sem tam pustil preveč metrov. Ko je nastopil še Stefan Kraft, mi je bilo jasno, da bi lahko tudi zmagal. Ampak kaj hočem. Imam srebrno medaljo, čeprav nisem bil v ožjem krogu favoritov za medaljo,« je bil nato iskren Timi. 26. aprila bo občan Žalca dopolnil 22 let. Po podelitvi kolajn je bil povsem umirjen: »Še v petek, če bi me kdo vprašal, ali bom osvojil medaljo, ne bi pritrdil. Pomembno je, da sem užival. Daljave so bile tako dolge, da sem se pri vsakem poletu boril, da sem ostal na nogah. Imel sem več drugih težav, kot da bi razmišljal o medalji.« Priznal je, da mu je bil od vseh poletov v Viker-sundu najbolj pri srcu tisti iz poskusne serije, ko je poletel kar 245 metrov in do novega osebnega rekorda. »Čeprav polet tehnično ni bil najboljši, je daljava tista, ki največ šteje,« je dodal in o nedeljski tekmi povedal, da je bila skoraj brez napak, manjkal je le boljši doskok. Hrgota opazil uživanje Novopečeni svetovni pod-prvak je potrdil, da je to njegova najboljša sezona v karieri in obenem tudi obliž na planiško rano iz leta 2020 ter krizo, ki je sledila. Peter Prevc je bil četrti, Anže Lanišek peti, Domen Prevc šesti. »Vesel sem, da je Timi od prvega nastopa užival na tej letalnici. Pokazal je devet vrhunskih skokov, devet vrhunskih daljav in veseli me, da je poleg uživanja pobral še srebrno medaljo. Je zagotovo trenutno eden najboljših letalcev na svetu in želim si, da nadaljuje v tem ritmu še na ekipni tekmi,« je dejal glavni trener Robert Hrgota. In to se je res zgodilo. Izjemna slovenska skakalna četverica je bila prepričljiva zmagovalka ekipne tekme na svetovnem prvenstvu v poletih. V Pekingu ne, v Vikersundu da Po osmih skokih so Slovenci za natančno 128 točk premagali najbližje zasledovalce Nemce in se podpisali pod deveto kolajno na svetovnih prvenstvih v poletih, od tega tretjo zlato. Svetovni podpr-vak med posamezniki Timi Zajc iz Hramš je bil navdušen: »Zelo dobro se počutim. Malo je zmanjkalo, da bi imel zlato medaljo že dan prej, tokrat pa smo vsi štirje skakali brez napake in si zasluženo z veliko prednostjo nadeli zlate kolajne. Težko si je pred tekmo reči, da bomo zmagali. Vsi smo vedeli, da je ravno tako treba, sploh na tej letalnici, ko se razmere hitro spreminjajo, vrhunsko skočiti.« Za psihološko trdnost naših »orlov« je še zlasti zaslužen glavni trener Robert Hrgota: »Želeli smo si zlato že na olimpijskih igrah, a se nam ni izšlo. Me veseli, da se nam je ravno v Viker-sundu. Vsaka zmaga je odlič- na, vsaka medalja z vseh tekmovanj veliko pomeni. Vsaka kolajna ima neko zgodbo in ravno ta ustvari pomembnost pri vsakem posamezniku. Me veseli, da si bomo to sezono, ki še ni končana, zapomnili po nekaj res lepih trenutkih!« Pred slovenskimi asi so tekme v Oberstdorfu in Planici med 24. in 27. marcem, kjer bodo za konec sezone pred domačimi navijači skušali priti do vrhunskih uvrstitev. Foto: Andraž Purg - GrupA V Laškem do odličij tudi domača reprezentanca V Laškem se je evropskega prvenstva za moške, ženske, mlajše člane (U-23) in invalide v biljardu, ki je trajalo kar deset tekmovalnih dni, udeležilo približno dvesto športnikov in športnic iz več kot tridesetih držav članic. Gledano s slovenskega vidika so evropsko prvenstvo zaznamovali Matej Brajkovič, ženska ekipna sestava in Ana Gradišnik. Brajkovič je ponovno pokazal svoje odlično znanje in osvojil bron v disciplini mednarodne osmice. Ne smemo prezreti odličnega nastopa slovenske ženske ekipe (Ana Gradišnik in Maja Globočnik), ki ji je le za las ušla medalja in je naposled osvojila zelo dobro peto mesto. Za še lepšo slovensko bero je poskrbela Ana Gradišnik, ki je postala evropska podprvakinja najprej v mednarodni osmici, na zadnji tekmovalni dan pa še v paradni devetki. Prva na lestvici medalj je bila Nemčija. Moška reprezentanca ni imela lahkega dela. Nekateri so se uvrstili med najboljših 64. Celjan Denis Kragolnik je osvojil 33. mesto v desetki: »Vsak dan sem se vračal v Celje in delal v našem klubu, kar me je utrudilo. Nisem se uspel privaditi na nove pogoje. Igrali smo na novih mizah z modrimi platni, krogle so bile drugačne in luknje nekoliko manjše. Zavedam se, da moramo čim prej kupiti vsaj eno takšno mizo, toda stane vsaj štiri tisoč evrov.« Tudi Klemen Gradišnik je osvojil 33. mesto v mednarodni osmi-ci, Matjaž Erčulj je bil 49. v strejtpulu. Kragolnik bo že v soboto tekmoval v Ljubljani v osmici v slovenski prvi ligi. Laško bo med 8. in 15. oktobrom gostilo še evropsko pr- l venstvo v biljardu za veterane in veteranke. DŠ 18 ŠPORT Celjska »klop« je bila zelo dejavna vseh 40 minut. Kriki navdušenja so odmevali po celotni dvorani prav po vsaki uspešni potezi. Zlate medalje sta podeljevaja kapetanka celjske članske ekipe Maruša Seničar in predsednik ŽKK Cinkarna Celje Borut Kop. Desno je Blaža Čeh, ki je bila izbrana za najkoristnejšo igralko turnirja, ob njej je kapetanka mladink Cinkarne Mojca Jelenc. Mladinska vrsta Cinkarne razred zase na zaključnem turnirju Pohodile Triglav in se povzpele nanj Vodstvo Košarkarske zveze Slovenije je podelilo prvi pokal. Zaključni turnir državnega prvenstva za dekleta do 19. leta je bil v petek in nedeljo v dvorani Gimnazije Celje - Center. Naslova prvakinj so se veselile košarkarice Cinkarne Celje, ki so bile od tekmic prepričljivo boljše. dean suster V polfinalu so Ilirijo ugnale z 71 : 45, v finalu pa so popolnoma nadigrale ekipo Triglava, kar z 91 : 40. Kljub izjemno visoki zmagi proti Kranjčankam so se Celjanke veselile, kot da so zmagale šele v zadnji sekundi. Ponosen, da so dozorela Na dobro obiskanem zaključnem turnirju državnega prvenstva so suvereno slavile varovanke trenerja Jureta Krajnca: »Za nami je fantastičen konec tedna. Verjetno gre za enega naših najboljših nastopov v zgodovini zaključnih turnirjev. Štiri leta delam s temi dekleti. Tudi sam sem rasel z njimi. Zelo sem ponosen, da so dozorela. Pokazala Priznanja sta podeljevali tudi nekdanji košarkarici celjskega kluba Alenka Potočnik Anžič in Saša Krenk (z dekliškim priimkom Vodopivec). Prvakinji sta njuni hčerki Ana Nuša Anžič in Ula Krenk. Gledalce so med odmori navdušila dekletca iz Kluba ritmične gimnastike ŠD Junasport. so, iz kakšnega testa so. Pred njimi je svetla prihodnost. Imajo izjemen značaj. Borila so se od začetka do konca. Njihova energija se je videla z letala. Vse bi pohvalil, tudi našo Sonjo, ki skrbi za dvorano, trenerja članic Damirja Grgića, ki opravlja veliko delo, predsednika Boruta Kopa in športnega direktorja Uroša Kranjca, brez katerih klub ne bi deloval tako uspešno.« V ekipi Cinkarne so bile Kim Žibert, Blaža Ceh, Vita Cater, Lea Bartelme, Ana Nuša Anžič, Ana Stvarnik, Zoja Štirn, Pia Razboršek, Uma Šunta, Ula Krenk, Jite Sophia Gbemuotor in Mojca Jelenc. Kadetinje Cinkarne so si že zagotovile nastop na turnirju najboljše četverice. Prva dvanajsterica Cinkarne z vsemi drugimi soigralkami in s strokovnim vodstvom Morda zadnjič skupaj Po prvi četrtini je na semaforju pisalo 27 : 5 in vsem je bilo jasno, kdo bo slavil na koncu. Za najkoristnejšo igralko turnirja je bila izbrana branilka Cinkarne Blaža Čeh, ki je povezovala celjsko igro v napadu: »Strinjam se, da smo na parketu izžarevale dodatno energijo. Za večino igralk je bila to zadnja mladinska tekma. Morda smo tudi zadnjič v karieri igrale skupaj. Zato smo tako motivirano odigrale že prvo četrtino.« Tudi Čehova je med nosilkami igre članske ekipe, ki je osvojila drugo mesto v rednem delu lige Waba, zdaj pa je pred njo nastop na finalnem turnirju v Podgorici. »Upam, da bomo v polfinalu boljše od ekipe Or-lovi. Ne smemo se zanašati na to, da smo jo v tej sezoni premagale tako doma kot v gosteh. V finalu pričakujemo domačo Budućnost.« V naj- boljšo peterko turnirja sta bili izbrani domači košarkarici Lea Bartelme in Sophia Gbe-muotor, ki je bila obenem še najboljša skakalka z osemnajstimi ujetimi žogami. Članska ekipa Cinkarne se bo v soboto v Podgorici pomerila z ekipo Orlovi, finale bo v nedeljo ob 19.00. Sophia Gbemuotor je bila izbrana v najboljšo peterko turnirja. Bila je najboljša skakalka, ujela je 18 odbitih žog. V polfinalu je imela statistični indeks 31 (met iz igre 6-7, 10 skokov, 5 pridobljenih žog, 15 točk ...). Veterani Kladivarja uspešni na »balkanijadi« V soboto in nedeljo so se v športnem centru v Novem mestu zbrali atletski veterani iz dvanajstih balkanskih držav. Pridružilo se jim je nekaj udeležencev iz sosednjih držav, ki so tekmovali zunaj konkurence. Veliko članov Atletskega društva Kladivar Celje je bilo zelo uspešnih, Zvonka Blatnik (F 60) je osvojila kar tri zlate medalje, v tekih na 60, 400 in 800 metrov. Desanka Čalasan Grajžl (F 50) je bila najboljša v metu kopja. Janja Košar (F 40) se je domov vrnila z dvema medaljama, z zlato iz štafete 4 x 200 metrov in s srebrno v teku na 60 metrov. Marko Božiček (M 60) je osvojil štiri odličja. Zmagal je v teku na 200 metrov, slavil je tudi s štafeto 4 x 200 metrov. Drugi je bil na 400 m in na 60 m ovire. V teku na 800 m je zmagal Jože Škodnik. Tekmovanje je odlično izpeljalo Združenje atletskih veteranov Slovenije na čelu s predsednikom Damjanom Grilom iz Celja. Zastavo krovne organizacije Bama so prevzeli Turki, ki bodo organizirali naslednje atletske igre veteranov v dvorani. Dodajmo še, da se je evropskega dvoranskega prvenstva v portugalski Bragi udeležil Marko Božiček in osvojil četrto mesto v teku na 60 m z ovirami. DŠ . 3.2022 5TO, SLOVENh NCf NE«^ ŠPORT 19 Sreča v nogometu ni pristranska, končno se je nasmehnila Celju Zdaj tarča Koper na Bonifiki Zadnja tekma 27. kroga v 1. slovenski nogometni ligi je bila v ponedeljek v Stožicah. Celjani so premagali Olimpijo s 4 : 2, zapluli v precej mirnejše vode v boju za obstanek med elito in se zdaj lahko osredotočijo na pokalni polfinale v Kopru. »Veseli smo zmage v gosteh, to je lepa popotnica za nadaljevanje prvenstva,« je poudaril trener Simon Rožman. dean suster Osvojitev pokala NZS prinaša nastop v Evropi (finale bo v Celju), ki si ga v prvenstvu najbrž ne morejo več zagotoviti. Razlika v vratarjih »Zmes sreče, energije in silne želje nam je prinesla zmago. Vse to nam je manjkalo na prejšnjih tekmah,« je v slogu Dušana Kosiča zelo objektivno povedal trener Celja Simon Rožman po zmagi nad Domžalami z 2 : 1. Prvi gol je dal Mićo Kuz-manović, ki je žogo poslal čez nespametnega vratarja Mulalića, na 2 :0 je povišal Ivan Majevski po podaji iz kota. V Ljubljani je bila zgodba kar precej podobna. Gostitelji so zgodaj povedli, nato je njihov vratar izpustil žogo in jo podaril Žanu Za-letelu. Olimpija je še naprej pritiskala, izkazal se je vratar Matjaž Rozman. Osredotočiti se le nase V drugem polčasu je bilo videti, kaj hoče Simon Rožman. Bliskoviti prehodi na tekmečevo polovico so obrodili sadove. V 67. minuti je bil rezultat 1 : 4, za kar so poskrbeli strelci Mićo Kuz-manović, Ivan Božić in Duje Čop (enajstmetrovko je priigral Kuzmanović po podaji s peto Amadeja Brecla). »Veseli smo zmage v gosteh, to je lepa popotnica za nadaljevanje prvenstva. Kar nekaj časa je minilo od zadnje gostujoče zmage Celja. Najbolj pomembno je, da se pred vsako tekmo, ne glede na to, kje jo igramo, osredotočimo le nase in na svojo igro. Z zmago proti Olimpiji se že kažejo zametki naše prave podobe. Z moštveno igro lahko premagamo vsakega nasprotnika,« je bil prepričan Rožman. Nato je dodal, kar smo pričakovali od njega: »Če smo pošteni, smo precej trpeli predvsem v drugem delu prvega polčasa. A ko potegnemo črto, vidimo, da smo uspeli v Lju- Lestvica 1 SNL MARIBOR 27 15 5 7 43:30 50 KOPER 27 13 8 6 42:32 47 0LIMPIJA 27 13 6 8 38:29 45 MURA 27 10 11 6 37:36 41 BRAVO 27 10 9 8 25:23 39 DOMŽALE 27 9 9 9 35:32 36 CELJE 27 9 5 13 33:38 32 RADOMLJE 27 7 7 13 30:38 28 TABOR 27 6 8 13 24:28 26 ALUMINIJ 27 4 10 13 26:47 22 Drugi izidi: Domžale -Kalcer 0 : 0, Tabor - Aluminij 1 : 1, Maribor - Mura 1 : 1 in Koper - Bravo 0 : 0. Celjani so torej dali toliko golov, kot jih je padlo skupaj v Domžalah, Sežani, Ljudskem vrtu in na Bonifiki. bljani doseči štiri zadetke. To ni majhna stvar. Zagotovo je pred nami še precej stvari, ki jih moramo opraviti na poti do svojega cilja.« Zdaj je vzdušje v celjskem taboru povsem drugačno kot še pred nekaj tedni. V soboto bo sledilo gostovanje v praznem Ljudskem vrtu. Foto: SHERPA Na Krekovem trgu razgrnjen odštevalnik V SPOMIN Od osmega marca v središču Celja stoji poseben odštevalnik, ki prikazuje, koliko dni je še preostalo do največjega ženskega športnega dogodka v zgodovini Slovenije, evropskega rokometnega prvenstva. Izbor dneva razkritja ni bil naključen. Mednarodni dan žena namreč sovpada z opolnomočenjem žensk v športu, kar bo tudi ena glavnih tem, povezanih z omenjenim tekmovanjem, ki ga bo Slovenija gostila s Severno Makedonijo in Črno goro. »Izjemno smo ponosni, da nam je bila zaupana soor-ganizacija evropskega prvenstva. Ko smo z ekipo razmišljali, kaj bi športnemu dogodku dodali, smo zastavili dva stebra - trajnostni razvoj ter opolnomočenje žensk, a ne le v športu, ampak nasploh. Izredno smo veseli, da smo uspeli privabiti tudi sedemnajst uspešnih dam, ki ustvarjajo in gradijo boljši svet na svojih področjih,« je povedal Celjan Franjo Bobinac, predsednik Rokometne zveze Slovenije. Celje bo novembra gostilo eno od štirih skupin prvega dela tekmovanja, v kateri bo nastopala tudi slovenska izbrana vrsta. V aprilu bo podoben odštevalnik prejela tudi Ljubljana, ki bo poleg skupine prvega dela gostila tudi polovico ekip, ki se bodo prebile v drugi del, in vse dvoboje končnice. Dogodka ob razgrnitvi odštevalnika se je udeležila tudi slovenska reprezentantka Tjaša Stanko: »Reprezentantke se izjemno veselimo evropskega prvenstva v Sloveniji. Igranje pred domačim občinstvom je vedno nekaj posebnega, čeprav obenem vse čutimo tudi odgovornost do navijačev. Želimo si, da bi bile novembra tribune čim bolj slovenske, zato že zdaj pozivam vse, naj si ogledajo katero od tekem, na katerih se bomo borile za zmago.« Žreb skupin za šestnajst sodelujočih reprezentanc bo v Ljubljani 28. aprila. Še pred poletjem bo posebna ambasadorka Women's EHF EURO 2022, pevka Senidah, pripravila uradno himno prvenstva, ki bo nosila naslov Play with heart. To je tudi uradni slogan največjega ženskega športnega dogodka v zgodovini samostojne Slovenije. DŠ Franc Ramskugler (1932-2022), celjska legenda Umrl je Franc Ramskugler, ena najpomembnejših osebnosti celjskega športa. Leta 1973 je prejel Bloudkovo plaketo za razvoj košarke in rokometa v Celju. Ob 125-le-tnici športa v Celju je bil dobitnik posebnega priznanja Športne zveze Celje. Ob petdeseti obletnici celjskega rokometnega kluba je postal njegov častni član. Po drugi svetovni vojni je bil med prvimi košarkarji in rokometaši (veliki rokomet) v Celju. Košarkarski trener je postal leta 1950, leta 1959 še zvezni sodnik. Kasneje je bil tudi rokometni sodnik. V letih 1954 in 1955 so celjske mladinke pod njegovim vodstvom postale republiške prvakinje v košarki in se udeležile jugoslovanskega prvenstva. Pred 40 leti so mladinci Rokometnega kluba Aero Celje pod njegovim vodstvom postali jugoslovanski prvaki. Bil je dolgoletni tehnični vod- ja članske rokometne ekipe in član izvršnega odbora kluba. Med letoma 1964 in 1974 je bil sekretar Občinske zveze za telesno kulturo Celje. Na športnih prizoriščih je dobil vzdevek Džejms, zunaj njih je utelešal podobo pametnega, preudarnega, izkušenega in nikoli izstopajočega športnega delavca. Zadnje slovo od Franca Ramskuglerja bo danes (13.00) na celjskem pokopališču. DŠ NA KRATKO Ne beži od vloge favoritinje Beograd: Šest slovenskih atletinj in en atlet bodo od petka do nedelje tekmovali na dvoranskem svetovnem prvenstvu. Članica Kladivarja Tina Šutej bo ena glavnih favoritinj za medaljo v skoku s palico: »Nobenih težav nisem imela. Zimska sezona je izvrstna. Vem, kaj moram narediti za dober skok. Katie Nageotte in Sandy Morris sta izkušeni, imata že precej medalj z velikih tekmovanj. A tudi sama ne bežim od tega, da sem med tistimi, ki lahko posežejo v sam vrh.« Letos sta višje od Tine skočili le dve Rusinji, toliko kot ona pa beloruska predstavnica, a jih na SP ne bo. Tina je s trenerjem Milanom Kranjcem v srbsko prestolnico odpotovala včeraj, tekmovala bo v soboto (18.05). Preobrat Šentjurčanov Šentjur: Košarkarji Šentjurja so v ligi za obstanek med slovensko elito premagali Zlatorog s 87 : 78. Trener Šentjurčanov Boštjan Kuhar je povedal: »Podobno kot na prvi tekmi v Treh lilijah so naše taktične spremembe v obrambi zmedle nasprotnike, ki se na to očitno niso dovolj pripravili. Naša ekipa je neuigrana. Tabak je hudo zbolel, Popović ni treniral med tednom in je skoraj omedlel v slačilnici, prej pa je na parketu odločil tekmo. Počasi sestavljamo ekipo za naslednjo sezono, letošnja je bila izgubljena že novembra.« Pri domačih je bil najbolj učinkovit Marko Rikalo s 24 točkami, pri gostih pa Matic Grušovnik s 17. Šentjur je s sedmimi zmagami drugi v ligi za obstanek, Zlatorog ostaja pri treh zmagah in je predzadnji. (DŠ) Dževad Zukić (1960-2022) Umrl je nekdanji nogometaš Kladivarja Dževad Zukić. Imel je 61 let. Bil je eden tistih, ki so bili najbolj zvesti celjskemu dresu. Več sezon je bil v vlogah branilca in vezista najboljši igralec Kladivarja, ki je takrat igral tekme na Glaziji in tudi Skalni kleti. Priljubljeni Zuka je kasneje navduševal na ma-lonogometnih igriščih v dresih Klatežev in Ingrada. Zadnje slovo od Dževada Zukića je bilo v ponedeljek v Šmartnem v Rožni dolini. DŠ MALI OGLASI / INFORMACIJ E VODOVOD 'L KANALIZACIJA Javno podjetje, d. o. o. - Lava 2a, Celje Obvestilo o kakovosti pitne vode v vodovodnih sistemih v upravljanju podjetja Vodovod—kanalizacija Celje v letu 2021 V letu 2021 so rezultati preiskav pitne vode iz vodovodnih sistemov v upravljanju Vodovoda-kanalizacije na območju Mestne občine Celje, občin Vojnik, Štore in Dobrna odlični in dokazujejo, da je za pitno vodo dobro poskrbljeno. Tudi v tem letu so imeli občani Celja, Vojnika, Štor in Dobrne zagotovljeno varno oskrbo z vidika zadostnih količin in kakovosti pitne vode. Mikrobiološke in fizikalno-kemijske preiskave pitne vode izvajamo v okviru našega notranjega nadzora skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17). Hkrati z izvajanjem notranjega nadzora upravljavca poteka tudi monitoring pitne vode, ki ga zagotavlja Ministrstvo za zdravje. TABELA: REZULTATi OPRAVLJENIH PREiSKAV PiTNE VODE V SiSTEMiH V UPRAVLJANJU PODJETJA VODOVOD-KANALiZACiJA V LETU 2021 VODOVODNI SISTEM MIKROBIOLOŠKE PREISKAVE FIZIKALNO-KEMIJSKE PREISKAVE skupaj notranji nadzor, državni monitoring skupaj notranji nadzor, državni monitoring število vseh odvzetih vzorcev število neskladnih vzorcev % neskladnih vzorcev število vseh odvzetih vzorcev število neskladnih vzorcev % neskladnih vzorcev CELJE 477 0 0,00 314 0 0,00 SVETINA 14 0 0,00 14 0 0,00 KOŠNICA - TREMERJE 20 0 0,00 20 0 0,00 FRANKOLOVO 16 0 0,00 11 0 0,00 KAPELCA 16 0 0,00 11 0 0,00 DOBRNA 45 0 0,00 30 0 0,00 BRDCENAD DOBRNO 12 0 0,00 4 0 0,00 /ffŽ % 1 шш t V okviru vseh opravljenih mikrobioloških in fizikalno-kemijskih preiskav v celotnem letu 2021 ni bilo ugotovljenega nobenega neskladja. Poleg rednih in občasnih mikrobioloških in fizikalno-kemijskih preiskav smo skladno z letnim načrtom izvajali ciljane preiskave posameznih kemijskih parametrov (trihalometanov, triazinskih pesticidov, težkih kovin idr.), že leta pa izvajamo tudi tedenski monitoring vsebnosti nitratov v omrežju vodovodnega sistema Celje - Osrednje oskrbovalno območje. Tudi v okviru ciljanih preiskav v celotnem letu 2021 ni bilo ugotovljenega nobenega neskladja. Podrobnejše podatke o kakovosti pitne vode v vodovodnih sistemih v našem upravljanju lahko najdete na naši spletni strani http://www.vo-ka-celje.si/ (pod zavihkom Oskrba s pitno vodo, Nadzor nad kakovostjo), in sicer pod naslovom Poročilo o izvajanju oskrbe s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju odpadne vode v letu 2021. ČELNI nakladalec in čelno hidravliko za traktor Universal, čelno hidravliko za traktor Deutz-Fahr Agrolux 410, hidavlični cilinder za dvig pobiralne pri nakladalki in za odpiranje zasuna pri cisterni za gnojevko in hidravlični dvig za Sip spider 350, prodam. Telefon 041 999-910. p KUPIM TRAKTOR, lahko poškodovan ali v okvari, katere koli znamke, od letnika 1975 naprej, in priključke, kupim. Telefon 041 567-747. 85 STANOVANJE ODDAM POPOLNOMA opremljeno enosobno stanovanje, 40 m2, v občini Štore, oddam v najem mlajšemu paru. Telefon 041 612-850. p KMALU NA RADIU CELJE TER NA FACEBOOK PROFILU RADIA CELJE 8 SEZONA . PROJEKTA OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO PRODAM SPALNICO in jedilni kot iz borovega lesa, skoraj novo, poceni prodam. Telefon 031 270-088. 205 "NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO" TELIČKO simentalko, težko 250 kg, prodam. MLADO rjavo kozo, za rejo ali zakol, prodam. Telefon 051 218-447, (03) 5740-264. 212 BIKCA rjave (sive) pasme, starega 4 mesece, bikca rjave pasme, starega 3 tedne, in bikca rjave pasme, starega 14 dni, prodam. TCefon 041 681-173. 216 Telefon 031 551-8C0. l 21 eRAŠIČIE, težke eribližno 120 kg in enega 250-kilogramskega, prodam. Telefmn 041 e95-259. 210 BIKCA in teličio simenialko, težko 250 kg, pgodam. Telefon 070 799-029. 251 KUPIM STARO plastično luč Meblo (stropno, talno ali namizno) kupim. Telefon 041 855-663.p ŽIVALI PRODAM MOTORNA VOZILA KUPIM STROJI PRODAM MOTORNO kolo Piaggio liberty, 200 cm3, prodam. Telefon 070 993-922. 214 AVTO, lahko poškodovan ali v okvari, od letnika 2005 naprej, kupim. Telefon 041 567-747. 85 spo"rt@nt-rcTsT PRODAM NOVO dvodelno klinasto brano in enobrazdni plug Gorenje Muta ali BCS prodam. Telefon 070 993-922. 214 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in graha-ste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.p BREJE telice po izbiri, pasma čb, ugodno prodamo. Telefon 041 996-166. 186 PRAŠIČE domače vzreje, težke od 30 do 170 kg, ter breje in nebreje mladice, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 203 MLADE kokoši nesnice, rjave, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n «sss JANEZ JANŠA - Povezava do Putina vodi preko njegovega prijatelja Orbana KOVIDNI DODATKI - Zdravniška elita je milijone iz dodatkov prelila v luksuzne nepremičnine PLAČANEC V UKRAJINI - Slovenec iz tujske legije o ozadju ukrajinskega konflikta ANTON GRIZOLD - Putin je vojno izgubil, ker je napadel sosednjo sorodno slovansko državo MALIOGLASI/ INFORMACIJE 21 n* i -- r W Ko se utrudi dan, soncu roko podamo in cvet utrgamo zanj, ki ga radi imiamo. (T. Pavček) V SPOMIN FRANC KREGAR (28. 7. 1938-18. 3.22020) Čas neizprosno mineva, vendar spomin nanj, na njegovo ljubezen in predanost družini živi z nami in v naših srcih še naprej. Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiščete njegov grob in mu prižigate svečke. Pogrešamo ga njegovi: žena Majda, hčerka Barbara in sin Rok z družinama. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Ob izgubi dragega atija in sina IGORJA KORPNIKA s Ceste v Lokovec 11a, Celje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za vsak stisk roke, besede tolažbe v teh težkih trenutkih ter dragoceno cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč. Posebna zahvala dr. Miranu Kolarju, pogrebni službi in gospodu župniku. Žalujoči: sin Tim, mami Marija in dedi Ivo TELIČKO pasme Is, težko 200 kg, staro štiri mesece in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-700. 218 BURSKEGA kozla, starega 4 leta, prodam. Telefon 5481-549, po 19. uri. 222 PRODAM Če me iščete, me iščite v vaših, srcih. Če imam tam svoje bivališče, bom vedno pri vas. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mami, babi in nečakinje JO ŽICE ZALOKAR rojene Grobin iz Krivice 42, Prevorje (9. 1. 1964-6. 3. 2022) se iskreno zahvaljujevavsemsorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se od nje poslovili v poslovilni vežici ali jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili pisna in ustna sožalja ter darovaliza svete maše in cvetje. Žalujoča: mož Silvo in hči Teja z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, botre, stare mame in prababice MAR IJE KOBLIČ iz Kuretnega pri Laškem se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečene besede sožalja, vise besede tolažbe ter darovane sveče, cvetje in svetmmaše. Zahvala je namenjena tudi gospodu nadžupniku Roku Metličarju in pogrebni storitvi Komunale Laško za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala, ker ste našo drago mamo pospremili k večnemu p očitku. Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo neizmerno pogrešali. KUPiM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zabl, po širši Štajerski, kupim. Plačilo uabj + davek. Tulrfon 040 647-223. p BIKCE, mesni tip, teüke do 300 kg, ter lorave in telice za zakol, kupim. Telefin 031 8U2-520. 187 JAH knave za na pašo (boljše plačilo kot v klavnici) in debele krave za zakol, plačilo takoj, kupimo. Telefon 041 544-270. p KAKOVOSTEN uležan konjski gnoj, z dostavo, možne tudi manjše količine, prodam. Telefon 041 980-188. l 14 KAKOVOSTiE silažne bale prodam. Telefon 031612-j 60 . l 23 SILAŽNE baie, suho krmo in koruzo v zrnju prokam. Telefon 041 763-078. 220 SENO v okeonlih balah prodam. Telefon 041 663-137. 784 SENO in otavo, v kockah in rinfuzi, v okolici Šentjuria, prodam. Telefon 041 518-421. 43-letni fant išče dekle, ki bi se preselilo k njemu na njegov dom. Telefon 070 217569. 215 Poroke Žalec Poročili so se: Ranxu Luo s Kitajske in Lovro PLANINŠEK iz Celja, Katja HUŠ in Jože KOŠICA, oba iz Prebolda, Maja GRABNER in Jure Gjuras, oba iz Velike Pirešice. 223 OSTALO PODARiM DVE mini kozici, stari sta 2 leti, podarim. Telefon 070 217-569. 215 novi tednik vedno г mm ji radio cehe PRODAM KRAVO s teletom, telico, brejo 6 mesecev in krožno žago, prodam. Telefon 041 941452. 217 SUHA metrska mešana drva, možna razrez in dostava, prodam. Telefon 041 980-188. l 25 KUPiM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p PRIKOLICO za kampiranje, od letnika 1990 naprej, kupim. Telefon 041 567-747. 85 ZAPOSLITEV V PODJETJU Rajski otok, d. o. o., Proseniško 88, nudimo zaposlitev za polni delovni čas (čistilka/natakar/ica). V naš kolektiv vabimo prijazno, delovno, odgovorno osebo z lastnim prevozom. Delo poteka ob vikendih in tudi med tednom. Delo zajema čiščenje restavracije in glamping hišk ali strežbo gostov. Informacije na telefonski številki 041 612-477. 219 ZAHVALA V 100. letu nas je zapustil dragi mož, ata, dedi, pradedi in stric JOŽEF MULEJ iz Prožinske vasi Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja ter darovane svete maše, sveče in denarne prispevke. Hvala Janku in Danici za pomoč, Jožici Buser za molitev in gospodu župniku Marku Šramlu za lepo opravljen cerkveni pogreb. Hvala pevcem sv. Urbana za petje v cerkvi in skupini Eros za odpete pesmi na slivniškem pokopališču. Zahvala tudi pogrebni službi Zagajšek za organizacijo pogreba. Žalujoči: žena Ana, sin Boris in hči Marija z družino Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je... ZAHVALA Ob boleči izgube drage mame, stare mame in prababice NEŽE SLEMENŠEK s Straže na Gori 9, Dramlje (9. 1. 1930-7. 3. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izražena sočutja, toplo misel tolažbe, stisk roke ter podarjeno cvetje in sveče. Hvala Domu starejših Šentjur za vso nego in oskrbo ter vsem zaposlenim in stanovalcem za vse, kar je bilo dobrega storjenega zanjo. Hvala gospodu Vančiju Arzenšku in soma-ševalcem za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete ža-lostinke in odpeto sveto mašo, govorniku Darku Bezenšku, trobentaču za odigrano Tišino ter pogrebni službi Žalujka. Hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi njeni ШП7Г muzeinoveišezEodovine celie (P) IriC+rit ostati ženska Občasna razstava v Muzeju novejše zgodovine Celje O VODSTVO PO RAZSTAVI in VEČER V MUZEJSKI KAVARNI V nedeljo, 20. marca 2022, ob 16. uri vabljeni v Muzej novejše zgodovine Celje na vodstvo po novi občasni razstavi (P)OSTATI ŽENSKA. V sredo, 23. marca 2022, pa vas ob 18. uri vabimo v muzejsko kavarno na pogovor o aktualnosti dela Drugi spol Simone de Beauvoir z Mašo Bornšek. Vstop prost. http://www.muzej-nz-ce.si p n P n 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Druge prireditve četrtek, 17. 3. Kino Spored od 17. do 23. 3. Badman - akcijski, drama, kriminalni četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 19.15 sobota, nedelja: 14.20, 19.15 Batman - akcijski, drama, kriminalni od četrtka do srede: 15.50, 18.00, 19.30, 20.30 Jaz, rdeča panda - animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 sobota, nedelja: 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Pes - komedija od četrtka do srede: 16.10, 18.15, 20.20 Peter Zajec: Skok v pustolovščino - animirani, komedija, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota, nedelja: 14.00, 16.00 Poročiva se - komedija, romantični od četrtka do srede: 20.45 Smrt na Nilu - kriminalni, drama od četrtka do srede: 21.00 Uncharted - akcijski, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.20, 19.45 sobota, nedelja: 15.00, 17.20, 19.45 V senci zarote - akcijski, triler od četrtka do srede: 15.45, 17.50, 20.00 Veliki rdeči pes Clifford - družinska pustolovščina, animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40 sobota, nedelja: 13.40, 14.40, 16.40 Vojvoda - biografski, drama, komedija od četrtka do srede: 18.45, 21.20 kino šmarje pri jelšah PETEK 19.00 Stena- vzpon do zlata - športni, dokumentarni SOBOTA 10.00 Jaz, Rdeča panda - animirani, sinh. 20.00 Pes - komedija ovelenj PETEK 19.00 Vojvoda - biografska komična drama SOBOTA 17.00 Badman - komedija 20.00 Smrt na Nilu - misteriozna kriminalna drama NEDELJA 16.00 Tudi miši gredo v nebesa - animirana pustolovščina, sinh. 19.00 Batman - akcijski PONEDELJEK 19.00 Odpuščanje - dokumentarna drama Kulturne prireditve četrtek, 17. 3. 19.00 Savinov likovni salon Žalec Sledi slikarske poti umetnice Jelice Žuža: Matej Sternen, Gojmir Anton Kos, Marino Tartaglia odprtje razstave ob 100. obletnici rojstva Jelice Žuža 19.00 Narodni dom Celje Sobivanje/ Nebeneinander večer ob svetovnem dnevu poezije z avstrijskim literarnim umetnikom in performerjem Robertom Prosserjem ter dijakinjami in dijaki Gimnazije Celje - Center in BORG Bad Radkesburg (Avstrija) 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Ljubezen gre skozi želodec komedija 19.30 Gledališče Celje_ Dnevi komedije: Jure Karas: Čudovita Slovensko stalno gledališče Trst, SiTi teater BTC, abonma Tretji mali, Srednji, veliki in izven petek, 18. 3. 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana 40. obletnica delovanja Podkrajskih fantov koncert; vstop prost 18.00 Plesni forum Celje_ Pesnik čas popravlja, ne mumificira/Poet is a time mechanic not an embalmer celjske pesnice in pesniki se poklanjajo svetovnemu dnevu poezije v dvojezičnem slovensko-ameriškem pesniškem večeru, gostja večera: ameriška pesnica Brynne Rebele - Henry 18.00 Vila Bianca Velenje_ Osnove tehnike in grafika Zlata paleta 2022 odprtje razstave Zveze likovnih društev Slovenije 20.00 Celjski mladinski center LPS in Disko samostojni koncert zasedbe po zmagi na Emi 2022 sobota, 19. 3. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Na Hermanovem odru: Žogica Nogica izvedba: Društvo marionetno gledališče Jurček; za abonma 10.00 Knjižnica Velenje Prebiranje Kajuhove poezije v prevodih prireditev ob svetovnem dnevu poezije; vstop prost 19.30: Gledališče Celje_ Dnevi komedije: Brina Klampfer, Kaja Blazinšek: Paloma Slovensko mladinsko gledališče, AGRFT in društvo KUD; abonma Prvi mali, Srednji, Veliki in izven 20.00 Cerkev sv. Jurija Šentjur Mešani pevski zbor sveti Jakob ob 75-letnici delovanja koncert nedelja, 20. 3. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Po kulturnozgodovinski razstavi s Celjskim stropom javno vodstvo ponedeljek, 21. 3. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Svetovni dan lutk odprtje razstave ob 15. obletnici delovanja Škratovega lutkovnega gledališča Celje 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvoran Nana, mala opica Lutkovno gledališče Velenje, brezplačna lutkovna predstava ob svetovnem dnevu lutk; obvezen dvig brezplačnih vstopnic 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Verjamem v drugačne sanje predstavitev knjige avtorice Alje Pak Storjak; vstop prost 18.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Ajdovske deklice pravljični večer in predstavitev knjige avtorice Janje Sivec; za vse generacije 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Navdih jeseni na pragu pomladi odprtje posmrtne razstave likovnih del Ivanke Planinšek 19.30 Gledališče Celje_ Dnevi komedije: Po motivih Petronijevega Satirikona: Pojedina pri Trimalhionu Slovensko mladinsko gledališče; abonma Drugi mali, Veliki in izven torek, 22. 3. 18.00 Velenjski grad Tu se je smrt utrudila do smrti: Slovenske žrtve Auschwitza odprtje gostujoče dokumentarne razstave Sinagoge Maribor 18.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor »Kaj vse bom na poti odkrila, kaj prinesla s seboj!« Pisanje, potovanje, raziskovanje, zbiranje in zbirka Alme M. Karlin predavanje Barbare Trnovec 19.30 Gledališče Celje_ Dnevi komedije: Rok Vilčnik rokgre: Pošta drama SNG Maribor; abonma Prvi mali, Srednji, Veliki in izven 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Jure Smirnov Oštir, violina in Yoojin Kim, klavir koncert Klasika; ob 19.00 predkoncertni klepet sreda, 23. 3. 18.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Letni koncert tolkalcev Glasbene šole Velenje 18.00 Plesni forum Celje_ Kateri letni čas je najlepši? premiera, plesno-gledališka predstava za otroke v izvedbi Plesnega foruma Celje 18.00 Knjižnica Kozje Devica, kraljica, vdova, prasica predstavitev avtobiografske knjige avtorice Erice Johnson Debeljak 19.30 Celjski dom_ Koncertni abonma: Miloš Avramović, harmonika in Wolfgang Panhofer, violončelo vstop prost 19.30 Gledališče Celje_ Dnevi komedije: Veronique Olmi: Škorpijon SNG Drama Ljubljana; abonma Drugi mali, Srednji, Veliki in izven 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Mali otroci, veliki problemi stand-up predstava Uroša Kuzmana in Aleša Novaka radio celie 9.00 Knjižnica Kozje Ohrovt s krompirjem in polpeti s skuto kuharska delavnica za UTŽO 9.00 Ljudska univerza Šentjur Šege in navade pomladnega časa predavanje Janje Sivec 9.00 do 10.00 Hiša generacij Laško Na tesno s tesnobo delavnica 13.00 Gostišče Bohorč Šentjur Redni letni občni zbor ter praznovanje dneva žena vabljeni člani Društva upokojencev Šentjur 15.15 do 16.45 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike prijave na spletni strani Tehnoparka 16.00 Mladinski center Žalec Mali center želja: ustvarjanje gregorčkov (plovil s svečami) 16.00 Pred obrambnim stolpom v Žalcu Svečani rez trte Nikolaje Društvo savinjskih vinogradnikov 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 17.30 Osrednja knjižnica Celje, oddelek Glasba-film Bralno-pogovorna urica vodi: Silvo Pur BRANJE Z ZANOSOM ZE V PRODAJI TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz Četrtek, 17. marec 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev) Petek, 18. marec 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania Sobota, 19. marec 6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 20. marec 6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 21. marec 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca Torek, 22. marec 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar- jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev) Sreda, 23. marec 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev) NAPOVEDNIK 23 ^altfsi мсслл tf.tt^sucolTt 30 ŠfoUl ЈЛ&А ZdJbhU*. Pofiovtn ß tvt&iioo vodil*i \CoUhko ЛР^ OSREDNJA Knjižnica Celje 18.00 Mestna knjižnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga na tokratnem srečanju bodo mladi bralci spregovorili o varnosti in zasebnosti na spletu; vodi: Andreja Kac 18.00 Celjski mladinski center Oblikovanje in ustvarjanje novih izdelkov iz rabljenih odvečnih materialov delavnica z mentorico Majo Modrijan; prijave: info@zavod-burja.si 19.00 Celjski dom_ O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga uvodno informativno predavanje; prijave: dragica.pavsek@gmail. com 19.19 Mestna knjižnica Velenje, študijska čitalnica Azijske raznolikosti: Med visokimi prelazi Ladakha in modrozelenimi razglednicami Indonezije predava: Darko Sagmeister petek, 18. 3. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Hermanov kulturni teden - izdelava družabne igre Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine 9.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah, spletni dogodek V zdravilni spanec 4, joga za zdravje in dobro počutje z Vesno Tajnšek na brezplačnem spletnem kanalu https://bit.ly/KSPJ-youtube 10.30 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Beremo v naročju staršev: Biti mama, biti oče predavanje psihologinje Andreje Križan 18.00 Mladinski center Žalec Delavnica: kreativno pisanje in pitch 20.00 MC Patriot Slovenske Konjice Gonobeats vol.18: Peree sobota, 19. 3. 7.00 Štart: parkirišče pri Mercatorju v Šempetru Pohod na Travno goro -Kamen grič PD Šempeter 7.00 Zbor pred OŠ v Zgornji Rečici Laško Marčevski pohod na Šmohor PD Laško 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Tržnica pri Fontani Žalec Podeželska tržnica Žalec 9.00 Center Zana Velenje Samozavest, notranja moč in stabilnost delavnica čakra joge in meditacije 10.00 Zbirno mesto: Vila Bianca Velenje Brezplačno vodenje z električnimi kolesi od Velenja do Šoštanja prijave: turizem@velenje.si 10.00 Zbirno mesto: Vila Bianca Velenje Začutite utrip Šaleške doline voden ogled v družbi lokalnega vodnika; prijave: turizem@velenje.si 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, avla Ustvarjalna delavnica z Manjo Koren Kodele brezplačne delavnice so primerne za otroke od 6. leta dalje; prijave: sasa. gaber@ikssentjur. si 10.00 Knjižnica Podčetrtek Atomčkova ustvarjalna delavnica za otroke 10.30 do 12.00 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike prijave na spletni strani Tehnoparka 10.30 Galerija Velenje Galerijska sobotnica: Pravljica za materinski dan pravljična ura za najmlajše, pravljico bo bral Arpad Šalamon 10.30 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Evropa, mlada feničanska princesa pravljična urica in ustvarjalnica z Eneo Bronjo Gajšek; prijave: muzej@pokmuz-ce.si 11.00 Tehnopark Celje Ta nora znanost - šov z Waw efektom na temo znanosti v sklopu ogleda Tehnoparka prijave na spletni strani Tehnoparka 11.15 do 12.15 Tehnopark Celje Trajnostne kreativne tehno delavnice: REgift v sklopu ogleda Tehnoparka 20.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Kako biti v redu motivacijsko predavanje Aljoše Bagole, Špas teater nedelja, 20. 3. 8.00 do 12.00 Kozjanski park pri ribniku Trebče Delavnica o dvoživkah ob Svetovnem dnevu žab 9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan Črnobela portretna silhueta fotografska ustvarjalnica; za skupine 10.00 Velenjski grad Mladi muzealci: Gregorjevo otroci bodo izvedeli kaj več o šegi, ki ima korenine v času pred krščanstvom in pri ljudeh predstavlja prihod pomladi 11.00 in 15.00 Tehnopark Celje Programiranje robota Photon v sklopu ogleda Tehnoparka Celje 11.00 do 11.45 Tehnopark Celje Soba pobega: Soba prvošolke Ane primerno za otroke od 11. do 14. leta in družine; prijave na spletni strani Tehnoparka ponedeljek, 21. 3. 10.30 do 16.45 Celjski mladinski center Karierni sejem za mlade 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju 17.00 Dom svetega Jožefa Celje, spletni dogodek Pogovori o življenju in smrti voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar, preko Zoom aplikacije; prijave: info@jozef.si 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Pesem za mami ob svetovnem dnevu poezije otroška ustvarjalna delavnica, namenjena otrokom, starejšim od treh let; z vami bo Vesna Gaber Podhovnik 18.00 Hiša generacij Laško Literarna čajanka recital 18.00 Knjižnica Mozirje Bralni klub Mozirje 18.00 Knjižnica Ljubno Bralni klub Ljubno 18.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah, spletni dogodek O prebujanju pomladi, pogovor z dr. Karlom Gržanom na brezplačnem spletnem kanalu https://bit.ly/KSPJ-youtube torek, 22. 3. 9.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Kaj v resnici pomeni ljubiti? predavanje Bogdana Rahtena in Alenke Jovanovski za UTŽO 16.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Origami, umetnost prepogibanja papirja družinska ustvarjalna delavnica, ki bo sledila kratkemu ogledu razstave Alma M. Karlin Poti, delavnico bo izvedla Enea Bronja Gajšek, kustosinja pedagoginja; prijave: muzej@pokmuz-ce.si 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pogovorna skupina Šmarnice pogovor bo vodila Jožica Šmon 17.00 Knjižnica Luče Ura pravljic z ustvarjalno delavnico 17.00 Knjižnica Mozirje Ura pravljic z ustvarjalno delavnico 17.00 Vista Velenje_ Osvetljena Vista ob mednarodnem dnevu voda bo Vista osvetljena v modri barvi 18.00 Celjski mladinski center Osnove slikarske grafike udeleženci delavnic bodo z mentorjem Miho Eričem (akademskim slikarjem) spoznavali osnove slikarske grafike; prijave: info@zavod-burja.si 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Kako čustva vplivajo na naše bolezni in zdravje predava: Andrej Pešec; vstop prost 18.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Srečanje bralnega študijskega krožka 20.00 Dom svetega Jožefa Celje, spletni dogodek Biblični tečaj: Psalmi, biseri svetopisemske duhovnosti voditelj: mag. Klaus Einspieler, preko Zoom aplikacije; povezava do srečanja: www.jozef.si sreda, 23. 3. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Bonton pri mizi Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine 9.00 do 11.00 TIC Laško_ Domači kotiček prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine z Mojco, namenjene otrokom od 4. do 7. leta starosti; vstop prost 17.00 Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico 17.00 Knjižnica Velenje, preddverje Delavnica kleklanja članic klekljarskega krožka UTŽO Velenje 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic namenjena otrokom, starejšim od treh let; pripovedovala bo Vesna Gaber Podhovnik 18.00 Celjski mladinski center Osnove ilustracije in stripa delavnice bo izvajal akademski slikar Izar Lunaček; prijave: info@ zavod-burja.si 18.00 Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic z ustvarjalno delavnico 18.00 Knjižnica Bistrica ob Sotli Sprehod skozi črke in barve literarni večer z Mihaelo Kežman 18.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Ustvarjajmo dobre začetke, psihologinja Andreja Križan Lipnik na brezplačnem spletnem kanalu https://bit.ly/KSPJ-youtube 18.30 Knjižnica Šmartno ob Paki O Šmarčanih malo drugače vodi: Tatjana Vidmar 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec O zgodovini in gradnji slovenskih mostov strokovno predavanje Gorazda Humarja 19.00 Knjižnica Rečica Druženje ob knjigi -Bralni klub Knjižnice Rečica Razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022 Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Ženske zgodbe - mit-ske podobe in realnost skozi muzejske predmete; do 31. 3., Od groba do groba - načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022 Muzej novejše zgodovine Celje: Hermanov bonton; do konca leta 2022, P(o)stati ženska; do 31. 8. ter spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti, Likovni salon in Galerija Račka Celje: Festival Račka 2022: Prostori in artikulacije seksualnosti; do 17. 4. Celjska kulturnica: 2. razstava 4. Ex-tempora jesen III. celoletne likovne kolonije Štirje letni časi 2021; do 30. 3. Osrednja knjižnica Celje, ploščad: panojska razstava 150 let gasilstva v Celju, avtorice dr. Andreje Videc; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje, preddverje: Mozaik tišine, plakatna razstava poezije članic Društva oseb z okvaro sluha celjske regije; do nadaljnjega Galerija Zgornji trg Šentjur: Najini stili, slikarska razstava Iva in Marinke As; do 6. 4. Knjižnica Šentjur: likovna razstava Pogrešam jih! Avtorice Marije Artiček - Marjane; do 15. 4. TIC Rimske Toplice: razstava Zdravilišče Rimske Toplice na razglednicah; do nadaljnjega Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane: Naše leto 2021, fotografska razstava Ksenije Mikor, Petra Žagarja in Luke Štefulja; do 31. 3. Muzej na velenjskem gradu: razstava slik Olge Ulokine, Hiša cvetja; do 31. 3. Podhod pošta Velenje: razstava 65 stvari, ki jih morate vedeti o Muzeju Velenje; do 31. 5. Galerija na prostem, pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Velenje: razstava Podobe kultne zgradbe skozi čas - ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 31. 3. Knjižnica Velenje, mladinska soba: V iskanju figure, razstava likovnih del učencev OŠ Gorica; do 31. 3. Knjižnica Velenje, steklena dvojčka: razstava Bralka meseca: Lojzka Špacapan; do 31. 3. Knjižnica Velenje, otroški oddelek: Sreča je ..., razstava likovnih del otrok vrtca Velenje; do 31. 3, Ugriznimo v zlate hruške, razstava mladinskih knjig, ki so prejele znak Zlata hruška; do 31. 3., in razstava 70 let zbirke Sinji galeb; do 31. 3. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 3. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, črna garderoba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 31. 3. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani - Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 3. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 3. Avla Mestne občine Velenje: Šport in življenje v barvi, slikarska razstava Alberta Copella, do 19. 4. Muzej premogovništva Slovenije, muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 3. Razstavišče Vila Bianca Velenje: Dizajn, razstava ustvarjalcev likovnega krožka UTŽO; do 18. 3. Galerija Mozirje: (Ne)znanci naše doline: portretne fotografije iz Zgornje Savinjske doline fotografa Volbenka Pajka; do 18. 3. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,65 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. 24 FOTO TEDNA Eni igrajo, drugi pa plešejo Foto: SHERPA Deset vrst rogljičkov Foto: Andraž Purg - GrupA Ted ni ko ve zaodbe Št. 11/ Leto 77 / Celje, 17. marec 2022 Gregorčki zapluli v pomlad str. 36-37 Branko Soban o Rusiji Zgodbe konjiškega V ljudeh buditi in Ukrajini str. 28-29 usnja str. 30-31 razmislek str. 32-33 26 INTERVJU Iz koroške galerije na čelo Muzeja sodobne umetnosti Gradec »O problemih v družbi je nujno govoriti« Muzeji in galerije že dolgo niso več le prostor, kjer človek doživlja estetsko plat umetniških del, ampak so prostor kritične misli, pravi dr. Andreja Hribernik. Po 15 letih dela v slovenskih galerijah in muzejih je bila v začetku marca na mednarodnem razpisu izbrana za direktorico Muzeja sodobne umetnosti Gradec. Mandat na čelu te galerije oz. razstavnega prostora bo začela januarja prihodnje leto. Prepričana je, da lahko umetnost ljudem pomaga razumeti in predelati pereče izzive. Z njeno pomočjo bi rada nagovarjala teme, ki nas pretresajo. nja v Ukrajini. Pri tem galeristi opozarjate, da nočete imeti razlogov, da bi pripravljali razstave o vojnah. Drži. Prostori koroške galerije so v Slovenj Gradcu, v mestu, ki nosi ime glasnik miru. Ustanovljena je bila kot galerija za mir in temu poslanstvu sledimo z razstavami. Bolj kot to, da hočem organizirati razstave na temo perečih problemov, si želim, da takšnih problemov v družbi ne bi bilo. A če problemi v družbi so, je o njih nujno treba govoriti. Z dogajanjem v Ukrajini je razstava Onkraj meja res postala še aktualnejša. Ob tem bi dodala, da z njo nagovarjamo tudi begunsko problematiko drugod, saj s prihodom ukrajinskih beguncev ni izginila. Medtem ko se je Evropska unija odločila, da bo slednjim nudila pomoč, je ni ponudila beguncem z Bližnjega vzhoda, ki so k nam prihajali od leta 2015. In to je težava. Kaj vas je vleklo v graški muzej sodobne umetnosti, ki ga letno obišče več tisoč ljudi in ki ga je eden od njegovih arhitektov opisal kot prijaznega vesoljčka? Ste si želeli nov izziv? TINA STRMCNIK Čeprav izvira s Koroške, je osem let živela v Žalcu, lani pa se je preselila v knežje mesto. »Razlogi za selitev so bili čisto praktični. Celje se mi zdi dobro izhodišče za Ljubljano, Maribor, Koroško, zdaj tudi za Gradec. Odkar sem tukaj, mi je mesto priraslo k srcu. Oba s partnerjem imava v Celju svoj krog znanih ljudi. Prvič v življenju se počutim, kot da sem res doma,« pravi. Za vodenje graškega muzeja sodobne umetnosti so se prijavili kandidati iz različnih držav. Kako vam je uspelo prepričati komisijo, ki so jo sestavljali direktorji številnih evropskih muzejev in birojev? O tem, s čim sem prepričala komisijo, lahko seveda samo predvidevam. Izvirala sem iz svojega dosedanjega dela, torej iz tega, kar počnem v Koroški galeriji likovnih umetnosti. Na razgovoru sem izpostavila problematiko sodobnega časa in vlogo umetnosti v družbi. Umetnost vidim kot vedno bolj pomembno v luči vsega, kar se dogaja - od podnebnih in političnih kriz do civilizacijske krize, ki smo ji priča v Evropi. Civilizacijska kriza seveda ni povezana le z vojno Rusije z Ukrajino, ampak smo jo doživljali tudi ob prejšnjih begunskih valovih. Zdi se mi, da lahko umetnost ljudem pomaga razumeti ali predelati pereče izzive. Zato si želim z njeno pomočjo nagovarjati teme, ki nas pretresajo, ki so vseprisotne. Ste lahko bolj konkretni, kako nam lahko umetnost pomaga razumeti probleme, s katerimi se sooča naša družba? Zdi se mi, da se družba trenutno ubada s procesom banalizacije informacij. Teh je toliko, da ljudje zelo težko presodimo, katere so pomembne in komu lahko verjamemo. Ves čas se pojavlja dvom, kaj je res in kaj ni. Zaradi preobilice podatkov, ki jih preprosto ne moremo več dojemati, smo prisiljeni v poenostavljanje tem. Ker smo bombardirani z dogajanjem, si težko vzamemo čas za razmislek. Umetnost nam po drugi strani lahko odpira različne poglede. V muzejih in galerijah lahko neko vsebino pokažemo na različne načine, ljudem lahko ponudimo več glasov. Človek lahko na podlagi lastnega doživljanja nato razmišlja o neki problematiki. Zato se mi zdi umetnost tisto področje v družbi, ki v človeku še spodbuja razmislek. Lahko dajejo umetniške ustanove prostor za obravnavo tem, ki so v družbi morda spregledane ali za katere odločevalci nimajo posluha? Vsekakor. Muzeji in galerije že dolgo niso več le prostor, kjer človek doživlja estetsko plat umetniških del, ampak so prostor kritične misli. Ko govorim o kritični misli, ne mislim le na upor sistemu ali kaj podobnega, ampak mislim na bolj poglobljeno in izraženo dojemanje neke resničnosti. Mediji se velikokrat posvečajo le aktualnim razmeram, zaradi česar se zdi, da družba velikokrat izgubi spomin. Vsak dan je toliko novih dogodkov, da zelo hitro pozabimo druge vsebine, čeprav so še vedno aktualne. Umetnost je eno od področij, kjer lahko ustvar- jalci s svojimi dogodki izpostavljajo pereče vsebine in teme. V Koroški galeriji likovnih umetnosti smo na primer konec lanskega leta v sodelovanju s Centrom sodobnih umetnosti (SCU) Celje odprli razstavo Onkraj meja. Ta razstava na več načinov osvetli temo postavljanja ozemeljskih meja, kajne? Ta pomembna mednarodna razstava je bila zasnovana ob stoti obletnici koroškega plebiscita leta 2020. Zaradi epidemije koronavirusa je takrat nismo mogli izvesti. S kustosinjo Maj o An-tončič iz CSU Celje sva jo predelali tako, da se dotika 30. obletnice samostojnosti Slovenije, temu sva prilagodili tudi izbor del. Razstava pokaže nenehno problematiko meje. Osamosvojitev Slovenije in ustanovitev samostojne države sta seveda imeli prednosti, prinesli pa sta tudi bridke plati življenja - na primer ločevanje družin. Nove meje so vplivale na spremembo potovanj in stikov, vplivale so na to, da nekdo naenkrat ni bil več državljan naše države, čeprav je čutil, da je. V splošnih razpravah o naši osamosvojitvi je navadno poudarek le na pozitivni ; plati, ni pa omenjena druga paleta pogledov. Tema meje prav tako ni predstavljena na globalni ravni. Podobne teme zajemajo cel svet. Podobne težave, kot jih imamo na mejah Evrope, so na primer tudi na mehiško-ameriški meji. Omenjena razstava je še posebej aktualna zaradi trenutnega dogaja- »Vrhunska umetniška dela zelo nagovarjajo na vizualni ravni in močno pritegnejo. A pomembno je tudi, da se ljudje naučimo gledati umetnost. Podobno kot se moramo naučiti poslušati glasbo. Le redki že kot otroci poslušajo džez. Treba je vztrajati na poti razumevanja umetnosti, da se nam nato odpirajo njene različne plasti.« »V Sloveniji področje vizualne umetnosti ni finančno podprto. Gledališča zaposlujejo igralce, orkestri zaposlujejo glasbenike, medtem ko galerije in muzeji nimamo zaposlenih umetnikov. Cel kup ustvarjalcev je odvisnih od lastne iznajdljivosti. Takšnih, ki živijo od svoje umetnosti, je zelo malo.« 3',-ке- ^лЛИШР*'' v« INTERVJU 27 Njen način dela temelji na povezovanju in sodelovanju. Na čelu koroške galerije sem že skoraj deset let, torej skoraj celo dekado. Mislim, da sem v tem obdobju kot direktorica uresničila cilje, ki sem si jih zastavila. Seveda delo ni nikoli končano in to ne pomeni, da nimam več idej, kaj še narediti in razviti. Ko so objavili razpis za direktorico graške galerije, se mi je to zdela dobra priložnost. Na tem delovnem mestu bom lahko spoznala drugo kulturno okolje. Štajerska, kamor umeščamo tudi Celje, je sicer z avstrijsko Štajersko kulturno in zgodovinsko zelo povezana. A vendarle je Avstrija druga država, ima drugo zakonodajo in morda druge metode vodenja umetniških ustanov. Zagotovo bo zame izziv, kako se bom znašla v teh razmerah, medtem ko mi je v Sloveniji način delovanja muzejev in galerij že dobro znan, saj na tem področju delam že 15 let. Bo na tem delovnem mestu več priložnosti ali več odgovornosti, glede na to, da ste bili tudi zadnja leta na vodilnem položaju? Mislim, da bodo moje nove odgovornosti predvsem drugačne. Koroška galerija likovnih umetnosti je namreč muzej s svojo zbirko. Glede ohranjanja kulturne dediščine in predmetov je bila že zdaj moja odgovornost velika. Medtem ko je muzej sodobne umetnosti v Gradcu razstavišče oz. galerija, kar pomeni, da je način delovanja nekoliko drugačen. Zakaj začenjate šele čez leto? Čemu je namenjen vmesni čas? Izbor za novega vodjo graškega muzeja sodobne umetnosti je bil zelo profesionalen, kar pomeni, da imam kot nova direktorica na voljo dovolj časa, da se pripravim na novo delovno mesto. V vmesnem času se bom natančno seznanila s tem, kako vstopiti v leto 2023. Program za naslednje leto je že delno zasnovan. V Avstriji namreč program pripravljajo za več let naprej in tako skrbijo za nadaljevanje, kar se mi zdi zelo dobro. K bolj dolgoročnemu načrtovanju bi morali bolj stremeti tudi pri nas, saj bi se tako izognili prelomom oz. pretresom ob spremembah vodstva. Zanimivo je, da ste diplomirali iz politologije. Kako vas je nato življenje vodilo na področje umetnosti? Umetnost me je zanimala ves čas, že kot dijakinja in študentka sem spremljala razstave in umetniško dogajanje. Za študij politologije in mednarodnih odnosov sem se odločila, saj je sodobna umetnost z umetnostnozgodovin-skega področja prešla v družbeno področje. Da razumemo umetnost, je treba dobro poznati tudi družbeno teorijo, sociologijo in procese, ki se dogajajo v svetu. Moj pristop je tak, da sem razumevanje za umetnost iskala v družboslovju. Že na fakulteti sem se v diplomskem delu ukvarjala z vojno in estetiko, zanimalo me je, kako se je upodabljalo vojno. Moje zanimanje za povezovanje družbenega področja in umetnosti se je nadaljevalo tudi, ko sem se ukvarjala z drugimi temami. Včasih slišimo kakšen komentar, da ljudje sodobne umetnosti nasploh ne razumejo. Se jo sploh dovolj trudimo razumeti? Nerazumevanje je na obeh straneh, pri tistih, ki delamo v kulturi, kot na strani ljudi, ki niso redni obiskovalci galerij in razstav. Do velikega razkoraka prihaja že pri tem, kako je umetnost obravnavana v izobraževalnem sistemu. Izobrazba v osnovnih šolah ne ponuja vstopa v umetnost. Likovni pouk je namenjen spoznavanju likovnega snovanja, ustvarjanja, »Ljudem je treba ponuditi čim več vstopov v umetnost. Ene ljudi bolj nagovarja, da obiskujejo vodstva in predavanja, medtem ko drugi radi sami ustvarjajo. Ponuditi jim moramo več možnosti, da jih bomo pritegnili in krepili dialog z njimi.« Ko ni v čevljih vodje umetniške ustanove, je rada v plesnih čevljih. Zadnje desetletje se namreč posveča plesanju svinga. »Žal se večina ljudi ni naučila abecede za branje umetnosti. Marsikateremu posamezniku je bližje starejša, figuralna umetnost, kjer lažje prepozna motive, čeprav ne pozna zgodbe za njimi. Sodobna umetnost, ki je bolj konceptualna, se nam zdi težje razumljiva. A tako je le na prvi pogled.« tehnik, teorije barv. Otroci v osnovni šoli redko spoznavajo družbeno vlogo umetnosti, kar je eno ključnih vprašanj. Obstajajo sicer nekatera prizadevanja, da bi se to v prihodnosti spremenilo. Galerije in muzeji dajejo vedno več pobud za izobraževanje mladih, omenjene ustanove skušajo pritegniti mlado občinstvo. Res je pomembno, da že od malih nog privabljamo obiskovalce in jih vzgajamo, da bodo znali dojemati in razumeti različne vsebine ter da bodo odprti do njih. Žal se večina ljudi ni naučila abecede za branje umetnosti. Marsikateremu posamezniku je bližje starejša, figuralna umetnost, kjer lažje prepozna motive, čeprav ne pozna zgodbe za njimi. Sodobna umetnost, ki je bolj konceptualna, se nam zdi težje razumljiva. A tako je le na prvi pogled, saj tovrstna umetnost v resnici izvira iz naše izkušnje sveta. Je pa res, da ji je treba posvetiti malo več časa. Velikokrat ljudi vodite po javnih vodstvih, v koroški galeriji imate tudi veliko pedagoških programov. Je ljudi težko nagovoriti, da pridejo pogledat razstavo, se udeležijo dogodkov v galeriji? V Slovenj Gradcu imamo srečo, da obstaja stalno občinstvo, ki obiskuje dogodke. Mislim, da je podobno tudi v Celju. Najtežje je privabiti nove ljudi, še posebej srednjo generacijo, ki je zelo zaposlena s službami, z otroki in ima malo časa za druge stvari. Kako privabiti te ljudi, ki pravijo, da v galerije ne hodijo, ker tam ničesar ne razumejo, je zame izziv. Zelo bi rada, da bi ta predsodek izginil. In da bi ljudje razumeli, da so galerije in muzeji prostor, ki lahko ponuja neko drugo izkušnjo. Želim si, da bi bili ljudje odprti zanjo. Galerije in muzeji so seveda pomembni tudi za ustvarjalce, da se predstavijo, uveljavijo. Kakšni so ti odnosi? Ustanove obstajajo zaradi ustvarjalcev, brez njih umetnosti sploh ne bi bilo. Kakšna je povezava med ustvarjalci in ustanovami v Avstriji, bom šele videla. V Sloveniji je problem, ker imamo za pripravo razstav na voljo malo produkcijskih sredstev. To pomeni, da je neposredna podpora ustvarjalcem skromna. Ti so velikokrat z razlogom kritični do ustanov, ki smo do njih velikokrat mačehovske. Da lahko pripravljamo razstave, zaradi katerih nas ljudje obiskujejo, od ustvarjalcev pričakujemo nova umetniška dela, hkrati pa jim omogočamo premalo neposredne podpore. Strokoven dialog z umetniki je zelo pomemben, a je žal pogosto prekinjen. Odkar ste na čelu koroške galerije, so že bile vzpostavljene koroško-celjske povezave. Najbrž je vaš zadnji uspeh, da boste vodili Muzej sodobnih umetnosti Gradec, tudi dobra popotnica za več mednarodnega povezovanje naših ustanov. Moj način dela vsekakor temelji na povezovanju in sodelovanju. V preteklih letih sem navezala številne povezave s kolegi iz Celja. V Kvar-tirni hiši je na primer Koroška galerija likovnih umetnosti sodelovala z razstavami del Bogdana Borčiča in Jožeta Tisnikarja. Celjski umetnik Matej Cepin bo letos razstavljal v Galeriji Ravne, ki je del koroške galerije. Na razstavi Onkraj meja, ki je še vedno na ogled v Slovenj Gradcu, so na primer razstavljena dela Marka Požlepa in Maje Hodošček, dveh celjskih ustvarjalcev, ki sta zelo uspešna na mednarodnem prizorišču. Slovenski prostor je tako majhen, da so povezave med nami res zelo močne. Veliko prahu je dvignila organizacija razstave, ki jo je Koroška galerija likovnih umetnosti pripravila za predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije, kulturno ministrstvo pa jo je skoraj samovoljno odpovedalo. Najbrž v takšnih razmerah, ko se politika vtika v stroko, ni preprosto opravljati dela. Sploh ker so umetniške ustanove v veliki meri odvisne od državnega financiranja. Seveda, mi smo javni zavod, ki ga financirata ministrstvo za kulturo in lokalna skupnost. Ta soodvisnost je seveda velika, odločanje in postavljanje meja je v takšnih primerih zelo težko. A naloga umetniških ustanov je predvsem strokovnost in ne polemiziranje. In žalostno je, da se v takšnih trenutkih zgodi ravno to. Foto: SHERPA 28 ODMEVI VOJNE Branko Soban o dogodkih v Rusiji, Ukrajini, Putinovih sindromih »Evropa sploh ne razume Putina in dogajanj v Putinovi Rusiji« Ujeli smo ga v Turčiji. Ker rad potuje in piše. Naslednji teden je odšel na Dunaj. Pravi, da novinar ostane novinar za vse življenje, tudi in sploh po upokojitvi. Zato se od tega, kar ve in rad počne, ne more preprosto odtrgati. Branko Soban, eden naših najboljših poznavalcev svetovnega dogajanja, je življenje skozi novinarski poklic posvetil iskanju resnice. Najbolj tiste, ki je v časih, kot so današnji, tudi najgloblje skrita. TINA MILOSTNIK VALENČIČ/PRIMORSKE NOVICE »Rusija s svojo zunanjo politiko znova sega tja, kjer je nekoč že bila, pa je po razpadu Sovjetske zveze izginila. Z agresivno politiko se torej spet vrača tako na Bližnji vzhod kot na Balkan in tudi v Afriko.« V enem svojih besedil ste zapisali finski izrek, da je mir takrat, ko so Rusi v Moskvi. Ob tem ste navedli, da že leta ni tako, da je ruska vojska nameščena povsod, razen v državah pod Natovim dežnikom. Omenjeni finski izrek ima svoje korenine v ruskem napadu na Finsko. Finska vojna, ki se je začela pozimi leta 1939, se je za Fince slabo končala, saj je Sovjetska zveza zavzela nekatera njihova ozemlja. Torej, mir je v resnici tedaj, ko Rusi sedijo doma v Moskvi. Kar pa se že dolgo ne dogaja več. Rusija je imela svoje ek-spanzionistične vzvode že sredi petdesetih let prejšnjega stoletja. Od Madžarske leta 1956, Češkoslovaške leta 1968, potem je sledila katastrofa v Afganistanu, ki je bil pravzaprav eden od vzrokov za pokop Sovjetske zveze. Ta tradicija posegov na tuje se je nadaljevala tudi pozneje. Zelo krvavo v Čečeniji, s Putinom pa se je ruska agresija začela širiti na sosede. Med najbolj dramatične dogodke sodi vojna proti Gruziji leta 2008, pa vojna proti Ukrajini leta 2014. »Če je bila vojna Rusije proti Gruziji leta 2008 prva vojna proti širitvam Nata, je bila vojna proti Ukrajini leta 2014 vojna proti širitvi Evropske unije. Sedanja vojna pa je uperjena proti obema.« Ta katastrofalna vojna, ki se je začela zdaj, je pravzaprav nadaljevanje tiste z začetkom v letu 2014. Tista se ni nikoli končala. Traja do danes in je sedaj dobila katastrofalne razsežnosti. Ob vsem tem je ruska vojska prisotna v tako rekoč vseh državah nekdanje Sovjetske zveze, razen v baltskih državah, ki so v Natu. Od januarja je ruska vojska prisotna tudi Kazahstanu, kjer je prišlo do poskusa prevrata, Rusija pa je ta njihov bratski klic na pomoč spretno izkoristila. Ta bratska pomoč je seveda izredno nevarna, ker Rusi potem od tam, kjer so, ne odidejo več. Hkrati pa se ob vojni, ki traja v Ukrajini, dogajajo grozljive stvari. Belorusija ni več samostojna država, uradno je postala kolonija Rusije. Ruska vojska bo tam nameščena za vselej. V nedeljo je bil referendum, na katerem so Belorusi glasovali, da se lahko na njihovo ozemlje znova namesti jedrsko orožje. Dogajajo se torej dramatične spremembe. Ta vojna ni torej nevarna le za Ukrajino? To je v bistvu napoved vojne vsej Evropi in članicam Nata. Vprašanje je, kako se bo vse skupaj ustavilo. Napovedi so nehvaležne in težke, a bojim se, da se Rusija ne bo ustavila v Ukrajini, pač pa bo šla še naprej. Kam, teoretično? Seveda tu vstopamo le na področje teoretiziranja in ugibanja. Ideje so, da bi potem Rusija udarila na Moldavijo. Če bi namreč Ukrajina padla, bi Moldavija postala neposredna soseščina, ki ni članica Nata. Med Moldavijo in Ukrajino je Pridnestrje (Transnistrija), zamrznjen konflikt od razpada Sovjetske zveze, nekakšna ruska enklava, ki se želi pridružiti Rusiji. Prek njega imajo Rusi odprto pot naprej v Moldavijo. Od tam pa so na meji vseh novih članic Nata. Nevarno širjenje Kako vse to vpliva na Zahodni Balkan? Tu je izrazito proruska Srbija, potem Republika Srbska v BiH. Bi utegnil rusko-ukrajin-ski konflikt imeti posledice tudi v tem delu? Gre za zelo pomembno vprašanje. Napad na Ukrajino v bistvu pomeni konec ureditve, ki je v Evropi veljala po drugi svetovni vojni. To je napad na meje, ki so bile postavljene tedaj in po razpadu Sovjetske zveze ter Jugoslavije. Je pad na vse sporazume, ki jih je prej Sovjetska zveza in pozneje Rusija podpisala s sosedi. Treba je vedeti, da je Moskva Ukrajini z dvema sporazumoma obljubila spoštovanje suverenosti in nedotakljivosti meja. S to vojno je Rusija torej poteptala vse sporazume, ki jih je sama podpisala. Poteptala je mednarodno pravo, vse konvencije. Kar je zelo nevarno tudi za druge države, ki imajo podobne ambicije. V Srbiji se znova širijo govorice o Veliki Srbiji, kar je nevarno za BiH. Rusija že leta podpira tudi srbskega člana predsedstva BiH Milorada Dodika, podpira Republiko Srbsko tudi finančno, v tem delu države odpira pravoslavne cerkve. In ves čas spodbuja separatizem bošnjaških Srbov. Rusija torej s svojo zunanjo politiko znova sega tja, kjer je nekoč že bila, pa je po razpadu Sovjetske zveze izginila. Z agresivno politiko se torej spet vrača, tako na Bližnji vzhod kot na Balkan in tudi v Afriko. Kaj se bo v resnici zgodilo z Ukrajino, ne vemo. A načrt je, da se jo razseka na več Moskvi podložnih delov. Nekaj podobnega si lahko Putin potem zamisli tudi za BiH. Zato so sedanja dogajanja izredno nevarna. Zato mora postati Evropa bistveno enotnejša, kar se je z vojno v Ukrajini pravzaprav že zgodilo. Putin ves čas govori, da Nato provocira Rusijo. Kar ne drži. Dejansko ga je provocirala Rusija sama. Vendarle je Nato kljub obljubam, da se ne bo širil, počel ravno to. Rusija mu ves čas očita, da je prelomil obljube in da se približuje ruskim mejam. S tem se strinjam. Sam sem bil proti našemu pristopanju k Natu, saj je bil pravzaprav anahro-nizem časa. Razpadel je Varšavski pakt, Nato pa je ostal. Res je - po padcu Berlinskega zidu, ko sta se Nemčiji združevali in pri čemer je imela zelo veliko vlogo tudi Rusija, je bilo rečeno, da se Nato ne bo širil, oziroma le še v vzhodno Nemčijo, dalje pa ne. Pisnih dokumentov naj o tem ne bi bilo, a sem se prav o tej temi nekoč pogovarjal z Eduardom Ševarnadzejem, tedanjim sovjetskim zunanjim ministrom. Srečala sva se v njegovi vili v Tbilisiju, kjer je povedal, da je bila ta obljuba v resnici dana, da jo je Gorba-čovu dal James Baker. Pred izbruhom sedanje vojne v Ukrajini pa je nemški Der Spiegel objavil članek, ki govori o najdbi dokumentov, kjer naj bi bila ta obljuba tudi zapisana. Dejstvo je, da je Rusija zadnja leta mejila na pet držav članic Nata, to- v ODMEVI VOJNE 29 rej Norveško, Poljsko in vse tri baltske države, vendar kljub provokacijam incidentov ni bilo. In če je bila vojna Rusije proti Gruziji leta 2008 prva vojna proti širitvam Nata, je bila vojna proti Ukrajini leta 2014 vojna proti širitvi Evropske unije. Sedanja vojna pa je uperjena proti obema. Odnosi so se nevarno zaostrili in razplet verjetno ne bo prijeten. Govorice, s katerimi se za zdaj še ne strinjam, gredo v smer, da je to začetek resnega večjega konflikta. Kaj je pripeljalo do današnjih dogodkov? Zgodovina odnosov med Ukrajino in Rusijo je kompleksna. Če želimo razumeti te odnose, moramo vsaj tri desetletja nazaj, ko se je decembra 1991 zgodil razpad Sovjetske zveze. Ta, sicer zelo pomembna obletnica, ki sovpada s sedanjimi dogodki, je šla bolj ali manj mimo nas. Treba pa je vedeti, da je bil to zelo pomemben dogodek. Za Putina je bila to geopolitična katastrofa 20. stoletja. Tedaj je iz Sovjetske zveze načeloma nastalo 15 neodvisnih držav, med njimi Ukrajina. Ki pa je za Moskvo zelo pomembna kot vmesna cona med Rusijo in Zahodom. Po številu prebivalstva je to drugi največji del nekdanje Sovjetske zveze, »Lev Ponomaryov, aktivist in borec za človekove pravice, pravi, da je država, v kateri so politični zaporniki, diktatura.« kjer je bilo tudi veliko sovjetske industrije, Ukrajina je bila tudi druga najbolj razvita republika takoj za Rusijo. Ko so se začeli procesi razpadanja Sovjetske zveze, so se v teh nekdanjih sovjetskih republikah izvajali referendumi. Ukrajina ga je izpeljala 1. decembra 1991, se pravi zgolj tri tedne pred razpadom Sovjetske zveze. Na njem se je več kot 90 odstotkov Ukrajincev odločilo za samostojno državo. Tudi Krim je bil s 54 odstotki za neodvisno Ukrajino. Tam je sicer večina prebivalstva ruskega, a tudi ti Rusi so bili za neodvisno Ukrajino. Da o Tatarih, ki so bili preganjani od Sovjetske zveze in sedaj spet od Rusije, niti ne govorimo - ti so sanjali o neodvisnosti. Za neodvisnost so bili tudi v Donbasu. Vse to pomeni, da se je Ukrajina želela rešiti uničujočega objema Moskve. Ker pa je bil to pomemben del imperija in se Rusija ni več videla brez Ukrajine, so se začeli konflikti. Zapletati se je začelo zlasti po oranžni revoluciji leta 2004. Stvari pa so se dokončno zapletle po vstaji na Majdanu v letu 2014, kjer se je zgodila vstaja proti Viktorju Janukoviču, Putino-vemu človeku. Kot medklic naj povem, da sta se v Ukrajini zgodili dve vstaji (oranžna revolucija in Majdan) proti istemu človeku, torej Janukoviču, kar je v zgodovini pravzaprav redkost. Obe revoluciji in vse tako imenovane barvne revolucije še v Gruziji in Kirgiziji, pa nato v Belorusiji, januarja v Kazahstanu, pa Putina strašijo. Vsi Putinovi sindromi Navsezadnje je na oblasti že več kot dve desetletji. Putin se boji množic. Na oblasti je 22 let in dobro ve, da se mu, če ga odnesejo z oblasti, ne obeta nič dobrega. Zaveda se, da bo, če ga odnese z oblasti, končal v zaporu. Za vse, kar je slabega počel, in za vojne zločine. Za mrtve v Čečeni-ji, Gruziji, Ukrajini, Siriji ... Zato se z represijo navznoter in regresijo navzven oklepa oblasti. »Putin se boji množic. Na oblasti je 22 let in dobro ve, da se mu, če ga odnesejo z oblasti, ne obeta nič dobrega. Zaveda se, da bo, če ga odnese z oblasti, končal v zaporu.« Zato je predlani sredi najhujše covidne krize organiziral referendum, spremenil ustavo in si tako zagotovil še dva šestletna mandata. Med krizo, ko so njegovi ljudje umirali, je mislil nase, na svoj mandat. Zares ga je strah množic. Kaj lahko naredi množica, je namreč videl že, ko je bil v Dresdnu agent KGB. Urad KGB je stal nasproti Stasija. Po vdoru vzhodnih Nemcev in njihovem razdejanju v prostorih Stasija so se ti odpravili še v sosednji KGB. Putina se je tedaj polotila panika, klical je v Moskvo, ta je molčala, množica je vdirala v prostore ... Ustavili so jo šele z grožnjami o streljanju. Dogodek se je zasidral v Putinovo zavest in danes temu rečemo Putinov dresdenski sindrom. Poleg tega ga zaradi razpada Sovjetske zveze muči tudi sindrom izgubljene okončine. Tako kot človeka z odrezano nogo boli izgubljena okončina, Putina bolijo izgubljena ozemlja. Ker je Ukrajina tako strateško pomembna za Rusijo in brez nje ne more biti obnovitve nekega novega imperija, se je odločil, da proces približevanja Ukrajine Zahodu zaustavi z vojno, ki smo ji priče. Kako je mogoče, da po vseh zgodovinskih izkušnjah v današnjem času ves svet drži v šahu en sam človek? Ko danes gledam na tiste čase, ko sem bil dopisnik, se mi nekoliko kolca po Jelcinovi svobodi in menim, da se tudi večini Rusov. Rusija je pod Putinom postala diktatorska država. V dveh desetletjih se je iz človeka, ki je govoril celo o človekovih pravicah in demokraciji, povsem preobrazil. Rusija se je pod njegovo vladavino spremenila v avtokratsko, diktatorsko državo. Pravih volitev ni več, je le imitacija. Demokracije in človekovih pravic ni. Po podatkih organizacije Memorial je danes v Rusiji več kot 1000 političnih zapornikov. Sedaj, ko je vojna, zapirajo nove ljudi, nekaj tisoč so jih zaprli na protestih. Uničil je tudi opozicijo. Prav zdaj mineva sedma obletnica smrti ustreljenega ruskega politika Borisa Nemcova, ki je bil tedaj vodilni opozicijski politik in je bil ubit le nekaj dni po objavi poročila o ruskih izgubah v Ukrajini leta 2014. Najprej zastrupili, nato pa zaprli so glavnega ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega. Lev Ponomaryov, aktivist in borec za človekove pravice, pravi, da je država, v kateri so politični zaporniki, diktatura. Pravite, da se Putin boji tudi Ukrajine. Predvsem demokratične Ukrajine. Lahko dve uri naštevava napake Ukrajine, od delitev do korupcije. A kljub temu je treba priznati, da je Ukrajina demokratična država, ki ima »Vladimir Putin vodi Rusijo že natanko od silvestrovega 1999, ko je točno ob 12. uri odstopil njegov predhodnik Boris Jelcin. To sem tedaj imenoval žametni preobrat. Jelcin je bil za KGB elito premehak, stvari so mu uhajale iz rok, zato so se odločili, da jih bodo vzeli v svoje roke.« Novinar do konca življenja Branko Soban po rodu iz Vipavske doline, je slovenski novinar in publicist, pisatelj, dolgoletni dopisnik Dela in eden naših najboljših poznavalcev dogajanja v svetu. Pri Delu je začel delati kot honorarec v športni redakciji in se redno zaposlil leta 1978 v notranjepolitični, potem je delal v centralni in od leta 1991 v zunanjepolitični redakciji. Na Delu je preživel približno 45 let. Poročal je iz Rusije, Egipta, Bližnjega in Srednjega vzhoda ... Pravi, da je za novinarja najboljša leta od 1991 do 2001 preživel kot dopisnik v Kairu, kot prvi Delov dopisnik z Bližnjega vzhoda, in potem v Moskvi. Prepotoval je velik del arabskega sveta in nekdanje Sovjetske zveze. Za Delo je pred nekaj leti povedal, da je morda največje priznanje kot novinar doživel leta 2005, ko so mu v matični hiši predlagali, da bi šel znova v Moskvo. Tedaj so mu ruske oblasti zaradi kritičnega poročanja o ruski zunanji politiki prepovedale vstop v državo. Kot poročevalca z zasedanj Sveta Evrope so ga zanimale kršitve človekovih pravic, Soban pa kritično obravnava tudi kršitve človekovih pravic v primeru izbrisanih. Danes je Branko Soban sicer upokojen, a še vedno zelo aktiven in združuje dve življenjski strasti - potovanja in novinarstvo. »Še pišem, saj novinar ostane novinar 24 ur na dan in do konca življenja,« pravi. »Skušam čim več delati in ostati zvest svojemu poslanstvu.« Kot dopisnik z Bližnjega vzhoda še vedno rad obišče tudi te države. Pred nedavnim je bil v Turčiji. »O njej rad pišem, saj imajo tudi tam diktatorja s podobnimi idejami, kako ostati na oblasti, kot v Rusiji, in to me grozno zanima,« še pravi. Leta 2013 je prejel nagrado čuvaj/watchdog Društva novinarjev Slovenije. Med drugim je izdal dve knjigi Zločin brez kazni (2013) in Kazen brez zločina (2014), v katerih je 62 intervjujev z intelektualci vsega sveta, tajnimi agenti, senatorji, profesorji, literati, Nobelovimi nagrajenci, prevratniki in drugimi lovci na resnico. Г poštene volitve. Ki menjuje predsednike, edini predsednik z dvojnim mandatom je bil Januko-vič. V obdobju vladavine Putina v Rusiji se je v Ukrajini zamenjalo pet predsednikov. Vsega tega - transparentnosti, človekovih pravic, boja proti korupciji, nevladnih organizacij, svobodnih medijev - pa Putin ne želi. Tega se boji, saj se zaveda, da bo, če pristane na vse to, izgubil volitve. Vedeti morate, da je bilo za kremeljsko nomenklaturo, ki je sedaj na oblasti, nekaj nezaslišanega, ko je na zadnjih ukrajinskih volitvah zmagal Zelen-ski. Premagal je Porošenka, ki je vendarle imel oblast, vojsko, denar. Kaj takšnega se v Rusiji ne bi moglo zgoditi. Putin se res boji demokracije. Tako kot vsi avtokrati. Ampak zgodovina nas uči, da ti nikoli ne končajo dobro. Kaj se bo zgodilo s Putinom? In kaj z Rusijo? Napovedovanje dogodkov je zelo nehvaležno opravilo. Poznam praktično celotno rusko opozicijo, ki sem jo prej srečeval v Moskvi, nato v Strasbourgu, kamor prihaja na zasedanja. Ruska opozicija je uradno prepovedana. A se krepi. Vedno več je protestov. Sedanja vojna je na ulice po ruskih mestih spravila na tisoče ljudi. Biti opozicijski politik in nasprotovati oblasti je seveda v Rusiji zelo nevarno, opozicija ima tri možnosti - zapor, grob ali odhod v tujino. In ogromno jih je v tujino tudi odšlo. Tam se organizirajo, združujejo ter v sedanjem vojnem ki jih prenašajo, se dramatično spreminja svet, v katerem živimo. Zaradi tega sta se zgodila brexit in Trump, dogajajo se sovraštva, sovražni govor. Kaj menite o sankcijah Evrope in o šoku, ki ga je doživela ob začetku vojne? Evropa sploh ne razume Putina in dogajanj v Putinovi Rusiji, ker na vse gleda skozi finančne in zasebne koristi. Če vzamemo v obzir, da se je vojna v Ukrajini začela leta 2014, je imela Evropa osem let časa, da nekaj naredi. Pa ni naredila ničesar. Pravzaprav je ves čas mižala ob tem, kar se je tam dogajalo. Celo ko so najstarejšo in največjo organizacijo za človekove pravice Memorial, ki jo je ustanavljal nobelovec Saharov, pred meseci razglasili za teroristično organizacijo, ni v Evropi nihče reagiral. Zbudili so se - pa najsi gre za šport, gospodarsko sodelovanje ali pa plin - šele sedaj, ko je bilo jasno, da bo Putin s svojo ogromno soldatesko napadel Ukrajino. So torej sankcije, ki jih Evropa sprejema proti Rusiji, učinkovite? Seveda. Rusko gospodarstvo bo čez nekaj mesecev na kolenih. Težava pa je seveda enaka kot v vseh vojnah: nastradajo nedolžni ljudje. V Moskvi so vrste pred bankomati, ker ljudje ne morejo do denarja, vrednost rublja pada, cene bodo poskočile, posledice bodo občutili navadni ljudje, ki jih Putin o tem, kar počne, sploh ničesar ne vpraša. Sam vse te razmere spremljam že 30 let, v Rusiji sem dolgo živel, neštetokrat sem bil v Ukrajini in me vse to, kar se dogaja, boli. Žrtev vojne je vedno narod. Politika javnost potrebuje le ob volitvah, da ljudje legitimizirajo diktatorsko vodenje predsednika. »Biti opozicijski politik in nasprotovati oblasti je seveda v Rusiji zelo nevarno, opozicija ima tri možnosti - zapor, grob ali odhod v tujino.« času pozivajo ljudi k spremembam. Te se bodo zgodile. To je neizogibno in je le vprašanje časa, kdaj. Pritiski na Rusijo so izjemni, navsezadnje Ukrajino podpira domala ves svet. Naslednja prelomnica, ki se utegne zgoditi, bodo predsedniške volitve čez dve leti. Putin bo 2024 uradno končal to vladavino in po novi ustavi začel novo. A čeprav se na volitvah v Rusiji dogajajo goljufije, bodo volitve prelomne, ker bo Putin skušal dobiti določeno vrsto legitimnosti. Kot pa je dejal nek politolog, je nekaj milijonov glasov morda še lahko ogoljufati, trideset milijonov in več pa že težje. Zato bodo volitve v resnici pomembne. Dolgoročno bo do sprememb prišlo. Putinova vojna Ves čas govoriva o Putinu in ne o Rusiji in Rusih. Sankcije EU in ZDA gredo v smeri kaznovanja Rusov, ne Putina. Lahko Putina enačimo z narodom, ki ga vodi? Navsezadnje proti vojni protestira ogromno Rusov. Upam le, da Putin vse te proteste vidi. Povedati je treba, da je Putin zelo izoliran. Zaradi covida se je dve leti skrival v posebnem bunkerju v svoji rezidenci Novo Ogarjovo. Do njega je vodil poseben koridor za dezinfekcijo, ljudje pa so lahko k njemu prišli le po dvotedenski karanteni. Tudi informacije, ki jih dobiva, so strogo selekcionirane in vprašanje je, kaj mu sploh povedo. Stike ima le z najožjim krogom svojih sodelavcev iz KGB, stika z drugimi praktično nima. Vprašanje je, ali zares ve, da Ukrajina noče biti del Rusije, da hoče biti del EU in želi v Nato. Prav tako je vprašanje, ali vidi proteste, na katerih ljudje vpijejo, da to ni njihova, pač pa Putinova vojna. Smo z dogodki resnično seznanjeni tudi vsi, ki vojno spremljamo prek medijev in omrežij? Navsezadnje je to prva vojna v Evropi, ki se dogaja v času razcveta interneta in socialnih omrežij, kjer je možnost širjenja lažnih novic izjemno lahka. Do konca se bom boril za neodvisno novinarstvo. Mediji imamo tu zelo pomembno vlogo in ne smemo dovoliti, da družbena omrežja - sam jim pravim antidružbena, ker sejejo sovraštvo, laži in manipulacije - prevzamejo našo vlogo. Samo profesionalno in neodvisno novinarstvo je lahko vir verodostojnih informacij. Družbena omrežja pa se uporabljajo za razširjanje laži, dezinformacij, manipulacij in propagande. Tako se tudi v tej vojni pojavlja ogromno dezinformacij, kar ne preseneča, saj so že stari Grki vedeli, da je prva žrtev vseh vojn resnica. Velja pa izpostaviti dobro potezo, ki so jo naredili Ukrajinci. V Rusiji seveda uradno vojne ni, čeprav jo vsi vidijo. V vojni umirajo poleg civilistov in ukrajinskih vojakov tudi ruski vojaki, Rusija pa svojih žrtev ne priznava. Zato je Ukrajina objavila obraze ubitih in zajetih vojakov, jih postavila na splet in svojce pozvala, naj jih identificirajo. To je eden od načinov, kako premagati vojno laži in lažnih novic, ki so v resnici katastrofa našega časa. Zaradi laži in družbenih omrežij, Domač odziv Kako ocenjujete odziv Slovenije na razmere v Ukrajini? Pri nas je bilo veliko kričanja o tem, da so v Ukrajini desničarji. Ja, pri nas pa imamo vlado, ki je skrajna desnica, pa se glede tega ni nihče od teh ljudi prav veliko razburjal. Seveda je prav, da slovenska vlada podpira Ukrajino, čeprav je Slovenija majhna, vsaka podpora šteje. Težava je drugje. Naša vlada in premier se gredo, ko jih poslušam, demagogijo in populizem. Katastrofo ter tragedijo Ukrajine izkoriščajo za svoje politične cilje. Bližajo se volitve, s tem si seveda lahko pridobi nekaj točk. Prej smo begunce, ki so prihajali iz Sirije in Afganistana, razglašali za nevarne in kriminalce ter jih odganjali z bodečo žico, sedanjim pa na široko odpiramo vrata. S tem sicer ni nič narobe, a morali bi imeti enake vatle za vse. Še huje je. Ko je Vladimir Zelenski postal predsednik Ukrajine, ga je naša vladajoča stranka razglasila za kopijo Marjana Šarca. Sedaj pa je Zelenski nenadoma postal heroj, ki se bori za svoj narod. Kar je sicer res. Ogromno je politikov, ki so v času krize zbežali. Viktor Janukovič je že po nekaj dneh protestov na Majdanu zbežal v Rusijo. Charles De Gaulle je, ko so Nemci prišli v Francijo, zbežal v London. Ašraf Gani je zbežal iz države, ko so Talibi prodirali v Kabul, Vladimir Zelenski pa je Američanom, ki so ga skušali rešiti, dejal, da potrebuje orožje, ne prevoza. Zato je v resnici heroj in je prav, da se ga podpre. Ne strinjam pa se s tem, da se sedanja pomoč Ukrajini z naše strani populistično izkorišča za pridobivanje predvolilnih točk. Menite, da bodo pogajanja, ki so kljub vsemu vzniknila med Rusijo in Ukrajino, obrodila sadove? Vsaka, tudi najslabša pogajanja so boljša od vojne. Kar se je zgodilo na pogajanjih v Pripjatu, je bilo tipanje. Prava pogajanja se začno, ko nastopi premirje. Ampak tudi to je korak v pravo smer, saj s tem obe strani pridobita, ko si izpo-vesta zahteve. Sklenjeni so bili tudi dogovori, da se bodo pogajanja nadaljevala. A v vojnah je vedno tako, da k pogajalski mizi prineseš neke vojaške dosežke. Zato se bojim, da bodo Rusi s temi pogajanji načrtno zavlačevali in vlekli Ukrajince za nos, dokler ne bodo dosegli vojaških rezultatov. Dejstvo je, da je ruska premoč v tej vojni več kot očitna in vprašanje je, kaj bodo Ukrajinci iz pogajanj lahko izvlekli. »V dveh desetletjih se je iz človeka, ki je govoril celo o človekovih pravicah in demokraciji, povsem preobrazil. Rusija se je pod njegovo vladavino spremenila v avtokratsko, diktatorsko državo. Pravih volitev ni več, je le imitacija.« 30 POGLED V PRETEKLOST Industrijska zgodovina, ki ne sme utoniti v pozabo Zgodbe konjiškega usnja Tovarna je bila v ponos zaposlenim ter gonilo razvoja Slovenskih Konjic in širšega območja. »Brez Konusa si danes ne moremo predstavljati mesta, saj je prispeval k njegovemu razvoju,« meni turistična vodnica Nina Buh, ki je s kolegico Tejo Peperko pripravila zgodbo o konjiškem usnju. Ob svetovnem dnevu turističnih vodnikov, 21. februarju, sta načrtovali prvo vodenje in predstavitev usnjarske tradicije v mestu, a jima je slabo vreme prekrižalo načrte. Dva dni kasneje sta prvo skupino obiskovalcev uspešno popeljali na približno uro dolg sprehod, kjer so izvedeli veliko zanimivih podatkov ali le obudili spomin na čase, ko so bili sami del omenjene zgodbe. Takšnih namreč v Slovenskih Konjicah in okolici ne manjka, zato bo zbiranje pričevanj nekdanjih zaposlenih v Konusu predstavljalo nadaljevanje projekta obeh vodnic. TATJANA CVIRN Na vetrovno popoldne smo se podali po mestu s člani slovenskega združenja Interpret Europe, katerega glavni namen je dvig kakovosti razlaganja dediščine. Slovenske Konjice so tako spoznali še v nekoliko drugačni luči. »Med vodenji so me mnogi spraševali tudi o Konusu, ko so videli na daleč opazno osemnadstropno upravno stavbo ali dimnik na območju nekdanje tovarne. Usnje in njegova tradicija mi tudi zaradi družinskih povezav s tovarno že nekaj časa nista dala miru,« pravi turistična vodnica Nina Buh, ki je k sodelovanju povabila kolegico Tejo Peperko. »Na začetku je bilo videti, kot da materiala ni veliko. Pomagala nama je konjiška knjižnica, gradivo sva našli tudi v domoznanskem oddelku celjske knjižnice in Zgodovinskem arhivu Celje. Lotili sva se raziskovanja in izkazalo se je, da je tega kar veliko,« razlaga Teja Peperko, ki prav tako kot Nina ni domačinka, ampak že vrsto let živi v Slovenskih Konjicah in se ji je tema zdela zanimiva, saj predstavlja pomemben del zgodovine mesta. Teja tako obiskovalcem med vodenjem predstavi razvoj usnjarstva v kraju do konca druge svetovne vojne, Nina pa povojni del do stečaja podjetja v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. _ Razlago podpreta s slikovnim materialom iz arhivskega gradiva, saj se je v minulih desetletjih marsikaj spremenilo pri podobi mesta. Teja Peperko in Nina Buh, turistični vodnici z nacionalno licenco, sta zasnovali vodenje po poti zgodb konjiškega usnja. Od ceha do tovarne Pot odkrivanja usnjarske tradicije se začne pred pubom Beli konj na Starem trgu. Na steni je namreč kopija usnjarskega cehovskega znaka iz leta 1589 (original je mogoče videti v notranjosti). Cehi so bili nekakšna monopolna združenja obrtnikov s svojimi pravili. V hiši, ki je danes gostilna, je bila nekoč usnjarna družine Bauman, cehovski znak z dvema zakrivljenima nožema in s posebnim panjem ali sodom pa prikazuje del dolgotrajnega in umazanega procesa predelave kož v usnje, kar je trajalo tudi do štiri tedne. V drugi polovici 19. stoletja so bile Slovenske Konjice omenjene med kraji z večjimi usnjarnami na območju Slovenije. Na obrobju takratnega trga sta bili dve večji usnjarni, poleg Baumanove še Brezingerjeva oziroma Presin-gerjeva. Ker je bilo treba za predelavo imeti na voljo veliko vode, ne preseneča, da sta bili v bližini Dravinje in da je bil mimo speljan celo umetni potok Mlinščica, namenjen tudi žagam in mlinom. Konec 19. stoletja je zadolženo Brezingerjevo usnjarno kupil Lovrenc Lavrič iz Šentvida pri Stični. Kasneje je sin Alfred, ki I je prevzel podjetje, priimek spremenil v nemško različico Lavrich. Družinsko podjetje, ki je imelo tudi svojo tovarno in prodajalno čevljev Alfa, je doživelo velik razcvet. Širilo se je, zaposlovalo, družina je zaslužna tudi za to, da je po prvi svetovni vojni trg dobil elektriko. V \ ta čas sodi tudi gradnja 30 metrov visokega tovarniškega dimnika. Še vedno stoji nekdanja Lavricheva vila, ki je imela na vrtu bazen. Danes je v vogalni stavbi na Starem trgu tik pred mostom čez Dravinjo gostilna. A delo usnjarjev je bilo težavno in slabo plačano, zato je medvojni čas prinesel veliko stavko, o kateri so pisali vsi takratni časopisi. Maja 1937 je 120 delavcev obkolilo tovarno in zaprlo vhode vanjo. Stavkali so zaradi slabe plače in zahtevnih pogojev dela ter dosegli višjo mezdo. Med drugo svetovno vojno je tovarna delala za nemško vojsko. Pred koncem vojne je Lavrič začel proizvodnjo seliti v Gradec, v Konjicah je ostala le še prazna tovarna. Vzpon in padec Zaposleni so želeli ponovno vzpostaviti proizvodnjo, a brez strojev ni šlo. »Po pričevanju nekdanjih delavcev se jih je nekaj odpravilo v Gradec. S pomočjo ruskega oficirja so uspeli pridobiti veliko strojev, da so lahko spet začeli delati. Do konca leta 1945 je bilo že toliko zaposlenih kot pred vojno, torej 200,« navajata vodnici, ki sta nas s Starega trga nato popeljali čez reko do nekdanjega vhoda v tovarno. Ta je po vojni seveda dobila novo ime, izpeljano iz besed konjiško usnje - Konus. »Sledilo je obdobje treh p,« slikovito pojasni Nina Buh. Trije direktorji, ki so si sledili pri vodenju podjetja, so se namreč pisali Perc, Pečenko in Pokorn. Slednji je začel uvajati novo proizvodnjo, ki ni več temeljila na predelavi usnja, ampak na proizvodnji z umetnimi masami. Uspešno poslovanje se je kazalo tudi v novi upravni stavbi, ki je zrasla nasproti tovarne in kamor se je selila uprava iz nekdanjega »cuga«, nizkih hišic, nanizanih kot vagoni vlaka ob Dravinji. Vodstvo je poskrbelo tudi za prehrano zaposlenih in postavilo menzo. »Celo strugo Dravinje so prestavili, da so lahko zgradili to jedilnico. Kako veseli so bili zaposleni, sva lahko prebrali v internem glasilu, ki je izhajalo v tovarni,« sta ugotovili vodnici. Prej so si namreč delavci prinesli malico od doma in posedli na kože ter jedli. O vonjavah pri tem lahko le ugibamo ... Nekaj časa je bilo treba malico plačati, nato je bila zastonj. »Ko je že malica zastonj, bi bilo prav, da bi v naši banki dobili tudi denar zastonj ...« je med drugim hudomušno zapisal v glasilu eden od zaposlenih. Podjetje je namreč nad jedilnico odprlo še bančno poslovalnico. Tovarna je dobila tudi nov vhod v obliki še danes opaznih oranžnih plastičnih kioskov in v enem od njih so Konjičani končno dobili Konusovo trgovino tudi v domačem kraju. »Ta vhodna stavba bi bila primerna za razstavo o konjiškem usnju,« sta prepričani avtorici vodenja, ki upata, da bo ta ideja nekoč padla na plodna tla. V začetku 90. let prejšnjega stoletja so se težave v podjetju nakopičile, sledila so odpuščanja in Konus je prešel v Koržetov sklad. »Odpuščali so strokovnjake, ki so poznali proizvodnjo, in ko so prišli tujci, da bi jo kupili, so očitali prav to, da ni ljudi, ki bi poznali delo v tovarni. Zato je prišlo do takšnega razpada Konusa. Razdelil se je na več manjših podjetij, ki še vedno zaposlujejo tisoč ljudi, največji je Konus Konex,« povzemata sedanje razmere Nina in Teja. V nekdanji upravni stavbi so danes pisarne centra za socialno delo in nekaterih podjetij, kar precej pa je še praznih. Pomen za mesto »Tisti, ki so živeli s Konusom, negujejo to, kar so doživeli. Mlajše generacije se ne zavedajo dovolj pomena te dediščine. Želiva, da bi jo šole prepoznale kot zanimivo temo, o kateri se premalo govori in za katero v učnem programu ni dovolj časa. Obiskovalci mesta imajo na Konus včasih nekoliko negativen pogled. S pravilnimi predstavitvami, s tablami, ki bi opozarjale na to dediščino, bi se lahko spremenil pogled na to zgodovino mesta in poudarila velika vloga usnjarstva pri njegovem razvoju,« meni Nina Buh, ko našteva, kako so se Slovenske Konjice razvijale s Konusom. »Podjetje je zgradilo prvi blok za delavce, avtobusno postajo, hotel Dravinja za poslovne partnerje, pomagalo je pri naložbah v dom kulture, bazen, podpiralo je različna društva ...« Tudi lokalno okolje se zaveda pomena tovrstnih zgodb za turistična doživetja obiskovalcev, zato imata Nina in Teja pri svojem delu podporo Tica Slovenske Konjice in Turistične destinacije Rogla-Pohorje. Načrtov jima ne manjka, zanimive zgodbe se nenehno odpirajo. Foto: SHERPA to a POGLED V PRETEKLOST 31 Prepoznaven napis Na usnjarsko tradicijo opozarja znak usnjarskega ceha na pročelju hiše 50-metrski dimnik je v tovarni zgradil že Lavrič, sedanji pa je bil postavljen v začetku 60. let in je visok 60 metrov. na Starem trgu. Našli so ga ob prenovi stavbe in poskrbeli za ohranitev Potres je pred dvema letoma razmajal dimnik, da ga je bilo treba znižati za štiri metre. Čeprav ni v uporabi, ostaja originalnega znaka, ki je na ogled v prostorih lokala. kot spomin na industrijsko zgodovino mesta. Vhod v tovarno, kjer bi lahko nekoč uredili razstavo o usnjarstvu v mestu. Nekdanja lastnika Lovrenc Lavrič in njegov sin Alfred Danes deluje na območju nekdanjega Konusa cela vrsta manjših podjetij, ki zaposlujejo približno tisoč ljudi. 32 VES SVET JE ODER Študent politologije in multipraktik na kulturnem področju »Poslanstvo kulture je v ljudeh buditi razmislek« Vida se kot skodranega fanta, ki ga je bilo povsod polno, spominjam še iz časov, ko je bil osnovnošolec. Pel je v pevskem zboru, sodeloval v planinskem društvu in se v vlogi novinarja preizkusil v eni od oddaj Infodrom na Televiziji Slovenija. A to je le kaplja v morje vseh zanimanj 20-letnega Šentjurčana. Tu je še spogledovanje s fotografijo in z režijo, ki ga je med drugim pripeljalo do ustvarjanja nekaterih videospotov Vlada Kreslina. Študent politologije se odlično znajde tako na odru kot pred kamero, svoj čas med drugim z veseljem posveča ustvarjanju v domačem kulturnem društvu. Od leta 2016 je njegovo življenje bogatejše še zaradi sodelovanja z zasedbo Šansonet, s katero poustvarja slovenske šansone. snega. Da mu je všeč šanson, je na začetku prvega letnika mimogrede omenil srednješolski profesorici glasbe Metki Jagodič Pogačar. Ta ga je izzvala, naj izvede kakšno delo. K sodelovanju TINA STRMCNIK Radovednost in vedoželjnost sta del njega. Njegova družina se je v Gorico pri Slivnici preselila ob njegovem rojstvu. Starša, ki nista bila domačina, sta se želela kar najbolje vključiti v kraj in tamkajšnje dejavnosti. »Verjetno sem posvojil to njuno razmišljanje. V malem kraju se vsi poznamo. Marsikdo te kam povabi in tako hitro postaneš del različnih društev in dejavnosti,« razlaga sogovornik, najmlajši od treh otrok. Njegov starejši brat je kemijski tehnolog, starejša sestra je magistrica slovenistike, medtem ko Vid študira politologijo. »Vsak se je v življenju odločil za svojo pot. V družini pa smo vedno imeli dovolj spodbude glede ustvarjalnosti. Slednjo imamo očitno v genih in je v naši družini prisotna že od babice. Pri vsakemu od treh otrok se kaže na svojstven način,« je dejal. Skrivnostni šanson Zadnjih šest let ga lahko spremljamo kot interpreta v zasedbi Šansonet, kjer slovenske šansone poustvarja skupaj s še dvema članoma skupine. Ta glasbena zvrst mu je zanimiva zato, ker se v njej prepletata njegova ljubezen do glasbe in gledališča. Šanson se mu zdi zelo poseben, tudi zato, ker ni množično zastopan na radijskih ali televizijskih postajah. »Če je že na sporedu, je to najverjetneje pozno ponoči. Morda ima prav zato v sebi skrivnostnost. Ljudje ga ne poznajo, zato člani skupine še toliko bolj radi prenašamo njegovo izročilo.« Tudi če obiskovalci koncerta niso poznavalci šansona, se lahko ob poslušanju te zvrsti hitro poistovetijo z njo in v njej uživajo, ugotavlja sogovornik. Sporočila so namreč zanimiva, v njih je ogromno pikrosti in satire. »Vse to v človeku spodbudi razmislek, kar je po mojem prepričanju poslanstvo kulture nasploh,« je dejal. Ko meje padajo Fantje iz Šansoneta izvajajo šansone, v kate rih se najdejo in za katere prepoznajo, da lahko njihovo sporočilo uspešno podajo naprej »Od nekdaj rad nastopam. Že Shakespeare je dejal, da je cel svet oder. Res se mi zdi, da smo ljudje igralci na različnih področjih življenja.« na prvooseben način. Sogovornik je prepričan, da lahko pravi učinek dosežejo le, če so iskreni. Kakšnih posebnih delavnic, kjer bi se posvečal interpretaciji, doslej ni obiskoval. Zanaša se na notranje čutenje. Z vsakim nastopom odkrije v besedilu kaj novega, nekaj, na kar prej morda ni bil pozoren. Ko vase srka vse ravni sporočila, nato bistvo posameznega glasbenega dela lažje predaja drugim. Šansonet je ena od ključnih prelomnic v njegovem življenju, saj je zahvaljujoč tej skupini spletel veliko poznanstev in obiskal številne kraje doma in v tujini. »Z vsemi temi poznanstvi se širi miselni svet posameznika, podirajo se meje, kar je za mladega človeka velika prednost in zato sem zelo hvaležen.« Še posebej je prevzet, da je vse to zraslo povsem spontano, ne da bi skupaj s kolegi načrto vali kaj re- je pritegnila svojega sina Naceta Pogačarja, ki igra kitaro, in Jureta Jordana Kozjaka, ki igra harmoniko. Le teden dni kasneje je imela zasedba že prvi nastop. »Vsem se nam je zdel šanson nekam nenavaden, sploh za mlado generacijo. Vendar smo nato zabeležili eksponentno rast nastopov. Mreža naših priložnosti se širi, čeprav se sami ne oglašujemo, ampak glas o nas potuje med ljudmi.« Na ^ režiserskem stolčku Med ljudmi se je kot blisk razširil tudi videospot, ki ga Rad raziskuje glasbene svetove. Privlači ga poslušanje glasbe v različnih jezikih, tudi takih, ki jih ne razume. Takrat se lahko namreč še bolj osredotoči na njihov zven. »Pri šansonu gre za prvoosebno pripovedovanje zgodb. Zato je zelo pomembno, da se kot pripovedovalec počutiš doma v besedilu in I 1*1** * • v glasbi, ki ju izvajaš. Če ne veš, kaj je hotel avtor sporočiti, potem v svojem nastopu ne moreš biti iskren.« je Vid Palčnik režiral za skladbo Tista zakartana ura, ki jo izvaja Vlado Kreslin. Za maturitetno nalogo na medijski srednji šoli je namreč moral posneti svoj avtorski projekt. S kolegom Gašperjem Lokovškom se jima je zdela mamljiva prav vsebina omenjene Kreslinove pesmi. Začutila sta, da bi lahko okoli nje spletla zanimive podobe. Priznani slovenski glasbenik jima je dal zeleno luč za uporabo svoje skladbe. Ko sta se z njim nekajkrat srečala, da bi se pogovorili o vsebini in sporočilnosti dela, jima je dal nekaj nasvetov. Sicer pa jima je pustil proste roke. »Sprva je nameraval pripravo uradnega videospota zaupati nekomu drugemu, nato je to priložnost prepustil nama. Zelo ga spoštujeva. Izdelek mu je bil na koncu precej všeč, zadovoljstvo je bilo obojestransko,« se spominja Vid. Od fotografije do medijev Sodelovanje se s tem ni končalo. Tudi za nekatere druge Kreslinove skladbe ter za priredbe njegovih skladb s skupino Vox Arsana in godalnim orkestrom Matije Krečiča je Palčnik še sedel na režiserski stolček. »Ko se dogovorim za nov projekt, se sicer kakšna dva dni sprašujem, zakaj sem se sploh lotil česa takega. Tako ustvarjanje terja ogromno premisleka in načrtovanja. Včasih se mi zdi, da je odgovornost kar prevelika. A sčasoma se vse postavi na svoje mesto in tudi ekipa sodelujočih priskoči na pomoč,« je razložil. V zadnjem času se tovrstnim projektom posveča bolj priložnostno, pomaga na primer pri pripravi scenarijev, a na področju videoprodukcije za sabo pušča odprta vrata. »Tudi fotografija je bila v ospredju v enem od obdobij v mojem ranem življenju. Govorim, kot da sem star »Staršema ni bilo nikoli težko katerega koli od nas otrok peljati na vaje ali kakšne dejavnosti in nas podpirati. To se mi zdi res dragoceno. Za otroka je namreč zelo pomembno, da lahko poskuša, kaj mu leži. To še vedno počnem, vendar sedaj počasi ožim izbor zanimanj.« VES SVET JE ODER 33 70 let, a res se mi je doslej kar veliko dogajalo,« se nasmeji. Pritiskanje na sprožilec fotoaparata ga je prevzelo predvsem v času osnovne šole, ko je raziskoval, kako lahko s svojim pristopom fotografiranja vpliva na sporočilnost tistega, kar ujame v objektiv. Nato se je iz bolj umetniških vod, tudi zaradi sodelovanja z nekaterimi mediji, posvetil reportažnemu slogu fotografskega ustvarjanja. Kot novinar se preizkuša tako na spletnem mediju kot na radiu. Všeč mu je predvsem to, da lahko nameni poudarek lokalnim prebivalcem in dogodkom. »Manjši kraji težko dosežejo veliko prepoznavnost. Prav lokalni mediji jim lahko damo neko veljavo in izpostavimo ljudi, ki stojijo za dogajanjem. To, da se ljudje vključijo v skupnost v času, ko se marsikdo ukvarja le sam s sabo, je še toliko bolj dragoceno.« Utrip malega kraja Lani poleti je na Brdu pri Kranju iz rok predsednika republike Boruta Pahorja prejel priznanje za prostovoljno delo, in sicer za sodelovanje v Kulturnem društvu Gorica pri Slivnici. Poudaril je, da imajo mali kraji svoje omejitve, na primer pri prostoru in denarju. Nikakor pa nimajo miselnih omejenosti. Izjemno pomembno se mu zdi, da lahko ljudje v domačem kraju razvijajo svoje misli, svojo ustvarjalnost in nadarjenost. »Zelo hvaležen sem, da je moj domači kraj to omogočil meni. Zato mu po svojih zmožnostih rad vračam nazaj.« V omenjenem kulturnem društvu si skupaj z drugimi člani prizadeva, da se krajanom za osnovno kulturno preskrbo ni treba voziti v večja središča. Domačini to cenijo in tudi sami radi ponudijo pomoč pri organizaciji. Že manjši dogodki so po prepričanju sogovornika zelo pomembni, da kraj živi. Vse se zgodi z razlogom Glede na vse njegove ustvarjalne projekte in dejavnosti je odločitev za študij politologije morda nekoliko presenetljiva. Vid je pojasnil, da je bila njegova prva želja študij igralstva. Sprejemne izpite je poskušal opraviti dvakrat. Ko ni bil sprejet na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, se mu je zatresel svet. »Spraševal sem se, kaj drugega bom sploh lahko počel. A verjamem, da se v življenju vse zgodi z razlogom, pa čeprav človek bistvo te šole morda spozna šele čez leta.« Študij politologije mu prinaša veliko zadovoljstva, saj ga že od nekdaj zanimajo ustroj odločanja, demokracije in delovanja države. Že od malega rad spremlja medije, bere časopise. Njegovo zanimanje za politično delovanje se je sedaj med študijem le še okrepilo. Pri njegovih zanimanjih v osredje stopata parlamentarizem in diplomacija. Sicer se mu zdi, da je pri mnogih ljudeh mladost nekakšen mehurček, v katerem se nočejo preveč obremenjevati s stvarmi, ki se jih v tistem trenutku še ne dotikajo. Zato dajejo mladi po njegovih opažanjih politiko pogosto na drugi tir. Vendar vsak človek kasneje verjetno ugotovi, da je vendarle dobro spremljati to področje družbe, je dejal. V čevljih znanstvenika Pred časom je sodeloval v šestih videoepizodah o kartografu Blažu Kocenu, ki so nastale ob 200-letni-ci njegovega rojstva in 150-letnici Utrinek s snemanja videospota za Kreslinovo skladbo Tista zakartana ura. (Foto: Ana Črešnar) »Svet pridobiva hitrost. Težko je slediti najpomembnejšim stvarem. Sploh zato, ker nam je ponujenega ogromno balasta, ki za naša življenja ni pomemben. Vendar mislim, da bi vsakega človeka morale zanimati ključne vsebine v politiki. Nasploh bi bilo treba dvigniti raven politične pismenosti v družbi.« njegove smrti. Bil je tudi eden od scenaristov teh vsebin, v katerih so življenje in delo Kocena skušali povezati s šentjursko turistično ponudbo. Pobudo za projekt je po Vidovih besedah dala tamkajšnja občina, in sicer z namenom, da bi o tem znanstveniku več izvedeli tako domačini kot drugi. »Kocena niti v Šentjurju ne poznamo dobro, pa je bil inovator svetovnega kova. Brez njega ne bi bilo šolskih atlasov. Žalostno je, da je veliko bolj spoštovan in poznan v Avstriji kot v domovini.« Še ena zanimiva izkušnja je bilo sodelovanje z zasedbo Magic Pond, ko se je sogovornik za enega od njihovih nastopov prelevil v skladatelja Josipa Ipavca. Kot pravi, iz vsake take priložnosti pridobi nekaj, kar mu pride prav v življenju. Tako spreminja in razvija svojo osebnost Tudi če se mu zgodi kaj slabega, v tem išče dobro. »Pomembno se mi zdi spoznanje, da mi ni treba skrbeti, ko se spotaknem ob kakšen kamen,« je poudaril. In dodal, da pretirano obremenjevanje vsem jemlje čas in nažira našo ustvarjalnost. Foto: Andraž Purg - GrupA »Politika me je vedno zanimala in me vedno bo,« pravi vsestranski ustvarjalec in študent politologije. »Tiskani mediji imajo svoj čar, so kot knjiga, lahko jih primeš v roke, vdihneš njihov poseben vonj. A svet napreduje v digitalizaciji in temu se ne smemo upirati. Dokler so časopisi še na voljo, rad katerega primem v roke. Je pa logično, da jih zaradi praktičnosti mladi večinoma spremljajo s pomočjo novodobne tehnike.« Z zasedbo Šansonet izvaja na primer šansone Iztoka Mlakarja, a tudi dela nekaterih ustvarjalcev, ki jih ljudje ne poznajo tako množično. (Foto: Matic Javornik) 34 LOKALNO IN USTVARJALNO Katarina Drobež Vrščaj ves svoj čas nameni ustvarjanju ročnih izdelkov »Ko spodbujamo lokalno, tečemo na dolgi rok« Med ulicami starega mestnega jedra v Laškem, ravno tam, kjer si lahko zamislite takšno trgovino, s svojo barvitostjo vabi Katka. Majhna butična prodajalna ročnih, lokalnih, starinskih in umetniških izdelkov, ki jo vodi Katarina Drobež Vrščaj. La-ščanka je sicer po izobrazbi veterinarska tehnica in inženirka krajinske arhitekture, vendar je bila njena strast do ročnih izdelkov, lokalnega in doma narejenega močnejša. Že šest let tako polni police svoje trgovine in s krasnimi izdelki razveseljuje vsakogar, ki vstopi. MONIKA OSET »Preden sem odprla trgovino, sem se predstavljala na sejmih ali prireditvah, kasneje pa je bilo teh izdelkov preveč,« pove Katarina. Tako je bil čas, da je vrata odprla trgovina Katka, kjer so ročni izdelki našli svoje mesto. Ponudba se je hitro razširila še na starinske predmete, predmete iz druge roke in izdelke lokalne proizvodnje. »Želela sem ustvariti trgovino, kjer bi ponujali izdelke izpod rok lokalnih ustvarjalcev, saj ti takrat še niso imeli posebnega prodajnega mesta.« Na Katki-nih policah tako lahko najdete izdelke kolektivne blagovne znamke Okusiti Laško, ki pod jim imenom združuje kakovostne prehrambene in rokodelske izdelke. Šele potovanje ji je odprlo oči Čeprav se ime trgovine Katka kot izpeljava iz imena Katarina zdi popolnoma očitna in preprosta izbira, je lastnica za poimenovanje porabila veliko časa in energije. »Pred odprtjem sem se veliko ukvarjala z imenom trgovine, saj nisem vedela, kaj bi bilo primerno. Na srečo sem ravno v tistem času odšla na potovanje v tujino, kjer sem spoznala, da je trgovina predvsem ogledalo lastnika, njegovih pogledov na vsebino, načina razmišljanja, ogledalo njegove ustvarjalnosti in verjetja v izdelke, ki jih ponuja.« Ni pa Vrščajeva tista, ki bi jo to ime prešinilo prvo, priznava: »Zakaj pa ne Katka?« je bila ideja, ki jo je prvi izrekel moj mož. Samo on me je namreč tako klical, za vse druge sem bila Katarina. In tako je ostalo. Danes sem Katka tudi za vse vas.« Tako je Katka pred šestimi leti odprla svoja vrata, za katerimi se danes Čeprav se je trgovina Katka po odprtju lepo razvijala, sta pandemija in vpliv vojne v Ukrajini močno vplivala na zmanjšan obisk, sploh v butičnih lokalnih prodajalnah. skrivajo plodovi Katarininega ustvarjanja, izdelki ustvarjalcev iz Laškega in širše, lokalni pridelki, širok darilni program in starinski predmeti. Kot pravi Laščanka, je trgovinica »prostor, kjer lahko vsak najde kaj zase, se tam prijetno počuti, se izgubi v času in se, če to želi, preda tudi spominom«. Roke so njeno glavno orodje »S pomočjo ustvarjanja vedno izražam sebe,« pravi ljubiteljica ročnega izdelovanja, ki večino svojega časa nameni prav temu. Marsikdo bi si lahko mislil, da je to preprosto delo, vendar Katarina lepo pojasni: »Za ustvarjanje vedno porabim precej časa, saj ni zamudna le izdelava, ampak je treba veliko energije vložiti tudi v načrtovanje vsakega izdelka posebej.« Svoj podpis je Vrščajeva dala vrtnicam in hortenzijam, narejenim iz kavnih filtrov, tulipanom iz jo zasnova in izvedba najrazličnejših vrtov ter tudi kasnejše vzdrževanje, na primer košnja in obrezovanje.« Čeprav Vrščajeva meni, da ima srečo, ker so njeni konjički tudi njeno poklicno življenje, ni vedno lahko: »Velikokrat je preplet konjičkov in poklicnega dela nekaj lepega, je pa tudi izziv, saj težko ločujem službeno in zasebno življenje.« Lokalno za vse »Če spodbujamo lokalno, ne razmišljamo kratkoročno, ampak lokalnim ustvarjalcem in proizvajalcem omogočamo, da ohranjajo ponudbo v lokalnem okolju,« meni Vrščajeva, ki je na police Katke še pred razvojem znamke Okusiti Laško z veseljem postavljala izdelke iz lokalnega okolja. Danes lahko v trgovinici dobite izdelke lokalnih čebelarjev in kmetij, izdelke žganjekuh in mojstrov rokodelcev, domačo kozmetiko, ročno izdelano keramiko in izdelke iz lesa. Že res, da nakup lokalnega pomaga proi- > »Ljudje radi obujamo spomine na čase, ki so minili in na katere imamo lepe spomine. Predmeti iz tistih časov so lahko nekakšen opomnik za prijetne trenutke.« blaga, blazinam, obeskom za ključe, izdeluje tudi venčke. A najljubše so ji karolince: »Ustvarjanje teh punčk zahteva vso mojo energijo, zato so mi posebej pri srcu. Ustvarjene so za različna razpoloženja, vsaka pa nosi posebno sporočilo.« Poleg ustvarjanja najrazličnejših izdelkov se Katarina ukvarja tudi z urejanjem okolja: »Sem sodi- »Verjamem, da precej ljudi išče predmete, ki so že bili v uporabi, saj tudi sama rada opremljam naše stanovanje z njimi,« Katarina razkrije svojo strast do predmetov iz druge roke. »Poleg tega rada te predmete vključim v svoje ustvarjanje in jim tako vdahnem novo življenje.« zvajalcem, so pa takšni nakupi tudi dobri za nas, pravi Katarina: »Tako nam ni treba za vsako malenkost v veliko mesto. V svojem kraju lahko kupiš vse potrebno za življenje, od darila za prijatelja do vijakov za domača dela.« Ni čudno, da Katarina v ospredje postavlja lokalno. Pogovor z njo hitro razkrije, da obožuje Laško in da si želi, da bi njegove čare spoznalo čim več ljudi: »Sprehodite se po ulicah in trgih starega mestnega jedra, uživajte v termalni vodi, poskusite hrano in pijačo lokalnih proizvajalcev, predvsem pa pocukajte za rokav koga na ulici, da vam pove kaj o Laškem, in tako spoznajte prijaznost ljudi našega mesta.« Vsaka sprememba ima vpliv Majhne butične trgovine morajo vedno znova iskati svoje mesto pod soncem, sploh v sedanjih časih, ko je vse na dosegu roke, najrazličnejše izdelke pa lahko z naročilom na spletu dobimo kar pred vrata. Katarina se tako nenehno spopada z izzivi: »Od začetka verjamem v svojo trgovino, saj ji namenjam veliko časa in energije, vendar se je v zadnjih dveh letih vse spremenilo.« Najprej sta jo močno udarili dve leti nenehne negotovosti, odpiranj, zapiranj in drugih ukrepov zaradi širitve koronavirusa, zdaj se že kažejo tudi posledice vojne v Ukrajini. Dogajanje v lokalnem okolju je še en dejavnik, ki močno vpliva na delovanje majhnih trgovin: »Vsa gradbena dela v mestu, ki otežijo dohod do trgovine, se poznajo pri obisku.« Preživetje lokalnih trgovin in obrtnikov je močno odvisno od razumevanja lokalne skupnosti, meni Vrščajeva. »Močno si želim razumevanje in svet, kot smo ga poznali nekoč.« Foto: SHERPA LOKALNO IN USTVARJALNO 35 »Navdih za svoje izdelke vedno jemljem iz okolja, v katerem živim. Veliko idej ponuja tudi svetovni splet.« »Veseli me vse, kar je estetsko in urejeno ter kaže na odnos lastnika do prostora, v katerem živi ali ustvarja.« »Pustite, da vas razvajajo vonji in občutek domačnosti na turističnih kmetijah, s kolesi ali peš spoznajte naše čudovite hribe ter predvsem uživajte v življenju.« Izšla je napeta knjiga, ki bo zatresla slovensko medijsko in politično prizorišče RE AVTOR: SILVESTER SURLA ISKRENO OSEBNO PRIČEVANJE SILVESTER SURLA ШГ>' i lifclHi DJ Izjemen vpogled v zakulisje slovenskih medijev, gospodarstva in politike od druge polovice devetdesetih let pa do danes. Iskreno osebno pričevanje novinarja in urednika Reporterja. Čaka vas 384 strani napetega branja. V knjigi nastopa kar 560 bolj ali manj vplivnih posameznikov iz medijev, politike, gospodarstva in ostale civilne družbe. REPORTER MEDIA ov (in stroški poštnine) NAROČANJE brezplačna tel. št.: 080 43 21 e-pošta: narocnine@reportermedia.si spletna stran: www.reporter.si 36 KO SE PTIČKI ŽENIJO Gregorčki naznanili luč in toploto Zapluli v pomlad Gregorjevo naznanja prihod pomladi z vsemi njenimi čari. Na praznik, ki ga obeležujemo 12. marca, je vezanih mnogo zanimivih običajev, ki razveseljujejo predvsem najmlajše. Eden od teh je spuščanje gregorčkov - hišk, cerkvic, gradov, barčic in drugih predmetov, v katerih je sveča - v vodo. Gregorčki tako napovedujejo luč in toploto ter s tem naznanjajo prihod dela leta, ko je sonce dovolj dolgo na obzorju, da ljudem ni več treba delati ob luči. Čeprav običaj spuščanja gregorčkov izvira z Gorenjske, ga obujajo tudi marsikje na Celjskem. Gregorčki so tako minuli petek zaplavali po Hudinji, Preserskem jezeru in še marsikje. BOJANA AVGUŠTINČIČ Na gregorjevo se po ljudskem izročilu »ptički ženijo«, zato je praznik povezan tudi z zaljubljenci. Ime je dobil po sv. Gregorju, svetniku Gregorju Velikem, ki je bil rojen okrog leta 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Po julijanskem koledarju je godoval 21. marca, ki danes velja za prvi pomladni dan. Praznovanje godu sv. Gregorja se je z uvedbo gregorijan- skega koledarja v 16. stoletju preneslo na 12. marec. Tradicijo spuščanja gregorčkov na Celjskem obujajo zlasti v osnovnih šolah in vrtcih. S tem seznanjajo otroke s kulturno dediščino, s prireditvijo pa povežejo celoten kraj ter številna društva in posameznike. Nič drugače ni bilo letos v Novi Cerkvi, na Polzeli, v Braslovčah, Slovenskih Konjicah ... Gregorčke so izdelovali tudi v Laškem in Rimskih Toplicah. Pri Kulturnem centru Laško so jih v Savinjo s pomočjo gasilcev spuščali učenci OŠ Primoža Trubarja. V Rimskih Toplicah pa so se izdelovanja gregorčkov iz naravnih materialov lotili člani Turističnega društva Rimske Toplice in tamkajšnji gasilci. Praznik za dušo BRASLOVČE - Po nekajletnem premoru so na predvečer gregorjevega v organizaciji Turističnega društva Braslov-če na spodnjem jezeru na Preserju priredili spuščanje gregorčkov. Predsednik Turističnega društva Braslovče Branko Ribizel je med drugim poudaril: »S tem, ko bomo obeležili ta praznik, bomo storili nekaj za svojo dušo.« Postregli so z bonbončki, Ribiško družino Šempeter ter vsak udeleženec je prejel svojo svečko, na pobudo župana Tomaža Žoharja pa je najemnik tamkajšnje restavracije pripravil pogostitev za vse. Poleg cesarskega praženca z marmelado in s čokolado so si otroci in odrasli lahko pogreli roke ob vročem čaju in zakuhančku. Za popolno izvedbo dogodka so se organizatorji povezali s pariželjskimi gasilci, z Osnovno šolo Braslovče. Tja-ša Slemenšek iz podmladka turističnega društva je v svojem govoru opisala praznik ter med drugim poudarila pomen slovenskega porekla tega praznika. Piko na i so postavili obiskovalci, ki so dogodek počastili s številčnim obiskom ter pisano zbirko doma izdelanih gregorčkov. BP Ustvarjalnost otrok pri izdelovanju gregorčkov ne pozna meja. Hiške vseh oblik, velikosti in namembnosti so zaplule po Hudinji. (Foto: SHERPA) Brezmejna ustvarjalnost otrok VOJNIK - Tudi letos, dan pred gregorjevim, so učenci podružnične osnovne šole iz Nove Cerkve, otroci iz tamkajšnje enote vrtca Mavrica in Hiše otrok ter njihovi učitelji in vzgojitelji obudili običaj spuščanja gregorčkov. Plavajoče hiške so po Hudinji pri Sorževem mlinu spustili minuli petek dopoldne. Spuščanje gregorčkov je v najstimi gregorčki, ki so za- Novi Cerkvi že tradicija. Idejo o tem starem slovenskem običaju je v letu 2015 s svojimi učenci obudila Ida Gro-belnik. Projektu se je vsako leto pridružilo več sodelujočih, poleg otrok v šoli in vrtcu tudi njihovi starši ter krajani. »Začeli smo s približno pet- pluli po Hudinji pred sedmimi leti. Predlani, pred epidemijo, jih je bilo že več kot sto, obiskovalcev pa več kot tristo,« je povedala Ida Grobelnik. V preteklih letih so dogodek pripravili zvečer, ko je na Hudinji zasijalo na desetine lučk, tokrat pa so se odločili, da gregorčke zaradi še vedno aktualnih epidemioloških razmer brez večjega druženja spustijo v dopoldanskem času. Po vodi je zaplulo lepo število plavajočih izdelkov, ki so jih ustvarili učenci podružnične šole v Novi Cerkvi. »Pred leti Spuščanje gregorčkov v Novi Cerkvi je postalo že tradicija. Projektu se vsako leto pridruži več sodelujočih. (Foto: SHERPA) Otroci so navdušeno spremljali posebno plovbo po Hudinji. (Foto: SHERPA) so nam pri ustvarjanju pomagali starši, letos pa smo gregorčke z otroki ustvarjali v šoli. Ugotovili smo, da so izjemni mojstri in da njihova ustvarjalnost ne pozna meja,« je bila navdušena Gro-belnikova. Prevladovale so hiške: takšne, ki spominjajo na njihove domače, ali takšne, kot bi si jih otroci želeli, z vso okolico - vrtovi, bazeni, ograjami, gozdički, zelenicami . Pri spuščanju gregorčkov so sodelovali tudi gasilci, ki so plavajoče umetnine nato pobrali iz vode, sicer bi iz Nove Cerkve priplule vse do Celja ali morda še dlje. BA Preden so gregorčki zapluli v vodo, so obiskovalci ocenjujoče občudovali umetnine: »Bo držal ravnotežje ali ne?« (Foto: Bina Plaznik) Gasilci so požrtvovalno razvrščali gregorčke po vodi ter ob koncu dogodka jezero počistili, da je spet zasijalo kot zrcalo za drevesa na brežini. (Foto: Bina Plaznik) KO SE PTIČKI ŽENIJO 37 V ospredju ekološki vidik POLZELA - Že četrto leto zapored je Društvo Dobra ideja obeležilo gregorjevo. Dogodek so izvedli na sotočju potoka in struge v Vrtni ulici. Organizatorji so pripravili naravne materiale, iz katerih so otroci in odrasli izdelali vsak svoj čolniček ter ga z dobrimi željami spustili po vodi. Nekateri so prinesli svoje ščenem vzdušju. S pomo- umetelno izdelane gregorč-ke od doma, seveda iz ekoloških materialov. Društvo s svojimi člani vedno poskrbi za prijetno druženje v spro- čjo lokalnega trgovca ter z obiskovalci so pripravili tudi pogostitev s sokovi, z vodo, bonboni, s čokolado, slanimi prigrizki ter celo z domačim pecivom. Tudi na Polzeli je bil obisk izjemen in najbolj številčen do sedaj, so komentirali člani društva Dobra ideja. BP Gregorjevo na Polzeli obeležijo s čim bolj ekološko noto, da je sme-tenje slikovitega potočka in struge minimalno. (Foto: Bina Plaznik) Otroci in odrasli kar tam izdelajo svoje pomladne čolničke in jih z dobrimi željami spustijo po živahnem potočku. (Foto: Bina Plaznik) Sotočje potočka in struge v Vrtni ulici na Polzeli privabi vsako leto več obiskovalcev. (Foto: Bina Plaznik) Foto: Andraž Purg - GrupA Gregorčki na razstavi Turistično društvo Slovenske Konjice, ki slavi 90-letnico, je tudi letos prispevalo k ohranjanju običajev, povezanih s prebujanjem pomladi in premagovanjem svetlobe nad temo. Z akcijo, posvečeno gregorjevemu, je v petek, dan pred go- dom sv. Gregorja, ko se »ptički ženijo«, povezalo društva, šole in vrtce v Dravinjski dolini in širše. Večji gregorčki raznih oblik in motivov so bili na ogled na ploščadi pri mostu s konji. Otroci iz vrtcev pa so manjše po tradiciji spustili v potoček Ribnica v parku. TC Vsak od obiskovalcev je ovekovečil svoje spomladansko plovilo. (Foto: Bina Plaznik) Številna društva s Konjiškega so prispevala svoje gregorčke. Po tradiciji so to lahko hiške, cerkvice, barčice in drugi predmeti, v katerih je luč, ki jo daje sveča ali ogenj. To je po izročilu naznanilo prihod tistega dela leta, ko je bilo sonce dovolj dolgo na obzorju, da rokodelcem ni bilo treba več delati ob luči. Takrat so »luč vrgli v vodo«. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Razstavljeni gregorčki so bili ves dan na ogled mimoidočim v Slovenskih Konjicah. (Foto: Andraž Purg - GrupA) 38 POJDI Z MENOJ 7 X ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA + VELALUŠKA FEŠTA + IZLET Z LADJO +... hotel POSEJDON 3* LOKACIJA: 10 minut hoje do centra Vele Luke. PLAŽA: 50 m, peščena, skalnata in delno betonirana plaža, možnost najema ležalnikov in senčnikov proti doplačilu. BAZEN: notranji bazen s sladko vodo (temperatura do 28 °C) v velikosti 50 m2 (odprt do 15. 6. in od 7. 9. naprej). STORITEV: ALL INCLUSIVE (samopostrežni zajtrk, samopostrežno kosilo, samopostrežna večerja z vključeno pijačo pri obrokih. Tekom dneva (od 11. do 22. ure) pijača v all inclusive baru: brezalkoholni napitki, vino, pivo, domača alkoholna pijača. Popoldanska malica (od 17. do 17.30 ure): kava, čaj, keksi, kokice). KLIMATIZIRANO: da. INTERNET^ Wi-Fi brezplačno. PARKIRIŠČE: brezplačno, do zasedbe mest. OSTALO: restavracija, aperitiv bar, TV salon, terasa, športna ponudba pri hotelu Adria. 2 x tedensko živa glasba in animacijski program. TRAJEKT: Split-Vela Luka, 3h 30 min; Orebić-Dominče, 20 min. že za 479 eur Paketna cena 479 EUR vključuje: • prevoz z avtobusom turistične kategorije z vključenimi cestninami (hd, klima, WC, video) • prevoz s trajektom na relaciji SPLIT-VELA LUKA-SPLIT • pijačo dobrodošlice • 7 x ALL INCLUSIVE v hotelu POSEJDON 3* v sobi 1/2 KWC BP T SAT TV KL • 1 x dalmatinsko večerjo in nastop dalmatinske klape • Večer s spominom na Olivera Dragojeviča in druženje z domačini • izlet z ladjo in »Fish piknik« na otoku Proizd (»Dalmatinska fešta«) - belo, rdeče vino in voda neomejeno • Velaluška fešta v centru Vela Luke z nastopom folklorne skupine in sejem otoških izdelkov (pokušina in možnost nakupa) • animacijski program (ekipa RELAX in ekipa RADIA CELJE) • ogled mesta • voden sprehod v okolico (obisk oljarne, pokušina oljčnega olja in možnost nakupa) • zabavno-glasbeni program vsak večer • MAJICO (spomin na skupine počitnice z Radiem Celje in Relaxom) • organizacijo in izvedbo programa »SKUPNE POČITNICE Z RADIEM CELJE IN RELAXOM« POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 10 % popusta. Za lastni prevoz 40 EUR po osebi. DOPLAČILA: Za enoposteljno sobo 129 €. Za TT 1,40 € po odrasli osebi na dan, za otroke od 12. do 18. leta 0,70 € po otroku na dan. Doplačilo za sobo BM je 25 € na osebo. Za fakultativne izlete na kraju samem. Za posredovanje 20 € na prijavnico (voucher). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5% na paketno ceno. Relax, garancija za kakovost www.relax.si PE CELJE: Stanetova 6, 9 03 428 83 20 • PE CELJE - CITY CENTER: Mariborska cesta 100, 9 03 428 83 40 DOBRODELNOST 39 Jubilejna debata z namenom Če želimo srečno živeti, se moramo imeti radi. Najprej sebe! Članice Leo kluba Mavrica Celje so minulo soboto v dvorani Narodnega doma Celje pripravile že deseto Debato z namenom. Tokrat se je moderatorka Marijana Kolenko pogovarjala s kreativnim direktorjem, motivacijskim govorcem in avtorjem knjižnih uspešnic Aljošem Bagolo ter z mladim podjetnikom, digitalnim nomadom in snovalcem zelo poslušanih podcastov Klemenom Selakovićem. Zbrane so z zanimivimi razmišljanji in življenjskimi spoznanji popeljali po poti preoblikovanja odnosov. LEA KOMERIČKI KOTNIK Zadnji dve leti sta bili čustveno zelo izraziti, polno je bilo nihanj in negotovosti. Tudi letošnje leto bo polno preizkušenj. Časi so težki, a nikakor ne smemo izgubiti upanja in vere v človeka ter boljši jutri, je bilo mogoče slišati. Gojiti moramo zmerni optimizem in zavedanje, da ni nič samoumevno. Aljoša Bagola, ki se lahko pohvali z več kot 150 mednarodnimi nagradami in priznanji, je do spoznanja, kaj je v življenju res vredno, prišel po bolečem padcu, ki mu ga je prizadejala vsesplošna iz-gorelost. Da se je ponovno postavil na noge, se je moral zazreti globoko vase, odpreti številen rane, za katere niti ni vedel, da jih ima. »Neverjetno je, kako nam življenje vedno znova ponudi priložnost za še en >obračun< s starši,« je dejal. Veliko naših odločitev namreč izvira iz zgodnjega otroštva. Tudi jubilejno, deseto debato z namenom je na svoj način obogatila mavrična moderatorka Marijana Kolenko. O odnosih in smislu življenja se je pogovarjala z Aljošem Bagolo in s Klemnom Selakovićem. Klemna Selakovića je širša javnost spoznala v podcastih, kjer z najrazličnejšimi sogovorniki razpreda o življenjskih filozofijah in vsakdanjih spoznanjih. Tudi on se je že v rani mladosti dokazal na področju oglaševanja, kar dvakrat je bil proglašen za mladega kreativca leta, revija Marketing magazin ga je raz- Že dve desetletji mlada dekleta, združena pod mavričnim dežnikom Leo kluba Mavrica Celje, bogatijo življenje ljudi v širši regiji. V tem času so pripravila številne dobrodelne projekte, katerih cilj in vizija ostajata ves čas enaka - pomoč socialno šibkejšim družinam in posameznikom, ranljivim skupinam in mladim talentom, da se lažje prebijejo skozi blodnjak življenja. Mavrice, kot se same imenujejo, pri svojem delu ostajajo zveste načelom lionizma, a kljub temu stopajo v korak s časom in s svojim delovanjem nemalokrat prestopijo okvire klasičnega dobrodelnega delovanja. Da nas poleg materialne vedno bolj ogroža tudi duševna revščina, je razgalila prav zdravstvena kriza, v kateri smo bili ujeti zadnji dve leti. In to je področje, ki mu dekleta že nekaj časa namenjajo posebno pozornost. glasila za enega od 55 mladih kreativcev na Balkanu, dvakrat je prejel nagrado websi in zlato nagrado diggit. Kljub profesionalnim uspehom je bežal pred seboj. Mir in srečo je našel v meditaciji. Njegovo vodilo skozi življenje je ljubezen: »Do vsega, kar nas obdaja.« V podporo angelskemu dečku Sobotna debata je nahranila srca mnogih, ki so napolnili dvorano Narodnega doma. Z izjemnim dogodkom so članice Leo kluba Mavrica Celje uspele zbrati tudi 2 tisoč evrov, ki so jih predale Humanitarnemu društvu Enostavno pomagam, to pa bo ves denar namenilo angelskemu dečku Florijanu, čigar zgodbo ste bralci Novega tednika že lahko spoznali. Znesek omogoča triinpolletnemu dečku, ki so mu pri dveh letih diagnosticirali redko in neozdravljivo gensko bolezen, angelmanov sindrom, kar mesec dni strnjenih obravnav in terapij. Foto: SHERPA Obdarili pet fantastičnih poslušalcev Tudi letos v uredništvu Radia Celje nismo pozabili na naše mučenike! Za njih smo pripravili zanimivo igro s pravimi nagradami za prave moške. Odziv je bil odličen, kar pomeni, da si naši muče-niki res zaslužijo svoj dan in da jih na ta dan tudi razvajamo. Izmed številnih prijav smo izžrebali pet nagrajencev, nagrade za njih pa so prispevali: Intercom (trgovina ASO), Herberstei-nova klet Juršinci, Gostilna Stolpič in pa Savinjska pivovarna. Uredništvo Radia Celje se iskreno zahvaljuje vsem, ki so akcijo podprli, prav tako vsem sodelujočim, ki so sodelovali v nagradni igri. Splača se, zato še naprej spremljajte bogat program Radia Celje vsak dan od pol šestih zjutraj. Za vas pripravljamo še veliko zanimivih akcij. v*.' Herbersteinova klet [ —i---- Ца * • . ET p-» T™ • vrhunska buteljčna vina ^VSri»; • degustacije ^ • praznovanja r • poslovni sestanki Tel.: 03 info@ Mariborska cesta 7,3000 Celje (pritličje stavbe Kovintradea) Vsak dan sveže in okusne malice (od pon. do petka med 9. in 14.30) OSEBNI PREVZEM DOSTAVA - VEČJA NAROČILA Naročila na:N3 1V9-556 Tedenski jedilnik: www.stolpic.si mTERCom H N t C A L SOL U T t O N S Industrijska hidravlikajndustrijska pnevmatika, ležaji in puše, verige, orodja, linuarna tehnika, gonila in elektromotorji, pogonska in tesnilna tehnika. Prizadevamo siza nenehno rast in za ugled pežjetja tako doma kot v tujini0 Visožo stopnja medsebojnega oaupanja je temelj za trdne partnerske odnose. S stalnim strokovnim izobraževanjem in sledenjem tržnim tiendom zagotpvljamo izdelke najvišje žakovosti. V poslovni enoti ASO na Trnoveljski cesti 4a v Celju imamo širok prodajni piogram ročnega, električnega in pnevmatokega orodjmnapravza čiščenja varilnih aparatov,kompretorjep, dvigal in montirnih strojev, kot tudi lepil in tesnilne tehnike. Nudimo tudi visoko kvaliteten servis avtoservisne opreme. URESNIČUJEMO VAŠE NAČRTE! 40 ZA ZDRAVJE Marec, mesec osveščanja o raku prebavil Zdravo življenje bi preprečilo skoraj polovico primerov raka Marec je že vrsto let mesec boja proti raku debelega črevesa in danke oziroma proti raku prebavil, od 7. do 13. marca pa je že tradicionalno tudi teden boja proti vsem vrstam raka. Približno 40 odstotkov vseh novih primerov raka in približno polovico vseh smrti zaradi onkoloških obolenj bi lahko preprečili sami z upoštevanjem tako imenovanega Evropskega kodeksa proti raku, ki vsebuje 12 strokovno preverjenih priporočil. SIMONA ŠOLINIČ Priporočila so povezana predvsem z zdravim življenjskim slogom in zdravimi izbirami, s cepljenjem proti okužbam, ki lahko povzročajo raka, in z udeležbo v presejal-nih programih Zora, Dora in Svit. »Slednji je zlata vreden na področju prebavil,« pravi Zdenko Kikec, dr. med., specialist internist in gastroente-rolog iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, ki sodeluje z Združenjem Europa Colon Slovenija. Kikec prav tako izvaja preglede v okviru tega programa. »Podatki povedo veliko: pri tistih, ki so prišli na kolonoskopijo v okviru programa Svit in težav s črevesjem še niso imeli, smo odkrili raka v zelo zgodnjem obdobju, ko je bil popolnoma ozdravljiv. Pri tistih, ki so prišli na kolonoskopijo zaradi težav oziroma bolečin in ne v okviru programa Svit, smo odkrili ogromno primerov raka, ki je bil že razvit. Zato je ta program izjemnega pomena za ljudi, ki bi se morali odzvati nanj. Kajti če pridemo k zdravniku prepozno, je tudi zdravljenje težje. Če bi bila udeležba ljudi v programu Svit stoodstotna, bi lahko raka debelega črevesa skoraj iztrebili,« dodaja Kikec. Dednost - dejavnik tveganja Sogovornik opozarja še na pozornost pri tistih, ki imajo družinsko obremenjenost z onkološko boleznijo prebavil. Kadar v družini več članov prvega reda, torej starši ali stari starši, zbolijo zaradi raka prebavil, je dobro, da gredo otroci ali vnuki na preventivne preglede dovolj zgodaj. »In sicer vsaj 10 let pred starostjo, ko je zbolel družinski član. Če mama na primer zboli, ko je stara 50 let, je priporočljivo, da gresta sin ali hči na preventivni pregled 10 let pred to starostjo. Takrat zdravniki opravimo diagnostične preiskave in genetske teste ter te osebe natančneje spremljamo,« dodaja Kikec. Zdravniki zadnje leto opozarjajo, da je epidemija pustila velik pečat na področju zdravja ljudi, a ne samo pri odkrivanju Zdenko Kikec, dr. med., specialist internist iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, ki sodeluje z Združenjem Europa Colon Slovenija. (Foto: Andraž Purg - GrupA) onkoloških bolezni, ampak je prinesla tudi ogromno stisk in skrbi. Stres je eden glavnih posrednih dejavnikov tveganja za nastanek bolezni. Kikec dodaja, da v zdravstvu opažajo, da zaradi raka prebavil obolevajo tudi mlajši. Razlog? Nezdrav način življenja. »Zato tudi ponekod v svetu zdravstvena stroka v preventivnih programih že izvaja preglede ljudi, stare 45 let in več,« pojasnjuje. Ob tem dodaja, da je slovensko zdravstvo na področju diagnostike izredno napredno. »Zdi se mi, da Slovenci vedno bolj cenimo tisto, kar je čez mejo. Moj prijatelj, prav tako gastroenterolog, dela na Švedskem in velikokrat pravi, da se šele tam zaveda, kako dobro zdravstvo imamo v Sloveniji. Švedska je zelo razvita, ampak pravi, da tam niso prav nič pred nami niti pri diagnostiki niti pri terapiji. V Sloveniji imamo sodobna zdravila in terapija onkoloških bolnikov je izredno dobra,« pojasnjuje Kikec. Smo zdravstveno pismeni? Letos so zdravniki pri osveščanju o boju proti raku poudarili zdravstveno pismenost javnosti. Ljudje se namreč razlikujemo, kako vsakodnevno skrbimo za svoje zdravje in kako spretno znamo razbrati, katere informacije so pomembne za naše zdravje in kdaj moramo ukrepati. Skupni imenovalec vseh teh razlik je zdravstvena pismenost. Ta obsega znanje in motivacijo posameznikov za dostopanje do zdravstvenih informacij, njihovo razumevanje, presojo in uporabo za vsakodnevne odločitve, povezane z zdravjem. Bolj zdravstveno pismeni verjamejo, da za svoje zdravje lahko veliko storijo sami, drugi menijo, da so pri tem dokaj nemočni. Slovenska nacionalna raziskava je pokazala, da ima skoraj polovica odraslih prebivalcev Slovenije omejeno splošno zdravstveno pismenost. Ob vedno hitrejšem napredku na področju zgodnje diagno- stike in zdravljenja raka celo posamezniki z visoko stopnjo zdravstvene pismenosti včasih težko razumejo zapletene informacije, ki so pomembne za njihovo zdravje in na podlagi katerih se nato odločajo ter ukrepajo. Zato je zelo pomembno, da so zapletene informacije podane na preprost in razumljiv način. Onkološki bolniki in tisti, ki jih skrbi, da imajo morda raka, doživljajo tudi veliko čustveno in psihološko stisko, kar jim dodatno otežuje uporabo zdravstvenih informacij. Zato ni dovolj, da skrbimo zgolj za to, da so preverjene strokovne informacije ubesedene na preprost in razumljiv način ter dostopne. Raziskave kažejo, da zdravstvena stroka veliko naredi s tem, ko spodbuja ljudi, naj prevzamejo odgovornost za svoje zdravje in se bolj samozavestno spopadejo s strokovno preverjenimi informacijami ter potmi skozi zdravstven sistem. Pri posameznikih z visoko zdravstveno pismenostjo obstaja manjša verjetnost, da bodo zboleli zaradi bolezni, ki jih lahko preprečijo. A če zbolijo, imajo več možnosti za boljši izid zdravljenja. To je še posebej pomembno pri raku, kjer lahko vsak posameznik naredi zelo veliko, da ne zboli. A čeprav lahko preprečimo veliko primerov raka, vseh vendarle ne moremo, kljub zdravim navadam in upoštevanju zdravstvenih nasvetov. To še posebej velja za mlade. Združenje Europa Colon Slovenija kot neodvisna organizacija ponuja vsestransko pomoč bolnicam in bolnikom z rakom debelega črevesa in danke ter vsemi drugimi vrstami raka prebavil. Od leta 2017 je združenje tudi član Združenja slovenskih organizacij bolnikov z rakom Onkonet, katerega osnovno poslanstvo je izboljšati razmere, v katerih se zdravijo bolniki z rakom v Sloveniji, ne glede na vrsto raka, zaradi katere so zboleli. Zaradi raka letno zboli približno 15 tisoč Slovencev, skoraj 8 tisoč moških in več kot 7 tisoč žensk. Umre jih več kot 6.500, približno 3.500 moških in 3 tisoč žensk. Med nami živi več kot 110 tisoč ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni. Med rojenimi leta 2018 bosta do svojega 75. leta zaradi raka predvidoma zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk. Kljub temu da se ogroženost z rakom zmerno viša, je najvišja pri starejših. Med vsemi rakavimi bolniki, zbolelimi leta 2018, je bilo 64 odstotkov starejših od 65 let. Ker se slovensko prebivalstvo stara, je mogoče zaradi vedno večjega deleža starejših pričakovati, da se bo število novih primerov raka še višalo. Najpogostejše vrste raka pri nas so rak kože, prostate, pljuč, dojke ter debelega črevesa in danke. Ti so leta 2018 predstavljali 61 odstotkov vseh odkritih vrst raka. Pri moških zavzemata nemelanomski kožni rak in rak prostate vsak petino vseh vrst raka, sledijo pljučni rak in rak debelega črevesa ter danke. Pri ženskah je najpogostejši nemelanomski kožni rak. Sledijo rak dojke, ki predstavlja petino vseh vrst raka, pljučni rak ter rak debelega črevesa in danke. Pri otrocih in mladostnikih do 20. leta so najpogostejše levkemije, sledijo jim tumorji centralnega in avtonomnega živčnega sistema. Mlajši odrasli moški zbole-vajo največ zaradi raka mod, pri ženskah v tej starosti je na prvem mestu rak dojke. ZA ZDRAVJE 41 Rak požiralnika Rak trebušne slinavke Vzrok je pogosto kajenje Rak požiralnika je redek in predstavlja manj kot odstotek vseh novoodkritih bolnikov z rakom. Najpogosteje zbolijo moški po 50. letu. Dejavniki tveganja za nastanek tega raka so predvsem kajenje, prekomerno uživanje alkohola, pretirana telesna teža, refluksna bolezen, kila požiralnika (hiatalna hernija). Najpogostejši znaki raka požiralnika so motnje požiranja hrane, ki jih bolnik najprej začuti pri gosti hrani, nato tudi pri tekoči. Ob tem hujša, postane hripav, pojavi se kašelj, povečajo se območne bezgavke. Neredko bolniki opazijo tudi črno blato, lahko tudi bruhajo ali izka-šljujejo kri. Ko bolezen napreduje, se pojavi kaheksija ali bolezenska sestradanost. Osnovna diagnostična preiskava je gastroskopija oziroma pregled zgornjih prebavnih poti z endoskopom, s katerim zdravnik pregleda sluznico požiralnika, želodca ter dvanajstnika in lahko tudi odvzame vzorce tkiva za patohistološko preiskavo. Poleg te opravi tudi preiskave, s katerimi zameji bolezen in določi njen stadij. Rak požiralnika zdravniki zdravijo kirurško, z obsevanjem in s kemoterapijo ali s kombinacijo vseh naštetih metod. Najnevarnejši rak Vsako leto v Sloveniji zaradi tega raka zboli približno 400 ljudi. Zbolijo večinoma ljudje po 65. letu, in sicer z enako pogostostjo pojavljanja pri obeh spolih. Rak trebušne slinavke je rak z zelo slabo napovedjo, saj je petletno preživetje zgolj približno petodstotno. Boljšo napoved imajo bolniki, ki so primerni za kirurški poseg. To so bolniki, ki imajo ob diagnozi omejeno bolezen, ampak takšnih je le približno 20 odstotkov. Dejavniki tveganja za nastanek raka trebušne slinavke so poleg starosti tudi kajenje, prehrana, bogata z mesom in živalskimi maščobami, sladkorna bolezen, kronično vnetje trebušne slinavke ter dednost. Znaki raka trebušne slinavke so lahko neznačilni, vsekakor pa je treba pomisliti na tega raka ob pojavu bolečin v žlički ali na sredini hrbta, pri tiho nastali zlatenici, svetlem blatu in temnem urinu, opaznem nenamernem hujšanju, slabosti. V diagnostiki raka trebušne slinavke so pomembne slikovne preiskave trebuha. Bolniki poleg tega opravijo še krvne in biokemične preiskave, določijo jim tumorske označevalce. Če je bolnik primeren za operativno zdravljenje, je osnova zdravljenja kirurški poseg, ki mu sledi dopolnilno zdravljenje s kemoterapijo. Metastatsko bolezen zdravijo s kemoterapijo. Poleg specifičnega onkološkega zdravljenja je pri raku trebušne slinavke pogosto potrebno simptomat-sko zdravljenje, s katerim preprečujejo ali zmanjšujejo simptome zaradi napredovane bolezni. Po zdravljenju bolnike spremljajo vsake tri mesece, po dveh letih pa vsakih šest mesecev. Nujni so tudi klinični pregled, osnovne krvne preiskave z določitvijo tu-morskih označevalcev in biokemične preiskave ter ultrazvok trebuha. Rak želodca Pojavnost tega raka upada Zaradi raka želodca vsako leto v Sloveniji zboli približno 450 ljudi, kar predstavlja približno pet odstotkov vseh novoodkritih primerov. Razveseljuje dejstvo, da pojavnost tega raka upada. Najpogosteje zbolevajo ljudje, starejši od 60 let. Dejavniki tveganja so prekomerno uživanje močno začinjene hrane, dimljenega in slanega mesa, kajenje ter okužba z bakterijo Helicobacter pylori. Znaki raka želodca so zlasti na začetku bolezni neznačilni, z napredovanjem bolezni pa se pojavijo težave, kot so tiščanje v predelu žličke, občutek zgodnje sitosti, odpor do mesa, motnje požiranja, bruhanje in bruhanje krvi. Kasneje se pridružijo tudi izrazito hujšanje, nabiranje tekočine v trebušni votlini in povečane bezgavke. Osnovna diagnostična preiskava je gastroskopija oziroma pregled zgornjih prebavnih poti z endoskopom. Poleg tega bolnik opravi osnovne krvne preiskave, med katerimi določijo tudi tumorske označevalce. Za zamejitev bolezni so nujne še druge preiskave. Bolnike z rakom želodca zdravijo kirurško, s kemoterapijo in z obsevanjem. Več kot dve tretjini bolnikov ima ob postavitvi diagnoze lokalno napredovano ali metastatsko bolezen in polovica bolnikov ni primerna za operacijo. Bolnikom, ki so primerni za operacijo, delno ali v celoti odstranijo želodec in področne bezgavke. Če rak želodca zaseva v sosednje organe, jih je treba delno ali v celoti odstraniti. Bolniki prejmejo še dodatno zdravljenje s kombinacijo obsevanja in kemoterapije, v nekaterih primerih je potrebna kemoterapija pred kirurškim posegom. Rak debelega črevesa in danke Ozdravljiv, a le, če je odkrit zgodaj Rak debelega črevesa in danke je bolezen z visoko obolevnostjo in umrljivostjo. V Sloveniji na leto zboli več kot 1.300 ljudi. Gre za najpogostejšo onkološko bolezen, če upoštevamo oba spola, in za drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Večinoma zbolevajo ljudje po 60. letu, a se lahko rak pojavi že prej. Rak debelega črevesa in danke je ozdravljiv, če je odkrit zgodaj. Zato je zelo pomembno, da prepoznamo prve simptome bolezni ter takoj poiščemo zdravniško pomoč. Ogromno je k odkrivanju predrakavih stanj pri bolnikih prispeval program Svit, ki je namenjen vsem državljanom od 50. do 74. leta. Čeprav vzrok za nastanek bolezni še ni natančno znan, številne raziskave potrjujejo, da je rak debelega črevesa in danke posledica kombinacije medsebojnega delovanja dedno- sti in okolja. Dejavniki tveganja so starost, nezdrava prehrana, alkohol, kajenje, črevesni polipi, kronične vnetne črevesne bolezni in dedna obremenjenost. V zgodnjem obdobju bolezen pogosto poteka brez znakov. Glede na to, da je črevo dolg organ, so bolezenski znaki odvisni od tega, v katerem njegovem delu leži tumor. Tumorji leve strani debelega črevesa lahko povzročajo krče, bolečine v trebuhu, kri v blatu ali črno blato, slabost in bruhanje ter izmenjavanje zaprtja z drisko. Tumorji desne strani debelega črevesa povzročajo krče v trebuhu, izgubo telesne teže, redkeje spremembe pri odvajanju blata ali kri v blatu. Tumorji v danki lahko povzročajo občutek polne danke, krvavitve iz danke, boleče krče, blato je lahko tanjše, široko kot svinčnik. V Sloveniji zaradi raka jeter vsako leto zboli približno 200 ljudi. Najpogostejši jetrni tumor je hepatocelularni rak. Pogosteje se pojavlja pri moških po 50. letu. Dejavniki tveganja za nastanek raka jeter so zlasti pretirano pitje alkohola, virusne okužbe, izpostavljenost rakotvornim snovem iz okolja ter presnovne bolezni, na primer hemokromatoza. Najpogostejši znaki hepato-celularnega raka so slabost, utrujenost, slab tek, hujšanje, zlatenica in bolečine v zgornjem delu trebuha. Zdravljenje je odvisno od razširjenosti oziroma stadija bolezni in splošnega bolnikovega stanja. Le kirurško zdravljenje lahko bolezen pozdravi, žal pa je možno le pri približno tretjini primerov. K lokalnemu zdravljenju sodi tudi kemoembolizacija, katere namen je s pomočjo citostatikov zavreti rast in zamašiti tumorske žile. V nekaterih primerih pride v poštev tudi presaditev jeter. Razširjen rak zdravijo s tarčnim zdravilom. Po zdravljenju bolnike redno spremljajo, in sicer prvo leto po operaciji vsake tri mesece, nato vsakih šest mesecev. Kako poteka zdravljenje? Po opravljenih preiskavah in pred zdravljenjem strokovnjaki določijo klinični stadij rakave bolezni, ki označuje razširjenost raka. Multidisciplinarni konzilij (kirurg onkolog, internist onkolog in onkolog radioterapevt, po potrebi še zdravnik katere druge specializacije) na podlagi kliničnega stadija bolezni, starosti bolnika, njegovega splošnega stanja in pridruženih sočasnih bolezni določi najustreznejši način zdravljenja za posameznega bolnika. V primeru operacije odstranjeni tumor in področne bezgavke pregleda patolog, oceni radikalnost operacije in določ patohistološki stadij bolezni. Multidisciplinarni konzilij se na osnovi teh podatkov odloči za morebitno dopolnilno zdravljenje. Naravni razvoj raka prebavil poteka praviloma tako, da najprej vznikne lokalni tumor, ki se pozneje po limfnem sistemu širi v bezgavke, po krvnih žilah pa lahko metastazira tudi v druge oddaljene organe. Na podlagi enotne in mednarodno sprejete klasifikacije pri vsakem bolniku lahko zdravniki ocenijo tako imenovani stadij bolezni, pri katerem na podlagi ocene lokalne, regionalne in sistemske razsežnosti ugotavljajo, koliko je bolezen napredovala. Ocena stadija obolenja mora biti narejena pred začetkom zdravljenja. Od stadija je odvisen izbor zdravljenja, do določene mere pa omogoča tudi prognozo in potek bolezni. V Sloveniji so vsi bolniki z rakom prebavil zdravljeni v skladu z najsodobnejšimi smernicami, tako evropskimi kot svetovnimi. Slovenija ima zdravstveni sistem, ki omogoča kar najboljšo in najširšo zdravstveno oskrbo vsem obolelim, ne glede na kraj bivanja ali zaposlitveni status. 42 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE »Na pomoč«: 140 let od ustanovitve Požarne brambe Žalec (2) Janez Hausenbichler je ostal načelnik Požarne brambe do leta 1888, ko je postal župan. Na čelu brambe ga je nadomestil Josip Širca. Oba, tako Hausenbichler kot Širca, sta želela poslovati samo v slovenskem jeziku. Kot žalski župan je Janez Hausenbichler takoj po prevzemu funkcije začel uradovati samo v slovenščini. Sledil mu je tudi Josip Širca s poveljevanjem v slovenskem jeziku. Pri tem je sestavil majhno knjižico, ki jo je uporabljal pri slovenskem poveljevanju. V času hudega avstrijskega raznarodovalne-ga pritiska je naletel na velik odpor. Zapisnik pri tem pravi: » ... četa je zmajevala z glavami in nejevolno zrla na načelnika, zaslišavši prvo povelje POZOR. Pa to ga ni uplašilo. Z odločnim glasom je poudarjal, da se bo poveljevalo odslej v slovenskem materinem jeziku, Rubrikopripravlja Osrednja knjižnica Celje. a kdor noče se temu ukloniti, naj raje izstopi ...«. To je vodilo v krizo, saj je bilo kar nekaj izstopov, ampak je ostalo pri slovenskem poveljevanju. Zveza Slovenskih požarnih „bramb za Spodnje Šajersko Leta 1897 so Slovenski prostovoljni gasilci ustanovili Zvezo Slovenskih požarnih bramb za takratno Spodnjo Štajersko, za sedež te zveze so določili Žalec. V to zvezo se je včlanilo 63 takratnih požarnih bramb Spodnje Štajerske. Nemško oastrojeoe Freiwillige Feuerwehr niso mogle biti članice Zveze Slovenskih požarnih bramb. Tako je Žalec postal zibelka slovenskega gasilstva. Za prvega načelnika te zveze je bil izvoljen Josip Širca, ki je bil takrat tudi načelnik požarne brambe v Žalcu. Načelnik je ostal do leta 1911, ko ga je nasledil dr. Rihard Bergmann. Ta je zvezo vodil do združitve v Jugoslovansko gasilsko zvezo v Ljubljani leta 1919; postal pa je tudi njen prvi podstaro-sta. Načelnik v Žalcu pa je 1912 postal Edvard Kukec. V času njegovega načelovanja so dobili parno brizgalno. Se nadaljuje . Karmen Kreže Medobčinska splošna knjižnica Žalec novi tednik „ г шшу. ALBUM S CELJSKEGA Moja prababica Ana Jakoba Žmahar (1866-1910) in pradedek Štefan Arzenšek (1864-1921) Ana se je rodila v vasi Pla-tinovec pri Grobelnem. Imela je 19 let, ko se je zaljubila v dve leti starejšega Štefana, najmlajšega sina na domačiji Arzenšek iz bližnje vasi Bodrež. Po dveh letih skupne hoje sta se leta 1887 poročila v cerkvi v Šentvidu pri Grobelnem. Štefanov starejši brat Jakob je ostal na kmetiji, mlada družina pa si je začasni dom našla pri sorodnikih v ženinovem domačem kraju, kjer se jima je konec leta 1887 rodila prva hčerka Marija. Kaj kmalu sta si na Grobelnem zgradila malo hiško, v katero so se preselili leta 1889. Septembra istega leta se jima je rodil sin Franc in za njim še šest otrok. Kot tretja izmed njih je konec leta 1891 na svet privekala moja stara mama Julijana. Njej je konec leta 1894 sledil Janez, za njim se je leta 1897 rodil Jože, leta 1900 je sledil Alojz in za njim leta 1903 sin Karel. Najmlajši sin Anton se je kot osmi otrok rodil leta 1910. Pri tem porodu je prababica Ana hudo zbolela in umrla. Najstarej- ša hči Marija je imela takrat 23 let, ko je prevzela skrb za družino in vzgojo najmlajših bratov. Otroci so ves čas pridno pomagali pri domačih opravilih na kmetiji in z odraščanjem počasi drug za drugim odhajali od doma. Moja stara mama Julijana in njen brat Alojz sta se preselila v Celje, Jože si je nov dom našel v Kranju. Tudi najstarejša Marija se je poročila in se preselila v Vršac v Srbiji, kjer se ji čez nekaj let pridružil najmlajši Anton. Drugi otroci so kot odrasli ostali v domačem kraju, v neposredni bližini rojstne domačije, na kateri je do smrti leta 1921 gospodaril pradedek Štefan. Prispevala: Romana Pernovšek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra. si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st radio celje BRALCI POROČEVALCI 43 Mladi celjski hokejisti uspešni tudi v mednarodni konkurenci Sarajevski čevapčiči na celjski način Na glavnem trgu pri leseni hišici z vodo, ki ga domačini imenujejo Sebilj, so nas presenetili golobi. Hokejisti Celja smo se udeležili mednarodnega turnirja v Sarajevu v starostni kategoriji do 13 let. Za turnir smo vedeli že nekaj tednov prej, saj nas je Hokejska zveza Slovenije izbrala kot vodilno ekipo v državnem prvenstvu. Z ekipo je na pot odšlo tudi nekaj staršev. Z avtobusom smo se odpravili iz Celja že ob štirih zjutraj. Dolga in naporna pot je hitro minila. Popoldne smo Strelci zadetkov za Celje: Tim Koštomaj Valenčak 11, Mihael Jagatić 6, Alexander Andersson Glumac 3, Urh Roškar 2, Jaša Kramer 1, Anej Kač 1, Marko Džokić 1. Igrali so še: Nik Alagić, Nejc Alagić, Maj Jamšek, Luka Knez, Fa-bijan Martinec, Jan Rudolf, Matej Rukavina, Gašper Čakš, Matic Kroflič, Tomi Šuster in Liam Grubelnik Martič. prispeli na cilj in se nastanili v hotelske sobe ter odšli na kosilo. Ob 18. uri nas je čakala že prva tekma s Hrvaško, ki smo jo premagali z 8 : 4. Tekme smo igrali ob dvorani Juana Antonia Samarancha, kjer je postavljen šotor z le- deno ploskvijo. Starši so nam povedali, da so bile leta 1984 v Sarajevu zimske olimpijske igre in da se je dvorana takrat imenovala Zetra. Vsi smo se veselili zmage in komaj smo čakali, da pridemo v hotel na večerjo. V sobi sem bil skupaj z Janom Rudolfom. Ekipi je manjkal Nadarij, ki je ostal v Celju zaradi angine. Zelo nam je bilo žal zanj, ker je dober prijatelj in hokejist. Cilj: Baščaršija Sobotno dopoldne smo izkoristili za ogled središča Sarajeva. Cilj: Baščaršija. Na poti do tja smo videli most, kjer je Gavrilo Princip ubil avstroo-grskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. To je bil povod za pričetek 1. svetovne vojne. V starem delu mesta so tudi pomembne cerkve, ki jih muslimani imenujejo džamije, na Baščaršiji pa veliko majhnih prodajaln in rokodelskih delavnic. Vse je grajeno iz lesa in kamna. Videli smo, kako je mojster naredil džezvo, bakreni lonček za kuhanje kave ali čaja. Spomnil sem se, da imamo tudi doma eno. Vsi smo si kupovali spominke in predvsem sladkarije. Starši so nam pripravili presenečenje in nas peljali v čevapčičarnico Željo, kjer smo jedli nepozabne čevapčiče ali čevape, kot jim rečemo hokejisti. Res so bili slastni. Nato so nas na glavnem trgu pri leseni hišici z vodo, ki ga domačini imenujejo Sebilj, presenetili golobi. Ogromno golobov, ki jih lahko hraniš. Nepozabna zabava za vse! Osvojili prvo mesto Zvečer smo igrali z domačo Bosno in Hercegovino in bili boljši s 16 : 3. Tudi jaz sem se vpisal med strelce. Hrvati so Srbe premagali s 3 : 2. Ker smo premagali Hrvate, se nam je nasmihala zmaga, a smo v nedeljo dopoldne izgubili s Srbijo s 4 : 2. Zaradi najboljše razlike v zadetkih v krogu treh ekip smo osvojili prvo mesto. Celotna ekipa je igrala zelo dobro in se borila za vsak plošček. Malo se nam je že poznala utrujenost, a smo po končanem turnirju na kegljišču v dvorani pozabili nanjo, ko so nam organizatorji priredili zaključno zabavo s čevapčiči. Po zabavi smo sedli na avtobus in se odpeljali nazaj proti Celju. Kmalu smo utrujeni zaspali. Domov smo prispeli v ponedeljek zgodaj zjutraj. Nepozaben izlet ob koncu zimskih počitnic, ki ga ne bom nikoli pozabil. Rad igram hokej! JAŠA KRAMER V Mali Brezi je zrasla velika črna redkev Črna redkev, poznojesenska povrtnina, ob blagi zimi lahko prezimi in če so razmere ugodne, še celo malo zraste. Tako je tokrat bilo pri Mihu Gunzeku iz Male Breze, ki že vrsto let kmetuje na Pobrdovski domačiji in česa takšnega ne pomni. Črno redkev poseje vsako leto kar na domači vrt ob hiši, saj je njen velik ljubitelj. Vedno mu je lepo zrasla do običajne velikosti, s težo okrog 30 dekagramov. Navado ima, da jo pusti čez zimo kar v zemlji in si jo jemlje po potrebi. Letošnja zima pa je očitno pripomogla k temu, da je na vrtu rasla in rasla in ko je šel eno pobrat, da si jo bi privoščil za malico, se ni mogel načuditi. Nekaj časa jo je gledal, potem izpulil in postavil na tehtnico, ki je pokazala, da je težka natančno tri kilograme. Mi smo jo še izmerili. Visoka je bila 27 cm, njej obseg čez sredino pa je bil natančno 50 cm. Miha je povedal, da so bile letos pri njem vse črne redkve izjemno velike, ena je imela okrog dva kilograma in v notranjosti ni bila puhla, ampak nasprotno, čvrsta, zdrava ter odlična za kar nekaj malic. Po občutku je tudi tale največja takšna. Povedal nam je še, da je kupil čisto običajno seme v vrečki, kakor ga kupujemo vrtičkarji, zemljo pa je pognojil z najmanj tri leta starim, uležanim konjskim gnojem. VLADO MAROT Črna redkev, ki je zrasla na vrtu pri Mihu Gunzeku iz Male Breze, je težka natančno tri kilograme in je prava orjakinja. PISMA BRALCEV - ZAHVALA Zahvala ob uspešno opravljenem posegu V Splošni bolnišnici Celje sem bil 15. 9. 2021 operiran na kolenu v ambulanti dr. Domna Stropnika. Po operaciji sem imel tudi bolečine v ušesu. Operacija na kolenu je zelo dobro uspela in se danes počutim veliko boljše kakor pred operacijo. Tudi bolečin v ušesu nimam več. Celotni ekipi, ki me je operirala, in vsemu zdravniškemu osebju, ki mi je pomagalo po operaciji, bi se želel res lepo zahvaliti. Imam lepe spomine na obdobje, preživeto pri vas. Hkrati vam želim še veliko uspeha pri vašem delu. Splošna bolnišnica Celje je ustanova prijaznih ljudi. Lepo pozdravljam celotno ekipo, ostanite zdravi. FRANJO BREKALO 44 BRALCI POROČEVALCI LPS: »Posneli bomo še več pesmi, prihaja tudi album« LPS (Last pizza slice) je skupina, ki je nastala konec leta 2018 na Gimnaziji Celje - Center. Štirje fantje in eno dekle. Vsak izmed njih igra več inštrumentov, svoje glasbeno znanje pa bodo lahko kot eni izmed najmlajših tekmovalcev pokazali tudi 10. maja 2022 na evrovizijskem odru v Torinu. Kdo med vami poje zadnji kos pice? Žiga: Kar se glede fizične mase tiče, jaz. (smeh) Kdo je tisti, ki najbolj teži, da morate vaditi? Žiga: Recimo, da jaz, saj sem tudi jaz bil pobudnik, da smo se prijavili na Emo Freš. Kdo je tisti, ki se mu ne da vaditi? Gašper: Večinoma s tem nimamo težav, vendar če že, pa sem oseba, ki se ji ne da vaditi, jaz. (smeh) Kdo je največji oboževalec Evrovizije? Žiga: Zagotovo jaz. Kdo je v času korone najbolj pogrešal diskoteke? Gašper: Mislim, da jaz, saj sem bil zelo navezan na socialno življenje pred epidemijo. Kaj je najboljša stvar na Gimnaziji Celje - Center? Gašper: Zagotovo ravnatelj. (smeh) Filip: Pa tudi španščina je kul. Kdo izmed vas je glavni pri pisanju besedil? Filip: Jaz sem tisti, ki za to dobiva navdih ... Kako je prišlo do navdiha za besedilo pesmi Disko? A si imel »broken heart«? Filip: Moram priznati, da niti ne. Vlada je isti večer napovedala odprtje diskotek, kot ste vi na Emi zmagali s pesmijo Disko. Zdaj ostane samo še vprašanje - kdaj boste z Diskom nastopili v kakšni diskoteki? Prijave zbiramo na naš elektronski naslov ... (pove Žiga, smeh). Upamo, da zelo kmalu (dodaja Zala). Takoj, ko bo čas! (pove Mark) Na gimnaziji imate veliko podpore, ali vam pogledajo tudi skozi prste, če manjkate pri pouku zaradi glasbenega ustvarjanja? Gašper: Zaenkrat so nam, saj se še tudi količinsko ni nabralo veliko stvari, za naprej pa upamo, da bomo s profesorji še vedno ostali v dobrih odnosih. Zala, ti edina nisi centrašica oziroma ne obiskuješ Gimnazije Celje - Center. Ali si zaradi tega morala prestati kakšne posebne teste, da si se lahko priključila bendu? Sem mislila, da me bo kaj »čakalo«, ampak mislim, da so bili drugi člani benda dovolj zadovoljni z mano, da me ni. (smeh) Filip in Gašper, kaj bo imelo prednost, matura ali Evrovizija? Časovno sicer Evrovizija, ampak bo oboje prišlo na vrsto. Kaj so po vaši zmagi rekli sošolci ter učitelji? Vsi so bili zelo veseli, zelo so navijali za nas in se jim res zahvaljujemo za vso podporo. Kako pa so se odzvali starši? Tudi oni so bili zelo veseli in ponosni na nas. Večini pevcev se v svoji celotni karieri ne uspe prebiti na Evrovizijo, vam je to uspelo že v srednješolskih letih. Kakšen občutek je to? Filip: Občutek je odličen, ker zmage na Emi res nismo pričakovali. Že imate kakšne ideje, kako bo videti vaš nastop na velikem evrovizijskem odru v Torinu? Mark: Nastop bo v glavnini ostal zelo podoben. Mogoče bo prišlo do kakšne manjše nadgradnje . Gašper: Dražje obleke ... Ne dražje, ampak boljše (dodaja Žiga). To si želi Gašper (v smehu pojasni Zala). Žiga, ti si velik oboževalec Evrovizije. Kateri je tvoj najljubši evrovizijski nastop vseh časov in zakaj? Da, res sem velik oboževalec. To je Rise like a Phoenix avstrijske pevke Conchite Wurst, ki je s to pesmijo zmagala na Evroviziji leta 2014. Zelo pa mi je bil všeč tudi portugalski zmagovalec Evrovizije 2017 Salvador Sobral s pesmijo Amar Pelos Dois, saj sem velik ljubitelj džeza. Ste že poslušali kakšno izmed že izbranih pesmi, ki se bodo tako kot Disko predstavile na letošnji Evroviziji? Filip: Zaenkrat smo poslušali pesmi Hrvaške in Italije. Zala: In tudi pesem latvijskih predstavnikov. Moramo si vzeti čas, da bomo lahko vse v miru poslušali. Kje se vidite čez pet let? Zala: Na še več in še večjih odrih. Žiga: Nameravamo posneti tudi še več pesmi, trenutno jih je kar nekaj v procesu snemanja. V bližnji prihodnosti pa prihaja tudi album, ki se ga že zelo veselimo. NUŠA BOHAK Začela se je sezona turističnih vodenj V Braslovčah so obeležili Mednarodni dan turističnih vodnikov. V okviru dogodka je ZIKŠT 3 jezera Braslovče pripravil brezplačno vodenje Žovneško doživetje z grajsko gospo Hemo (Jasmina Roter Jager) na Gradu Žovnek in tako otvorili letošnjo sezono turističnih vodenj. Grajskega doživetja se je udeležilo lepo število obiskovalcev, od najmlajših pa do starejših. Otroci so se podali na Žovneško avanturo, ki je zabaven, ustvarjalen in poučen program za predšolske in šolske otroke. Iskali in našli so tudi vse zlatnike, ki so na Žovneku ostali skriti še od tistih časov, ko je bila tam zakladnica Celjskih grofov. Grajska gospa pa je animirano in zanimivo predstavila zgodovino ene najpomembnejših evropskih dinastij vseh časov. TT Pred vhodom v grad Žovnek novi tednik Vedi/io г 1ллжо?ј / BRALCI POROČEVALCI 45 Kajuhovka državna prvakinja iz nemščine Da gre dijakom I. gimnazije v Celju »au-sgezeihnet« (slo. odlično), so dokazali z vrhunskimi rezultati na državnem tekmovanju iz nemščine. Izabela Huber Pluemper je prepričljivo po-metla s konkurenco, saj je s petimi točkami prednosti pred drugouvrščenim tekmovalcem osvojila zlato priznanje in zmagala v skupini dijakov tretjega letnika. Odlično peto mesto in zlato priznanje je v isti kategoriji osvojil tudi Martin Steblovnik. S srebrom pa je uspeh dopolnila Astrid Ajdič, ki je tekmovala v kategoriji dijakov četrtega letnika. Na državno tekmovanje, ki je bilo 16. 2. 2022 v Ljutomeru, sta se uvrstili še dve naši dijakinji: Taja Skarlovnik in Lana Bruderman. NT Na fotografiji (z leve) so Astrid Ajdič, Izabela Huber Pluemper in Martin Steblovnik. Priplesale do zlatih in bronastih priznanj V Kulturnem domu Španski borci v Ljubljani je bilo konec tedna 5. in 6. marca jubilejno, že 30. državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev OPUS 1. Kot vsako leto je organizator Javni sklad za kulturo Slovenije plesalcem določil tudi temo plesnega ustvarjanja. To je bila letos še posebej aktualna tema - stik. Po dveh letih omejitev obiska prireditev je tekmovanje potekalo pred polno dvorano Kulturnega doma Španski borci, kar je še posebej razveselilo mlade plesalce, ki so se končno lahko predstavili številnemu občinstvu. Med številnimi nastopajočimi iz cele Slovenije so plesalke Plesnega foruma Celje pod mentorskim vodstvom Gordane Stefa-novič-Erjavec dosegle odlične uspehe. Zlata priznanja so prejele Ajda Pogelšek s plesno miniaturo Intro v kategoriji XS solo (do 14 let), Nuša Jerman in Tisa Trefalt s plesnim duetom Narazen, skupaj v kategoriji XS duet, in Neža Pogelšek s plesno miniaturo Nevidni plašč v kategoriji S solo (do 16 let). Bronasto priznanje sta prejeli Zoja Jager in Miša Rančigaj s plesnim duetom Doza v kategoriji S duet. GSE Letošnja tema je bila stik. Na fotografiji med nastopom Ajda Pogelšek. (Foto: Anka Simoncic) K Ni jim bilo dolgčas V času zimskih počitnic, med 28. 2. in 4. 3., so mladinski delavci in prostovoljci v prostorih Celjskega mladinskega centra izvajali ustvarjalne delavnice in poskrbeli za športne in družabne igre. Kreativne počitnice so sedaj že tradicionalne v času zimskih kot tudi poletnih počitnic in so deležne velikega zanimanja. Projekt bodo zaradi pozitivnega odziva vsekakor ponovili. Namen projekta je bil, da spodbudijo mlade k aktivnemu, kreativnemu in zabavnemu preživljanju prostega časa med zimskimi počitnicami. Pri ustvarjalnih delavnicah so združili moči mladinski delavci in prostovoljci, ki so prispevali velik delež k pestrem dogajanju. Poleg zabave za otroke so prostovoljci lahko krepili kompetence dela z otroki in se preizkusili kot snovalci programa in animatorji. Kreativne počitnice so bile brezplačne za vse otroke, ki so želeli svoj prosti čas preživeti aktivno, zabavno in veselo. Otroci so se igrali različne športne igre, risali, izdelovali pustne maske, se preizkusili v igri »Lov na zaklad«, igrali številne družabne igre, kartali in se zabavali. Na pustni torek so jih obiskali tudi kurenti in popestrili dogajanje med počitnicami. MCC Najmlajše maškare naganjale zimo V petek, 25. februarja, so otroci Vrtca Tabor skupaj z vzgojiteljicami zaplesali v osrednjem delu kraja in tako priredili malo pustno rajanje. Ob veselih zvokih otroških pesmic so poskakovali zmajčki, pikapolonice, barvice, Spidermani, princeske, razne živalice, afriški domorodci in še bi lahko naštevali. Pridružil se jim je tudi župan občine, ki pa ni bil v pustni opravi, kot so sprva pomislili nekateri, ampak je na veselo druženje prihitel s pešpoti, kjer je priskočil na pomoč režijskemu obratu občine, ki je zaposlil le enega delavca pri obrezovanju sadnega drevja vzdolž pešpoti Ojstriška vas-Tabor. Pustne šemice so se ga zelo razveselile, še posebej pa, ko so iz košarice pridno pobirale sladke bonbončke, ki jih je delil. SAŠA ZIDANŠEK OBREZA 46 RAZVEDRILO Bencin ali dizel? Ne, hvala, samo malo gledam ... Oven Tehtni ca Km Prodam oblikovalski stol z oblikovalko. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Vzorno Morda ne boste verjeli, a je res: postal sem vzoren človek. Ne pijem drugega kot vodo, ne kadim, jem skromno, nikamor ne hodim, ne v kino ne v gledališče ne na nogometne tekme, še v gostilno ne. Ne družim se več z ženskami, še pogledam jih ne. Denarja ne zapravljam, kart in biljarda ne igram več. Ležem ob osmih, vstanem ob šestih, se umijem z mrzlo vodo in grem na delo. P. S.: Ko bom prišel iz zapora, bo pa spet malo drugače ... Letalske Po vsakem letu pilot izpolni obrazec, v katerem mehanikom opiše težave, ki so se med letom pojavile in jih je treba odpraviti. Mehaniki preberejo obrazec in po odpravi težav na spodnji polovici obrazca napišejo, kaj so postorili. Pilot nato pred naslednjim letom prebere obrazec. Naj še kdo reče, da inženirji nimajo smisla za humor. To so dejanski izpisi iz takšnih obrazcev pri letalski družbi Quantas, ki sodi med najvarnejše. Pilot: »Leva notranja guma skoraj potrebna menjave.« Mehanik: »Leva notranja guma skoraj menjana.« Pilot: »Testni polet OK, avtomatsko pristajanje zelo grobo.« Mehanik: »Avtomatsko pristajanje ni vgrajeno v tem letalu.« Pilot: »Nekaj je razrahljano v kabini«. Mehanik: »Nekaj je zategnjeno v kabini.« Pilot: »Mrtve muhe na steklu.« Mehanik: »Naročil žive muhe.« Pilot: »Sledi puščanja na desnem glavnem podvozju.« Mehanik: »Sledi odpravljene.« Pilot: »Glasnost DME je neverjetno visoka.« Mehanik:« Glasnost DME ponastavljena na bolj verjetno višino.« Pilot: »Zaradi zapor se ročice za plin zatikajo.« Mehanik: »Za to pa so tam.« Pilot: »Sumim na razpoko v vetrobranskem steklu.« Mehanik: »Sumim, da imate prav.« Pilot: »Manjka motor št. 3.« Mehanik: »Po kratkem iskanju našel motor št. 3 na desnem krilu.« Pilot: »Letalo se vede čudno.« Mehanik: »Letalo opozorjeno, naj se zravna, leti naravnost in se zresni.« Pilot: »Radar mrmra.« Mehanik: »Radar reprogramiran, da ima besedilo.« Pilot: »Miš v kabini.« Mehanik: »Namestili mačko.« Pilot: »Izpod plošče z instrumenti se sliši zvok, kot da bi nek pritlikavec tolkel po nečem s kladivom.« Mehanik: »Odvzel kladivo pritlikavcu.« Hurrraaaa, dobila sem vozniški izpit! Končno bom lahko vozila svoj avto, ne da bi poslušala inštruktorja, ko stalno ponavlja: »Pazi! Prepovedana smer! Pazi, pešec!« Sploh ne vem, kako sem ga sploh prenašala dve leti... 1,7 evra je treba odšteti za liter nafte, za 100-litrski rezervoar stane 170 evrov. Če pobegneš in ne plačaš natočenega goriva, dobiš 50 evrov kazni. Sledite mi na FB za več finančnih nasvetov ... Tako malo se ukvarjam s športom, da če me morda vidite, da tečem, tecite tudi vi, saj se zagotovo dogaja nekaj nevarnega. Mož: »Draga, ti lahko karkoli pomagam?« Žena: »Vidiš tiso košaro s krompirjem? Polovico ga olupi in daj kuhat.« V nedeljo Sonce vstopi v vaše znamenje in tako uradno najavlja tudi pričetek pomladi. Dan bo enak noči, nastopi pomladansko ena-konočje. Kmalu se pričenja mesec, ki bo zagotovo eden najpomembnejših v vsem letu. Spraševali se boste, zakaj se zatika okoli enih in istih stvari. Kljub temu, da ne potrebujete napotkov, se boste spraševali, kako ravnati v prihodnje. Bik Lev Za vikend bo Luna potovala po vašem znamenju, zato bo veselo in družabno. Poskrbite za dogajanje, saj bo v zraku tudi romantika. Partnerstva in prijateljstva bodo v ospredju, vzemite si dovolj časa zase. Končni izid vam mogoče ne bo najbolj všeč, mogoče vam bo vse še videti preveč nejasno. Visoke kriterije ste si zastavili, zato je zadnji čas, da se malce ustavite. škorpijon Pomoč, ki ste jo nudili pred kratkim, vas je postavila pred preizkušnjo, ki je niste pričakovali. Lahko, da se celo znajdete v vrtincu navzkrižnih interesov. Dobro boste odgovarjali na tuje zahteve, svoje želje boste dali tokrat na stran. Kljub višku energije ne pokažite vseh svojih talentov, preveč vas bi hoteli izkoristiti. Imate ogromno možnosti, kako jo zelo koristno porabiti. Nov teden v ponedeljek se bo pričel z Luno v vašem znaku in bo precej stresen. Ne boste dovolili, da vas drugi priganjajo, delovali boste v svojem tempu. Dovolj vam bo tudi rutine. Tudi izpostavljati se ne boste pripravljeni za prazen nič. Ne uvajajte nobenih večjih sprememb ali novosti, dnevi zanje nikakor niso primerni. Nestrpnost ljudi v vaši okolici naj vas ne moti, držite se svojih ustaljenih navad in vzorcev. Dvojčka Vaš vladar Merkur, ki potuje po znaku ribi, povečuje vašo intuicijo, zato zaupajte občutkom, ki vam jih oddaja podzavest. Programirajte se na pozitivno in dobro, slabe misli takoj preženite, naj vam ne pobirajo energije. Majhne skrbi vam lahko načenjajo živce, velikih tokrat ne boste občutili. Namerno ne boste naredili tistega, kar nekdo pričakuje od vas. Ponovno boste presenetili s svojo taktiko. Rak Strel ec Torek zvečer in sreda sta dneva, ko boste gostili Luno, zato bo življenje dobilo hitrejši tempo. Uspešni boste pri urejanju uradnih, tudi pravnih zadev, v stikih s tujino in v izobraževanju. Preveval vas bo optimizem, spremljala dobra volja.. Postavili si boste visoko ceno, ki jo bo moral nekdo plačati, če bo hotel biti v vaši družbi. Zelo iznajdljivi boste, obveznosti se boste hitro otresli. Kozorog Zanimiv teden bo pred vami, v katerem se lahko nekoliko premešajo določene situacije. Nič takšnega se ne bo dogajalo, česar ne bi mogli zgladiti. Mogoče boste udeleženi v manjšem prepiru. Morebitne zdravstvene težave se bodo unesle in pričeli se boste počutiti mnogo bolje. Motijo vas malenkosti, zato nergate. Raje razmislite o resničnih vzrokih svojega trenutnega nezadovoljstva in spreminjajočega razpoloženja. Ugotovili boste, da ni nič narobe, saj delate kot najbolje utečen stroj. Potrebni ste poštene sprostitve in malce daljšega počitka, ne samo nekaj uric spanja ponoči. Niste avtomat, dovolite si tudi nekoliko izpre-či in obnoviti svoje moči! Še vedno ste preobremenjeni in logično je, da se sprašujete, kaj je narobe z vami. Ali ste prepočasni, premalo sposobni? Nič od naštetega. Ne postanite prezahtevni do sebe, še vedno ste prevelik perfekci-onist. Poskusite na drug način, pojdite po drugi poti, saj obstaja več možnosti. Vse so odprte, zato ne tarnajte, da ste onemogočeni. Vsi plusi se lepo kopičijo in na koncu vas čaka prav lep seštevek. Vodnar Res je, da gre vaša pot naprej, vendar se tudi iz preteklosti učimo. Težko boste našli prave besede, zato poskusite s kakšno prijazno gesto. Tudi to je lahko pričetek želene spremembe. Mogoče bi lahko v preteklosti kaj zastavili drugače. Zdaj je nov dan, nov teden, nov mesec, novo poglavje, nov ciklus dogajanj. Pričenjate vedno znova in znova, tudi to je del življenja. Devica V četrtek in v petek bo Luna v vašem znaku in 18. nastopi tudi polna Luna v Devici. Ker vam več planetov nasprotuje, ste lahko v tem času nekoliko bolj občutljivi. Čas je, da pospravite po »podstrešju in v kleti«. Nekomu ne boste najbolj zaupali. Kljub temu, da bo šlo samo za občutek in ne za kakšno konkretno dejanje, boste dvojno previdni. Vaši intuiciji lahko zagotovo zaupate. Ribi Težko vas je razumeti,, saj se zavijete v molk tam, kjer bi bilo dobro kaj povedati. Tako lahko dobi nasprotna stran zelo nelagoden občutek, kaj vse prikrivate. Nekdo vam bo zastavljal veliko neposrednih vprašanj, kar vam ne bo ugajalo. Vrnite z enakim in pričnite tudi vi spraševati vse povprek. Vaš občutek, da morate biti zadržani, ni na mestu. Prav obratno, zdaj je idealen čas, da odprete svoje karte. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka ZVEZDO-SLOVCI IZBERE NA VOLITVAH KOŠARKARSKA LIGA V ZDA AMERIŠKI PISATELJ BUCHWALD NEKDAJ OSKRBNIK RIBNIKA POLOŽAJ PRI JOGI MNOŽIČNO IZRAŽANJE NEZADOVOLJSTVA PONJAVI NICK NOLTE VIKANDER NASPROTNO OD VISOK 15 LUŽA, MLAKA (NAR.) BAJESLOVNI KELIH MORSKI RAK OBČUTKA DUŠEVNEGA TRPLJENJA ZNANA ANG. LADJA (ORIG.) ZDA (ORIG.) ELENA DOBRAVEC SAUDOVA ARABIJA IMA SKUPNO MEJO S ... KJER JE DIM, ... OGENJ 18 GLAVNA ODRSKA ZAVESA AM. IGRALEC (HECTOR) 16 KOŠARAZ ROČAJEMA ZATRJUJEŠ JANEŽ (LAT.) NEKDANJA LJUBLJANSKA ŽUPANJA POTOČNIK NIKA PREVC IMA TRI ... AMERIŠKI FILMSKI VESOLJČEK GLAVNO MESTO NORVEŠKE VOJAŠKI OBRAMBNI NASIP ZGRADBA INDIJSKA ZAČIMBA RADIJSKI PROGRAM: ZELENI IZBILO JE SODU . IZRASTEK NA GLAVI 14 CORK JE NA . IZBOLJŠA ZRAK V PROSTORU 10 ZVONE AGREŽ SLOVENSKA IGRALKA TANKA PALIČICA PRI DEŽNIKU DOBI, VEKA 13 SUDOKU 509 1 8 9 8 4 6 8 2 9 1 7 5 2 1 6 5 9 2 8 1 9 7 6 SUDOKU 200 5 2 7 6 1 3 9 2 7 2 9 1 5 5 3 8 4 9 6 6 2 1 7 4 4 7 3 9 REŠITEV SUDOKU 508 REŠITEV SUDOKU 199 4 3 8 2 7 1 9 6 5 5 9 1 3 8 6 7 4 2 7 2 6 4 9 5 3 1 8 9 5 3 8 4 7 1 2 6 2 6 4 5 1 9 8 7 3 1 8 7 6 2 3 5 9 4 6 1 2 9 3 8 4 5 7 8 7 5 1 6 4 2 3 9 3 4 9 7 5 2 6 8 1 4 9 6 5 8 2 1 3 7 7 8 3 9 1 6 2 4 5 2 1 5 4 7 3 9 6 8 1 5 4 2 3 9 8 7 6 6 7 2 1 5 8 3 9 4 9 3 8 7 6 4 5 2 1 5 6 1 3 9 7 4 8 2 8 2 9 6 4 5 7 1 3 3 4 7 8 2 1 6 5 9 2 6 3 11 9 5 novi tednik vMny> г i/wmyj/ KUPON Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 22. marca. Geslo iz številke 10: gregorjevo Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Marjan Ke-kec iz Petrovč, Franjo Volk iz Šmartnega ob Paki in Anica Vodenik iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. 48 TA PISANI SVET Lase podaril za male bolnike Vsako dobro dejanje šteje in prav vsak lahko nekomu na določen način pomaga in mu izboljša kakovost življenja. Tudi z donacijo las, ki bi sicer po striženju pristali v smeteh. Da bo svoj čop podaril v dobrodelne namene, se je odločil tudi Tomaž Majcen, sicer strokovni sodelavec v Muzeju Laško. Svoje lase je podaril britanskemu dobrodelnemu skladu Mala princesa (Little Princess Trust), ki brezplačno izdeluje lasulje za otroke, ki so prestali zdravljenje s kemoterapijo in se posledično soočili z izgubo las. Te lasulje pošiljajo tudi v Slovenijo za onkološke bolnike do 18. leta starosti. »Zgodba sega približno petnajst let nazaj, ko je mlajša hči Katarina študirala v Cambridgeu in je enkrat domov poslala svojo fotografijo z odrezanimi lasmi in s pojasnilom, da bo svoje lase podarila omenjenemu dobrodelnemu skladu. To se mi je zdelo tako lepo in plemenito, da sem se odločil, da bom tudi sam podaril svoje lase, če bom kdaj imel to priložnost,« je pojasnil Tomaž. Njegova hči je nato še dvakrat darovala svoje lase, Tomažu pa se je priložnost ponudila med epidemijo koronavirusa, ko so bili frizerski saloni dlje časa zaprti ali je bilo treba za njihov obisk imeti PCT-pogoj. Majcen pod temi pogoji ni hotel k frizerju, lasje pa so medtem rasli. V dobrih dveh letih so dosegli dolžino, ki je primerna za darovanje. »Minimalna dolžina je 17 centimetrov, najbolj iskani pa so lasje, daljši od 30 ali 40 centimetrov. Moji so bili dolgi natanko 30 centimetrov in priznam, da sem bil nad dolžino kar presenečen. Malo me je sicer skrbelo, ali jih bodo sprejeli, ker so vmes tudi sivi. Las namreč za izdelavo lasulj za otroke ne barvajo, ampak so lasulje povsem naravne,« je pojasnil Tomaž Majcen. Lasulje v dobrodelnem skladu Little Princess Trust sicer izdelujejo tudi iz sivih las. Te nato prodajo, denar pa namenijo za otroke, ki so preboleli raka. BA Trideset centimetrov dolg čop las Tomaža Majcna je že na poti v London, da kakšni mali princeski ali malemu princu nariše nasmeh na ustnice. Nad Tomaževo plemenito gesto je navdušena tudi frizerka, ki ga je ostrigla, Nataša Žižek. Kot je dejala, se je trudila, da je čim več las spravila v čop. Celje obiskala veleposlanica Indije Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je prejšnji teden gostil Nj. Eksc. Na-mrato S. Kumar, veleposlanico Indije. To nalogo v Sloveniji opravlja dve leti, knežje mesto je obiskala prvič. Veleposlanica je poudarila, da želi v svoji vlogi spoznavati vse dele Slovenije in se ne osredotočati le na glavno mesto. V juniju načrtuje dan joge v Celju, v avgustu pa bi želela v Celje pripeljati delegacijo ob praznovanju 75-letnice samostojnosti Indije. Župan in veleposlanica sta se pogovarjala tudi o možnosti sodelovanja malih in srednje velikih podjetij, obisku sejmov v Celju in festivalov, ki jih indijska skupnost pripravlja v Ljubljani, pa tudi o možnosti pobratenja Celja s katerim od indijskih mest. LKK Humanitarne organizacije Občine Polzela so se v torek s poklonom butaric simbolično zahvalile zdravnikom, medicinskim sestram in drugemu zdravstvenemu osebju za požrtvovalno delo, ki je v času epidemije pogosto preseglo meje človeških zmogljivosti. (Foto: SHERPA) Z butaricami v zahvalo Epidemija se z vsakim dnem bolj umirja. A še ne dolgo nazaj je zdravstveno osebje na covidnih oddelkih v zelo težkih razmerah opravljalo neprecenljivo delo. Polzelski prostovoljci tega niso pozabili. Prostovoljke Karitasa in Krajevne organizacije Rdečega križa Polzela so v sodelovanju s tamkajšnjo civilno zaščito združile moči in izdelale 250 butaric, ki so jih v torek dopoldne predale zdravstvenemu osebje celjske bolnišnice in se mu tako zahvalile za ves trud in požrtvovalnost. ŠO V simpatične kosmatinke so se odele zaposlene v Vrtcu Rogaška Slatina. Znajo zakrpati in očarati V Občini Rogaška Slatina z različnimi dogodki obeležujejo sto let od rojstva v tem zdraviliškem kraju rojene pisateljice Ele Peroci. Slednja je najbolj znana po pravljici Muca Copatarica. V simpatične kosmatinke so se odele tudi zaposlene v Vrtcu Rogaška Slatina, ki so povsem same izdelale kostume, a tudi vse potrebne pripomočke - škarje, šivanke in sukance. Čeprav najverjetneje nimajo veliko dela s krpanjem copatkov, saj so otroci v vrtcu zelo redoljubni, tako domiselno oblečene vsekakor očarajo mimoidoče. TS Slovenska politika pod drobnogledom Izšla je knjiga Ozadje Reporterja in Maga, ki bo, kot pravijo poznavalci, pretresla slovensko medijsko in politično prizorišče. Prinaša vpogled v zakulisje slovenskih medijev, gospodarstva in politike od druge polovice devetdesetih do danes. Ozadje Reporterja in Maga je knjižni prvenec Silvestra Šurle, ki ima za sabo skoraj četrt stoletja dolgo novinarsko in uredniško kariero. V njej se, kot je zapisano ob knjigi, razpiše tudi o stvareh, za katere bi mnogi radi videli, da ostanejo skrite. Knjiga razkriva tudi slovensko novinarsko prizorišče, lažno solidarnost, ki se konča, ko se začnejo osebni interesi prepletati s političnimi. V knjigi nastopa kar 560 bolj ali manj vplivnih posameznikov iz medijev, politike, gospodarstva in druge civilne družbe. NT V knjigi nastopa kar 560 bolj ali manj vplivnih posameznikov iz medijev, politike, gospodarstva in druge civilne družbe. V knjigi nastopa kar 560 bolj ali manj vplivnih posameznikov iz medijev, politike, gospodarstva in druge civilne družbe. Župan je gostji izročil tudi monografijo Celeia, Cilli, Celje (mag. Damir Žerič) in jo povabil k vpisu v knjigo častnih gostov Celja. (Foto: MOC)