I. letni tečaj, število : 35.
1914. aug. 30.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁ JA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE : <
Za domáče, če jih več
vküp hodi.................. 2 K,
ne samo edne .... . . 3 K.
Za ■zmKancéjT če jih več vküp hod0Ert’- • • 4 K 20 f, če samo edne7 -. ... 5 K 40 fL_
Cena vsakoga falata doma je 4 filere; v Ameriki 10 filerov.
Dobijo se
v čerensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoši v pokoji. Cserföld, Zalamegje.
Na té naslov se naj pošilajo: naroč nina, glási i dari za Novine. Vsak pa naj podpiše Svoje imé, ki kaj novi-nam naznánja.
†
Rimpapa Pij X.
1835-1914.
Malo ripipapov je zapüstilo v težavnejših časaj svoje zemelsko vladarstvo pa se odselilo v večnost, kak je to včino ravno naš dozdaj vladajoči Pij X. Katoličanska cerkev se majmre zdaj, gda* se bijejo krvavi boji nej samo v Europi nego skoro po celom sveti, nahaja v težavnem položaji^,To pa zato, ka je za nas katoličanec vnogo odvisno od toga, kak se tej boji dokončajo. Da se pa brezi bože vole nikaj ne zgodi, zato zavüpajmo mi tüdi vse na Previdnost božo, vej nam je Jezuš oblüno, ka on znami ostane do konca sveta, pa ka katoličanske cerkvi nanč vrata peklenska ne bodo mogla pomagati.	v
V spodanjih VTsticaj podamo kratek živlenjepis Pija X.
Zibelka je Piji X. tekla na Benečkom, na lepoj severno-italijanskoj krajini v vesnici Ri,jeze. Prebivalci te vesnice šo na vekše sirmaški lüdje. Preživlajo se s polodelstvom,
Hižico s malov njivöv sta. mela tüdi zakonskiva Janoš pa Margeta Sarto, šteriva sta bila roditela Pija X.
Poleg polodelstva je opravlao Sarto Janoš tüdi črevlarsko meštrijo, pa je bio tüdi kak občinski sluga. Že z toga je viditi, ka je drüžina nej živela v obil-nosti, nego je šče večkrat, zlasti gda se je drüžina povnožila, prišla tüdi skrb pa pomenkanje v hižo.
V toj hiži se je dneva 2. junija 1835 narodo dečko, ki je pri krsti dobo ime Jožef. Oča pa mati sta se njemi jako véselila, pa se je šče te nanč nikomi senjalo nej, či s toga dečkeca postane gda püšpek, kardinal, patriarh i nazadnje rimski pápa.
Mali dečko je nej bio dugo brezi tovarsije; za dve leti je dobro bratšeka, šteri je bio krščeni za Andželo, zatem pa po vrsti šešt sestric. Krepko se je razvijao na düši i teli. Gda je vučitel opazo, kak bistroga razuma je, je povedao plivanoši, pa sta potom oba nagovarjala njegove stariše, naj ga pošlejo v srednje šole.
Leta 1858 je dokončao srednje pa bogoslovne
šole i je bio 18 septembera za dühovnika po sve-čeni. Leta 1867 je poslao plivanoš, leta 1875 kano-nikj leta 1884 püšpek, leta 1893 kardinal., Zatem ga je pa previdnost boža odpelala v Rim na tron svetoga Petra.
(rda je Leon XIII. odpotüvao v večnost, se je' podao tüdi patriarh Sarto V Kini k izvölitvi1 ¾redno-} ’ ga naslednika. Te si je šče nanč mislo nej, či njega doleti ta visika i veličastna čast.
Gda je postao kardinal, si je z norije pogučao:
„Dozdaj sam bio 9 let kaplan, 9 let plivanoš, 9 I¾t „ kanonik, 9 let püšpek, zdaj ostanem 9 let patriarh, potom pa znankar 9 let rimpapa.
,' Te reči so se pa spunile. Pri odebiranji novoga Kristušovoga namestnika je on dobo največ glasov. Gda je nato pitao kardinal Oreglija, či pri voli v volitev, je odgovoro í „Či je nej mogoče, ka bi šo te kelih mimo méne, nej ka bi ga spio, — naj se zgodi vola Gospodova.“
Kak blisk se je raznesla po celom Rimi radostna vesi, ka je zvoljeni za Kristušovoga namestnika pat-riaíh Sarto. Lüstvo se je veselilo pa navdüsüvalo, zato ka je znalo, ka je zvoljeni patriarh vreden te zvišene časti.
Novozvoljeni sv. Oča je držao za svoje živlensko nalogo: „Vse prenoviti v Krisztuši.“ Vse njegovo delovanje se je gibalo v toj smeri. Z apoštolskimi pismami je v red poslavo cerkveno spevanje, trüdio se je za zbolšanje cerkvenih razmer na Francoskom, obsodo je gibanje, štero je štelo katoličance nešternih držav odtrgali od Rima, nastavo je posebno adpos-lanstvo za preosnovanje cerkvenoga prava, njegovo najvekše delo pa, štero je na svetlo dao leta 1907, je okrožnica: »Pascendi Dominici Gregis“, štera je namenjena na nikoj spravili modernizem.
Toga velkoga i gorečega vladara katoličanske cerkvi nega več med nami. Svojo blago düšo je zdejno augusta 20, pa se je preselo v nebesa vživat večno veselje. Slava njegovom! spomini!
2.
NOVINE
1914. aug. 30.
Angelska nedela.
„Bog je svojim angelom zapovedao, naj te čuvajo na vseh tvojih potáha. (Ps. XC. 11.)
V nedelo, štera najbliže spada k meseci septembri, obhaja sv. maticer-kev god angelov čuvarom. Dnes je ta* nedela. Dnes je ta nedela. Dnes se začne te svetek i v molitvah ‘ cerkve-nih bo trpo do dnes tjedna, to je osem dni. Dostojno je, naj i mi ’ vseh osem dni se spominjamo iz svojih dobrih varivaČov ki so nas že telikih neá-reč düševnih i telovnih rešili. Naj pa bo iz srca kipila vsaki den v toj os-mini zahvalna molitev fiašemi angeli čuvari na čast, prevdarimo eno malo versko pravico 1) ka so angelje i 2) kak nas čuyajo.	•
So angelje čuvarje. Jezuš je pravo ,,Njihoví angelje v nebi,) vsikdar ,vidijo , lice Očé mojega“ (Meli. écv|l£ 10Í) Qd l dece je to pravo. Deca pa ma človečó naturo, človeča natura ma zato čuvara j angela.
Kda je sv. Peter v vozi bio so krščeniki neprestanoma moliii za njegovo rešenje. Molitev njihovo je Bog posfühno i Petra po angeli na čüden način rešo z verig v noči. Ki kda bi trkao na dveri, kje so krščeniki bili vküp spravleni i se ogláso, so ne ver-vali, da bi on bio, négo pravili šo ,,AngéJ’^njegov je*. J(Dj. Ap. XII. 15.) Sveti očaki ednoglasno trdijo, da je tü guč od angela čuvara sv. Petra. Majo zato ödrašeni tüdi angela varvača. Sveti Oremuš piše ,,Velika čast düš je, Ka vsake ma od začetka svojega narod-jenja angela odmenjenoga, naj jo čuva“.
Vsi majo angela čuvara j ešče greš^ niki. To pa zato, kak sv. Tomaž aquinski vči, naj po angelskom varstvi sebi ali drügim hüda ne včinijo.
Kakda nam pa pomagajo angelje čuvarje ?	1. Naše molitve, ždiháje,
dobra dela pred Boga nosijo i ga prosijo, naj je milostivno sprejme. Rafael nadangel je sam to pravo Tobiji »Kdare si s skuzami molo i si mrtve pokapao i si svoj obed popüščao, i si mrtve po dnevi v svojoj hiši skrivao, po noči pa pokápao, sem jaz tvojo molitev pred Gos-poda nosou. (Tob. XII. 12.) 2. Na dobro nas opominajo, dajo nam dobre misli, navdihavajo nam žele na popolno živlenje po Jezušovih rečeh „Bodite popolni, kak je vas oča nebeski po-polenu. (Mat. V. 48.) 3. Vkraj držijo od nas hüdoga düha, naj nam ne škodi v düši i časnih rečeh. Sveto pismo pravi „Angel Bafael je hüdiča zgraho i ga je privezao v püšcavi zgornjega Egipta“, (Tob. . VIII. 3) naj ne škodi Tobiji. V jezere grehe bi privolili i
brez števila bi se nas pogübilo, če ne bi meli angelov čuvarov. Bodimo za ■ to dobroto zahvalo! i vsaki den te tjeden kaj molimo svojemi angeli čuvari na Čast pa njemi obečajnao, da bomo od njega navdihnjene dobre misli vsikdar nasledüvali.
„Bog je svojim angelom zapo-vedao, naj te čuvajo na vseh tvojih potáh". Med vsem! našemi potmi ta najlepša je tista, štera k Jezuš! pela. Oh kelikokrat me občuvao na njej moj Angel čuvar i pripelao k Jezuš!! Do srca se genem nad tov njegovov dob-. rotov i zahvalen njem bom. Včinim, na koj me dober Bog opomina „Pos-lühni njegov glasu, (Exod, XXIII. 21.) bogao bom ga i rad hodo k Jezuš!,
Krščanski navuk.
j Kakšo plačo *Vslpži, ki Bogi kaj oblübi i tisto verno drži? Dvojb.
Je dužno dete, iti v samostan, če je mati tá oblübi ? Ne je dužno, ar tá oblüba ne valá. Vsaki samo za sébe more oblübo deteti.
Kakši greh včini, če što oblübo ne zdrži ? Če je veliko reč oblübo, smrtnoga, na priliko denem post; če pa malo, ma toga nrf priliko edno pdravomarjo.
Ki ^ne $norc-dane ubíübe zdržati, kaj naj včini ? Naj prosi od dühovnoga očo odvézo od nje, ali pa naj jo da v dnigo dobro delo spremeniti, štero lehko zvrši.
 Vojska.
Kak je viditi s poročil, štera prihajajo z južnoga bojišča, je prišeo den sodbe za tiste srbske velikaše, ki so zakrivili zdašnjo krvavo vojsko. Nad mjimi se spunjavle pregovor, šteri pravi, ka što drügomj jamo kopa, on sam v njo spadne. Tüdi srbski vodilni krogi so kopali jamo, v štero so šteli poko-pati bodočnost naše velka države, zdaj pa, kak vsa znamenja kažejo, pokopajo v to jamo bodočnost svoje lastne države. Naše čete idejo zmagovalno v notran-jost Srbije, zavzemlejo najvažnéjše trd-njave i mesta, srbi pa morejo z vel-kimi zgübitvami bežati pred njimi. Či bodo se dogodki za nas tüdi nadale tak vugodno razvijali, potom je vüpan-je, ka bo moč Srbije v kratkom časi strta.
Z ruskoga bojišča prihajajo tüdi vugondi glasi. Dozdaj šče tam nej bilo vekše, odločilne bitke. Bile so samo menše obmejne praske, v šterih je pa zmagalo vseh naše vojaštvo. Rusé so
do zdaj povsedi pnetepli naši vojaki, tak ka morejo bežati v notranjost svoje države. Zrok tomi je ruska nepripravle-nost pa notrašnji nemiri, z drügim kra-jorn pa velka hrabrost pa vitežtvo naših vrlih vojakov.
Na francoskom bojišči so že bili vekši spopadi. Zmagali so vseh nemci. Samo v zadnjih dnevaj je prišlo poro-čilo, štero pravi, ka so se fráncozi v ednom mesti dobro proti postati, pa so dve nemškivi celi, šterivi sta v svojem vitežtvi predaleč prišli, vrgli nazaj pa zaplenili njivi orožje.
• Na morji je šče nej prišlo do boja. Potoplenih je dozdoj samo par ladij, nekelko pa zaplenjenih.
Natančnejša poročila so eta
t Osvojenje Srbije
sp približavle. Naše čete so v prvoj vel- ' ;k o j bitki srbe natdlko premagale, ka vojački vodilni krogi majo vüpanje, ka celo Staro-Srbijo v kratkom časi osvo-jijo. Y toj odločilnoj bitki, štera se je vršila 15 augusta, se je posebno vitež-ko obnašao varaždinski 16. pešpolk.
Srbski kral Peter
je odbežao z Niša fr Vranjo. Kralovič Šandor je pa prišeo s svojim spremst-vom v, Kragujevac. Starejši krale v sin . Jüri je bio ranjeni na glavi.
Srbska hüdodelstva.
Srbi svoje lüstvo s Tem navdíišü-jejo, ka njemi pravijo, ka je to fcri-žarska ali Sveta vojska, štero bijejo proti nam. — V večih mestih so zme-tali srbi čemer v st(idence, ka bi s. tem spravili od živlenja naše vojake. Naši vojaki pa zdaj z ,previdnosti velijo srbs-komj prebivalstvi, naj prle ono pije z stüdencov, pa či njemi ne naškodi, potom pijejo naši vojaki. r
Požarovec zavzeti.
Edno zadnje poročilo pravi, ka so naši vojaki osvojili že tüdi mesto Po-žarovec.
Srbi bežijo z Makedonije.
Z Makedonije, štero so srbi v bal-Kanskoj vojski proti pogodbi vzeli bol-garom, bežijo zdaj srbi, zato ka se bo-jijü bulgarov, štere so tam tak kruto preganjali.
Bolgarska se pripravia.
V Dec so prišla poročila, štera pravijo, ka se Bo|garija pripravia na vojsko proti Srbiji. Sovražnosti se vsaki čas vtegnejo začnoti.
Carnogorci so
v zadnjih dnevaj večkrat šteli presto-piti mejo Hercegovine, samo ka so vseh z velkimi zgübitvami bili vrženi nazaj.
1914. aug. 30.
NOVINE
3
Rusko bojišče Ruska cárska drüžina se je od-pelala s Petrograda, gde se je nej čü-tila zadosta varno pred nemci, v mesto Odesa. Tam so pripravili za njeno var-nost vsa potrebna.
Velka zmaga nemcov. j Dnevá 17. augusta so nemške čete pri Stallupöneui - premagale ruse. Boj je bio luti. Nemci so se borili z velkov hrabrostjov pa so zgrabili 3000 rusov i osvojili - šest strojnih pušk. Rusi so vnogo strojnoga orožja, štele so v naglici nej mogli s sebov vzeti, spok-varili, ka ga sovražnik nebi mogeo rabiti,
Z Finskoga
so rusi vso svojo vojačijo - pozvali domo. Ta vojačija je nastanjena zdaj pri Petrogradi.
Ruska ladja se potopila.
Edna velka ruska ladja, štera je prevažala strelivo pa 4000 vojakov, je prišla v Zhodnom morji na mino pa se je pogrozila. Vsi vojaki so se vtopila	•	•	•
Na Ruskom se
r¾žširjavle reberija. Z Türskoga prihajajo glasi, ka se je na ruskom Kaukazi lüstvo poreberilo pa je vmorilo štiri ruske • častnike i osemdeset vojakov. ítusKa. Vlada je odpolala vnogo vojaške, ka bi te reberiše vkrotili
Na meji Galicije
se bijejo menše praske med ruskimi pa med našimi vojaki. V teh obmejnih praskaj je že vnogo ruskih kozakov spadnolo.
V Polaki,
ki so že več što let ječali pod ruskim jarmom, so z veseljom pozdravni naše pa nemške vojake, gda so tej presto-pili rusko mejo pa prišli med njé. V naših vojakaj vidijo svoje osvoboditele, zato pa Vlada med njimi nepopisano veséljepa navdüšenost. Da bi samo tomi narodi, šteri je mogeo prestati telko preganjanja, *žasijalo znova sunce svoboden pa bi poslala slovanska Polska páli tak slavna, kak je bila v davnih dnevaj!
Z francoskoga bojišča.
Nemški casar je po zmagi pri Lüttihi šteo sklenoti mir z belgijci. Tej so njemi pa ponüdbo zvrnoli, zato trpi vojka dale. V zadnjih dnevaj prihajajo na Belgijsko francoske čete i je potakšem čakati, ka bo tam v kratkom časi vekša bitka.
Francoski vojaki slebo opravleni.
Nemške novine pišejo, ka so tisti francoski vojaki, štere so nemci zavzeli, jako slabo opravleni. Črevle pa obleko
majo raztrgano, Vnogi nanč nemajo kaputov, patrone majo v paper zasü-kane, z motvozom zavite pa tak okoli šinjeka obešeiie.
Nemčeja dobro pripravlena.
Z Berlina pišejo, ka se v Nemčiji vrši žetev v najlepšem’ redi. Uspeh žetve bo jako dober, tak ka je Nemčija preskrblena z živežom edno leto naprej.
Na morji.
Nemci so potopili edno angležko ladjo, štera je polagala mine v.morje. Zvün toga pravijo dozdaj ešče nepotrjena poročila, ka se je blüzi Sicilije vršila pomorska bitka med sem či pa med nekšimi'sovražnimi ladjami.
Vlovleni ruski parnik.
Z Šplita se poroča, k je v južnoj Dalmaciji vlovleni pa zaplenjeni ruski parnik, šteri je bio naklajeni z žitom. Žüpan mesta Blato je dosegno, ka je oblast odala prebivalstvi mesta za 10Ö.000 koron toga žita.
Angleži zgrabili 35 nemcov.
Na severnöm morji je edna angležka križarica zgrabila 35 nemcov, ki so se na nizozemskom paznik! „Tabanko“ pelali domo.
Türki küpilí dve ladji.
Türeka Vlada nasáanjá, ka je dve nemškivi ladji, šterivi sta priplavali v Dardanele, küpila od nemcov za >80 miljon koron.
Napetost med Rusijov i Türčijov.
V Beč so prišla poročila, štera pravijo, ka se je v zadnjih dnevaj razmerje med Rusijov i Türčijov po-ostrilo. Ruskoj vladi se ne vidi, ka je Türčija zbrdla vnogo vojačije na rusko* türskoj meji, pa ka je položila dosta min v Čarno morje.
Romanija mobilizira.
Kak znamenja kažejo, se je Roma-nija odločila. Kral je odredo mobiliza-cijo. Zavolo toga bodo železnice na Romanskom bližanje dneve prevažale samo vojake pa vojačke reči.
Španska nepristranska.
Španska Vlada je naznanila nem-škoj vladi, ka v tom boji ostane nepristranska.
Angleži bi radi. dobili Italijo na svojo stran.
V Londoni si jako prizadevlejo, ka bi Italijo pripravili do toga, ka bi stopila na stran rusov, francozov i angležov, pa naj bi tak postala nezvesta svojima zaveznikoma, nemcom pa nam. To prizadevanje njim je pa zaman, zato ka Italija pravi, ka či ne bo mogla
ostati nepristranska, potom stopi na našo stran.
Vojska med Grčijov i Türčijov ?
Grčki poslanik v Bukarešti je iz-javo, ka je vojska med Türčijov i „ Grčijov neizogibna, pa ka bo v to vojsko potegnjena tüdi Bulgarija, štera je že odredila nlobilizacijo.
Egipt v vojski z Nemčijov.
Kak poročajo z Kaire, je mini-sterstvo v Egipti razglasilo vojno stanje med Egiptom ino Nemčijov, pa je de-želo izročilo angležkomi varstvi. An-gležke cele smejo Odzdaj po celoj de-želi vršiti svoje vojne pravice.
Japonska nepristranska.
Od Japonske so se zadnje dneve vršili različni glasi. Edni z med teh glasov pravijo, ka Japonska ščé ostati nepristranska, drügi glasi pa pravijo, ka je že naznanila Nemčiji, ka še nahaja ž njov v vojnom stanji.
Italija posredüje za mir.
Nemške novine „Frankfurter Zei-tung“ so dobile poročilo .z Rima, poleg šteroga si Italija prizadevle, ka bi se skleno mir med vojsküvajočimi se dr-žavami. Minister zvünešnjih zadev San Guilano je že večkrat meo pogovore zavolo toga z nemškim, francoskim pa z angležkim poslanikom. Italija nakani ostati neprísíranská do konta-fcoja pa. je dala ostra navodila vsem prefektom pa listom, naj se toga držijo.
130 ranjencov pripelali v Budapešto.
Dneva 18 augusta so pripelali z Zemuna v Budapešto 130 vojakov, ki so bili ranjeni v boji pri Šabaci. Vsi tej ranjenci pripovedavlejo, kak hrabro i vitežko se vojüjejo naši vojaki.
Dari našh slovencov.
Smodiš Marijanka pri; Marič Lena 1 k. Iz Žižkov:	Gerič Bára
2 k.; Varašanec Marija prt, Krampač Kata 10 k., prt i hlače, Cigan Jožef 2 k., Cigan Matjaš 1 k., Ritlop Štefan 1 k., Kotujek Marija 1 k. Iz Čeren-sovec: Saláj Mihály 1 k. Iz Gomilic: Lebar (leta 3 k., Ferenčak Jožef 1 k. Iz Sr. Bistrice: Kreslin Ivan 1 k., Ko-lenko Ana 40 fil. Hanc Jula z Žižkov sühe slive. Ritlop Kata z Bednjaj 1 k., Kreslin Martin z Sv. Bistrice 1 k., Ko-lenko Kata z D. Bistrice 1 k., Čurič Treza z Cerensovec 1 k., prt i capo; Žunič Kata z Čerensovec prt; Kelenc Treza z Sv. Bistrice 1 k., Kreslin Ana z D. Bistrice 5 k., i robačo; átimec Jürij z Sv. Bistrice 20 k., Horvat Magda z D. Bistrice 1 k., Récek Štefan z Žižkov 1 k., z Trnja: Hozjan Kata 2 k., Tkalec Ana 1 k. 20 f. i 3 ro-bače pa hlače, Bohnec Jožef 1 k., Koštric Treza 1 k., Copot Matjaš 1 k., Čurič Štefan 1 k,, Ros Magda 1 k., Horvat
4
NOVINE
1914. aug. 30.
Marija 1 k., Ščrbič Marijanka vankiš, prt, sto!nico; Kocet Ana prt, Djürek Marijanka 2 prta, 1 hlače, Dominko Lena cape, Horvat Marija prt, Ros Magda cape, Zadravec Ana cape, i hlače, Magdič Ivan 2 k., Horvat S. Matjaša dovica 2 prta, 1 robačo, 1 bri-sačo, Sobočan Aga 2 k., Horvat Janoš 1 k. Vsem Bog povrni jezerokrát.
Najnovejša
Nemci v Belgiumi.
Nemška vojska slavno ide naprej. Namür, belgijski varaš je že dugi čas strelala. V četrtek so naslednje vse trdnjave zavzete i tak je Namtir že v Nemcom poselstvi. Velki del Belgiuma je že pod nemškov vladov. Za vladar-nika je imenüvani baron Goltz.
Naše vojske v Rusiji.
Vogrske i austrijanske vojske poleg vode Vistule idejo naprej. Prek so stopile Lise Gore i prišle do JRadomo. Poleg Novosielice so nazaj pobili 20.000 ruskih vojakov.
Poleg Krasnilca, kde se je blüzi 200.000 lüdi borilo, so rusi 26-ga augusta pobiti i do Lublina nazaj stirani.
V Srbiji.
Uvaci i Vardisti so naši vojaki nazaj stirali Srbe, ki so na našo gra-nico šteli vdreti.
*
Zvoljenje Rimpapa se začne 31. augusta. Naše monarkije kardinali: Csernoch estergomski hercegprimaš, Bornig * vesprimski püšpek, Pifft, bečki, Bauer olmuški i Skrbenski praški nad-püšpeki so že odišli v Rim, da tam v tak zvanom konklavi poslavijo papo s kardinal mi, ki pridejo ta iz celoga sveta.
Pastirski list našega püšpeka.
Vnjem nas opominajo, naj:
1. se ne damo zapelati od tistih, ki pravijo, ka papirnati penezi ne va-lajo. Država samo teliko papirnati penez da narediti, keliko kovine (zlata, srebra, itd.) ma prihranjenoga.
2. Naj dobro gorshranimo izkaz-nice, štere smo dobili, če smo vojakom kaj odali, ar za nje dobimo gotove peneze.
Preporačajo nam pa v njem, naj po vecerah na sküpno molbo v cerk-váh v küp hodimo i polsko delo cela občina zdrüženo opravi ednok ednomi, drügoč drügomi, ki svoje v boji majo, pa malo deco naj za časa dela lüdstvo v šolo na pazko znosi, ka doma kak še nesreče ne napravi.
Do voli j o tüdi, ka se sme po ne-delah i svetkah delati, boža slüžba se sme ranej držati, popoldnešnja se pa lehko na večer prestavi.
Vse pa pobüdjavajo na düšno moč i vsmilenost.
Glási.
Sobota. 18 ga je velika slvasnost bila vu cerkvi na den kralovoga na-rodjena, pri šteroj je ¾omači g. ešp. pleb. mešo i predgo držao, varaška gospoda je pa med mešov lepo po-pevala.
Krog. Deucsh, grofofski sluga je šest sinov poslao na bojišče, dva sta pa doma ešče na to pripravleniva.
: Črnci. Lani je na veliko mešo, gda je v toj vesi proščenye bilo, eden mladenca morjen. Letost so mladenci sobočke fare ti grehoto tak nodomes-teli, ka ni eden ne šo v krčmo, nego ,,veš oh Maria“ pesem popevajoč na svoj dom.
Toča je bila preminoče dneve je na našoj krajini vnogo kvara včinila. Lendavski goric je tüdi en tao pokon-čani.
Na smrtnoj posteli zgorela. Straš-na nesreča se je zgodila 15 auguszta v Beči. Tam je ležala v svojem stanü-vanji že koli devet mesecov na jetiki bolna 60 Ietna Genovefa Prošer. Prib-ližavala se njoj je že smrt, njeno telo je bilo samo šče kost pa koža. Poleg betežnice je goro posvet, posoda je bila napunjena s petroljom. Na imenüvani den je Šla zajtra k meši njena dvorjenica ali strežnica, pa je povrgla betežnico samo v zaklenjenoj sobici. Nej dugo potom se je čülo z sobice kričanje za pomoč. Prišli so sosedje, ki so opazili, ka se pri špranjaj pri dvarej kadi gosti dim. Vdrli so nato v sobico. Tam so najšli, ka je bila postel, na šteroj je ležala bolnica, vsa v pla-meni. Ogen so hitrö pogasili. Mirajoča sirota je pa dobile grozne opekline. Gda je prišeo zdravnik, je bila že mrtva. Brščas je betežnica prvrgla posvet, pa se je petrolej razlejao po posteli, štera se je nato začnola goreti.
Mesto zrakostrojov — štrki. Sol-nogračke novine pišejo, ka je v njü-vom mesti med prebivalstvom zišla velka kriča, zato ka so ober mesta vidli letati več zrakostrojov. To raz-burkanje se je pa včasik poleglo, gda so te „zrakostroje“ malo bole natenci poglednoli. Opazili so namreč, ka so to nej bili zrakostroji, šteri bi njim šteli mesto razrűšiti z bombami, nego so bili to štrki, šteri -so veselo letali po zraki.
Usodna norija. Bogátaj Jerneja, kmeta z Sühoga dola pri Trati, so dražili, ka bo sojeni po naglom sodi, zato ka ma revolvo brezi orožniškoga lista. Toga se je Bcgataj tak prestrašo, ka si je na šinjek! prerezao žile.
, 400 hiž zgorelo. V mesti Nadvorni (Galicija) v ednoj pekarni je nastao ogen, šteri se je zavolo vetra strašno hitro širio pa riešternih vüraj vpepelo 400 hiž. Živlenje je zgübilo 6 oseb. Gda je prišla ognjegasna bramba z Stanislava, so ogen omejili. Zgorela je-mestna hiža, pošta, starodavna rusi nska cerkev. Najbole prizadeti je ži-doski del mesta. Več što lüdi je brezi strehe.
Jezuiti v nemškoj vojski. Znano nam je že, kak je nemška Vlada pre-ganjala patre jezuite pa je krivila, ka so praj nej dobri rodoljübi, áli pa ka so brezdomovinci. Vnogo jih je zavolo toga moglo zapüstiti nemčijo, ki so pa ostali doma, so bili tüdi brezi pravic ;. nej so smeli nositi redovniške obleke," nej so smeli predgati, nej spovedavati pa nanč popevane meše so nej smeli slüžiti. Zdaj, ka je nastala vojska, se je včasi oglasilo 95 teh nemških ,je-zuitov, ki so bili na Nizozemskom, pa so se ponüdili za slüžbo v vojsko. Prošnja njim je bila poslühnjena, pa so tak z drügimi nemškimi vojaki šli v boj proti sovražniki. S tem so tej patri jezuiti najbole na laž postavili tisto krivo potvarjanje, s šterim je pre-ganjajo prostozidarci nej samo v Nemčiji nego tüdi v drügih državaj.
Žmeten čarnovojnik. Karol Huber z Galbruna, ki je mogeo iti v vojsko kak čarnovojnik, ma žmečave 157 kil. S tov težov je, či nej najžmetnejšiia čarnovojnikov. Djali so ga v sanitetno slüžbo prostovolne rešüvalne drüžbe.
Pošta.
NI. I. Jaska. Dvej koroni sam dobo, hvala.
To je tisti itroj
(mašin), z šterim si lehko dosta penez správi ešče tisti kmet, ki samo 2—3 kravi má.
Presvetitve dá
Alfa-Separator R.T.
Budapest, VI., Lomb-utća 11.
Nyomatott az Egyházmegyei Kőnyvnyomda körforg6 gyorssajtóján S*embathclyen.