jfou&rv, %t/t*f*h A.V
$/~di,ri&s£+i4 &*#*&
Posamezna
'&SUÙ-ért
Naročnina listu : Celo leto 80 din., pol leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. bven Jugoslavije: Celo leto 140 din. Insevati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru) fri večkratnem inseriranju primeren popust. Opravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
fiEDdvlSSD politi«?!! list Z3
Poštnina plačana v gotovini.
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se mora govoriti vsaki dan samo od lì. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnin« proste. Telefon interurban ŠL113.
BSSBi.
94. jštev.
Maribor, dne 13. avgusta 1934.
ILetnilc XVI.
Kako učinkuje izguba oblasti
Izguba oblasti vam je omračila um, da ne veste več, •kaj delate! — Tako je na kratko zavrnil notranji minister Nastas Petrovič razvnete pajdaše Pribičeviča in Pasica, ki nastopajo z govori o vladni deklaraciji, a se v stra'sli spuščajo na čislo druga, polja in do* nedostojnih in nepremišljenih izbruhov.
Nova vlada je stopila pred parlament z izjavo, ki je visoko nad vsem tem, kar se je doslej podajalo pod tem imenom, na zapadho-evropski parlamentarni stopnji je tudi njena večina, dočim je opoziciji poskušal Pribiče-vič vsiliti slabo nalogo in vlogo, pretvoriti parlament v navadno strankarsko zborovanje tam nekje v Virgin-mostu ali pa celo v razpravljanje nekje v krčmi z burnimi prepiri in celo pretepi. Te vloge radikali niso hoteli prevzeti, ker je danes gotovo, da je radikalna stranka eno, Pašič in njegov krog pa drugo. Skupni načrt za opozicijo se ni o'svojil in obveljalo je načelo: Vsak po svoje.
Že oba voditelja Pašič in Pribičevič kažeta1 značilne razlike. Pašič se mirno smehlja in pazljivo posluša, ko ga Nastas Petrovič s svojimi izjavami tolče na kratko, s trdnim in globokim 'glasom, Pribičevič pa skače, vpije in se peni, kot bi dobival udarce v sredo lica. Pašič mirno posluša svoje in nasprotne, Pribičevič pa z vriščem in hrupom svoje podpira, druge pa presekuje. Radikali imajo parlamentarno rutino in vidi se, da so sklenili obdržati kolikor toliko dostojanstva. Z dobro premišljenim namenom in načrtom izzivanja strasli so prišli v parlament samo Pribičevci.
Prepiri so bili takoj prvi dan, potem malodane pretepi in tako se je čakalo na eksplozijo strasti, ki naj bi pokazala, da parlament ni sposoben za delo. Pribičevi-čeva skupina se je na lo pripravila, radikali pa ne m izmed njih polaga samo Pašič s svojim ožjim krogom nekaj nad na Pribičevičeve naklepe. Načelo: vsak po svoje velja tudi v klubu radikalskih poslancev, a to samo do gotove meje. Za glavnega govornika si je klub izbral človeka, na katerega so se stavile nade, da bo podal državniški govor, govorili pa so lahko tudi drugi, ki o temi niso imeli pojma ter so dali duška samo svoji mržnji ali so pa govorili kar tako, samo da se govori. Tako je na primer poslanec Stanojevič izjavil, da je proti deklaraciji in vladi, ker sedijo v njej nasprotniki Velike Srbije. Pri lakih govorih se je zopet videla velika razlika med radikalno in samostojno demokratsko opozicijo. Ko večina radikalov apatično posluša ali bolje rečeno prenaša svoje prevnete tovariše, se vsi Pribičevci hrupno in strastno zavzemajo za vsako neumnost svojih tovarišev.
Tudi i.z te debate vidijo samostojni demokrati, da radikali nočejo ž njimi. Vlada noče pasti in Pribičevič se bo moral sprijaznili z idejo, da je v opoziciji in povrh tega še od vseh faktorjev zapuščen in od vseh strani izoliran. Ostal je s svojo Irinajslorieo in mora gledati, kako tudi ti ljudje izgubljajo vero v njegovo srečno politično zvezdo. Še beograjskega parlamenta nevajenih Hrvatov ni mogel Pribičevič razvneti in izzvati s svojimi poskusi. Takoj ‘se je spoznalo, kam: Pribičevi-čeva družba meri in 60 Hrvatov je mirno sedelo ob plohi laži in ostudnih osebnih napadov.
Pribičeviču so se tudi ponesrečile nakane z raznimi izjavami Radiča. Še celo radikalov ni tako daleč zmotila izguba oblasti, da ne bi videli razlike med raznovrstnimi časopisnimi izjavami Radiča in pa med skle pi stranke, ki ima svoje poslance v parlamentu. Sklepom glede podpore ožjega opozicijonalnega bloka, ki ima sedaj vlado, Radič še sploh ni nasprotoval, pa če bi to tudi enkrat storil in bi njegova stranka šla za njim, ter pustila pasti Davidovičevo vlado, še nikjer ne stoji, da bi moral ali vsaj mogel ravno Pribičevič slediti Davidoviču. Mogočnost tolike reakcije, da Pašič in Pribičevič dobita diktaturo, je izključena enkrat za vselej, radikali ne bodo nikdar več reševali Pribičeviča in vse, kar ta danes še upa in pričakuje, je pripisati edino le omračenju uma vsled izgube oblasti.
Politične beležke.
Debata o vladni izjjavi je bila na predlog 40 poslancev včeraj skrajšana. Proti predlogu so po svoji navadi nastopili samostojni demokrati, češ, da je proti določilom poslovnika. Pribičevci so potegnili za seboj nekaj radikalov, ki so pa uvideli takoj svojo zmoto in so se opravičili pri predsedniku skupščine Ljubi Jovanoviču, ki je bil tudi za predlog. Danes zjutraj ob pol dveh se je vršilo glasovanje, ki je dalo vladi večino 169 glasov, proti so bili pa 'samo Pribičevci in radikali, vseh skupaj 114. S tem so izjalovljene nade, da se-bodo razne manjše skupine postavile proti vladi.
Vlada, ustava in cont/rtdidem. Zunanji minister dr. Voja Marinkovič je z znamenitim govorom pobijal ra-rikalske in samostojno demokratske govornike. Na očitanja, da se deklaracija izogiblje vprašanja ustave, j
je dejal: Vprašanje je, če bi vlada sploh morala govoriti o ustavi. Razlog govoriti bi imela takrat, ako bi zahtevala, da se narodni skupščini predlaga sprememba te ustave. 'G. Marko Trifkovič je dejal, da je ta ustava najbolj svobodoumna. Vlada bi bila zelo srečna, če bi se to lahko V resnici dokazalo, da je ta1 ustava zlata) vredna in da nadalje narodno ediinstvo, ki se nahaja v tej ustavi, ni samo prazna beseda' na papirju. Kajti ustava je zgrajena na principu, da so Srhi, Hrvati in Slovenci en narod, in vse naredbe, ki temelje na tej ustavi, so dosledne temu principu. Dejstvo pa je, da-Vsi v naši državi ne mislijo in ne čutijo tako, in da' je celo v vladni večini mnogo ljudi, ki ne mislijo lako. Dejstvo je nadalje, da so tudi med opozicijo in celo tam, kjer se največ poziva na princip tega edinstva. Ako stranka, ki kritizira' to vlado, s katero se ne strinja, stoji na principu narodnega edinstva^, potem bi se mnogo argumentov, ki so jih iznesli proti vladi, ne bi smelo uporabiti, kajti eden odi govornikov, ki je največ naglašal narodno edinstvo, je neprestano štel, kdo od' Srhov, Hrvatov in Slovencev je bil minister in je smatral to za dokaz srbske širokogrudnosti. Ako smo res en narod1, potemi ne smemo biti »širokogrudni«. — Današnja vlada je koalicijska in njena deklaracija mora bili taka, kakoršne so deklaracije koalicijskih vlad. V vladini deklaraciij, ki je merodajna za njeno zadržanje, se nahaja samo ono, o čemer so sie koalicijske vladne stranke sporazumele. In samo to je obvezno za vlado, kair se nahaja v lej deklaraciji. Nobena debata ne more vplivati na delovanje vlade, že nekoli-kokrat se je očitalo, da je vlada odvisna od Radiča. — Vlada je odvisna le od zaupanja parlamenta. V naši deklaraciji smo stališče javno obrazložili, vendar so mnogi govorniki smatrali za potrebno, da govorijo o centralizmu in da ga branijo s francosko in italijansko zgodovino. Po mojem mnenju ta francoski in italijanski primer ni dober. Francije, kakršna je danes, ni centralizem niti ujedini], niti napravil močne. Kakšen je ta centralizem, ki ga prepovedujejo nekateri, ako se taisti ljudje protivi jo temu, da bi se izenačila davčna bremena v celi državi, češ, da je to nevarnost za predvojno Srbijo!
Hrvatsko časopisjte o iskrenosti Radičeve strapkc nap-jam Davidovičevi vladi. Hrvatsko časopisje izrecno in dnevno ponavlja, da so pristopili Hrvati potom Radičeve stranke iskreno akciji sporazuma, ker je to njihova stara politika. Hrvati bodo ostali zvesti svojim dosedanjim zaveznikom. Hrvati ne bodo nasedli nobenim spletkam, s katerimi jih /omrežuje Pašič—Pribi-čevičeva skupina, in ravno tako so Hrvati overjeni, da bodo nosilci sporazuma na srbski strani dovolj pametni, da bodo dosledni v tem, kar so začeli. Glavna bomba, katero skušajo protivniki sporazuma zagnati med vladne stranke, je Radičev povratek iz Moskve v Zagreb. HRiSS, pravi hrvatsko časopisje, je na srečo hrva Iškega naroda ostala doslej edinstvena in ta edinstvenost sebo 'po povratku njenega predsednika še potencirala. Zanimivo je zasledovati intrige, ki gredo v novejšem času z vso silo za tem, da razblinijo uspehe, katere si je priboril hrvatski narod tekom 5 let. Ko se je ustvarilo v 'Beogradu kot rezultat večletne borbe hrvalskega naroda razpoloženje za sporazum glede ureditve države na znotraj, so se dvignili razni elementi, da intrigirajo proti ideji sporazuma. Protivniki sporazuma so začeli proglašati Radiča kot Ljenina, od kojega grozi nevarnost, da uniči potoni revolucije vse, kar se je dosedaj ustvarilo v naši državi. Najnovejše je to; da so začeli sovražniki sporazuma klicati na odpomoč proti Radiču notranjega ministra Nastas Petroviča. Kričijo na vso moč, da morajo S/rbi nastopiti proti Hrvatom s silo potom obznane in le na ta način bo mogoče rešiti hrvatsko vprašanje. To so pozivi Srbov na uporabo nasilnih sredstev, katerih se je dosedaj posluževal Pribičevič. To je Pribičevičeva ideologija, ki je pa doživela po preteku pet let popolni polom. Intriganti proti sporazumu hočejo za vsako ceno PIrvatom naslikati Nastas Petroviča, tega pijonirja sporazuma, kot drugega Pribičeviča. Cisto izključeno je, da bi ravno Nastas Petrovič, ki je edino in pri vsaki priliki z vso odločnostjo nastopal ravno proti Pribičeviču in njegovim nasilnim metodam, se sedaj na zahtevo nasprotnikov sporazuma prelevil v Nastas Pribičeviča. Cilj tega intrigiranja ni nobeden drug, kakor vzbudili na eni strani med Hrvati nezaupanje naprani Petroviču, na drugi strani pa naščuvati Petroviča proti Radiču. Tem intrigantom proti započelemu sporazumu treba krepko povedati, da se bo Beograd lažje pobotal z Radičevo stranko, nego pa s predstavilelji raznih antisporazumnih strančic, ki nimajo ne med Hrvati, ne med Srbi in ne med Slovenci za seboj nobenega poštenjaka, najmanj pa narod, kateremu je sporazum med SHS plemeni že od prevrata sem najsvitlejša zvezda-vodnica. Tako piše o razmerju HRSS do Vlade in sporazuma ono hrvatsko časopisje, za katerim stojita poštena in res hrvatsko zavedna ter orientirana inteligenca in narod.
Novi glasovi zai vlado. Dne 10. t. m. sta poselila ministrskega predsednika črnogorski federalist Ivanovič
in disident HRSS Kordič ter izjavila, da bodeta glasovala zasnovo vlado, ker je sestavljena tako, kot so si želeli njuni volilci.
Bdogijajjjski frankovci. Beograjska »Pravda« je na pisala te dni uvodnik z naslovom »Frankovluk' v Beogradu«. Ta članek primerja hrvatske šoviniste s Paši-čevimi radikali. Frankovci životarijo v Zagrebu kot strančica najhujših hrvatskih šovinistov. Ime imajo po svojem voditelju, želijo si pa Veliko Hrvatsko, ki bi bila sama za 'sebe, ali pa bi imela, kar bi jim bilo še ljubše, Srbe in Slovence pod svojo oblastjo. »Pravda« pravi, da so postali tem hrvatskim šovinistom, popolnoma enaki srbski šovinisti, ki se v Beogradu zbirajo okrog Pasica. Oni Uidi zavračajo enakopravnost tSrbov, Hrvatov in Slovencev in tako lahko rečemo, da so si popolnoma) enaki s hrvatskimi šovinisti. Eden iz njihove sredine je v parlamentu govoril, da bo zato glasoval proti vladni deklaraciji in vladi, ker so v njen nasprotniki Velike Srbije. Drugi se sicer niso tako točno izrazili, a so vendar že neštetokrat z besedami in dejanji pokazali, da mislijo isto. Upravičeno se lahko reče, da sta Frankovluk v Zagrebu in Frankovluk v Beogradu največja nasprotnika države in ustave.
R<(pJiKicijska konferenc« in naša država. Vprašanje udeležitve maše države na reparacijski konferenci je povoljno rešeno; to znači velik uspeh novega zunanjega ministra dr. Marinkoviča. Zavezniki so sprejeli zahtevo naše države, da se naša delegacija udeležuje konference, vendar, da delegati nimajo prava glasovati pri končni odločitvi.
Radičeva (vrnitev. V pondeljek ob 6. uri 'zvečer je dospel z brzovlakom Radič v Zagreb. Mniogo ljudi ga je že ob prihodu prejšnjih vlakov pričakovalo, pa so se zopet razšli, ko ga ni bilo. Okoli psoldesetih se je po mestu raznesla vest o Radičevem prihodu. Zbrala se je takoj velika množica ljudi 'pred njegov,im stanovanjem. Dijašijo je zapelo »Lepa naša domovina«, Radič pa se je zahvaljeval z balkona. Sredi manifestacij pa je prikorakal na lice mesta močan (oddelek policije. Poveljnik je pozval manifestante, naj se mirno razidejo, ker je minister za notranje zadeve vsaka manifestacijo prepovedal. Temu povelju so se ljudje pokorili (in so 'se mirno razšli. Zvečer se je na Jelačičevem trgu zbrala zopet velika množica ljudi, pa se je na poziv policije mimo razšla. Radić misli za nekaj dni na oddih na kmete.	t
Bolgarski, režim v stiski. Cankova vlada se zateka k najhu.jšemu nasilju, da bi si podaljšala življenje. —■ Obsedno stanje je proglašeno nad celo Bolgarijo. Vlada je svoje pristaše po mestih organizirala v bojne oddelke, jih oborožila ter razposlala po deželi v kraje, iz katerih 'se boj' upora kmetov. Vladne čele so samo-obsebi razumljivo vršile najhujše nasilje in tako so bili kmetje prisiljeni, da se oborožijo teh kolikor-toliko zavarujejo pred diktaturo, ki ne pozna nobenega zakona. V svoji zahtevi po zvišanju oborožene sile, je Bolgarija sedaj izgubila tudi 'priporočilo rumunske vlade ker je ta ali sama uvidela nevarnost bolgarskega militarizma ali pa je uvažila nasvete iz Beograda.
V Italiji zavzema boj proti fašizmu vedno večji obseg. Proti fašistovski diktaturi so tudi kombatenti — bivši vojaki, ki so se 'borili v svetovni vojni — in pa vojni invalidi z oslepelim poslancem Del Croixem na čelu. Edina nefašistična politična skupina, ki hoče sedanji režim podpirati, so takoimenovani narodni katoličani. Le-ti sklicujejo za prihodnji teden v Bologno sestanek, na katerem hočejo postaviti temelje za lastno stranko. V to stranko vstopijo predvsem senatorji in po slanci, ki so izstopili iz popolarske stranke. Sklenili bodo resolucijo, v kateri bodo pojasnili svoje stališče nasproti vladi in določili, pod katerimi pogoji in kako daleč jo hočejo podpirati. — Preiskava o Matteotti j e vem umoru se bliža svojemu zaključku. Branitelji obtožencev dosedaj še niso smeli govoriti s svojimi klijenti in jim tega zaenkrat tudi še ne bodlo- dovolili. — Matte-ottijevega trupla še niso našli in je še vedno tajnost, kaj se je pravzaprav z njim zgodilo. Izmed1 obtožencev o tem nihče ni podal pojasnil.
Rumunija ne dobi posojila. Pot rumunskega finančnega ministra Bratiana v London je ostala brezuspešna. Rumunija ne dobi posojila; vladne kroge je ta vest zelo deprimirala, ker je spričo desoiatnih gospodarskih razmer 'inozemsko posojilo Rumuniji življenskega pomena. Jasno pa je ludi, da zapadno evropske države, •v kojih sedaj vlada popolnoma demokratični režim, nimajo zaupanja v sedanjo rumunsko vlado ter je njen trud za podelitev posojila gotovo izastonj.
Ogrska justica na delu. V Pečuju na Ogrskem se vrši zopet glasovit proces proti 80 meščanom, za koje zahteva vojno sodišče smrt na vešalih. Vzrok tega procesa je krvav upor bivšega c. in kr. nadomestnega bataljona v Pečuju, ki se je dne 20. maja 1918 uprl ter postreljal svoje častnike. Vojaki so nato zasedli vsa
"važnejša poslopja v mestu ter s pomočjo meščanov parirat odbili čete, koje so bile poslane proti njim. O tem «poru so takrat vsled stroge cenzure ni mnogo zvedelo; sedaj pa je vojno sodišče nenadoma dvignilo proti 80 meščanom radi pomaganja pri uporu ter zahteva za vse smrtno kazen. Pri sedanjem stanju ogrske justice Je sigurno, da se bo zahtevi vojnega sodišča ugodilo.
Pa^pkh li^a za člppoianska pirjaVa v zaščito1 žrtev ogrskega režima. Krvoločni madžarski režim je obsodil jna dveletno ječo voditelja ogrskih republikancev Beerà radi republikanske propagande. Z dr. Beerom so v ječi tako škandalozno postopali, da je fizično zelo oslabel in končno je na eno oko še popolnoma oslepel, ker je bil po cele tedne nepretrgano zaprt v temnici. Pod pritiskom javnosti domače in še bolj inostranske je ogrska vlada za sedaj dovolila, da se Beer zdravi v nekem privatnem 'zdravilišču in da mu bo nadaljevanje zapora tako dolgo odloženo, odkler se ne podvrže operaciji, s katero mu skušajo rešiti drugo oko, ki je tudi v nevarnosti oslepitve. Pariška liga za človečanske pravice je sestavila sedaj spomenico glede postopanja s tem mučenik cm ogrskega režima ter zahteva, da se ga izpusti »a svobodo.. S'potnenico je podpisal tudi sedanji francoski vladni predsednik Herriot, potem angleški predsednik Macdonald in s pisateljem Anafole France na čelu veliko -število francoskih pisateljev, umetnikov in raznih kulturnih delavcev.
Demonstracije j ) o-Li »ludendoti-ffoveean« v Nemčiji Preteklo nedeljo so se vršile po celi Nemčiji velike demonstracije republikanske lige » črn o - ra e č a - zi a t a zastava«, pii katerih je sodelovalo nad milijon ljudi. — .Združeni centrumaši, republikanci in socijalisti so manifestirali za republikansko Nemčijo ter pokazali, da so njihovi pristaši v ogromni večini proti takozvanim »ludendorffovcem«, ki stremijo za vzpostavitvijo monarhističnega režima.
t LcH donska kqfnfejrencs. Obe konferenci — zavezniška in mednarodna — sta svoje delo do malega končali. Rezultati pogajanj se uveljavljajo v obliki treh zapisnikov, katerih enega podpišejo zavezniki, drugega reparacijska komisija in tretjega zavezniki in Nemčija. Prvi zapisnik, ki obsega pet točk, na katere so pristali tudi Nemci, je gotov in pripravljen tudi za podpis. — Drugi zapisnik, ki govori o normah za aplikacijo Da-wesovega načrta, sta v soboto podpisala za reparacijsko komisijo Barthou in za Nemčijo Marx. Vendar la zapisnik ni končnoveljavno zaključen in vsebuje klavzulo, ki pooblašča konferenco, da uvrsti vanj še ostale sklepe, o katerih se doslej še sporazum ni dosegel. Dalje Vsebuje ta zapisnik klavzulo, glasom kàtere je veljavnost njegovih sklepov odvisna cd podpisa ostalih dveh zapisnikov. — Tretji zapisnik še ni končnoveljavno sestavljen. Vendar so vse njegove točke rešene ali vsaj zadostno razjasnjene, izvzemši ener same: francoska-belgijska železniška uprava in 'permanenca nekega števila železničarjev v Porenju. Herriot, ki se je koncem prešlega tedna z zrakoplovom odpeljal v Pariz, -se je zopet vrnil. Njegovo potovanje je bilo v zvezi s vprašanjem izpraznitve Porenja in nekih dajatev Nemčije v naturi.
»Napoleonove arhiv«. Zadnji čas je časopisje širom sveta poročalo, da so pri davčnem oficijalu Leopoldu Bassanu v Ernu odkrili Napoleonov arhiv z dragocenimi lastnoročnimi pismi, zgodovinskimi listinami, mrliško masko itd. Vlade in drugi interesenti so se obra čali na Bassana in mu ponujali visoke svote za prepustitev arhiva. Sedaj se je izkazalo, da Bassamo nima nikakega arhiva in si je celo reč izmislil. Treba je le še dognati, ali je Bassano predrzen šaljivee ali pa norec. V Brnu je znan kot eksaltiranec. Zdravniki preiskujejo njegovo duševno stanje.
Katastrofe v Vzhodni Aziji. Vzhodno Azijo, zlasti Japonsko zadnje čase pustošijo strašne katastrofe. Komaj si je opomogla nekoliko od potresa, že je razdejal vihar velik del novih naprav v Tokiju. Na- Formozi je vsled preloma oblaka nastala povodenj, ki je upostošila velik del otoka. Nad 30 tisoč hiš je bilo ob priliki poplave od viharja porušenih. Na Kitajskem je poplava porušila 35C0 vasi. Nad milijon ljudi je brez strehe. 3000 ljudi pa je utonilo.
Iz Stovaglie.
Slovenčev nVcdnik Miha Moškerc murk V noči od nedelje na pondeljek je po večmesečni bolezni za vedno zatisnil oči v Ljubljani urednik »Slovenca« g. Miha Moškerc. Rodnil 'se je v Ljubljani 1872. Bil je skraja pri finančni straži, pozneje pri bolniški blagajni, kot zavedno krščanskega moža ga je pokojni Krek leta 1904 pridobil kot urednika za »Slovenca«, kjer je deloval do svoje smili. Blagopokojni pa ni bil samo žurnalist, ampak vstrajno vesten delavec in organizator Slovenske krščansko-socialne zveze, Strokovne Zveze in praktičen delavec na vseh organizacijskih poljih, kjer je šlo za združitev, dobrobit in procvit krščansko mislečega delavstva. Pokojni je bil učenec rajnega Kreka in se je polom marljive -samoizobrazbe povspel tako- visoko, da je bil čislan kot žurnalist ter organizator ne samo v Ljubljani, ampak po Sloveniji sploh. Prehladil se je 'kot poročevalec »Slovenca« na katoliškem shodu v Zagrebu, od tedaj je bolehal nad 9 mescev. Ljubljana in vsi, ki so poznali njegovo delo, ga bodo kot moža trdnega krščanskega prepričanja in moža dela za povzdigo duševnega in gmotnega stanja delavskih slojev obranili v hvaležno trajnem spominu.
Tridesetletnica mašništva. Dne 12. avgusta v torek so obhajali dne 25. julija 18Q4. leta v Mariboru posvečeni duhovniki lavantinske škofije svojo trideseletnioo pri tovarišu vlč. g. župniku Gašperju Zernko v Hajdini pri Ptuj«.
Pri pob c du v cerkev je pozdravila belo oblečena deklica v j krasni,-vezani 'besedi jubilante ter poklonila domačemu č.
‘ g. župniku lepi šopek. Nato je opravil tovariš Zernko slo-' vesno službo božjo ob veliki asistenci in ob obilni udelež-: bi svojih faranov. Prijateljski sestanek pri tovarišu Zernko 1 je nato združil od raznih strani prihitele kolege, katerih najdičnejši ud je bil prof. dr. Kovačič iz Maribora. Ta, kakor stoloravnatelj in hišni gospodar in -drugi so zabelili agapo z ljubeznjivimi napitnicami, ki so vse izzvenele v »mi pa ostanemo, kakor smo bik« Jubilanti, -katerim je dni lepša polovica že minula, so se spomnili tudi najmlajših sinov muze vednosti ter darovali z gosti vred 200 din. za dijaško večerjo. Da bi dospeli do 501etnicel	,
Prvfa tppjnjoh zia oJškođ'oMahce po ;po>voidnjjij. Ko je Jugoslovanski klub prejel poročilo o strašni katastrofi, M je zadela Medvode in Poljansko dolino, je takoj obvestil Vse člane vlade in v nedeljo je že bila' seja, ki je j sklenila, da se kot prvo pomoč da 2 milijona dinarjev. Čim se bo pa sestavila komisija za zakon o pomoči po povodnji in pc< teči poškodovanih in cimi bo škoda precenjena, to vlada določila škodi odgovarjajočo pomoč. Da bi -se škoda, pravilno ocenila; in da bi Rila vlada točno obveščena' o tej veliki nesreči, je bilo sklenjeno-, da se pošlje vladni delegat na m-esto nesreče.
Učiteljstvo ijn fantovski dan. Vse štajersko učiteljstvo, učitelje in učiteljice Slomškove zveze, vabimo, da se udeležijo polnoštevilno 22. t. m. dijaškega dneva, ki je še posebno namenjen našemu katoliškemu učiteljstvu. Ta dan referirajo: dr. Korošec, dr. Slavič, dr. Lukman, dr. Capuder in drugi naši voditelji o te meljnih načelih našega pokreta.
MSađjnska đnevja v Mariboru in »Jutröv« dopisnik dr. Reisman. Znani »resnicoljub« dr. Reisman, ki se od sestave nove vlade drži kakor bi mu Žerjav neprestano tiščal pod nos svoj cekin, ;se je v nedeljo v svoji mariborski nedelji po svoji slamorezni navadi zagnal po »Jutru« v mariborska mladinska dneva. G. Reisman skuša uvodoma smešiti verski čut našega slovenskega ženstva in mu očita njegovo manijo za romanje. Velikanskega števila udeleženk ne more utajiti, pač pa pravi, da niso prišle v Maribor poslušat predavanj, ampak so si s-am-o ogledovale mesto in restavracije, v nabilo polni Gčtzovi dvorani pa so deklama j očim voditeljicam aplavdiraii naročeni mestni aplavdanti. Nadalje mu je to korupcija, ker so se udeleženke, več nego 7 tisoč go številu vezile s polovično karto in prenočile na slami po prostorih mestnih šol. Nabirale so nadalje udeleženke piri frančiškanski cerkvi denar za maše. Pred vrati semeniščnih vrat se je prodajala »Straža« in druge reči in klerikalci so pri tej priliki po dr. Reismano-vih računih iztisnili iz ljudstva za strankin fond 30 tisoč dinarjev. Ta fond pa bo po končanih fantovskih dnevih narastel na 200 tisoč dinarjev. Polovične vožnje slovenskim trpinkam-, ki so že pred prevratom delovale za Jugoslavijo bolj in več kot Vsi dr. Žerjavovi ceki-narji in hlapci, ne more zameriti in očitati nikdo, kakor san o ljudje, ki so se vozili s polovičnimi kartami kot ro-parji in razbojniki nad lastne brate. Sokol in o-r-junec sta se svobodno in brez korupcije vozila skoro vsako nedeljo s polovično karto, a ne v svrho duševhe izobrazbe, in iz kulturnih namenov, ampak, da sta pijančevala, delala prepir med priprostim narodom in pobijala nedolžne ljudi iz najnižjih slojev. Sokol in or-junec sla se brez očitka korupcije ne le vozila polovične, ampak jedla, pila, ter pretepala in pobijala sobrate na državne stroške in proti Žerjav-Pribičevičevi nagradi, slovensko nedolžno dekle, ki je navdušeno, in delavno za vse dobro in blago, pa si ne bi smelo niti enkrat na leto v svrho navdušenja za izon-razbo pogledati mesta s polovično karto. Dr. Reisman kot sin priproste slovenske matere ne privošči slovenskim dekletom niti ležišča na slami in pod streho-, dasi se bo vse, kar bi se bilo morda pokvarilo po šolah, pošteno popravilo in plačalo. Po demokratskih nazorih bi se morale hčere največjih davkoplačevalcev poditi kot napredne vlačuge po ulicah ih biti naprednjakom- na raz-pcla-go, potem bi bil cekinar dr. Reisman zadovoljen. Ako so naša dekleta res darovala 50 tisoč dinarjev za strankin fond, slava jim, ker la darežljivost bi bila sa-I mo dokaz, da naša stranka ne živi od državnih pod-! -por kot policajdemokratj-e, ampak jo vzdržuje ljudstvo j in še celo priprosta slovenska dekleta. Tako dr. Reis-I man o veličastnih mladinskih dhevih, a poštena mari- j j borska javnost, ki ne voha dr. Žerjavovih cekinov, pa j sodi drugače. Ako bi udeleženke mladinskih dnevov či- j j tale dr. Reismanovo zadnjo mariborsko nedeljo, bi do-; bil od marsikatere isto plačilo, kakor -ga je že enkrat . .
I in ki bi bilo edino pravilni odgovor na njegove »Jutro-• ve« laži in podlosti.
Poštnemu ravnateljstvu. (Iz Slivnice pri Mariboru).
! Bivša poštarica g. Leopoldina Fridl nas je zapustila, j na njeno mesto pa je prišla nova. Vse bi bilo dobro, a j ko vidimo mi pošteni Slivničani surovost, s katero na-i stopajo nekateri naši napredni samostojneži z novo-I došlo uradnico, se nam upira srce. Poštni urad in do-i sedanje, vsaj človeka, vredno stanovanje uradnice se
nahajata v hiši tukajšnje posojilnice. Novi uradnici pa -so samostojneži, ki sede v posojilničnem načelstvu, stanovanje odpovedali, ter ga protipostavno dali vpokoje-nemu nadučitelju K. Pestevšeku, morda za to, ker j« imenovani tajnik posojilnice. Nekateri- pa, ki so zel» dobro informirani, pravijo, da dobi vpokojeni. nadučitelj stanovanje pošlarice v zahvalo, ker se je do najnovejšega časa zelo ogreval za pouk blažene germanšči-ne na tukajšnji šoli.-Poštarica pa vendar mora imeti stanovanje. Kaj je torej storilo posojilnično načelstvo v sporazumu z g. Pestevšekom? Odkazalo je uradnici neko luknjo zraven poštnega urada, ki je doslej služila za drvarnico in .... To pa danes v 20. stoletju, ko pov-darjajo gg. samostojni človekoljubje, danes, ko ustanavljamo društva za varstvo živali!! Gospodje, vas ii ni sram? Ali si še upate pogledati poštenemu človeku v oči, vi, ki se vedno kar cedite ljubezni do uradništva? Sram vas bodi, ki kažete to ljubezen le v besedi, z Terjanjem pa urad-nišlvo ponižujete in zatirate!! če je doslej mogla imeti poštarica uradnika dostojno stanovanje, obstoječe iz dveh sobic in kuhinje, zakaj pa sedaj naenkrat mečete iz njega ter ji nakazujete smrdljivo luknjo, 2.8 m dolgo in 2.3 m široko, ki ni sposobna hiti za hlev? Kam naj si dene svoje pohištvo, kam svojo obleko Jn perilo, kje naj si kuha hrano? Ali ste nato mislili vi nespametni, vi hudobni ljudje? Kaj pravi k temu nadzorstvo posojilnice, v katerem se nahaja gosp. župnik? Ali se ludi on strinja z nečloveškim- početjem morilcev zadovoljnosti in človeške sreče? Slavno poštno ravnateljstvo v Ljubljani pa prosimo, da nemudoma pošlje na lice mesta komisijo, ki naj ukrene vse potrebno v obrambo in zaščito vestnega uradništva.
Doživljaji Siovencia v Srbiji. Mladi- in zelo bistri fant Alojzij Ge'sinik iz Dražencev pri Putuju je prišel pred dobrimi 4 leti za kruhom v Srbijo in bi gotovo še sedaj bil tam doli-, če ga ne bi bili izgnali kakor kakega zločinca, ker je — proslavljal- novo vlado. Ces-tnik je služboval na zadnje že tretje leto v Mladenovacu, to je -beograjski okrug. Domačini so -ga imeli prav radi in -on je znal z njimi prav dobro pokramljati zlasti še vsled tega, ker je kot bistri -dečko mnogo čital ter tako ljudem vedel mnogo povedati, kar oni po svoji enostranski poučenosti niso vedeli. Odnošaji med bratom -Slovencem in brati Srbi -so bili res najboljši. Dne 28. pretečenega meseca pa pade Pašič in se sestavi Dn-vidovičeva vlada. To so proslavili njeni pristaši in prijatelji sporazuma in poštenja tudi v Mladenovcu in takoj so povabili- brata Slovenca: Veseli se z nami, prišlo je, kar si nam1 že davno praVil, da mora priti! — To veselje in proslavljanje je pa strašno jezilo radikale, ki so sc; že poprej proslavili z znanim napadom na zemljo-radhiške poslance v Ralji. Posvetovali so se, nad kom, bi znesli svojo jezo in za svojo žrtev so si takoj izbrali Slovenca Cestnika. Ko gre naš rojak domov, ga »rulja« — tolpa zgrabi in vede pred policijskega komisarja. Ta je vreden drug svojega šefa, načelnika Radičeviča, ki je v preiskavi in menda že tudi odstavljen, ker je bil sam soudeleženec radikalskega zločinstva v Ralji, mesto, da bi 'skrbel za varstvo ogroženih zemljoradniških poslancev. Mladenovački policijski komisar, podrejen organ tega nasilne-ga načelnika, je takoj poskrbel, da se je radikalna jeza znesla nad Slovencem. Najprej ga je hotel za SO dni zapreti, potem ga je pa parkrat udaril ter sklenil: Poslali te bomo v Maribor, tam lahko govoriš, čitaš kar hočeš in pozdravljaš Davidoviča in Korošca,, tu pa tega ne boš! -Cestnika so res takoj na to odpravili izgohškim potem, prevzela ga je patrulja, nekaj časa so se vozili, potem zopet hodili peš, prehoditi je moral okrog 120 km, prenočeval je parkrat v zapori]), stradal je vso pot, ker je dobil na. dan samo za 3 dinarje in 75 para kluba, za par dni pa še tega ne, v Ptuj pa je po takem radikalskem nasilju dospel še le 10. t. m. — Naši poslanci bodo opozorili ministra na policijskega komisarja v Mladenovcu, ki so tako krivico služi radikali ji.
Gornja Polskava je obhajala letos že drugič lepo cerkveno slovesnost. Prva je bila dne 24. februarja, ko smo dobili tri nove zvonove iz Jesenic. Z njimi je cela župnija prav zadovoljna, saj se slišijo v zadnjo hišo cele župnije. Glas velikega izvona Es je lepo doneč in -dasi ima čez 1200 kg, lahko otrok zvoni. Na Lovrenčevo nedeljo, dne 10. t. m. smo obhajali drugo mično slovesnost. Blagoslovili smo namreč 30 mramornatih plošč, katere smo postavili v ograjni cerkveni izid. Vsak padli vojak ima svojo ploščo z napisom in večinoma s sliko, spredaj pa so gredice za cvetlice. Na eni plošči so celo trije bratje s sliko. Tako ima naša fara -krasen spomin 32 padlih vojakov, sopmin, kakor se z enakim ne more p-cnašati nobena druga fara. V -krasnem cerkvenem govoru je novi preč. g. nadžupnik in dekan iz -Hoč Alojzij Saga j nam kaj lepo razložil življenje sv. Lovrenca in primerjal njegovo življenje in smrt s padlimi vojaki. Popotnik, ki greš mimo nas po -državni cesti, ne bo ti žal, če napraviš mali ovinek do naše cerkve in si -osebno ogledaš zares krasne spomenike.
Na gori Urški se vrši v nedeljo, dne 24. t. m-, po zadnjem opravilu shod. Govorita poslanca Kugovnik in
Schicht
■’ - " -La
Sthitht -ow milo z znamko „Jelen**
je bilo, je in bo vedno ostalo najboljše! Pri nakupu pazite na ime „Schicht“ in na znamko „JelenM.

Pušenjak. Pričakuje se obilna udeležba iz Mežiške, Mislinjske, Šaleške in Dravske doline. Po shodu ljudska ▼«selica.
TOVARIŠI VOJAKI IZ VOJSKE 1914—1918!
SESTANEK NA BREZJAH !
Deset let je minulo, ko se je začel strašni vojni čas, ko so prvi tovariši padli v Galiciji, ko smo se v stiski zaobljubili Bogu in Mariji Pomagaj.
Kar nas je ohranilo dušno in telesno življenje, smo že lani ob katoliškem shodu sklenili, da letos na Brezjah izvršimo svojo obljubo, se javno zahvalimo Bogu in Mariji ter se zberemo v veselo dražbo starih tovarišev iz težkih vojnih časov.
Izvršujoča prevzeto nalogo in vsled ponovnih vprašanj tovarišev iz raznih krajev, sklicujeva 'sestanek vseh bivših vojakov iz svetovne vojne brez razlike šarže in oddelka, posebno še tovariše kurate, na nedeljo, dne 31. avgusta t. 1. na Brezjah.
Ob 10. uri bosta dve sveti maši (ena v zahvalo, druga za padle tovariše) in govor, pri kosilu in po njem prijateljski sestanek, ob 3. uri litanije. Kdor ima kako posebno željo, naj piše na Prosvetno zvezo, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Upamo na polovično vožnjo.
Prosiva tudi preč. župne urade naj oznanijo ta sestanek svojim župljanom eno prihodnjih nedelj.
Ivan Bonač, Jernej Hafner, bivša vojna kurata.
Mladinski koncert v Ljutomeru, ki ga je namera vala prirediti Naredna šola dne 24. 1. m., se vrši že na Vnebovzetje, to je 15. t. m. ob 3. uri popoldne v telovadnici. Pridite v obilnem številu, da podpirate s tem ubož-no šolsko mladino, ki potrebuje ob začetku šole inno-, go šolskih potrebščin. Vstopnina: 12, 8 in 6 D, stojišča j 2 dinarja.
Tetji ned sv. Frančiška. V petek, dne 22. avgusta bo mesečni shod skupščine duhovnikov ob 5. uri zvečer.
V pondeljek, dne 25. avgusta pai bode sestanek voditeljev in duhovnikov tretjega reda za celo škofijo, in sicer ob
10.	uri dopoldne. Tudi neudlje so prijazno vabljeni. —
P. Filip Benicij.
Po ohčijnskih vopjtviahj v Središču ob Dravi. Dokaj zanimivega so nam prinesle nedeljske občinske volitve. Gospodje, ki so jim »pivinski sodčki« ter drugi »bak-šiš« Služili za lesivo do odborniških sedežev, so v svoji navdušenosti po končani volilvi vpili iz oken občinske hiše hkrati slava in sramota, živijo in zdravo tako, da so celo zmotili spodaj stoječi »napredni pevski J zbor«, da je namesto nameravane »Od Trnave, tja do drnca« zapel »Od Urala do Triglava«. V svoji napredni navdušenosti so gospodje pozabili celo, da so najbolj kričavi izmed njih nezakonito izvoljeni, ter so bodo lahko zopet v kratkem naročili pevski zbor, da jim zapoje »srečno !pot«. Mi jim sicer tega ne želimo, ker nam je dobro znan njih napredni delovni program. — Kot prva pri de na vrsto naša kapela, katero hočejo temeljito prenoviti. Načrt so baje izdelali že pretekli teden na »prijateljskem sestanku« pri Horvatu. Pravijo, da bo ves materijal navozil na »pekovskem parizarju« g, Veselko z žrebci. Bomo videli! Nato mislijo naročiti j novi voz »sa fedrama« za dovažanje omahljivcev in na j smrt bolnih volilcev, ker dosedanji se bo uporabljal j zgolj v trgovske svrhe. Potem sledijo občinski poti in j sirotišnica, nato nič, za tem zopet nič, in na vse zadnje j pa zastareli občinski računi. Tako namreč zahteva j »napredni takt«. Zdravo!!
Orlovska prijreditev. Dne 17. avgusta priredi ko- j roško orlovsko okrožje slavnost v Starem trgu pri Slo-venjgradcu na telovadišču. Začetek ločno ob pol 3. uri popoldne. Pohiti k nam tudi šoštamjski orlovski odsek ter ste vabljeni vsi ljubitelji mladine; bodete videli, kaj znajo vse mlade moči. Bog živi!
Prostovoljno gasilno duštvo v Bistrici nad Mariborom priredi v nedeljo, dne 17. avgusta 1924 na vrtu g. Ljudevita Rottner v Bistrici vrtno veselico. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Vstopnina 5 D. Spored: Godba, ples, šaljiva pošta itd. Ker je čisti prebitek namenjen za nabavo gasilske opreme, se prosi za obilni obisk.
Mariborska porota. Za letošnjo mariborsko jesensko poroto, ki se bo pričela z 9. septembrom t. '1. so bili izžrebani sledeči glavni porotniki: Muhič Ivan, kmet v Gorišnici 15, Kolarič Josip, veleposestnik v Krčevini 84, Dežman Josip, posestnik in Zidarski mojster v Bistrici pri Rušah, Petršič Ivan, trgovec Ptuj, Ljutomerska cesta 16, Komprej Ivan, posestnik, Javorje 7, Fürst Franjo, posestnik v Svetincih 21, Povše Matija, kmet, Kot pri Prevaljah, Jauk Anton posestnik v Libeliški gori, Lab Martin, kmet v Spod. Jakobskem dolu št. 111, Ci-ček Lovrenc, posestnik v Jelovcih pri Maribora 20, Gornik Anton posestnik, Tezno 79, Pauman Jernej kmet v Pongercih, Korošec Karol posestnik v Videžu, Sernko Josip, posestnik v Kačji 33, Mulec Ivan kmet, Ložane 2, Thaler Ivan, posestnik, Grušovo, Ruperče 51, Pahernik Franjo veleposestnik v Srobotju, Švajger Lukež, posestnik v Lehnu 45, Žel Lojze, posestnik v Ciglencah, Termoth Ludvig, umirovi j. orožn. stražmojster PMč 39, Hojnik Franc posestnik v Kopivniku, Marinič Ivan posestnik, Dolena 13, Tomažič Anton posestnik in župan v Zg. Velki, Bemež Ivan, posestnik v Podvincih, Detiček Konrad posestnik in župan v Slatinskem dolu 11, Jarc Ivan posestnik v Gradiški, Janžekovič Ivan posestnik v La j ter st ergu 217, Orešnik Vinko posestnik v Framu, Zohrer Marijan, kmet v Libanji, Luzhič Friderik kmet v Danijelu 5, Robar Ignacij, posestnik v Verholah 11, Emeršič Janez krnet, Gradišče 84. — Nadomestni porotniki: Paulin Andrej posestnik, Magdalenska ulica št. 17, Gajšek Martin trgovec, Ruška cesta 27, Požar Anton trgovec, Gosposka ulica 4, Pišek Franjo, bančni prokurist, Cvetlična ulica 13, Turek Jernej, posestnik, Koroška cesta 30, Tratnik Karol, pasar, Oražnova ulica št. 9, Kuhar Pavel, trgovec, Glavni trg 1, Vizjak Maks
trgovec, Frankopanova cesta 1 in Roglič Dragotin trgovec, Koroška cesta 19, vsi v Mariboru. — Za prvi dan sta razpisani že dve obravnavi in sicer proti Rozi Trojs, radi požiga. (Ta je bila lansko leto obsojena na 8 let težke ječe in sedaj pride že tretjič pred poroto.) Proti Ivanu Brumen, radi težke telesne poškodbe. Trop bo zagovarjal dr. Zorzi, Brumena pa dr. Lipold.
Petkova številka »Straže« Izostane radi praznika.
Govor Svetozarja Pribičeviča in »Jutro.« Jugoslovanski Atila Pribičevič se je čutil tudi poklicanega, da je govoril baje dve uri v deklaracijski debati. Spravil se je nad nove ministre in odrekel vsem zmožnost za vešče opravljanje ministrskih mest. Pri svojem govoru je pužrl Pribičevič marsikatero resnično od strani vladnih poslancev in med drugim tudi to, da je on kot svoje časni notranji in prosvetni minister sam kot krvnik Jugoslavije in ibaš to je bila njegova edina zmožnost in radi krviželjne nasilnosti bi spadal Pribičevič edino še za tirana v stari vek, ali pa kot paša kam v staro Turčijo. »Jutro« seveda imenuje Pribičevičevo blebetanje velik govor, ker pri »Jutru« je vse veliko, kar je plitvo in surovo, saj pri »Jutru« je tudi žerjavov Agromerkur nekaj častnega in zakaj bi ne bilo Pri-bičevičeva krvniška služba nekaj velikega! Kako velik je bil Pribičevičev gover, se bo najbolje pokazalo pri glasovanju za in prpti vladni deklaraciji. Velike govornike, kot so Pašič, Pribičevič in Žerjav, prepustimo radi »Jutru«; mi pa se bomo zadovoljili rajši z Davidovičem ter Korošcem. Kolikokrat najdejo najbolj nasilni tipi svoje obože-vatelje, ki trobijo njihovo slavo in med fanfariste za proslavo najogabnejšega nasilja spada tudi »Jutro.«
Nevarni prijatelji. V Novem Sadu se je posrečilo dvema profesionalnima hohšlaplerjema oropati na zvit način nekega trgovca. Spoznala sita se ž njim v vlaku in ga kmalu pridobila za to, da so vzeli skupno sobo v hotelu. Ponoči pa sta ga omamila s kloroformom in izropala. Odnesla, sta mu okrog 300 tčsoč din. Za fatoma, ki sta policiji že dobro znana, ter se pišeta Gašparevič in Borie, je izdana tiralica.
Sprejem k vojaški goiđbi na Sušaku. Vojaška godba na Sušaku sprejme 24 godbenikov za različne instrumente. Prošnje je vlagati najdalje do 1. septembra t. 1. pri komandi mesta na Sušaku. Natančnejši podatki se dobijo pri s,rezkem poglavarstvu.
Sprejem gojfencev v nižjo solò vojne aikadetm^je. — Z rešenjem g. ministra vojne in mornarice je podaljšan rok za sprejem gojencev v nižjo šolo vojne akademije do vštevši 27. avgukta t. 1.
Lastno nečakinjo ustrelil. Te dni se je dogodila na Sušaka v vili (bogatega meščana Sabljiča neobičajna nesreča. Milan 'Sabljič, ki je poznan kot živčno bolan in nervozen človek, je našel staro nabito puško, katero je hotel v svojem stanovanju očistiti. Pri tem delu ga je zalotila njegova 17 letna nečakinja Blanka Budner, hčerka postajenačelnika iz Slav. Broda. V Sušaku se je nahajala pri svojem stricu na počitnicah. V trenutku, ko je stopila v sobo, se je puška na nepojasnjen način sprožila in strel je pogodil deklico v srce. Zgrudila se je na mestu mrtva. Njen stric se je sam prijavil policiji.
Kdor se čuti oslabelega, se pokrepča, ako zavžije eno porcijo »Juhan«-ove juhe.
stojnice takoj okusno urede. Čim okusnejše bodo stojnice urejene, tem bolji pridejo razstavi j alni predmeti do veljave. Vsi prostori, ld jih je imel odbor na razpolago so Zasedeni in obeta razstava nuditi obiskovalcu pestro sliko, zato je pričakovati, da bo tudi obisk prav dober.
Otvefrhev j^tzstjajve se vrši na svečan način v petek, dne 15. t. m. ob 10. uri dopoldne pri vhodu v Prešernovi ulici. K otvoritvi so povabljene potom vabil vse obrtniške organizacije, predstavhiki »vseh oblasti in druge osebnosti. — Vstopnina na razstavo je od
8.	do 18. ure 10 D, od 18. ure naprej pa 3 D.
Krščanska ženska zveza v Mariboru ima v nedeljo, dne 17. t. m., pri Sv. Magdaleni cerkveno pobožnost, sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. Vse članice se vabite, da se pobožnosti sigurno udeležite.
V nedeljo, dne 17. avgust|a ima Kat. izobraževalno društvo v Lajtersbergu ob 4. uri popoldne redni mesečni sestanek v prostorih g. Dreisigerja. iOd 4. do 5. ure popoldne, pa je vpisovanje novih članov v Katoliško prosvetno društvo za Melje v društvenih prostorih g. Henigmana ter ob 5. uri mesečno predavanje. K obilni udeležbi vabi odbor.
Tajniška služba. Slovensko obrtno društvo in obrtne zadruge iščejo primernega tajnika. Ponudbe je nasloviti na predsednika Slov. obrtnega društva, gosp. Gjuro Džamonja, Koroščeva ulica, podjetje »Vrt«. 1— Plača po dogovoru.
Državni upokojenci, člani društva jugoslovanskih
državnih uslužbencev in vpokojencev se obveščajo, da se ne uraduje več v Nabavljalni zadrugi, pač pa v poslopju okrajne oblasti 2. nadstropje, soba 30 vsak pon-delijek od 2. do 3. ure [popoldne. Člani »Samopomoči« se opozorijo, da je dosedaj 23 smrtnih slučajev in da imajo ie oni, ki so vplačali po maju t. 1. še d'va slučaja na dobro. Vsi drugi naj vplačajo.
Samoumor. V nedeljo, dne 10. t. m., popoldne je šla posestniška hčerka 'Sofija Hol, stara 21 let, v Oravo in se utopila. Vzrok je baje ta; ker je niso hoteli sprejeti v bolnišnico. Končala si je življenje na Spodnjem Pobrežju na takozanem »Berliču.« Če bo kje Drava naplavila truplo samomorilke, se prosi za. obvestilo na naslov: Kajetan Ho!, posestnik na Pobrežju pri Mariboru, Zrkovška cesta 66.
Izjava. »Volksstimme« od 7. m. m. mi očita, da sera 'se dejansko lotil Srečka Cvetko. V‘s»i očitki Cvetka so podla laž in izmišljotina in če Cvetko ne bo javno v »Volk s stimm e« preklical svojih laži, se bova z njim ia odgovornim, urednikom pogovorila pared sodiščem. — Justin Valentin, tapetnik v delavnicah državne železnice v Mariboru.

Dušica.
V stanovanjski zadevi naših umetni|kotv, g. Bukšek-ove in g. Bratina, M je bila opisana v našem in še raznih drugih listih, -igra prav posebno in vse pozornosti vredno vlogo hišni posestnik Kamenšek. Mož je debil od stola sedhiorice priznano stanovanje obeh umetnikov kot svoje že drugo stanovanje. Ima res številno družino, kateri je v prvem stanovanju precej tesno, a da bi on, ki je po poklicu neke vrste izvozničar, moral 'imeti naenkrat kar dvoje stanovanj, umetnika pa bi menda morala čakati na cesti,' dokler se po dolgem času kako stanovanje ne najde, to je pa le več kot preveč. Še večje obsodbe pa je vredno njegovo postopanje s strankami sploh in s prizadetima umetnikoma še posebej. Možakar bi lahko vedel, da bi oba prav rada zapustila njegovo hišo, ko bi le mogla in da se dovolj trudita za drugo stanovanje. Za vse to in veliko stisko pa nima nobenega čuta, ampak pravo naslado za najrazličnejše šikane. Tako je koncem pretečenega tedna na večer njima kralkomalo snel vrata iz tečajev, ne glede na to, da se gospa Bukšekova še poslužuje mogočih pravnih sredstev proti deložaciji. Da bo slika nilšnega [posestnika Ivamenšek:a še boljša, bodi še omenjeno, da si je ta človek pred dobrim letom privoščil pozo »umetniškega mecena«, ko je oglašal v »Slovenskem Narodu«, da sprejme na svojem, posestvu zastonj kakega umetnika, književnika ali novinarja na letovišče. Mislimo, da mu ni nihče nasedel, če bi si pa ta tip še v bodoče privoščil kako tako jpo'zo in baharijo, naj se povabljeni prej informirajo, kako se godi umetnikom v njegovi hiši, da si lahko mislijo, kako bi se pri njem 'letovičarju godilo.
INDUSTRI JSKO-OBRTNA RAZSTAVA V MARIBORU.
Legilfirnhcljh za/ polovično vožnjo na železnici in prost vstop na razstavo, so razposlane. Iste stanejo komad 20 D in se dobe pri skoraj vseh denarnih zavodih, obrtnih društvih, zadrugah in drugih organizacijah po celi državi.
Permanentne «vstopnice se dobe v razstavni pisarni in veljajo 40 D. Te vstopnice veljajo za cel jčas razstave.
Rate stavi jfejce naproša u pitava ratzštave, da svoje
Reman v treh delih! Angleški spisala B. Orczy.
Prevedel Paulus.
39
Poiskali so ga, sam Robespierre je poslal ponj. Nudila se mu je prilika, da popravi pogreške pretečenega leta, da si pribori nazaj naklonjenost republikanskih voditeljev in ljudstva. Njegove zahteve po neomejeni meči mu niti sam Robespierre ni mogel odbiti, če je sicer hotel, da uspevajo njegovi načrti.
Pa Robespierre je toil za viden, ljubosumen —. Chauvelin bi se naj! ne veselil prezgodaj!
Z značilno pripravljenostjo in dobrohotnostjo je sprejel vse ChauvdtirtoVe predloge, obljubil mn je pomoči, kolikor je Le mogel. Pa za vsemi njegovimi obljubami se je skrivalo neka ji kar si jie prihranil za k sklepu.
Namigniti je hotel dia uve limi, da ga republika zadnjikrat 'Stavi na preskušnjo, 'pokazati mu je hotel dovolj jasno, da jle on njegov mojlster in gospod in da njlegova težka roka visi nad njim.
»Le kar povejte vsoto, ki jo potrebujete, državljan Chiauveliin«, mu je pravil in se mu dobrohotno smehljal. »Vlada ne bo skoparila! Ne bo vam manjkalo ne denarja, ne moči —!«
»Kako prijetno se čuje, đ'a razpolaga vlada s takim neomejenim bogastvom!« — iz Cbauvelinovih besed je vela suha, bodeča zbadljivost.
»O — zadnje dneve srno imeli precej bogato žetev«, ga j'e zavrnil Robesjpiierre. »Zaplenili smo denarja, zlatnine in draguljev pri arislih za več milijonov frankov! — Se 'spominjate izdajalske Juliette Mamy, ki je oni-dlan pobegnila na Angleško? No —- naš vohun, eden najboljših naših mož, je zvedel da je premoženje njene matere, zlato in (dragulj:, skrito pri abhéju Fahre v Bouillagnu. Mož je z dušo in telesom vdan Marnyjevi hiši, se zdi.«
»In —?« je dejal Chauvelin malomarno.
»In zaplenili smo dragulje in denar. To je vse. — Kaj počnemo z duhovnikom, 'tega v tem trenutku še n» vem. Boulognski ribiči zelo vise na njem, pa vkljub temu ga lahko vsak trenutek pograbimo in vržemo pod guillotino, če bo treba. — Dragulji so bili vredni truda. Med njimi je ovratni nakit, vreden najmanj pol milijona.«
»Mi ga dast« —?«
Robespierr» s* j* nas«nej«l in skomignil z i ameni.
(Dalj« prihodnjič).
Obvestilo.
Čast nam je čč. gg. duhovnikom in .ostalim interesentom vljudno naznaniti, da nam je bilo mogoče vsled povečanja naše, že nad 100 let obstoječe livarne zvonov v Mariboru, Melje, izgotoviti minulo leto okroglo 130.000 kg zvonov v največjo zadovoljnost naših odjemlacev. V dokaz temu nam služijo mnoga naknadna naročila kakor tudi številna zahvalna in pri-znalna pisma, ki so gg. interesentom in odjemalcem vsaki čas v originalu na vpogled. Letos pa smo vlili že nad 100.000 kg zvonov tako, da nam je sedaj omogočeno našim cenj. naročnikom postreči z najkrajšim dobavnim rokom.
Sprejmeta se : trgovski pomočnik za trgovino z mešanim blagom in kočijaž, ki opravlja tudi postranska dela. Nastop takoj. Nasjov v upravništvu,	461	2 I
Dva dijaka iz poštene krščanske hiše se sprejmeta v eno čisto sobo na stanovanje. Oglasiti se je treba v kratkem. Maribor, Pobreška -cesta	9,	I.	467
Na stanovanje se vzame studentinja, dobra hrana in čedno opremljena soba. Naslov	v	upravništvu.	468
Dijaka vzame na stanovanje in hrano, Maribor, Orožnova ulica 3, I. nadstropje.	464
Proda se: moška in ženska obleka, čevlji, umivalnik z vrčem in razno. Neža-Šmigoc, Slovensk aulica štev. 28 (dvorišče).	451
Razprodaja čevljev. Radi preselitve se bode od 15. 8. do
15. 9. t. 1. vsa zalega čevljev iz najboljšega usnja razprodajala pri Josipu Beranič, čevljar, Kralja Petra trg, Maribor.	470
Več skupajstoječih poslopij na Kralja Petra trgu v Mariboru se radi selitve zelo ugodno proda. Izplačati je treba samo polovico. Kupcu so takoj večji obrtni prostori na razpolago. Posebno ugodno za veletrgovce. Natančnejše pri posestniku Josipu Beranič, tam. 469
Keks in premog za kovačnice
prodaja vsako množino najcenejše
E. Rlšavy. Maribor, Mlinska ulici 23.

nalvwiieli®
t lerfbm» Stilu off ca li §*
ki obrestuje hranilne vloge po
oziroma po dogovoru.
ZUE PN J VERSAL CAR
Fopdson traktorji.
Univerzalni stroj za poljedelstvo in prevažanje velikih tež. - Pogon s petrolejem. - Letna produkcija 300.000 traktorjev. - Velikega pomena za nar. gospodarstvo.
Dosedaj čez 10 milijonov avtomobilov izdelanih. - Zadnji milijon izgotovljen v 132 dneh. - Vsled tega najcenejši ---------- avto sveta. -----------
Zastopstvo: American Import Co. Maribor, Koroška c. 24

Fissasi Žebljariks zadruga, Kropa (Slovenijo),	Telefon Interurbani Podnart SL	Brzojavke: Zadruga Kropa,
Žeblji za normalne "m ozkotirne železnice, žeblji za ladje, črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe, les i. t. d., žeblji z! čevlje. Spojke za odre in prage, spojke za ladje in splave. Železne brane. Zobje za brane. Kljnke za podobe, zid, cevi, žlebe 1.1. d, Tijaki z maticami. Podložne pločice. Matice. Zakovice za tenderle, kotle, sode, mostove, plecemno, koksa itd. Vyacm cepi. Verige.
Vsled mnogih izkušenj naših prednikov in na podlagi dolgoletne lastne izkušnje ter upoštevajoč uspehe znanstvenih raziskovanj v najnovejši dobi, se nam je posrečilo izumiti novo konštrukcijo zvonov, kojih glavni glasovi se vedno harmonično ujemajo s vsemi postranskimi glasovi, vsled česar dajo one divne, dolgo in goloboko doneče odmeve, radi katerih hvalijo naše zvonove brez izjeme vsi glasbeni strokovnjaki.
Vsled naših, starih poslovnih zvez z največjimi kovinskimi topilnicami dobivamo kovine najboljše kakovosti iz prve-roke in vsled tega tudi najcenejše.
Uspehi, katere smo dosegli z intenzivnim delom, so nam bili v spodbudo, ustvariti izdelek trajne vrednosti tako, da imajo garancije tvrdke tudi dejansko vrednost, vsled česar brez pretiravanja smelo trdimo, da nismo samo najv^čja, ampak tudi najsolidnejša livarna zvonov v Jugoslaviji!
K sklepu še pripomnimo, da je v naši zvonarni vedno večje število zvonov izgotovljenih in nam je zato omogočeno, cenj. odjemalcem pri event, obiskih napraviti poskuse na posameznih zvonovih ali pa tudi v skupinah; to je tudi najboljša prilika, kjer se lahko vsak interesent prepriča o dobrih lastnostih naših zvonov. Priporoča se:
LIVARNA ZVONOV IN KOVIN,
Inž. J. in H. Bühl, Maribor.
Enkrat-
ni poskus Vas prepriča, da je najboljša zobna krema »ITO«, -------dobi se povsod.-------------
DOMAČA
ŽARJilCA
TOVAR« A >
VOLTA*®
MARÌ3CR
J. Neškudla
tvornica ctrkveiih psrameitov, zastav In erosi« Sv. Petra c 25 Ljubljana Sv. Petra c. 25
vati preč. duhovščino, cenjena društva in dr.t da si ogledajo bogato razstavo cerkvenih paramentov, od priproste do najfinejše izdelave, cerkvenih in društvenih zastav ter vsega cerkvenega orodja kakor kelihov, ciborijev, monštranc i. t. d.
V češkoslovaškem paviljonu na letošajsm vele* sejau v Ljubljani
— 9® aw'pwstft WM,
CUNJI
krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih sanai
Ä. At belter
Maribor, Dravska ulica 15 Zamenjam tudi staro železje katero je za vporabo, s ko vaškimi odpadki in v litin o,
Z MAL M STR0SK0M [
VAM NAPRAVI
yjHfyy
E3*
Od slei se
razlikuje izvrstni, iz davna preizkušeni »Pravi « FRANČKOV : kavni pridatek« od ponarejenih proizvodov tudi že na zunaj po novi, rjavo-modro-heli etiketi, — Na tej se posebno lzti-čejo karakteristični znaki razlikovanja, kf so« Irc »Franck« in »kavni nsMuček«.
»Pravi : FRANCK i z mlinčkom« zahvaljuje svojo splolno priljubljenost izvrstnemu aromu fai prijetnemu okusu ter svoji Izdatnosti in tečnosti.

NAJBOLJŠO HRANO !
Trgovina
Martin Šumer
s Konjice s
priporoča veliko izbiro raznega manufakturnega ter drugega blaga po jako ugodnih cenah ter je za došlo se-zijo vsakemu dana priložnost, da si pri nakupu oblačila dosti prihrani. 737 50—1
			
			; >- ■ .v. , • ; !Ìs3l38«l-a. . il rifate.“TŽŽiit SS5E3Ì.
, žeblji z% čevlje, _	^	cevi, žlebe i. t. d.
pločice. Matice. Zakovice za tenderle, kotle, sode, mostove, plečenino, kolesa itd. Vijačni čepi. Verige.
našo ntrebo spadajoč železni izdelki po vzonoih in ^abah najceneje»
linstFOvani ceniki na mzpolago!