LISTEK. Učiteljeva pisma starišem. PiSe Anton Kocri. Prvo pismo. Kaj vae opazinčiteljnaaolskihnoriacib. ŠoJaki zakoa zabteva, da morajo otroci po dovrčecom iestem letu v šolo hoditi, in da smejo krajoi š>)ski aveti tndi onim otrokon, ki ae niso popolnoma šest let Btari, pa so telesno in dnievno dovolj razviti, dovoliti predčasni vstop v solo. Telesao ali dosevao premalo razvitib ali pa pobabljemh otrok pa sola tudi po dovršenem 8e»tem letn ne more sprejeti v odgojo in pouk ; taki otroci ostanejo ali doma pri stanšib ah se pa morajo spraviti v posamezne zavode. V teai pisrou se bomo bavjli le z normaiao (pravilno) razvitimi otroki ia podali na podlagi večletmh izfcusenj to, kar opaxi učitelj 1. raz eda v prvih daeh solskega leta na noviacih. Pred vse-i nam je izja»iti, da najde nčitelj med mnogimi otroki začetnik', zlaiti na dež«li, malo takib, ki bi bili v reanici sposobni za uauk; največ jih je telesBO in du-ievno ali čeato tndi v obeb ozirih tako zaaemarjeaih, da se je treba uČitelja tedae in tedne trnditi, predno je spra\i na ono Btopnjo, kjer morejo potem otroci z uipeboia jlediti pouku. »Oho", mi poreče ta U ah oni, B;i j.rotiravaš, tako irado ne more biti. Sicer pa: saj si ti nčitelj za to v šuli, da si otroke ravnaš iu pj svoje obraei" ,To je vse res", pravim jaz, »toda, ako bo otroci daševGO tako zelo zaaeniarjeai, kako mcre potem nčit-rlj ž njimi v soli tako napredovati, kakor bi rad in k&kor Li si to gctovo želeli tndi stariši." Na to bi mi zopet lahko odvrnil kedo morda z beaedami onega kmeta, ki mi je pisal, ko aem pred tedai objavil v nS!oveQ8k.em Gogpodarju" svoja mi8li o aolakib po5itaicah, med drugim te-le besede: BPi8ite v aGospcdarjatt, da ctrokom teče zajj polici, pa mi kmeti Vam povemo, da Vam je toliko za otroke ko nan za lanaki aaeg". Tenau človekn, ki je podpiaal pismo z nVeč kmetof z drafrkeg* polja" ter ga poteaa oddal v Makolab, ne zamerim, ker aem do dobra prepričan, da večiaa alov. starisev ae misli tako alabo o nčiteljovem delovanju ia ujegori skrbi za mladiao. Kolikokrat se slisijo iz nit starise? besede: nRes čndež je, da ae otrcci r takih razmerah se uAiko aanče, in kako neki je more učitelj strahoviti, jaz imarjm aamo itiri, pa mi hočejn vJabih vse izpreobrniti, kako težko se le nčitelj brzda, ki jih ima 70—80 ia včasih še ve5 itd." Res je križ z otroki, zato pa je dolžnoat Btariier, da nam kolikor mogoče pomagajo in že v predaolski dobi delajo za solo. Eaj tcrej opazimo nčitelji na ctrokib, ki je dubimo aa novo v šjlo? 1. V aolo dobimo otroke, ki ae niti prav govoriti ae znajo, t. j. v toliki meri, kakor se more to od sestletnega otroka zahtevati. GJa8ovi mnogih otrok ao sekako blebetanje, zakaj aiti BUriii, niti kedo drugi ni pazil na otrokovo izgovarjaaje in ma popravljal s pučagnim pravilaim govorj«EJem njfgove napske. Z ctrokcm 83 govori v otroškem aareija le do aeke določeue dobo, potem ne več, ia ko preatopi otrok prvikrat solski prag, mora znati besede (saveda najnavadnejSe, ker njegovo duševn) obiorje je spočetka še zelo majhno!) izgovarjati tako, kakor je izgovarjajo odraali ljadje. Težko je otroka pri srca, ako ga Mcnčenci zasmehujejo za7oljo njegova čadne govorice, in tega vaelej tndi učitelj na more zabrauiti. 2. Večina otrok. zlaati pa dečkov, kaže glede oblačenja in slačenja premajhnc samostojuost; tndi na teleane potrebe premalo pazijo Nekateri otroci začntijo potrebo, iti nna stran" še la v zadajei- trenotka, ia prcdno se spravijo iz klopi, ae je neareča Č68to že zgodila; drngi ao zopet tako nepraktično (neprimerno) (bledeni ali tako ratvajeni, da «e brez tnje pomori ne morejo sleči. Kolikokrat ae prijoka kak novinec iz stranišča k aiitelju, tožeč: BHla6ic si ne morem odpeti." Učitelj pomaga, a se knaln prepriča, da je za sedaj že — prepozoo. Poilje ga domov. Iq doma ? Dobe se starisi, ki zvalijo krivdo na ačitelja, čei: „0 pravem časn ga ni pnstil aa stran." Takih atariaev je aicer malo, a u/erjea sem, da je tudi cni oče med ujimi, ki mi jo pinal, da je aam ačiteljem za otroke toliko, ko za lanaki sneg. 3. Mnogo otrok pride tudi zuaanje, t. j. glede obleke in anage zelo zanemarjenih v iolo. Umivanja, česanja i'd. ne poznajo. Rftzmrleai, knštravi laaje, umasaue roke in obraz, neanažna in raztrgaaa obleka kaj slabo priatoja mladim ljudem. Ia ako pošlje učitelj takega otroka po veckratcem breznapešnem opomiajaajn domov, je zamera gotova. Vrjasih 88 izgovarjajo Btariai rekcč: BMi nigmo gospodski, zato si ne moremo c.tr k tako Baobel" oblačiti." Na to jaz: Obleka res ne mcre biti redao cela, a zakrpa se labko, voda pa je, hvala Bogtt, porsod dovolj po cani. Sicsr pa sem se pri svoji večletni prakai nveril, da navadno re?ni ljndje, ki se imajo boriti z Bžirljeaja silo", gvoje otroke snažno in čcdno oblačijo, dočim se nahaja reed nekoliko bolj preoKžaimi često mnogo nmazaccev po obleki in telesu. Dolžnost učiteljeva je, da navaja otroke v soli pri vgaki priliki k snagi in rednosti, in če kje, potrebnje tnkaj v polni meri pomoči starisev. So kraji, oziroma sole, v katere je ve8eJje stopit', zakaj v ajib sede sami anažni, čedno oblečeni otroci, iredtem ko najdea drogod ravno nasp-otno odtega. (K prvoimeaovanim iolam apada, hvala B >gn, tudi cna, na koji delnje pisec t(h vr-tic. Šolski n&dzcrnik, kojega sodba je v tem ozirn gotovo najbolj merodijaa — saj si ogleda povodom nadzorovanja toliko raznovrstnih iol — mi je povt dom inšpekcije to že večkrat prizial. Eajpsda gre zaslnga v tem oziiu v prvi vrsti starišem, in se le potem užiteljem!) 4. V iolo dobimo tndi mnogo anrovib, robatib, divjih in trmoglavih otrok V tem czirn zadcne krivda one stariae, ki otrok nigo vadili doatojnoati ter so ae v ob?evanjn p slnžerali aami surovih, robatih izr*zov. BEaj pa ofe delajo?" vpraSam aekoč v I. razredu učen6ka v prvi klopi aedef?fga. BPijan je zopet, ta prasica grda" mi cdvrne deček. Govoril bi še dalje, že je pričel tndi oekaj o natcri, a 8em preprečil — imel sem dovolj. Cenj. braltc bode pa6 labko nganil, kakaao odgojo je nžival ta ctrok dona ter ž njim vsi njegovi bratci in aeatrlce. Da je tndi s trrmglavimi in svojeglavnimi otroki zlasti sprva v aoh velik križ, ai labko vaakdo misli. Nekateri otroci ao V8Jeni, ker ao tako rodgojeni", da mora v vseh rcč(h reljati le njihova; ako hoče tjrej učitelj pri takih otrokib doseči, ds avojo voljo podredijo volji odgojiteljevi, ali da uVgajo, naatana čeato hul boj. V icteresa solskega delovaija in oatalih otrok mora seveda zmagati učitelj ne pa učeaec. D godilo sj je že, da je tak upornež učitelja grizel, praskal ali ga clo ndaril. Vidite, dragi atariši, kako zelo obtežnjete 8 svojo popnstljivostjo doma učiteljevo delovanje v soli, otroka pa življenje. 5. Da dobimo v aolo tndi lažnjivce in kradljivce, je znana resnica. Takih otrok gtarisi nikoli nis) navajali, da bi govorili resaico, ali pa se starisem ni zdelo vredoo, da bi se prepričali o istinitosti otrokovih beaed. Di, dobe se starisi, ki so če celo ponosci na to, ako ae njihov otrok iz k8ke stae zade^e po lažeb. ali premetenih izgovorih nizmnzDeu. Še več: često so tako neprevidni, da otroku izgovor polagajo ie celo v oata. Eako je tukaj z reanicoljnbaostjo? — Ear ae tiče kradljivosti, stariši niso otroka pončili o pojmiii Bmoje" in jtvoje". Otrok je kazal nagoa do kraje, a oče in mati nista pri prvi priliki v otroku zatrla tega nsgooa. Morda sta ga v tetn še celo podpirala! V kako zidrego spravi otrokkradljivec često zelo ngledae, apaatovaae obitelji 1 Tndi dobro odgojene, lepo pripravljeae ctroke nam privedejo gtariši v aolo, a teb je, žal, le prav malo. Sreča so taki otroki za atarise, areča za nčitelja, ker z njimi labko in z veseljem deluje in lepo aaprednje. Vrbntega pa vplivajo taki olroci 8 Bvojimi lep'mi vzglcdi tadi izboljševalno na vse drnge nčecca. — Eakojo gtariaem ravnati, da bode dobila šola kolikor največ dobrib, vzgledno vzgojenib otrok, o tem pribodnjič!