ar t n i š k 1 il m Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 glđ. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr posiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za Četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 11. novembra 1863. "v ZI) 01 Gospodarske stvari. kmetijske družbe v Ljubljani. se prvo leto tudi vkorenini. To gospodar vsaj dosti je pa dobro ) da ima mi .Ie bilo presajencev. Neizrečeno veselje y ko so mi gospod P ... iz Gorice nekoliko Razglas ili vabilo. Prihod nj o sredo, 18. dan t. m., je letni zbor kmetijske družbe v Ljubljani. Naznanuje se to vsem časti tim udom te družbe s tem pristavkom, da, če imajo družbi kaj povedati ali sporo-čiti, naj izročijo to ob pravem času gosp. predstojniku svoje poddružnice, kjer stanujejo, ali pa naravnost od- kokonov tacih gosenc poslali, kteri listje božjega drevesa jedó. Iz teh kokonov so se rožnika mesca veliki z velikimi zelenkastimi ondi so ti brž ponočnjaki prelepi metulj i perutmi izlegli. Zaprla sem jih v kletko na množenje svojega zaroda pripravljajo. se dal (Ako prosti kakor drugi svilni metulj i, ti ponoči vsi boru družbinemu v Ljubljani, dejo napovedani dan v zbor. Vab i j o se tudi , naj pn- Ker pa odbor želi v tem zboru častne pisma izr očiti go spo dom in gospodari em ? ki so bili m v razstavi ljubljanski poslavljeni in v 43. in 44. listu ,,Novic" imenovani, prosimo tudi nje vse, naj pridejo ali sami, da se jim v očitnem zboru izročijo te po-slavila, ali naj imenujejo koga, kteremu se morejo v zboru dati namesti njih. Zbor je po navadi v dvorani mestne hiše (na ro-tovžu) in se začne ob 9. uri dopoldne. Odbor c. k. kmetijske družbe odletijo, zakaj močni ponočnjaki so.) Izlegli so po svoji naravi jajčica, ktere so enmalo debeleje memo domaćih svilnih, pa belkaste so s črnimi pikami. Iz teh jajčic so se v kakih 14 dneh gosenčice izlegle, kterim seni listja nosila, da bi jedle kakor navadne sviloprejke; al nobena se ga ni dotaknila, in v mojo veliko žalost poginilo je vse! Da mi je zavoljo tega marsikaka solzica lici namočila, ni treba praviti. To je bila za me grenka skušnja; al vesela sein v nekem talijanskem listu brala, da, ako je kolčikaj ovenjeno pero (in to z vene kvz), se ga irosenca ne loti. Zato se mora , kakor rože, da perje ne zvene v steklenico tako na (flašo) vode frišno perje se denejo gosenčice; tù pa začnó jesti in je prav, ako se jajčica na drevo z gumijem rasti ; tudi v Ljubljani 8. novembra 1863. prilepijo, in kadar se gosenčice izležejo, dobé koj frišno krmo , se redé in vkljub vetru in dežju raste jo ? pa Božje drevo in svila ubozih. ce po- in dajo ono svilo (žido), ktero Ta- Clovek se sicer teži V pisanji pripravi, pa vendar ker sem obljubila pisati zastran božjega d jih tiči, mravlje, kuščarice in drugi sovražniki ne zobljejo, se zavij ej o lij an zove „žido ubogih" (seta de poveri). Iz Bržeca 24. oktobra. M i n i c a. (Gotterbaum /, na kterem se svilne dej ubog svilo a gosence goje, ki pre ? Pri nas je gosposka božje dr zato moram svojo obljubo spoiniti. Zakaj se mora kmetovavec dandanašnji vec učiti božie drevo vroče priporočevala in . „ ............_ _ . tudi mnogim semena darovala da j tuui XI J. XJL \J ^ 1 XXX o JLJJL KXACX Vidi V CAlOk/ j UCl sgjgjo 1 U JJV7LH-/J presajajo drevesca ter puščave gozdé. Prosti kmet se # • • ft 1 1 ft n ft n potlej in mora več vediti kakor nekdaj. tega noce popnjeti ter pravi poneslo, bom ,,kadar vidim , že tudi jez sadil." da Bolj se iz- Tr eh reči ki smo (Dalje.) rekli Je rekel, da bode drugim obraženi so ga sejali na lešice (gredice) na vrtu; tudi jez sem ga nekoliko predlansko leto sejala in lánsko zimo kjer je nekdaj bilo da ni pomislil kmet, ni se treba učiti kmetovanja. Prvič. Kmetijstvo ni ostalo na tisti nizki stopnji ? presadila. Málokdo bo verjel, pa je res tako, da j ^ iiuAvviuj KjxiKj y ampak oc maiu kj 111cklkj /jihu povikševalo na višo stopnjo. Zboljšek plugov, pridelo- se stèbelca sem od setve tere Je malo po malo zmiraj navadni julija in avgusta vanje krompirja in detelje V V prahe, rej a živine zalivala, so ono leto iz semena izrastle tolike dreveou«, v v m, na^cijc v čiujc vuuc im ecuu^cu m uavumc, kolikor je srednji člověk visok ; kterih pa nisem zalivala, drenaža itd. — vse to priča, da je napredovalo kme- , opuscenje v hlevih, napeljevanje vode na senožeti in travnike so životarile in komaj za štiri prste visoke izrastle, tovanje. pa so se vendar suši toliko ubranile , da niso poginile Drugič. Res Je sicer da se zemlja se zmirom Letos ni bilo tri mesce nič dežja ; gorkomer je kazal po starem vretenu suče in naravne postave so še vedno zmiraj na 25 do 30 stopinj gorkote, in vendar brez za- li vanj se mi nobeno dre\ ni posušilo. Iz tega se vidi, da je to drevo za suhe kraje. Al vendar naj no- beden ne misli, da mu dobra bolj mlj ni godr čem AJLJAkJAJL j V4W XXA L* UVUltt UKXXX1) Vi Ci IX UUl VOI1I £J v VJV ^iYlUUj ---- ------------------------------------- -------------- --- £----- ker se prvikrat za stalno odžene na pašo; če pred tem nemu posebnemu vedenju pravi se znanstvo v ožjem časom kukavico slišiš in sèm ter tjè še y sreča po tebi y do današnjega dneva slovenski kmetje sklepaj o do Jurjevega. To je tedaj Slovencu odločen dan. Morebiti še večo veljavo ta dan ima pri našem narodu od doljne Save do morja ; Kačić v stareiih časih pomenu, in gotovo razne morajo biti te znanstva. i/ HT #1 v • • • 1 1 • I • • t • 1 1 I Naj lepši in najbolj razumljivi izgled nam je zgo- pogoje svoje dovina. Vse važne dogodbe na svetu, to je tište so delale na narode in države, v redu y ki popisane s svo- o tem poje: Eto tebi liepo pramalietje (pomlad), S pramalietjem Jurjev danak ide. To je čas cvetja ljivo poprijeti delà. Jurjev dan (p. 47.) ! y cas y ko se ljudje imajo mar- jimi vzroki in nasledki, so znanstvo zgodo vinsko. red zloženo in logično razlagano znanje prava in postav imenuje se pravoslovje, — znanje narave (natore) naravoslovje ali natoro znanstvo itd. modroslovje, ki Znanstvo vseh znanstev je V t UC1 naj tudi za naš narod pride prav misliti in vse zemeljske in nadzemeljske reči znavati in pretresovati. pri Ojsvanno Gjurgjev danak: Što imamo prvih glavah, Da nam dadju na sastanak, Da gjurgjevska bude slava. Polje človeškega vedenja je tedaj neizmerno in * koncu To so pesnikove tuge, pesnikove želje y ter človeški duh je izvirek nenehljivega preiskovanja in napredovanja ; zato se znanstva od stoletja do stoletja množijo. Njih moč na člověka je pa, da mu se želi y da bi ta knjižica omilila vsem sestri- um ; krepčajo vse duševne moči y da mu zmiraj bolj cam y kterim jih je posvětil. Gledaj biti u volj ici Slovenskomu liepu čedu, I Srbkinji, Hrvatici, Sto te sve tri razumiedu. Puti knjigo! sestre troje, Puti dike sve vesele: De je milo svakom svoje j Nebi I1 tebi prevoljele. **) razodevajo skrivnosti narave, in ga peljajo v neskončne daljave neba, da ga razsvetljujejo in povzdigujejo. Zatoraj veljá v vseh časih in po vseh krajih človek obšir-nega vedenja več od drugega, nič ali malo učenega; vidimo tudi, da obdaja nenehljiva slava možé izvrstne učenosti, ter jih štejemo med najveće dobrotnike člo-veštva. Kdo pa našteje vse take može od Mojzesa do Humbolta, ki so se odlikovali v raznih znanstvih , in To obsežek „Kriesnic" prelepega delà > o kterem sem ravnokar pisal. Po visokih idejah, po glo-bokih čutljejih , po vroči in trezni ljubezni do našega naroda priporoča se nam knjižica, kakor málokterá v jugoslavenski literaturi. — Toda dvoje bi še rad omenil : kteri zaslužili so si neumrlo slavo. Trikrat srečne tište ljudstva, ktere morejo ponašati se s takimi talenti! Ti razširjajo znanstva med rojake , rod za rodom razsvet- ljujejo in prenarejajo in vès narod od stopnje do stopnje povzdigovaje oslavljajo na veke. Židi. Grki, Rimljani prvo je to y da je cena Karlovcu ako fl. za 116 malih okol- zdaj Italijani, Francozi, Angleži in Nemci, bili so še nosivci omike, s pomočjo svojih učenih mož so m y ki se oziramo na strani) za mnoge previsoka nosti našega naroda ; drugo pa to, naj bi g. A. Lukšic delajo y da X HUULwj C* licu UUCi «, Vil Vi^V j^JCM tU y Xi. CiJ U X ^ • XX. JLJ LA XV O XV; y ki je na hrvaško izdanje trosil toliko, imel to priprav- nost, da prekrasno to delce z obširnejimi opazkami, na-menjenimi slovenskim bravcem, ali pa samo s takimi Človeštvo žlahnijo. narodi vsemu svetu neprestano svetlijo in Znanstva posebno praktične znanstva, tudi bogatijo narod. Matematika, mehanika, fizika, kemija itd. y znan- opombami dal na svetio. Za tako genijalno liričko delo zdi se mi, da bi se, ako cena ne bi bila previsoka, Slovenii našlo dovelj prijatlov. y stva sploh, nam kažejo tisoč potov, po kterih nahajamo nove izvfrke blagostanja, po kterih prihajamo do tisoč J. Men. po novih znajdeb, ki viđen dokaz. nas bogatijo. Angležija nam je oči- Znanstva vekšajo narodu tudi vojaško moč ? ker Zgodovinske znanstva in ametnostih. Poslednji govor gosp. dr. Lavriča v čitavnici tominski. Gospoda ! Znanstva in umetnosti so krasne sestrice Zato zmosrel o -^H UV/v.1 C* . ÍJUUUUIÍH ili uui^tuvoti o\J niaouu ovûiiivtj ljiliic , £J<\lu OU lJdU ki člověka kot brata svojega ljubijo in podučevaje ga Indijane in Azijate podpirajo pogum in hrabrost z novimi znajdbami in učijo toliko znanost v boji potrebnih. Pirh ljane se sirove .Je Rim- kralj grško-omikanih Macedonov , zato so nadvladali Evropejci nevedne in revne in zato zmagujejo dandanašnji osrecujejo Prvo in najimenitnejše, sicer še pagansko ljudstvo toraj velika moč. .L XI VIXJ Ci- Xi V-» XXX X X ili X j Ci LVv y XXI ZJCi IU U IXX Ci ^ MJ V/J V/ vxcixx uwii Francozi in Angleži vse sovražnike svoje. Znanstva so stare dobe Grki y postavili so jima za prednice prijazne boginje muze, ki so z bogom Apolonom skrbele, da Da pa še bolj vidljivo dokažem moč in upljiv znan- so stev na narode, razgrniti vam hočem okolinosti in raz- se razvile in razširjale po svetu. In tako hvaležne in mere dveh dôb. blagodarne bile so ljudstvom wiiv/ o w ijuuouYum j ki SO Se jim posvetile, /jguuuviiičtiji liaui jjiijju v cuujcju , via wuuuu da so jih razsvetile in obogatile, požlahnile in na věčno seljevanje surovih narodov iz severnih krajev na južne, Zgodovinarji nam pripovedujejo , da je občno pre- oslavile. Zgodovina nam to na vsaki strani kaže tako dokazuje važnost predmeta. y in *) Svanuti čanost. daniti se; sastanak snid ; slava sve- leta 400 po Kristusu, največ krivo bilo, da je razpadlo in se pogubilo evropejsko staro slovstvo. Barbarske Longobardov, Frankov, Hunov trume Gotov, Vandalov, in drugih ljudstev pridivjajo od dalec v rimsko grško ** Putiti koga pot kazati, učiti; dika draga; prevo- carstvo ^a^ovvv, posipajo mesta, podirajo najlepše poslopja in svetišča božje, požigajo in razbijajo necenljive delà umet- ljeti raji imeti. » 362 nost in znanstev. Strah in groza přesune Grke in Rimljane , in povsod so le razvaline in podrtije , povsod le uboštvo, sila. Gosta tmina pokriva zdaj Evropo stotero let. Le malo po malo mehča kristjanstvo te surove in silovite ljudstva. Karol véliki začenja v 9. stoletji učilnice sèm ter tjè napravljati, in po sarnostanih zbirajo ostanke starih klasikov, marljivo jih prepisujejo in se učijo. Tistim šolam, ki se skazujejo, pravijo ,,visoke šole", po kterih pa se le posamne znanstva učijo, na pr. : bogoslovje, pravoslovje, zdravilstvo. Takošnih je bilo v 11. in 12. stoletji že v Bolonji, Parizu , Salamanki, Oksfortu in drugih mestih na Francozkem in Talijanskem. Vse znanstva učiti so začeli najprvo 1. 1222 v Padovi, — to je bilo prvo pravo vseučilišče. Takošno so osnovali 1. 1338 v Pragi, 1365 v Beču, in potem vec takošnih na Nemškem. Leta 1400 v Varšavi in 1632 v Dorpatu na Ru- sovskem. Nova pa vse drugača pot se zdaj odpira omiki. V Carigradu pa veni grŠčina, in v Aleksandrii je v bukvarnici (biblioteki) naložena stara učenost. Pa Čudopolna premenljiva osoda tudi tega ni trpěla. Drugi barbari, ljuti Turki, bližajo se Evropi, in križarske vojske začenjajo se zavoljo njih konec 11. stoletja. Ceravno niso dosegli svojega namena, vendar so bile koristne tudi v tem, ker so se tako Evropejci bolj se-znanili z Grki in njihovim slovstvom. Naposled pa vzameio Turki Aleksandrijo , požgejo bibliotéko , vza-mejo leta 1453 Carigrad, požgejo in porušijo vse po grškem carstvu. Stara omika pogine. Pa pogin stare močno pospešuje novo. Iz Carigrada in grškega carstva sploh pobegne dosti učenih mož, ki nahajajo večidel v Itálii novo domovino. Ti učijo in razlagajo grške znanstva učencem , ki prihajajo iz vseh dežel, duhove bu-dijo , grške in latinske bukve se prestavljajo, in zopet so Grki učitelji ljudstev. Malo po malo razcvetuje se od veka do veka zmirom bolj nova, kristjanska izobraženost. Popolnoma svobodno osnovane učilišča bile so središče novemu življenju, kar so bili nekdaj cveteči gaji na klasičnih bregovih Cefisa in Ilisa pri Atenah, in danes dosegle so znanstva, posebno nove znanstva, takošno visokost, kakoršne poprej nikdar in nikjer ne. Premirjaje ti dve dobi, kaže se nam neizmeren razloček. V začetku srednje dôbe po Evropi povsod razvaline in surovstvo , povsod boštvo in sila; — zdaj pa je svet vès nov, kake znajdbe ! kako bogastvo ! kaka inoč, kaka svitloba ! Res je toraj, da znanstva krepčajo in bogatijo, da žlahnijo in slavijo narode. r Skoraj ravno tako delajo tište umetnosti, ki jih navadno imenujemo „lepe, svobodné umetnosti". One so člověku prijazne tovaršice in njega in cele narode žlahnijo in slavijo. Gospoda! Prvi in najvisokejši umetnik je neskončni Stvarnik sam, ki je našo zemljo in vès svet veli-čansko in krasno vstvaril. Zato imenovali so Grki svet „kosmos" — to je: lepota. Tudi člověka je Stvarnik lepega stvaril, in dal mu je lastnost, da zná ne samo spoznavati in vživati lepoto narave ; temuč da zná tudi sam napravljati lepe in krasne delà, kterim pravimo „umetne" delà. Umetnikov naloga je toraj , člověku prirojeni čut, prirojeni zapopadek lepote upodabljati s pomočjo kake tvarine, kakega materijala, na pr. lesa, kamenja, kovin, barv, glasov ali besed ; in zatoraj razločujemo mnogo-tere umetnosti: zidavno umetnost, kiparstvo, malarijo, pesništvo, glasbo, umetnost, zgovornost itd. Izvi rek umetnost je človeška umišljivna moč (fantazija) in pa žlahtno srce; izvirek znanstev pa mišljivna moč: um. Ker je umišljivnost občna lastnost člove- škega duha, nahajamo saj začetke teh umetnost pri vseh narodih. In zares, zgodovina nam pravi, da so ljudstva vseh časov bogovom napravljale svetišča, kipe, podobe; svojim junakom spominke, da so jih tudi opevali in s pesmami oslavljali. Pa le malo narodov je doseglo visoko stopnjo, kar umetnosti zvunej pesništva zadeva. V stari dobi so slavni Grki v umetnostih vseh prekosili vse druge narode, in še zdaj jih nismo dosegli. Rimljani so bili le učenci in posnemavci Grkov. V srednji dôbi so se skazali izmed vseh ljudstev Italijani prvaki v vseh umetnostih; osnovali so primerne učilnice, akademije v Benetkah, Florenci , Milanu , Rimu itd. Pesnike izvrstne so imeli in že samo po sebi lepo Italijo so muze še bolj okinčale. Tudi Nemci, Francozi in Nizkozemljani so že takrat sloveli. Dandanašnji pa slovijo vse omikane evropejske ljudstva v tem oziru, posebno v pesništvu, in glasba je na tako visoki stopnji, kakor ni bila poprej nikdar ne. Ker pa izvirajo umetnosti iz srca in umišljivne moči, gotovo je, da mora njihov upljiv najmocnejši zopet na fantazijo in srce biti. Da je to tako , prepri-čujemo se občudovaje umetne delà. Ce stopimo v kako veličansko cerkev v Benetkah, v Beču, Milanu, Rimu itd., vsi osupnjeni občudujemo moč človeškega duha, ki zná kaj tacega izmisliti; širi se nam srce in duh naš se povzdiga. Ce stopimo v kako palačo , v muzej ali razstave umetnih del ; če slišimo ginljivo glasbo, ali če beremo krasne pesmi, srca nam se mečijo, vsi nježni , žlahni čuti se budijo in milina, podobám in kipam vtisnjena, napravlja člověka še bolj občutljivega za lepoto , in unéma umišljivno moč. Zlahno srce umetnikov žlahni toraj rojake. Vredno, da ga zavidamo, je ljudstvo, ki ima dosti umetnikov, ker ti žlahnijo vès narod rod za rodom. Pa tudi ptujci, ki prihajajo gledat in poslušat, ali ki berejo izvrstne pes-niške děla, podučujejo in žlahtnijo se, in razširjajo slavo tega naroda po vsem svetu. Potem takem je razvidno, daje upljiv tudi^umetnost narodom blagodaren in slaven. Gospoda! Ce oziramo se na Slovane, zapazimo, da pri njih , posebno pri nas Jugoslovanih, lepe umetnosti — zvun poezije — niso še domá. *) Severni Slovani kupujejo sicer po drugih deželah umetne delà, imajo tudi lepe poslopja, cerkve v Pragi, v Petro-gradu itd. domaćih imenitnih umetnikov pa žalibog nimajo. Prevdarjaje pa, da cvetijo lepe umetnosti le pri nekterih ljudstvih, in le v poznih časih, kadar je narod že omikan , ne dé toliko, če Slovani v tem ne slovijo. Žalostno, prežalostno pa je, da niso znanstva pri nas na stopnji, na kteri so pri drugih ljudstvih. Ne smemo sicer reči, ^da med severnimi Slovani znanstev ni. Rusi, Poljci in Cehi imajo stare in novejše vseučilišča, in prvo severno bilo je osnovano v Pragi že leta 1348. Kjer so visoke šole zlasti svobodno osnovane vseučilišča, znanstva morajo napredovati. Jugoslovani pa vseučilišč in mi Slovenci še narodnih gimnazij nimamo ; razvidno je toraj, da so ti narodi zaostati morali, ali ne po krivici svoji. Jugoslovani priznavajo grenko to resnico, in pri-zadevajo si, napraviti akademijo in narodno vseučilišče v Zagrebu. Ali le počasi bližamo se temu svetišču znanstev, posebno zato, ker imamo premalo mecenatov, premalo preslavnih Strossmajerjev. Vendar pa ni dvomiti, da dosežemo svoj namen, če le prav marljivo skrbimo, da prešine slovanski duh naše nižje in srednje učilnice, in da oživi v ljudstvu národna zavest. *) Rekli bi raji, da jih svet pod slovanskimi imeni ne pozná, namesti da jih nismo imeli ali da jih nimamo. „Slo vnik umet-nikah jugoslavenskih" Iv. Ivukiiljeviča nam po imenih in delih kaže, da ,,pokrajine jugoslavenske niesu sasvim siromašne umjetnicih prošastoga i sadašnjega vieka'\ Vred. 363 Národno zavest buditi in krepčati je toraj vsakega tajnik tako-le: „Gospodje! naše srca so zdaj tako živo Slovenca dolžnost, in posebno národnih čitavnie visoka ginjene, da ne veselih pesem glas, ne dobrega vinca naloga. One so središca, v kterih se imajo duševne do- moč jih nam ne more razveseliti. Vzrok te srčne tuge moljubne mocí navduševati in uriti. One so, rekel bi ki národně straže, in glasniki matere Slave, prenehoma narod dramiti, in pa skrbno paziti, ne zaspi. je vsacemu izmed nas predobro znan, zato ni __ treba, da imajo ne- ga imenujem Al ravno ta bridkost budi v meni nov da več Iz Varaždina Dopisi nov. Kamor koli se ozreš 7 sladek spomin — spomin namreč, da mati Slovenija ima mnogo sinov, ki se med sabo presrčno ljubijo. Na-pimo toraj na vecno bratovsko slogo vseh Slovencev." Zivila sloga!" odmeva na to. Brž za tem vstane blagi gospod doktor in reče z omiljenim glasom: ,,Go- 77 vidiš čvrsto, narodno gibanje; tu se utemeljivajo čitav- spôda! Ura ločitve se je približala. Zahvalujem se vam nice, tam slavé národně svečanosti in obhajajo veselice, iz srca za vse. Ostanite z Bogom !" Podá roko vsa- kjer Povsod ustanovljujejo se društva domoljubov, kterih cemu posebej in gré spremljan od vseh do ceste 7 skrb je: nabirati potrebnih véd in znanosti na korist ga caka voz , ki ga nam oapelje. Tu na razhodišci še in srečo narodu. Vsak hrepeni po napredku, po omiki; pevci zapojejo: „Bodi zdrava domovina!" — in v tem vsakega poštenega domoljuba navdaja ljubezen do do- se odpelje spred naših oči. V blagi spomin naše od-movine, do naroda svojega. Posebno pa goré srca na- kritosrčne Ijubezni mu poklanjamo sledeči dve pesmici, vdušene mladeži naše za blagor domovine, ki bode nekdaj zastopala slavne kteri saj to ceno imate, da so besede hvaležnih src. možé stopivša na polje javnosti. Utemeljuje si društva, izdava zanimive in poducne li- zbira si in pise razne se- stove, podpira književnost stavke in pesmice nježne in mlade dôbe, ter jih posvećuje mili majki Slavi. Blaga prihodnost nas caka! Tudi naša gimnazijska mladež ni zaspana. Ze minulo leto sprožilo je nekoliko rodoljubov misel, da si napravi čitavnico. Cesar smo želeli, se je vresničilo ravno sedaj, ko nam je dovoljena čitavnica. Kako nas je ta novica razveselila, priča Število udov. Čeravno nas je tù v A gornji gimnazii malo , vendar že štejemo 80 udov. Odprla se bode 11. t. m. s petjem , z deklamovanjem in govori. Razun obilno mnogovrstnih knjig imeli bodemo 10 časnikov, izmed kterih bodeta 2 slovenska, ,,Novice" in ,,Slov. Glasnik" ; Hvale vredno je tako početje; pa zato želi vsak, da nam čitavnica vrlo napreduje v vsakem obziru, ter nam obrodí obilo dobrega sadů. Gosp. dr. Lavriču za slovó. Sonet. Letijo tičice v spomladne kraje, Adijo ljubice! jim deček vice: Yrnite kmalo se na nase griČe, Radostni Vesni sladko prepevaje. Iii ko prirode kinČ v jeseni zgine, Cutljiva deva srčnomilo vzdiha, U tugi umrlim cvetkam glavce viha, Za njo prehude to so boleČine. Al bolj se nam, ko Ti nas čes pustiti, Srce v prsili tugepolno bije, Ločitve sile ga groze razbiti, en česk, drugi pa hrvaški in srbski. Ostani V se i ostani ! žalo vpije Vesela pomlad s Tabo če prekliti, Oditi s Tabo sladké harmonije. Eden goriških gimnazij alcev Iz Tomina. (Odhod gosp. dr. Lavriča.) Za dni potem , ko se je predragi naš ljubljenec pri „besedi" javno poslovil od prijatlov svojih, obhajali smo (26. oktobra) njegov odhod iz Tomina. 36 oseb, med kterimi je bil tudi g. c. k. okrajni načelnik z več druzimi gosp uradniki, čitavnični predsednik z lepim številom društvenih članov, potem tudi drugi prijatli in spoštovavci gosp. doktorja in vsi tominski pevci so se zbrali ome-njeni dan okoli 2. ure popoldne pred njegovim stano- ure daleč. Neštevilna množica ljudi je bila prišla gledat tega slovesnega in ginljivega odhoda. Veliko izmed njih smo vidili, da so s solznimi očmi od njega slovó jemali. Pridši do Ročinja se ustavimo v neki gostivnici in ostali vališčem in ga spremili peljaje se na 9 vozovih smo tukaj uri skupaj. poslušanji veselih in gin- ljivih pesem, v prijatelskih razgovorih in napitnicah je prehitro potekel. Gospod doktor sam na- Govor pri besedi 21. oktobra. v Castita gospoda, prijatelski zbor ! Nocoj besediti preteško m1 je skor. Podoba plašljiva mi igrá pred očmi, Ki srce čutljivo v žalost topi. Preteška locitev se bere naz njo, NajljubŠe podaje k slovesu roko. On je bil duša vseh veselic, In živo je čutil Slovencev poklic; Z lucjo omike je světil vselej, Z naukom in zgledom je kazal naprej. Njegove zasluge in djanja med nam', Tako se svetlijo kot iskre in plam. Čitavnici grenjka dogodba je to, Od tacega Člana jemati slovó. V imenu vseh udov mu kličem s srcá Naj sprime ga sreča ko proč se podá! Slovesno obljubo mu delà zdaj Imin, Da věčno ohraniť Če njega spomin. V. L nam cas Iz T pije najprvi svoji ljubljenki materi Slavi, naj živi! Za v naši Čitavnici „malo besedo"; deklamovale bodo naš< tem napivajo drugi pa njemu na slavo in srečen odhod, mlade deklamatorce, en gospod bo pa govoril o dolž naj živi Za v naši (Naznanilo.) 18. dan t. m. bomo imeli čitavnici „malo besedo", deklamovale bodo naše Gospod čitavnični prvosednik se mu srčno zahvali za nosti domoljubj decembra je občni letni zbor neštevilne zasluge njegove in prizadeve za čitavnico. temu vabimo prijazno vse ude Čitavnice naše. On pa odgovori na to , da zavolj tega mu ne gré ni-kaka zahvala, kajti vse, kar je storil, je bil kot Slovan nasi šoli podučevanje pričelo. Vpisalo se je v storiti dolžan, in da le njegova dolžnost je, zahvaliti se štiri razrede 253 otrok (med njimi tri iz Koroške zarad Iz 1 gl V • V listop vinotoka se je tudi v za skazano mu prijaznost in ljubezen. Dalje je napil slovenščine); ako pri tem broji ostane, bo število učen-vsem zbranim prijatlom skupaj in gosp. okraj nemu na- cev konec šolskega leta za 15 više od lani Čelniku še posebej , pa tudi vrlih naših Slovenk domá ni pozabil. Srce mu Je bilo tosnj mocno ginjeno Prosil letino nimajo naši bližnj pevce, naj ne pojejo tužnih in žalostnih pesem, aui^ao. hcoic , viun ociu ucua»uu v ucivi xuoi jv, • kaj veselega in navdušljivega. Najbolj mu je dopadla funtov tehtala. Koruna je pa malo zdravega ; nekako Je pritožbe. Posebno ste se kmetovavci nikakošne in repa kaj dobro ob ampak nesle vidil sem nedavno v neki hiši repo ki Je Vilharjeva ljubil nam 77 ijuuii uaui J e , vaoi iicto iu JL1W Cl JL JL11 \J ^ 1 jJOllllSllLI. y KAKAi L V JlJ \j 1 ^ 11 y XI C* JL 1 ClUK/KJ XV V^ AXA y A AC* AJMUiWill X LL tUUi \J u AyuuUfTii bila zbornica po večini glasov gotovo dovolila 30 mili- Nemčija se napenja , da bi jih prestvarila, Anglija jih jonov, ako bi bilo tistih 85 ogerskih poslancev je velikodušno predrugačila s tem, da je odstopila jonske liti tem v zboru, kterih zdaj ni na Dunaji. Saj vendar zbornica ni hotla stem sklepom v kontumaeijo djati Ogrov? Ako pa, ko se malo po malo razdira podslomba evropejskih otoke, Rusija pa jih z nogami teptá vjVaršavi. se pomisli, da to , kar se je Ogrom zdaj v nadlogah dalo. ni nobena milošnja, ampak le posojilo na obresti, po sirocem svetu, in važne za- pogodb,-plamtijo strasti deve na jugu in v severu terjajo silovito ? da se resijo je ta zbornični sklep toliko bol j neugoden, ker je velik dostojno. Kaj neki je tedaj bolj postavno, kaj pamet-del ogerske dežele res v hudih nadlogah; vlada je neje kakor to, da se povabijo evropejske vlade v 366 Je zbor (kongres), kjer bota samoljubje in upor zginila pred najvišo razsodnijo. Kaj je terjatvam sedanjega rebiti casa, kaj želj am radoveden, kakošen bo zopet konec tega zbora; mo- zopet ne opravi nic in gre kmali dom ii. većine Du- tako da bolj primerno kakor to, da po- najski kupčijski časnik pravi, da kakor dunajské, tudi vse druge evropejske dnarničarje potrl strah, ko trkamo na vest in pamet državnih mož vseh dežel in J1 m rečemo srd in predsodki j ki Je nas razcepujejo, so izvedili Napoleonov govor: noben člověk ne misli vec, ali niso že dosti dolgo trpeli? Ali bode to neprenehoma da bi se spustil v kakošno špekulacijo za prihodnji čas overalo napredek omike, da vlada na vlado preži za- — Novi kralj grški Juri I. je došel 31. okt. v Atene; vidno? Ali ne bode nikdar konca onemu nezaupanju, razposlal je oklic, v kterem pravi, da ni prinesel saboj ktero s tem vzdržujemo, da se, kdor bolj more, ta bolj ne izurjenosti v vladanji, ne skušene pameti, resnično oborožuje za vojsko? Ali bomo na veke požirali naj- ljubezen do naroda; ,,prizadeval si bodem ljubiti grške dražje pripomočke dežele s tem, da ošabno kažemo Šege in navade, spostoval bodem jezik grški, in zvesto svetu svoje armade ? Ali bomo na veke vzdržali stan, kteri ni ne mir s varnostjo svojo j pa tudi ne vojska piHM tm M U BH H se držal ustave ; skušal bodem, da Grško bode izgledna s država jutro vim deželam." Iz Kalkute in Bombaj a srečnimi svojimi naključbami? Ne dajmo, da se oholo so přetekli mesec dospele novice v Trst, da se je letos ponaša prekucijska pošast razuzdanih strank le za to, veliko bombaža (pavole) přidělalo v Indii in sicer ker se z malodušnim pretehtovanjem zoprstavljamo temu y na pol več od lanskega leta. Važna je ta novica. kar narodi po postavi morejo terjati od nas. Zdramimo Vremenski preroki ne mirujejo. Francozki letnik Ma se in imejmo pogum 7 da kilavi in negotovi stan nado- thieu-ov „Annuaire de Mathieu" za prihodnje leto 1864 mestimo s stanovitnim in pravednim, čeravno treba, prerokuje poslednje dni mesca listopada (novembra) v da žrtujemo to ali uno. Zedinimo se brez predsodkov, brez častilakomnosti ; ena misel reč ta , da ustanovimo novi red naj nav daj a vse, nam- Benetkah tako strašno lnido vreme, kakoršnega v tem 7 kteri stole tj i i se ni bilo. Zato vabi prijatle nenavadnih vre- naj se opira menskih prekucij, naj pridejo do 29. novembra 1864 v na to, kar po dobri pameti gré vladarjem in ljudstvom. Benetke. (Mi bomo raji doma ostali.) Ta glas, rad verjamem , bojo zaslišali radi vsi vi a darj i. Kdor bi ga ne, bi kazal 7 d a ima Pa skrivne namere, ki se bojijo belega dné. če bi tudi tega mojega nas veta ne potrdili vsi, bo vendar dopisov ne moremo natisniti. pozabili, al primirila se ni Listnica vredništva. Gosp. dopisniku iz Rog: Dopise radi jemljemo, al dopisnik se saj vredništvu mora imenovati; brezimnih imel to veliko korist, da potem Evropa zvé, kje da je nevarnost, kje pa blagor. Dve poti ste odprte: Ena pelje po sprijaznenju in miru do napredka in sreče, — druga pa žalibog ! pelje V se „Oglasniku" razglasane se Štvu niso znane ; večidel Gosp. M. Kop. v Ž : Nismo Vas nobena taka služba; za službe v morate pa že sami zmeniti, ker vredni-samo vredništvo ne vé, kaj prinese V se n Oglasnik". vojski zavolj trdovratnosti, ktera hoče starinstvo v z držati samo po sebi. , ce prav se razrusuje se In tako, gospoda moja, veste zdaj, kaj hočem ako ga vi po govoriti z Evropo. Ta moj glas trdite in občinstvo, bo gotovo uslišan, kajti glas bo potem v imenu Francozov." Žitna cena v Ljubljani 9. decembra 1863. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 88. banaške 5 fl. 41. turšice 3 fl. 40. soršice 3 fl. 75. rež 2 fl. 90. To obseg Napoleonovih besed. Je bistveni 54. ječmena 2 fl. 50. prosa 2 fl. 82. ajde 2 fl oves 2 fl. 36. Ni nam treba praviti, da vès svet je ostrmel nad tem, kar je Napoleon tako naravnost in brez o vinkov izrekel. Gro vor ta sicer ne na- 10. novembra 1863 po ve duje že vojske , Kursi na Dunaji v novem denarji predhodnik je velikih homatij. Deržavni zajemi ali posojila.jDruge obligacije z lotrijami Zb or vseh evropejskih vladarjev, in v tein zboru ob- 5% obligacijaodleta 1859 Kreditni lozi po g. 100. g. 137.50 ravnava vseh zade v, ktere zdaj svet pretresaj o vojska, to je ob kratkem rečeno, pistola Napoleon evropejskim vladarjem stavlja zdaj ker ta ga bojo 7 y ali pa v novem dnar. po 100 g. g. 71.1014 '/2 % Teržaški lozi po 100 „ 113.00 na ktero prsi. ali pa vojska s tem, kdor ne pride v zbor 7 je po njegovih besedah „sovražnik mirú u Ali pac ubogali vsi vladarji na podlagi ,,raztrganih pogodb" od leta 1815? Neizrečeno močen se mora Čutiti Napoleon, da tako govori, 5°/0 nar posojilo od 1. 1854 5°/ft metalike . . . . / 0 4 '4 7. 4% 3 /o 21 • 2 / 0 11 yy M i% yy yy yy yy yy yy yy yy yy 80-3015 % Donavsko-parabrod-74.60 ski po g. 100 .. . 67.00|Knez Esterhazy. po g*. 40 cr. o* ali pa ze more Obîigacije zemlišn. odkupa. KnezWindischgrazpo 59.50|Knez Salmovi po 45.001Knez Palfyovi po g. 40 37.50|Knez Claryovi po g. 40 Knez St. Genoisovi po g. 40 yy yy yy yy yy cr o gotov biti, da većina vlad ni zoper zbor. Ai ce se tudi snide zbor, kakošni bojo sklepi? bojo ii vsaki viadi 5° o . (po 100 gold.) doljno - avstrijanske g\ Grof Waldsteinovi po 20 87 00 GrofKeê4eviëevi P° ^ yy yy yy 91.00 94.50 35.25 34.25 35.50 33.50 22.75 20.25 15.00 -------- _ --------- -j - -----r- - -j - — ------- ------- 5e/0 ogerske.....,, . v^.v/v/ po volji? in če ne, kaj neki potem? ,,Gospodar 5 % horvaške in slovanské „ 75.25 76 oo I budimski po g. 40 „ 33.75 J e u a rj i. in Evrope hoće biti Napoleon brez vojske ali z vojsko to je zapopadek n jegovega govora je rekel nekdo res daje taka. Ako mu državni zbor prit rdi, kar zahteva (in kdor slavoljubne Francoze pozná, ne dvomi 5% kraj uske, štajarske, koroške, istrijanske 11 Cesarske krone 87.001 Cesarski cekini ë Deržavni zajemi z lotri jami. [Napoleondori 20 (frankov) o tem) 7 bo Napoleon nemudoma terjal vladarski zbor (kongres). Zbor bo tedaj politično gêslo za letošnji zims ki cas 7 kaj pa dalje spomladi? 11 11 11 11 11 11 11 11 11 1860 petink. 1839 . . . 1839 petink. ii ii ii 95.60|Souvraindori ; . . 96.50|Ruski imperiali . , 15 7.501 Pruski Fridrikdori 99.50|Angležki souvraindori To ve zdaj 5% narodni od leta 1854,, 92.50|Louisdori (nemški) Tisti nad nami, ki piše vsemu svetu veliko pratiko. Prvo, kar je zbor začei. je pretresovanje volitev novih poslancev; ker so neki spodtike nad kakimi 30novovolje- Dohodkine oblg. iz Komo ii 17.501 Srebro (ažijo) ii ii ii ii ii ii n ii 15.80 5.51 9.20 15.70 9.50 9.60 11.55 15.50 časa nimi poslanci, bo to pretresovanje trpelo dalje ^o«, — in potem še le pridejo pomenki na vrsto , kaj naj dr- Pruski Svet Loterijne srećke: V Gradcu žavm zbor odgovori ogovoru cesarjevemu 11 1 u 7- novembra 1863: 4. 81. 65 62 34 55 41 6. 47. državni zbor se je v Berlinu začel 9. dné t. m. na Dunaj Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji bo 18. nov. 1863 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blazcik v Ljubljani.