feftuRa plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
58.
kos.
V LJUBLJANI, dne 19. julija 1933.
Letnik
IV.
VSEBINA:
375.
376.
377.
378. jt7».
Fakultativna odredba, določena v zapisniku o podpisih statuta stalnega mednarodnega sodišča — podpis Nemčije. Ratifikacija Dominikanske rep. o zapisniku o podpisu statuta stalnega mednar. sodišča in o fakultativni odredbi. Ratifikacija Litve o zapisniku o reviziji statuta mednar. sodišča in o zapisniku pristopa Ameriških zed. držav. Pristop Afganistana k svetovni poštni konvenciji.
Pristop Brazilije k bernski konvenciji za zaščito literarnih
in umetniških del, dopolnjeni in popravljeni v Rimu.
380. Pristop kneževine Monako k bernski konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del.
381. Izjava Portugalske o svoji opoziciji zoper pristop Turčije k bernski konvenciji za zaščito lit. in umetniških del.
3n3. Razglas o proračunu mestne občine ljubljanske za 1. 1933. 383. Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v L 1933, .384. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
375.
Fakultativna odredba, določena v zapisniku o podpisih statuta stalnega mednarodnega sodišča — podpis Nemčije.*
Generalno tajništvo Društva narodov je z dopisom št. C. L. 24. 1933. V. z dne 21. februarja 1933. obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je podpisala Nemčija dne 9. februarja 1933. novo izjavo o usvojitvi fakultativne odredbe, določene v zapisniku o podpisu statuta mednarodnega sodišča, sklenjene in podpisane v Ženevi dne 16. decembra 1920. — razglašene v »Službenih novi-nah« št. 284/XCVII z dne 10. decembra 1930.** —, ker prestane veljati prva izjava o usvojitvi na dan 28. februarja 1933.
Ta nova izjava se glasi:
»V imenu nemške vlade priznavam s tem in brez posebnega dogovarjanja člen 36. § 2. statuta stalnega mednarodnega sodišča za polnoveljavno obveznega proti vsakemu članu ali državi, ki prevzame isto obveznost, — in to za dobo petih let od dne 1. marca 1933. dalje. Ta izjava se mora uporabljati na /vse spore, nastale izza dne 29. februarja 1928., t. j. izza dne ratifikacije o izjavi, storjeni v Ženevi dne 23. septembra 1927., in prav tako na vse spore po raznih vprašanjih in činjenicah, nastalih po omenjeni ratifikaciji. Izvzemajo se primeri, v katerih se stranke same sporazumejo ali bi se sporazumele o kakšnem drugem načinu mirnega razpravljanja. Ta izjava stopi v veljavo na dan ratifikacije.«
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 15. maja 1933.; Pov. br. 4525.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. maja 1933., št. 117/XXXIV/345.
** »Službeni list« št. 645/82 iz 1 1931., št. 603, 604/71 iz 1. 1932. in št, 376/58 in 377/58 iz 1. 1933.
376.
Ratifikacija
Dominikanske republike o zapisniku o podpisu statuta stalnega mednarodnega sodišča in o fakultativni odredbi, o zapisniku o reviziji statuta stalnega mednarodnega sodišča in o zapisniku glede pristopa Ameriških zedinjenih držav k zapisniku o podpisu statuta stalnega mednarodnega sodišča.*
Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo z dopisom št. C. L. 19/1932—V z dne 21. februarja 1933. ministrstvo za zunanje posle, da je Dominikanska republika dne 4. februarja 1933. ratificirala; 1. zapisnik o podpisu statuta stalnega mednarodnega sodišča, sklenjen in podpisan v Ženevi dne 16. decembra 1920., razglašen v »Službenih novinah« št. 189/LXI z dne 20. avgusta 1931.J 2. fakultativno odredbo, določeno v zapisniku o podpisu,2 3. zapisnik o reviziji statuta stalnega mednarodnega sodišča, sklenjen in podpisan v Ženevi dne
14. septembra 1929., razglašen v »Službenih novinah« st. 206/LXXII z dne 10. septembra 1930.,2 4. zapisnik o pristopu Ameriških zedinjenih držav k zapisniku o podpisu statuta stalnega mednarodnega sodišča, sklenjen in podpisan v Ženevi dne 14. septembra 1929., razglašen v
Službenih novinah« št. 206/LXXII z dne 10. septembra 1930.4
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
15. maja 1933.; Pov. br. 4524.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. maja 1933., št. 117/XXXIV/341.
1 »Službeni list« št. 371/36, 603/71 iz 1. 1932.
2 »Službeni list« št. 645/82 iz 1. 1931., št. 603 604/71 iz 1. 1932.
3 »Službeni list« št. 642, 643/82 iz 1. 1931., št. 316,
317/30, 371/36 iz 1. 1932.
4 Službeni list« št. 642, 643/82 iz 1. 1931., št. 103/7, 371/30 iz 1. 1932.
377.
Ratifikacija
Litvanske o zapisniku o reviziji statuta stalnega mednarodnega sodišča in o zapisniku glede pristopa Ameriških zedinjenih držav k zapisniku o podpisu statuta stalnega mednarodnega sodišča.*
Generalno tajništvo Društva narodov je z dopisom št. C. L. 11/1932—V z dne 3. februarja 1933. obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je Litvanska dne 23. januarja 1933. ratificirala: 1. zapisnik o reviziji statuta stalnega mednarodnega sedišča** in 2. zapisnik o pristopu Ameriških zedinjeni!: držav k zapisniku o podpisu statuta stalnega mednarodnega sodišča,*** sklenjena in podpisana v Ženevi dne 14. septembra 1929., razglašena v »Službenih novinah« št. 206/LXXX z dne
10.	septembra 1930.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
15.	maja 1933.; Pov. br. 4358.
378.
Pristop
Afganistana k svetovni poštni konvenciji.!
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo z noto P-8-1 z dne 27. aprila 1933. ministrstvo za zunanje posle, da je pristopila kraljevina Afganistan k svetovni poštni konvenciji, sklenjeni v Londonu dne 28. junija 1929. (razglašeni v »Službenih novinah« št. 188/LXIX z dne 19. avgusta 1930.tt) s pridržkom, da bo pobirala afganistanska avtonomna direkcija p. t. t. od paketa 50 santimov namesto 25, kakor je določeno v členu 8. pogodbe o poštnih paketih; dalje s pridržkom, da bo sprejemala samo tiste poštne pakete, ki prihajajo iz Britanske Indije.
Skladno s členom 51., poslednjim odstavkom, omenjene pogodbe o paketih in na osnovi povoljnega vprašanja pri državah deležnicah te pogodbe zadobi pristop Afganistana veljavo na dan 12. aprila 1933.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
8.	maja 1933., Pov. br. 8163.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. maja 1933., št. 117/XXXIV/343.
** »Službeni list« št. 642, 643/82 iz 1. 1931., št. 316, 317/30, 371/36 iz 1. 1932. in št. 375 in 376/58 iz 1. 1933.
*** »Službeni list« št. 642, 643/82 iz 1. 1931., št. 103/7, 371/36 iz 1. 1932. in št. 375 in 376/58 iz 1. 1933.
t »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. maja 1933., št. ll5/XXXIII/329.
f+ »Službeni list« št. 172/27 iz 1.1930. (zakon), št. 93, 94/7, 144. 145/10. 314/30. 554, 555, 556/66 iz leta 1932., št. 122/16, 139/17 iz leta 1933.
379.
Pristop
Brazilije k bernski konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del, dopolnjeni in popravljeni v Rimu leta 1928.*
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo z noto št. P-8-1 z dne 8. maja 1933. ministrstvo za zunanje posle, da je pristopila republika Brazilija k bernski konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del, dopolnjeni in popravljeni v Rimu leta 1928. (razglašeni v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« št. 153/LVIII z dne 9. julija 1930.**). Skladno s členom 25., tretjim odstavkom, omenjene konvencije dobi pristop veljavo dne 1. junija 1933.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 12. maja 1933.; Pov. br. 9087.
380.
Pristop
kneževine Monako k bernski konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del, dopolnjeni in popravljeni v Rimu dne 2. jun. 1928.f
Švicarsko poslaništvo, v Beogradu je obvestilo z dopisom št. P. 8. 1 z dne 28. maja 1933. ministrstvo za zunanje posle, da je pristopila kneževina Monako k bernski konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del, dopolnjeni in popravljeni v Rimu dne 2. junija 1928. in razglašeni v »Službenih novinah« št. 153/LVI1 z dne
9.	julija 1930-tt Ta pristop zadobi veljavo skladno z odredbami člena 25., tretjega odstavka, omenjene konvencije na dan 9. junija 1933.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 26. maja 1933.; Pov. br. 10.072.
381.
Izjava
Portugalske o svoji opoziciji zoper pristop Turčije k bernski konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del.ttt
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo z noto št. P. 8. 1 z dne 26. maja 1933. ministrstvo za zunanje
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. maja 1933., št. 115/XXXIII/328.
** »Službeni list« štev. 178/14, 378/37 iz leta 1932., štev. 138/17 iz leta 1933.
f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	junija 1933. št. 121/XXXV/353.
j-f »Službeni list« št. 178/14, 378/37 iz leta 1932., št. 138/17 iz leta 1933.
t+t »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
8.	junija 1933., Št. 126/XXXVI/372. — »Službeni list« št. 178/14, 378/37 iz 1. 1982., št. 138/17, 379 in 380/58 1 iz 1. 1933.
posle, da je izjavila Portugalska dne 5. maja 1933. svojo opozicijo zoper pristop Turčije k bernski konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del, popravljeni in dopolnjeni v Berlinu dne 13. novembra 1908. z dopolnilnim zapisnikom, podpisanim v Bernu dne 20. marca 1914., kakor tudi k bernski konvenciji, dopolnjeni in popravljeni v Rimu dne 2. junija 1928., razglašeni v »Službenih novinah« št. 153/LVIII z dne 9. julija 1930., ker po mišljenju portugalske vlade nasprotuje rezerva Turčije odredbam člena 25. omenjene konvencije.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 29. maja 1933.; Pov. št. 10.286.
Banove uredbe.
882.
II. No. 13579/3.
Razglas.
Z rešenjem g. ministra za finance br. 5884 od 8. junija 1933. je odobren proračun mestne občine ljubljanske za 1. 1933. z izdatki Din 45,839.075'— in dohodki Din 45,859.075'— z doklado 50% na neposredne davke, kakor tudi izredni proračun Din 17,197.568'— dohodkov in izdatkov ter proračuni podjetij in ustanov z izdatki Din 41,073.920'— in dohodki Din 41,744.152'—.
Na podstavi tega ministrskega rešenja razglašam nastopne naredbe mestne občine ljubljanske.
I.
Naredba
o proračunu mestne	občine	ljubljan-
ske za 1. 1933.
Člen 1.
Občinski proračun za 1. 1933. se odobruje:
I- z rednimi izdatki ...... Din 45,839.075'—
z rednimi dohodki (s presežki dohodkov v proračunu občinskih
podjetij)................ „	45,859.075'—
II. z izrednimi izdatki............„	17.197.568-—
z izrednimi dohodki..................... 17,197.568-—
Člen 2.
Proračuni izdatkov	in	dohodkov	po	členu 1. so
sestavni del pričujoče naredbe.
Člen 3.
Virmane med pozicijami iste partije odreja finančni odsek na predlog župana.
Člen 4.
Proračunsko rezervo porazdeljuje na posamezne partije finančni odsek na predlog župana.
Člen 5.
Krediti, odobreni s proračunom za podpore in subvencije, se ne smejo zviševati iz rezervnih proračunskih kreditov.
Člen 6.
Občinski svet se pooblašča, da sme med izvrševanjem proračuna po pristanku finančnega odseka zvišati kredite občinskih potrebščin v mejah presežkov onih dohodkov, ki se dosežejo po mesečnih stanjih nad vsote, določene v proračunu.
Člen 7.
Donos kuluka se sme porabiti tako, da se po možnosti in v mejah dopustnosti primerno znižajo ustrezne postavke pri VI. poglavju proračuna.
Člen 8.
V delno kritje potrebščin, navedenih v proračunu, pobira mestna občina izza 1. januarja 1933. davke, takse, doklade in naklade, navedene v IV. poglavju.
Vodarina se bo pobirala tudi v le*u 1933. po zakonu z dne 4. aprila 1890. (deželni zakonik letnik 1890., IV. kos, strani 17. in 18.).
Člen 9.
Izdatki, angažirani pravilno in skladno z obstoječimi predpisi v enem proračunskem letu, ki niso.mogli biti izvršeni iz kakršnihkoli razlogov v določenih rokih računskega leta, se smejo vršiti tudi po preteku tega računskega leta; vendar pa se morajo vknjiževati na posebni račun »Občinske obveznosti iz prejšnjih let« in izkazati v končnem računu onega računskega leta, v katerem se efektivno izvrše.
Člen 10.
Vse občinske nabave se morajo vršiti z razpisom. Od teh se izvzemajo nabave do zneska Din 5-000-—, ki se smejo vršiti tudi komisijski po kratki poti.
Za nabave veljajo smiselne določbe »Zakona o državnem računovodstvu«, oddelek B: »Pogodbe in nabavke« in »Pravilnika« k temu zakonu ter banove »Odredbe o ustanovitvi, sestavi in poslovanju centralne komisije za skupno nabavo večjih potrebščin banovinskih uradov, zavodov in podjetij na področju Dravske banovine« ( Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine«, 11. kos z dne 12. februarja 1931., št. 74.).
Nabave iz prvega odstavka tega člena se morajo vršiti tako, da se po turnusu uvažujejo posamezne stroke vseh trgovcev in obrtnikov in seznama »Dobaviteljev mestni občini«. Znesek Din 5.000-— velja samo za enkratno letno dobavo istih ali sorodnih predmetov. Dobave istih predmetov po delnih zneskih niso dopustne po kratki poti.
Določbe odstavka 2. tegaN člena je uporabljati tako, da pri oddaji načelno ne odločuje najnižja ponudba, pač pa zdrava aritmetična sredina, pri čemer se je ozirati na to, da se more dobav udeleževati kolikor mogoče več solidnih oseb, pri katerih se zlasti uporabljajo domače delovne moči, domači produkti in pri katerih so mezde osebja socialno pravične. Naročila za dobave do 5.000'— dinarjev podpisuje župan.
Člen 11.
Nekvarno § 11. »Določb o potovalnih pristojbinah za
občinske svetnike in uslužbence mestne občine ljubljanske« sme odrejati mestni načelnik službena potovanja
po potrebi.
Člen 12.
Nočno, nedeljsko in delo 'v nadurah je urediti tako, da je tako splošni upravi, kakor podjetjem dana možnost po čim večji zaposlitvi novih brezposelnih delovnih moči.
Od brezposelnih podpor .je najmanj dve tretjini uporabiti z organizacijo produktivnega zasilnega dela in s podporami v naravi.	*
Člen 13.
Če bi proračun za 1. 1934. ne bil pravočasno odobren, sme občina do odobritve poslovati z dvanajstinami v mejah proračuna za leto 1933.
II.
Naredba
o pobiranju občinskih davščin, taks in doklad v mestu Ljubljani v letu 1933.
Na podstavi odobrenega proračuna bo pobirala mestna občina ljubljanska v letu 1933. te-le davščine, takse in doklade:
1. Občinsko trošarino in uvoznino po rešenju ministrstva za finance br. 18857/1II z dne 10. marca 1932.
2. Tehtarino v izmeri kakor za leto 1932.
3. Tržnino v izmeri kakor za leto 1932.
4. Sejmarino (prej tržno pristojbino) v izmeri kakor za 1. 1932.
5. Mestarino v izmeri kakor za 1. 1932.
6. Vodovodno naklado, gostaščino, kanalsko pristojbino po nastopni izmeri:
A. Vodovodno naklado od uradno ugotovljene kosmate najemnine v letu 1932.
I. od starih hiš .	 7%
II. od novih hiš, ki so bile zgrajene po mesecu juniju 1920..........................................4%
B. Gostaščino od uradno ugotovljene kosmate najemnine v letu 1932.
1.	od starih hiš.........................................4%
11. od vseh novih hiš, ki so bile zgrajene po mesecu juniju 1920.  ................................. 3%
Najemnine do vštetih Din 200-— letnih so gostaščine proste.
C. Kanalsko pristojbino od uradno ugotovljene kosmate najemnine v letu 1932.
1.	od starih hiš.........................................2%
II. od vseh novih hiš, ki so bile zgrajene po mesecu juniju 1920........................................ 1%
III za ona poslopja, ki niso zavezana gostaščini. inaša kanalska pristojbina po 50 par od vsakega mJ zazidane ploskve, ki se pomnoži s številom nadstropij. (Rešenje ministrstva za finance z dne 30. sept. 1927., D. R. br. 121253, mag. št. 28.783/27.)
7. Portalni davek v izmeri kakor za leto 1932.
8. Občinsko davščino za prenočišča v izmeri 15% kosmate oddajne cene za prostore, ki se bo pobirala v tej novi izmeri od 1. julija 1933. dalje.
9. Občinsko takso za predelavo stanovanjskih prostorov v poslovne lokale v izmeri kakor za leto 1932.
10 Prirastkarino v izmeri kakor za leto 1932.
11.	Občinsko davščino na vozila, po naredbi, ki se sočasno razglaša.
Davščina na vozila po § 3., točkah 1., 2., 3. in 5. se bo pobirala v novi izmeri od 1. januarja 1933. dalje.
Lastniki avtobusov plačajo takso na vozila po naredbi alternativno po § 3.. točka 3., ali pa § 3., točka 4., fn sicer počenši s 1. julijem 1933.
Lastniki onih avtobusov, ki doslej niso plačali pavšala po naredbi o pobiranju občinskih davščin, taks in doklad v mestu Ljubljani v 1. 1932. (»Službeni lisk 36. kos z dne 7. maja 1932., točka 12.), morajo od 1. julija 1933. naprej plačati ali občinsko davščino po § 3., točka 3., ali pa pavšal po § 3., točka 4., in sicer v polovični izmeri letne davščine. To velja tudi za avtotaksije, ki morejo plačati ali davščino po § 3., točka 3., ali pa v smislu določbe § 3., točke 4., po dogovoru pavšal.
12.	Občinske takse v nastopni izmeri:
a) Za tombolo, kegljanje na dobitke, streljanje na dobitke in sploh na vsako igro
na dobitke.....................................Din	150-—
b) za tekmovalno vožnjo ali tekmovalno
jahanje.......................................... 100'—
c) za prireditev umetnega ognja, baklado
ali za javne zabavne obhode v preobleki „	50'—
d) od godbenih avtomatov, gramofonov, or-kestrionov, električnih klavirjev itd. v
javnih lokalih, za vsako leto.....................  100-—
e) za predstave v gledališčih, cirkusih in varietejih in za koncerte, od vsake predstave .............................................. 50'—
I) za predstave posestnikov menežarij, vrtiljakov, strelišč, gugalnic in marionetnih gledališč, telovadcev, panoram, brzo-tekov, čarodejev in enake umetniške
prireditve, za vsak dan..........................	100'—
Za kulturne predstave se ne plačajo tu navedene takse, če so osvobojene tudi državne takse.
g) za plesne	zabave............................... 75'—
za vsak dan, poleg tega za vsakega
godca............................................ 2—
h) če so gostilne in kavarne odprte čez policijsko uro, se plača za vsako noč	„	50-—
kadar se ne prekoračijo 3 ure, se plača
za vsako	uro	po...............................  12'50
i) za slovesno praznovanje svatbe ...	„	125’—
,j) 1. za prostovoljni sprejem tuzemca v
domovinsko zvezo od Din 100-— do	„	500'—
2.	za zagotovitev sprejema inozemca v
domovinsko zvezo od Din 100’— do „ 1000-— Ce nasledujejo prostovoljno sprejetega tuzemca ali inozemca, kateremu se je zagotovil sprejem v domovinsko zvezo, obenem v domovinski pravici druge osebe, ne sme skupna taksa (rodbinska taksa) presegati štirikratne, za eno osebo določene takse. Če ino-zemec, kateremu se je zagotovil sprejem v domovinsko zvezo, ne dobi jugoslovanskega državljanstva, se mu mora plačana taksa vrniti.
k) za podelitev meščanstva od Din 1000.—
do............................................  j)	o000-—
Takse in tarife pod točko j) 1. in 2., dalje pod točko k) določa po § 2. kraljevska banska uprava, vendar pa ima občinski svet sam pravico, da jih predpisuje prosilcem po njihovem gmotnem stanju, toda ne v nižjih ali višjih zneskih, nego so določeni po tarifi.
1) za izdajo domovnic (domovinskih listov) se sme poleg kolkovine zahtevati le odškodnina za papir, odnosno za tiskovino;
ni) za izdajo poselskih knjižic se plačujejo poleg kolkovine ile stroški za tiskovine; n) za uradni prepis sejnega zapisnika, za uradne prepise občinskih proračunov, računov ali drugih uradnih spisov, za vsako, čeprav le začeto stran .... Din 5-—
o)	za izdajo izpričeval, certifikatov in drugih uradnih potrdil..........................
p) za ogledovanje mrličev, za vsakega
mrliča....................................
r) 1. za komisijski ogled za pritlično ali visokopritlično hišo, najsi bo za stavbno ali uporabno dovoljenje ali za adaptacijo in druge ugotovitve .
2. za komisijski ogled za enonadstropno hišo, in sicer za stavbno ali uporabno dovoljenje..........................
3. za komisijski ogled za dvonadstropno hišo......................................
4. za komisijski ogled za večnadstropno hišo......................................
5. za	izdajo stavbnega	dovoljenja	.	.
6. za	izdajo uporabnega	dovoljenja	.	.
7. za	vožnjo komisije	k	ogledu .	.	.
8. za	dostavo odločbe....................
s) 1. za določitev stavbne črte..............
2.	za naznanitev stavbne črte ....
š) za vsakega psa po.........................
za vsako koledarsko leto.
13. Občinsko davščino na potrošnjo v izmeri kakor za 1. 1932.
14. Veselični davek v izmeri 50% državne takse, pri kinematografih pa 9% od cene vstopnic, toda najmanj Din 0-10 za vsako vstopnico.
Mestno načelstvo ne bo izjemoma pobiralo veseličnega davka v vseh onih primerih, ki jih predvideva zakon o taksah v tar. post. 99 a, 4. pripomba, ter v primerih, ki so navedeni v taksnem in pristojbinskem pravilniku k čl. 103., to pa proti potrdilu davčne uprave, da je bila stranka oproščena državne takse po citiranih zakonskih določbah.
15. Občinsko doklado na vse državne neposredne davke, razen na one, ki so po zakonu prosti doklad v unificirani izmeri 50%.
16. Klavniške pristojbine v izmeri kakor za 1. 1932.
17. Opominarino v izmeri kakor za 1. 1932.
18. Zamudne obresti za terjatve se zaračunijo s 6%, vendar pa v vsakem primeru najmanj Din 5-—. Od zneskov do Din 20-— se zamudne obresti ne računijo.
III.
Naredba
o občinski davščini na vozila.
§ i.
Občinski davščini na vozila so zavezana vozila s Konjsko vprego, osebni in tovorni avtomobili, avtobusi, motorna kolesa in slična motorna vozila, ki se uporabljajo v kakršnekoli prometne namene z Ljubljano.
§ 2.
Plačila občinske davščine na vozila so oproščeni:
1. Vozila državnih in banovinskih oblastev, ako so last države, odnosno banovine ter vozila, ki so last Okrožnega urada za zavarovanje delavcev.
2. Vozila predstavnikov tujih držav ob reciprociteti. Za vozila honorarnih konzulov ta olajšava ne velja.
3. Vozila, ki so last mestne občine.
4. Reševalna in gasilska vozila.
5. Vozila vojske; izvzeta so le vozila, ki jih poseduje osebje vojske in mornarice kot zasebno last.
6. Vsa vozila v založiščih in trgovinah, ki so tja postavljena zaradi prodaje. Ako pa imajo prodajalci motornih vozil eno prometno tablico za poizkusne vožnje, morajo plačati letni davek za eno motorno vozilo.
7. Neuporabna vozila, to so ona, ki se za promet ne dajo uporabiti ter je bila ta okolnost ugotovljena po državni strokovni komisiji.
8. Vozila, ki so se vzela iz rabe, ako se lastnik izkaže s potrdilom uprave policije, da je bilo vozilo postavljeno pod plombo.
§ 3.
Občinsko davščino na vozila plačajo:
1. Kočije:
a) od enovprežne konjske ekvipaže v zasebni posesti in uporabi letnih . . . Din 250—
b) od dvovprežnih................................... 500-—
Vprezanja po več ko dveh konj v en voz (n. pr. ruske trojke, športne četvorke ali šestorke), ako se vrši le izjemoma, ni obdavčiti posebej. Pri stalnih takih vpregah je vsakega konja nad število 2 računati posebej z letnimi Din 50'—.
2. Breki in gige:
Za vsak zasebni konjski brek in za vsako zasebno konjsko gigo .....
3. Avtomobili:
a) osebni avtomobili, avtobusi in avtotaksiji po teži za vsakih začetih 50 kg čiste teže
b) za tovorne avtomobile z zračno pnevmatiko za vsakih začetih 50 kg čiste teže
c) za tovorne avtomobile s polzračnimi pnevmatikami za vsakih začetih 50 kg čiste teže.....................................
č) za tovorne avtomobile s polno gumo za vsakih začetih 50 kg čiste teže . .
d) za priklopne vozove tovornih avtomobilov in traktorjev z zračno gumo za vsakih začetih 50 kg čiste teže .... za iste s polno zračno gumo za vsakih
začetih 50 kg čiste teže po.................
za iste s polno gumo za vsakih 50 kg čiste teže..................................
4. Avtobusi in avtotaksiji:
Avtobusi, ki prevažajo potnike v Ljubljano, lahko plačajo to davščino v obliki pavšala, ki se odmerja tako:
a) za vsako vožnjo po voznem redu . . . Din 7-—
b) za vsako vožnjo izven voznega reda . .	„	8'—
Taksa po tej točki se plačuje po pristanku lastnika.
V tem primeru ne plača takse po točki 3. tega paragrafa.
Avtomobili in avtobusi v tranzitu (prolazu) ne plačajo takse niti po točki 3. niti po točki 4. tega paragrafa.
„	100—
„	150—
„	250—
37-50 „	7*50
„	75-
„	1-50
„	62-50
„	1-50
„	100—
Din 150—
„	70—
,,	32-50
20—
a. Motocikli:
za motocikle s priklopnim vozom ali brez njega od vsakih začetih 10 kg čiste teže.......................................Din	15'—
§ 4
Vozila navedena v § 3. so zavezana občinski davščini na vozila, če garažirajo na ozemlju mestne občine ljubljanske ali v okolici, vendar ne dalj nego 25 km zunaj ljubljanske mestne meje, a ima lastnik svoje redno bivališče v Ljubljani. Če ima lastnik več rednih bivališč, na katerih biva izmenoma, zadošča, da je eno teh v Ljubljani. Isto velja za podružnice podjetij, katerih glavni sedež je kje drugje. To davščino pa plača tudi oni lastnik vozila, ki stanuje zunaj Ljubljane, toda ne dalj nego 25 km zunaj ljubljanske mestne meje, če ima v Ljubljani kako podjetje ali podružnico svojega podjetja.
§ 3.
0
Označba vozil.
Vozila, ki so obdavčena, dobe dobro viden znak; istotako dobe vozila, ki so oproščena (§ 2.), dobro viden znak, ki se lahko razločuje od znaka za obdavčenost.
Vsak znak mora biti pritrjen na vidnem mestu vozila. Vsaka stranka je dolžna, da si pri mestnem magistratu nabavi znak proti plačilu nabavnih stroškov
§ 6.
Davčni subjekt. — Prijave.
Lastniki vozil so dolžni plačevati ta davek, če vozilo uporabljajo ali ne.
Lastnik vozila mora plačati davek izza onega četrtletja, v katerem je nastopilo davku zavezano razmerje, in do konca onega četrtletja, v katerem je*prestala lastnina vozila, odnosno zavezanost k plačilu te davščine.
Ako pa lastnik prepusti trajno ali začasno rabo vozila drugi osebi, jamči ta za plačilo davščine solidarno z lastnikom vozila. Jamstvo osebe, ki vozilo rabi ali hrani, se razteza na vso dobo rabe ali hrambe.
Davščina, za katero jamči tudi vozilo samo, ima prednost pred zahtevki iz vseh privatno-pravnih naslovov.
V primeru, da se premeni lastnik vozila, more mestno načelstvo od novega lastnika terjati zapadlo davščino, ki je ni plačal prednik. Novi lastnik pa ima v tem primeru regresno pravico proti prejšnjemu lastnika.
Lastnik vozila je dolžan pismeno javiti nastop, odnosno prestanek razlogov za predpis ali odpis davka (neuporabnost vozila, plombiranje, izprememba evidenčne tablice itd.).
Premenitev lastnine na vozilu pa morata javiti novi lastnik in njegov prednik vsak za sebe.
Pismena prijava mora obsezati:
a) ime in opravilo lastnikovo (firma),
b) njegov stanovanjski naslov (naslov sedeža firme),
c) kraj garažiranja (občino in hišno številko, odnosno ulico, poslopje),
č) od kdaj je prijavitelj lastnik vozila, odnosno od kdaj se vozilo uporablja na področju občine ljubljanske 7 smislu § 4.,
d) težo vozila po uradnem tehtanju mestne tehtnice,
e) ime firme, ki je izdelala motorno vozilo,
f) tipo, številko motorja ter prometno številko motor-
nega vozila,
g) v prijavi o premenitvi lastnine mora kupec označiti ime in stanovanje prodajalca, dočim mora prodajalec imenovati kupca in njegovo stanovanje.
Ob prijavi novega motornega vozila je predložiti tudi prometno knjižico tega vozila.
Trgovci, odnosno njihovi zastopniki, ki obrtoma prodajajo motorna vozila, morajo v 14 dneh pismeno in v obliki, predpisani v tem paragrafu, prijaviti vsak uvoz, nakup in prodajo motornih vozil.
Organi mestnega načelstva imajo pravico in dolžnost, da se s pregledovanjem garaž in vozil, z zasliševanjem strank in prič, - z zahtevo predložitve listin, in sploh na vsak primeren način vsak čas uverjajo o okoliščinah, ki so pomembne za ta davek. Glede avtomobilov mora občasno svoje zaznamke primerjati z vpisi v registru motornih vozil pri policijski upravi in pri sreskem načelstvu za ljubljansko okolico.
§ 7.
Roki za plačilo.
Obdavčenci morajo davek plačevati pri mestni blagajni v četrtletnih anticipatnih rokih, in sicer najkesneje do 15. januarja, 15. aprila, 15. julija in 15. oktobra, odnosno za novoprijavljena vozila v 14 dneh po prijavi.
Zavezanci morajo plačati davščine v predpisanih četrtletnih anticipatnih obrokih neglede na to, ali jih k temu mestno načelstvo pozove ali ne.
S plačili zavezancev je kriti najprej eventualne zaostanke na tej davščini in šele nato tekoče obveznosti.
Za zakesnitve teko 6%ne zamudne obresti.
Ako se davek in zamudne obresti kljub uradnemu opominu ne plačajo, uvede mestno načelstvo politično izvršbo.
§ 8.
Prestopke te naredbe kaznuje mestno načelstvo:
A. Z globo do Din 200'— je kazniv:
1. kdor zamudi v predpisanem 14dnevnem roku prijaviti prodajo ali nakup davku zavezanega vozila;
2. kdor iz malomarnosti ne vzdržuje znakov vozil dobro vidnih.
B. Z globo do Din 2000-— je kazniv:
1. kdor zamudi pravočasno prijavo svojega davku zavezanega vozila;
2. kdor ne naznani tekom 14 dni, da je prestal razlog za odpis pavka.
C. Z globo do Din 6000'— je kazniva vsaka fikcija takega razmerja, ki bi vozilo oprostilo davka ali povzročilo odpis. Zlasti je kaznivo postavljanje zasebnih vozil, ki spadajo pod to davščino, pod tako tuje ime, pod katerim bi postal pravi lastnik davka prost. Isto velja o prepuščanju vozilnih znakov drugim vozilom.
Kazen pod C zadene vsakega sokrivca posebej v isti izmeri. Kazenski postopek vrši mestni magistrat po splošnih upravno-kazenskih predpisih.
V kolikor obsezajo prestopki zoper to naredbo kršitve splošnega kazenskega zakonika, jih je ovaditi poleg upravno-kazenskega postopanja državnemu tožilstvu.
§ 9-Prizivi
V vseh zadevah pričujoče naredbe je zoper ukrepe in odločbe dopustna pritožba na mestno načelstvo v
14 dneh po vročitvi zadevnega odloka. Pritožbe se vlagajo pismeno ali ustno med uradnimi urami pri mestnem načelstvu v Ljubljani (odstavek 1. § 29. zakona o občnem upravnem postopku) s predpisano takso.
Zoper odločbo mestnega načelstva je dopustna pritožba na kraljevsko bansko upravo Dravske banovine.
§ 10.
Zastaranje.
Pravica mestne občine ljubljanske do odmere davka na vozila zastara v 5 letih od 1. januarja onega leta, ki sledi letu, v katerem je davčna obveznost nastala.
Pravica mestne občine ljubljanske do izterjave odmerjenega davka zastara v 3 letih od dne, ko je po predpisih te naredbe davek zapadel.
Zastaranje se prekine v obeh primerih z vsakim službenim aktom o tem predmetu.
Z rešenjem gospod^ ministra za finance br. 5884 od 8. junija 1933. odobreno je pobiranje takse po tej naredbi, izvzemši takso po točki 4., pod c) in č), in po točki 6. in 7. § 3. te naredbe.
(M. P.)
Po naredbi ministra za finance zast. načelnika šef-svetnik A. Maksimovič s. r.
Opomba: Naredba je popravljena, odnosno izpopolnjena po gornjem rešenju.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 8. julija 1933.
Ban:
Dr. Marušič s. r.
383.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
II.	No. 6510/3.
Občina Črnomelj, v srezu črnorneljskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 150-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 150’—,
c) od 100 1 piva Din 50-—,
5) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—,
d) od goveda nad 1 letom Din 25’—,
e) od goveda pod 1 letom Din 15'—,
f) od prašičev Din 15'—,
g) od drobnice Din 5'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. julija 1933,
II.	No. 9421/1.
Občina Št. Janž, v • srezu krškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	1001	vina	Din	100’—,
b) od	1001	vinskega	mošta Din	50’—,
c) od	1001	piva	Din	50-—,
č) od	hi stopnje	alkohola, špirita,	žganja, ruma, li-
kerja in konjaka Din 5*—,
d)	od	goveda nad 1	letom	Din	10’—,
e)	od	goveda pod 1	letom	Din	5—,
f)	od	prašičev Din	5-—,
g)	od	drobnice Din	5’—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 25-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovin* v Ljubljani,
dne 10. julija 1933.
384.
Razne objave iz »Službenih novink
Številka 114 z dne 22. maja 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 16. februarja 1933. so napredovali v VII. položajno skupino: Hrovat Valerija, učiteljica v Komendi, Ferk Bo-g o m i r, učitelj pri Sv. Miklavžu, s>rez mariborski, F a-ganel Leo p o ld i n a, učiteljica v Studencu, srez krški, Filipič Gabriela, učiteljica v Preserjah, Hočevar Marija, učiteljica v Velikih Laščah, Hvatal Franjo, učitelj v Krtini, srez kamniški, Horvat Olga, učiteljica v Trbovljah-Vode, Flego Marija, učiteljica na Viču, Hegler Friderik, učitelj v Mozelju, srez kočevski, Guna Marija, učiteljica v Zagorju ob Savi, Gorup Ernestina, učiteljica pri Sv. Florijanu, s. slovenjgraški, D roč Hortenzija, učiteljica v Jarenini, Drasal Marjeta, učiteljica v Slivnici pri Mariboru, Dolinar Elvira, učiteljica v Veliki dolini, srez krški, Ložar Marija, učiteljica v Vel. Gabru, srez litijski, Žagar Marija, učiteljica v Brežicah, Lasič Franc, učitelj v Kranju, Likar Helena, učiteljica v Ljubljani, Zunkovec Franc, učitelj v Šmihelu, srez novomeški, Iglič Marija, učiteljica na Bizeljskem, Vidmar Ferdinand, učitelj pri Sv. Lenartu, srez laški, Vončina Majda, učiteljica v Dolenji vasi, srez kočevski, Uhlif Marija, učiteljica v Sodražici, Cir-man Ana, učiteljica v Žireh pri Logatcu, Colja Alojz, učitelj v Beli cerkvi, srez novomeški, Zdolšek Marija, učiteljica v Št. Juriju, srez celjski, Cirman Marija, učiteljica v Dobovi, srez brežiški, Obrsnel Petra, učiteljica na Vrhniki, Završnik Antonija učiteljica na Vrhniki, Zalar Marija, učiteljica v Met liki, Zor Miroslav, učitelj pri Sv. Petru, srez ljub ljanski, Uršič Berta, učiteljica v. Metliki, E n go ls berger Viktor, učitelj v Borovnici, Šajn Štefan učitelj na Jezeru, srez ljubljanski, Šinigoj Rozalija učiteljica v Dolnjem Logatcu, Kunstler Angela učiteljica v Polšniku, srez litijski,’ Kramar Fra*ne učitelj v Skalah, srez slovenjgraški. Kavčič Rudolf učitelj v. Vinici, srez črnomeljski, Kalan Bogomila
učiteljica v Majšperku, srez ptujski, Kosi Ema, nastav-nica meščanske šole v Mariboru,.Kavčič Franc, učitelj v Šmartnem pri Slovenjgradeu, Kolarič Josip, učitelj v Čentibi, srez dolnjelendavski, Miklavič Anton, učitelj v Brezovcih, srez murskosoboški, Megla Milan, učitelj v Št. Lenartu pri Veliki nedelji, Mazli Alfonz, učitelj na Bregu pri Ptuju, Maslač Vlasta, učiteljica v Celju, Paulšek Marija, učiteljica v Račah, Potočnik Antonija, učiteljica v Špitaliču pri Kamniku* Počkaj Leopoldina, učiteljica pri Sv. Frančišku Ksaveriju, srez gornjegrajski, Pokorn Danica, učiteljica v Mošnjah, srez radovljiški, Planinšek Pavla, učiteljica v Ljubljani, Podgoršek Amalija, učiteljica v Konjicah, Petkovšek Marija, učiteljica na Vrhniki, Prekuh Josipina, učiteljica v Ljubljani, Perič Cirila, učiteljica v Ljubljani, Pečnik Marija, učiteljica v Brežicah, Prijatelj Josip, učitelj v Velikih Laščah, Prestor Nikolaj, učitelj v Mošnjah, srez radovljiški, Novak Julija, učiteljica v Trbovljah-Vode, Števančec Rudolf, učitelj v Šalovcih, srez murskosoboški, Štibler Julija, učiteljica v Serdici, srez murskosoboški, čerček Zora, učiteljica v Maren-bergu, Resman Rada, učiteljica v Stogovcih, srez ljutomerski, Res Marija, otroška vrtnarica v Toplicah, srez litijski, Šumperer Ivan, učitelj v Stari cerkvi, srez kočevski, Smeh Leopold, učitelj v Šmarju pri Jelšah, Serajnik Angela, učiteljica v Dovju, srez radovljiški, Štravs Marija, učiteljica v Rajhenburgu in Stumpf Ludvik, učitelj pri Sv. Antonu v Slov. goricah, dosedaj vsi učitelji (učiteljice) ter uradniki VIII. položajne skupine.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 11. maja 1933., I. štev. 14846, je .prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati list »Oesterreichisches Abendblatt«, ki izhaja na Dunaju.
Tovarna kvasa v Celju. Minister za finance je dovolil z odlokom z dne 12. oktobra 1932., štev. 78960, na podstavi t. 6. § 103. zakona o obrtih in tar. post. 92. taksne tarife zakona o taksah Josipu Kirbišu iz Celja, da sme zgraditi tovarna kvasa v Celju brez pravice do stranske proizvodnje špirita.
Številka 115 z dne 23. maja 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
29.	marca 1933., III. štev. 12941, so bili postavljeni po potrebi službe: za sreskega načelnika V. položajne skupine sreza celjskega dr. Vidmar Ivan, sreski načelnik iste položajne skupine sreza radovljiškega; za sreskega načelnika V. položajne skupine sreza radovljiškega dr. Vrečar Ivo, sreski podnačelnik iste položajne skupine sreza Maribor levi breg; za sreskega pod-načelnika V. položajne skupine sreza Maribor levi breg, Pezdič Franc, sreski podnačelnik iste položajne skupine sreza ljubljanskega; 'za sreskega podnačelnika V. položajne skupine sreza slovenjgraškega dr. Potočnik Mirko, sreski podnačelnik iste položajne skupine sreza Maribor desni breg; za sreskega podnačelnika V. položajne skupine sreza celjskega Svetina Anton, sreski podnačelnik iste položajne skupine sreza laškega; za sreskega podnačelnika V. položajne skupine sreza ljub-
ljanskega dr. Zobec Ivan, politično-upravni sekretar iste položajne skupine kralj, banske uprave Dravsko banovine; za sreskega podnačelnika VI. položajne skupine sreza Maribor desni breg Eiletz Leopold, sreski podnačelnik iste položajne skupine sreza slovenjgraškega; za sreskega podnačelnika VI. položajne skupine sreza celjskega dr. O rož im Josip, sreski podnačelnik iste položajne skupine sreza šmarskega.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 22. marca 1933., III. štev. 12021, so bili postavljeni: za sreskega načelnika IV. položajne skupine 1. stopnje sreza murskosoboškega Lipovšek Gašpar, sreski načelnik IV. položajne skupine 2. stopnje; za banskega svetnika IV. položajne skupine 1. stopnje kralj, banske uprave Dravske banovine Senekovič Miroslav in Mulaček Rajko, banska svetnika IV. položajne skupine 2. stopnje iste banske uprave; za policijskega svetnika IV. položajne skupine 1. stopnje uprave policije v Ljubljani Pestevšek Karl, policijski svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje iste uprave policije; za banskega svetnika IV. položajne skupine 2. stopnje kralj, banske uprave Dravske banovine dr. Karlin I >■ a n, politično-upravni sekretar iste položajne skupine in stopnje iste banske uprave; za sreskega načelnika IV. položajne skupine 2. stopnje sreza laškega Kosi Anton, sreski načelnik V. položajne'skupine istega sreza; za sreskega podnačelnika V. položajne skujjine sreza ljutomerskega dr. Mlinar-Cigale Franjo, višji pristav VI. položajne skupine istega sreza; za sreskega podnačelnika VI. položajne skupine sreza dolnjelendav-skega Žnidaršič Franc, sreski podnačelnik VII. položajne skupine istega sreza.
Številka 116 z dne 26. maja 1933.
Z ukazo-m Njegovega Veličanstva kralja z dne 26. aprila 1933., I. štev. 15.123/0, je bil postavljen za profesorja VI. položajne skupine drž. tehniške srednje sole v Ljubljani Kos Gojmir Anton, profesor VIL položajne skupine iste šole.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
30.	aprila 1933., I. štev. 15.126/0, je bil postavljen za šefa oddelka likvidature v VII. položajni skupini pri glavni podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani Kramar Franc, uradnik VIII. položajne skupine, iste podružnice.
Z odlokom ministrstva pravde z dne 13. maja 1933., štev. 9838, so napredovali: v VIII. položajno skupino Rekar Mara, knjigovodja IX. položajne skupine pri apelacijskem soo*išču v Ljubljani; iz X. v IX. položajno skupino pa: kanclisti H a b i j a n Ferdinand pri sreskem sodišču v Škofji Loki; Dečman Rudolf pri okrožnem sodišču v Celju in Perenič Josip pri sreskem sodišču v Kočevju.
Z odlokom ministra pravde z dne 13. maja'1933., stev. 47.841, je bil premeščen na prošnjo Križnik Anton, kanclist IX. položajne skupine, od sreskega sodišča v Delnicah k sreskemu sodišču v Radovljici.
Z odlokom ministra pravde z dne 13. maja 1933., štev. 36.854, je bil upokojen K n o 11 R u d o 1 f, kanclist IX. položajne skupine pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. .Trska in zalaga: Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani: njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 58. kosu IV. letnika z dne 19. julija 1933.
Razglasi kraljevske banske uprave
HI./5. 5582/1—1933.	1807
Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine
po stanju z dne 10. julija 1933.
pPoniba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Steklina:
Ljutomer: Plitvica (Lomanoše 1 dv.).
Svinjska kuga:
Črnomelj: Dragatuš (Pusti gradeč 1 dvorec), Semič (Kal 1 dv.), Talčji vrh (Otovec 2 dvorca). Kočevje: Kompolje (Kompolje in Podbrezje po 1 dvorec), Podgora (Mala vas 4 dv.. Podgorica in Bruhanja vas po 1 dv.), Videm (Pred-struge 3* dv., Ponikve 2 dv. in Podpeč 1 dv.), Lužarje (Podžaga 1 dv..). Konjice: Konjice okolica (Gabrole 2 dvorca, Belena 6 dv. in Žeče 1 dv.), Zeče (Račana vas- 8 dv.. Zgornje Zreče 3 dv.), Oplotnica (Makačica in Slekova po 1 dvorec), Žiče (Žiče 1 dv.). Krško: Čatež (Soben,ja vas 1 dvorec). Št. Jernej (Groblje 3 dv.). Ljutomer: Grlava (Banovci 3 dv.). Maribor levi breg: Košaki (Meljski hrib 1 dv.). Sv. Peter (Trčova 4 dv.). Metlika: Metlika (Metlika 1 dv.), Gradac (Gradac 1 dv.), Suhor (Sela-Luža 2 dv.). Prevalje: Črna (Zrjav 1 dvorec), Prevalje (Farna vas in Stražišče po 1 dvorec). Tolsti vrh (Javornik 1 dvorec). Ptuj: Sv. Lovrenc na Drav. polju (Sv. Lovrenc 3 dv., Zu-Pačja vas 6 dv.).
Svinjska rdečica:
Brežice: Artiče (Arnova sela 1 dv.), Pleterje (Ravne 1 dv.). Črnomelj: Pulčji yrh (Otovec 1 dv.), Semič (Mladica 1 dvorec). Krško: Kostanjevica (Kostanjevica 1 dv.). Sv. Križ (Šutna 1 dv.). Litija: Zagorica (Zagorica 1 dv.). Ljutomer: Boletinci (Boletinci 1 dv.), Loga-rovci (Kokoriči 1 dv.), Radoslavci (Ra-doslavci 1 dv.). Logatec: Žiri (Ravne 1 dvorec). Maribor levi breg: Kamnica (Kamnica 1 dv.). Košaki (Meljski hrib 4 dv.), Pesniški dvor (Pesniški dvor 1 dvorec). Prevalje: Mežica (onkraj 1 dvorec). Radovljica: Koroška Bela (Kokoška Bela 1 dv.). Škofja Loka (sreska l2Postava): Selce (Savlje 1 dv.). Šmarje Pni Jelši: Okolica Šmarje pri Jelšah (Sv. Barbara 2 dv.).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. julija 1933.
I.	No. 5004/1.	1805—3—2
Razpis.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi čl. 86. do 105. zakona o drž. računovodstvu in njegovih sprememb in dopolnitev dobavo kuriva za budžetno leto 1933./34., in sicer za naslednje urade:
Banska palača, Bleiweisova cesta 10, 450 m3 bukovih drv. 160 ton premoga, 15 ton koksa;
za urade v banovinski hranilnici v Knafljevi ulici št. 9 10 m3 bukovih drv, 10 m* mehkih drv, 120 ton premoga;
za urade v Auerspergovi palači. Gosposka ul. 15 10 m3 bukovih drv, 10 m3 mehkih drv, 120 ton premoga;
za urade v Stiškem dvorcu. Stari trg št. 34 10 m3 bukovih drv, 5 ton premoga;
za inšpekcijo dela v palači Delavske zbornice 10 m3 bukovih drv. 10 ton premoga;
za agrarno-pravni odsek, Bleivveisova cesta št. 3 10 m3 bukovih drv, 10 ton premoga; skupaj 500 m3 bukovih drv. 20 m3 mehkih drv. 425 ton premoga. 15 ton koksa.
Drva morajo biti suha, zdrava, bukova. v cepljenih polenih po 1 m dolžine, brez okroglic in brez klad ali grč. zložena paralelno brez križev, premog v kosih, koks v kosih.
Dobava premoga v banski palači in Auerspergovi palači se bo vršila v več obrokih in po potrebi.
Licitacija se bo vršila v soboto, dne
5.	avgusta 1933. ob 11. uri. v sobi št. 21. v II. nadstropju banske palače na Blei-weisovi cesti št. 10.
V ponudbi je navesti posebej ceno za drva in posebej ceno za premog, dalje ceno franko kolodvor Ljubljana in franko sedež urada.
Ponudbe taksirane po tarifni postavki 25. zakona o taksah v zapečatenem ovitku, na katerem mora biti navedeno ime ponudnika in označba »Ponudba za dobavo kuriva«, je vložiti po pošti, osebno ali pa po pooblaščencu najkesneje na dan licitacije do 11. ure v roke dražbe-ne komisije. Ponudnik mora položiti najkesneje 1 uro pred pričetkom licitacije kavcijo 10% skupne vrednosti ponudene dobave pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave Dravske banovine.
Ponudbi mora biti priloženo potrdilo o plačanih davkih in o zdražiteljski sposobnosti. Ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da so mu pogoji licitacije znani in da nanje pristane.
Vsa natančnejša pojasnila dobe interesenti med uradnimi urami v ekono-matu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. julija 1933,
I. No. 5044/1.	1835
Razpis.
Po naročilu gospoda ministra za socialno politiko in narodno zdravje se razpisujeta pri občni državni bolnici v Ljubljani dve mesti zdravnikov-uradni-ških pripravnikov po § 45., odst. 3., zakona o uradnikih.
Prošnje, pravilno kolkovane in opremljene z dokazili o izpolnjenih pogojih za sprejem v državno službo (§ 3. uradniškega zakona) in o dovršenem stažu, je predložiti kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, oddelku I., do najkesneje 31. julija 1933.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. julija 1933.
*
VI. No. 14914/1.	1830
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Smerdu Franjo, zdravnik-vo-lonter v Mariboru, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 3. julija 1933.
❖
II. No. 16930/2	.	1806
Razglas.
Za dElomržneže in izkoriščevalce občinskih podpor so proglašene v drugih banovinah naslednje osebe: Pavkovič Stjepan, roj. 1909., pristojen v občino Rakitno, srez Ljubuški; Fenava Franjo, delavec, pristojen v občino Pcsušje, srez Ljubuški;Kunič Stevan, Mitrov, pristojen v občino Drvar, srez Bos. Petrovac; Mclvan Jožo Jozin, 40 let star, Karabe-govič Omermustafin, 28 let star, Šarič Ivan Antin, 45 let star, Karabegovic Omer šabanov, 22 let star, G.adaščevič Mustafa Šemsibegu, 33 let star. Sadiko-vič Mcsud Meške, 85 let star, Haiilovič Smajo, 28 let star, Parovič M hmed, 30 let star, Matkovič Ana, 50 let stara, Ma-šič Paljo Muje, 28 let star, Kuseinovič Nura, 40 let stara, in Šečič Rifat Muje, 28 let star, vsi pristojni v obč. Derven-ta, srez isti; Skarup Ristn, roj. 1901., Kevelj Aliju, roj. 1882., Grahovac Maksim, roj. 1911., Zubac Nikola, roj. 1908.. Pašajlič Marica, roj. 1888., Kovačevič Branko, roj. 1904., Parovič Rlagoje, roj.
1903., Rupar Djordje, roj. 1909., Kovač Mitar, roj. 1905. in Šiljegovie Marko, roj. 1903., vsi pristojni v obč. Zavidol, srez Nevesinjski; Pernic Omer, roj.
1892., prist. v občino Kruševljani, srez Nevesinje; Martič Jovan, sin Tešin. Spa-hič Sulejman, cin Diazimov, Travbanin Hamdija, sin Hasibov, Pločanim Muso-
sin Halilov, Hrnič Onier, Sin Rašidov in Tihomirovič Radojka, hči Mladjunova,
vsi pristojni v občino Bos. Kobaš5 srez Prnjavor; Omerhodžič Hašim, roj. 1898., pristojen v obč. Bokavič, srez Tuzla; Rakita Simo Ristin, pristojen v občino Janjska, srez Jajce; Balatinac Jovan in Grahoickin Stevan, oba pristojna v obč. Bajša, srez Bačka Topola; Lješnjak Ne-šo, pristojen v občino Peč, srez isti; Brajkovič, nez. Luka, rojen 1876., pristojen v obč. Stan, srez Dubrovnik; Tomič Pero, roj. 1894., Halilovič Rašid, roj. 1898., Hadžihasanovič Zejka, roj.
1911., Džugič Šalili, roj. 1913., Tomič Marko, roj. 1900., in Alimetovič Bcrkič Emina, roj. 1913. vsi pristojni v občino Gor. Tuzla, srez Tuzla; Alargič Stanko, pristojen v obč. Stari Vrbas, srez Kula; Kozic Nikola Markov, pristojen v obč. Stari Majdan, srez Sanski most; Habi-janec Martin, roj. 1890. Gor. Gdelicah, obč. Kapela, srez Bjelovar; Manestar Josip iz Manestra, štev. 24, rojen 1899.; Lipovac Josip, roj. 1911 in Bebar Alojz, roj. 1880., oba pristojna v obč. Prezid, srez Cabar; Sedramac Branko, roj. 1914., pristojen v obč. Garešnica, srez isti; Kovaček Stjepan, pristojen v obč. Gjur-djevac, srez isti; Šalvari Petar, rojen 1880, pristojen v občino Vi rje, srez Gjurdjevac; Onojevič Adam, roj. 1874., in Zec Karlo Tomin, roj. 1908., oba pristojna v občino Majur, srez Kostajnica; Stankovič Pavel, pristojen v občino Tubelj, srez Klanjec; Žalac Agata, roj.
1907., pristojna v obč. Sinac; Gnjatovič Jovan, roj. 27. junija 1896., pristojen v obč. Cetingrad, srez Slunj; Vesterinajer Gjura, roj. 1891, pristojen v mesto Vin-kovci; Čar Franjo, pristojen v občino Ravna Gora; Lešič Mate, 19 let star, pristojen v obč. Bošnjaci, srez Županja; Barač Nikola, roj. 1894., pristojen v obč. Buscvač*, srez Fojniea.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 8. julija 1933.
*
II No. 16960/1	1827
Razglas.
Za delomržneže in izkoriščevalce občinskih podpor se proglašajo naslednje osebe;
Toplak Vincenc, -roj. 17. I. 1917., pristojen v občino Drstelja, srez Ptuj;
Koletnik Vinko, roj. 1903., pristojen v občino Dragučova, srez Maribor levi breg;
Muraus Franc, roj. 1899., pristojen v občino Dragučova, srez Maribor levi breg;
Slana Ivan, roj. 30. XII. 1891., pristojen v občino Polhovgradee, srez Ljubljana;
Sehuler Karol, roj. 2. XI. 1887.. pristojen v občino Muta, srez Prevalje;
Rusi Robert, roj. 1896.. pristojen v občino Tekačevo, srez Šmarje pri Jelšah.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 8 julija 1933.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
V S 51/33—60	1828
Razglasitev preklica.
S sklepom tega sodišča z dne 15. septembra 1932., opr. štev. L I 147/31—35, je bil Godec Damjan, sprevodnik dr/., žel. v pok., prej stanujoč v Ljubljani VII., Aljaževa cesta 3 zaradi umo-bolnosti omejeno preklican.
Za skrbnika-pomočnika je bil postavljen viš. dež. sodni svetnik v pok. Vidic Oton, generalni varuh pri sreskem sodišče v Ljubljani.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. I.,
dne 21. junija 1933.
I 513/7—33.	1833
Dražbeni oklic.
Dne 8. avgusta 1933. dopoldne ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: polovico hiše in njiv. Zemljiška knjiga Murska Sobota, % vi. št. 181.
Cenilna vrednost; Din 15.000-—.
Najmanjši ponudek: Din 10.000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Murski Soboti,
dne 7. julija 1933.
I 14/33—4.	1821
Dražbeni oklic.
Dne 18. avgusta 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Fara, vi. št. 40 do '/s-
Cenilna vrednost: Din 2103-—.
Najmanjši ponudek: Din 1403-—.
Varščina: Din 211-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kočevju, dne 12. julija 1933.
E 1356/32—10.	1751
Dražbeni oklic.
I)ne 2 2. avgusta 19 3 3. dopoldne ob p o 1 d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, njive in travnika, zemljiška knjiga Krog, K. vi. št. 332, 499, in 7, vi. štev. 372.
Cenilna vrednost: Din 3965'—.
Vrednost pritikline: Din 1030-—,
Najmanjši pcnudek: Din 2644-—.'
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, , ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Murski Soboti,
dne 14. junija 1933.
•j.
E 1199/31.	1752
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. avgusta 19 3 3. dopoldne ■cb poldevetih bo pri podpisaiiein sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičninskih deležev do hiše, gozdov, njiv in travnikov, zemljiška knjiga Kruci, vi. št. 28; 21/,1IR vi. št. 2, 54, 74, 85; 294/302„o' ink vi. št. 9.
Cenilna vrednost: Din 87.128’—.
Najmanjši ponudek: Din 58-090-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. $	•■*£§
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Murski Soboti,
dne 16. junija 1933.
1 198/33	1750
Dražbeni oklic.
Dne 22. avgusta 1933. d op. ob d e-setih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, travnikov in njiv, zemljiška knjiga Ve-ščica, '7„ vi. št. 59, 58, Čemelavci, 1/4 vi. št. 82.
Cenilna vrednost: Din 18.437'70.
Vrednost pritikline: Din 1345-—.
Najmanjši ponudek: Din 12.293'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale-dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, ■sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Murski Soboti,
dne 21. junija 1933.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
746.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 24. junija 1933.
Besedilo: Bergodae & Co., družba * omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 19-junija 1933. se je družba razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidator je poslovodja Petan Joško-Likvidacijska firma: kakor doelei z 1 dostavkom »v likvidaciji«.
Stran 29y.
Podpis firme: Likvidator samostojno Popisuje likvidacijsko firmo, krožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 23. junija 1933.
Fi 274/33 - Rg C IV 106/5.
747.	*
Sedež: Ljubljana.
lian vpisa: 24. junija 1933.
Besedilo: Ljubljanska kreditna banka.
"-briše se član upravnega sveta Ko-eiican Ivan in član predstojništva police na Rakeku Domicelj Maks. i , Ptšeta se člana upravnega sveta: v Knez Tomo v Ljubljani in inž. Dra-ar Oskar v Mariboru, krožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. junija 1933.
Fi 275/33 — Rg B I 42/186.
748.	*
Sedež: Ljubljana.
Pan vpisa: 24. junija 1933.
Besedilo: M. Hosner & Co. nasl. Viktor Meden.
Obratni predmet: Žganjarna, izdelo-aa.ie likerja, trgovina z žganjem. Besedilo odslej: Viktor Meden. Obratni predmet: Veležganjarna, iz-eiovanje likerjev, ruma, vinjaka, vermuta in brezalkoholnih pijač, krožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. junija 1933.
Fi 265/33 — Rg A I 214/22,
749.	*
Sedež: Maribor.
Pan vpisa: 6. julija 1933.
Besedilo: Kaloud barve in laki, druz-* ® omejeno zavezo v Mariboru. Pružba sloni odslej na družbeni po-Kodbi z dne 25. maja 1929., izpremenje-' z odstopno pogodbo z dne 29. decem-era 1931. in odstopno pogodbo z'dne maja 1933.
^ Izbrišeta se dosedanja poslovodja rastelj Franc in Jerebič Franc, vpiše-va Pa nova poslovodja: Kaloud Ivanka, '■ena trgovskega zastopnika in Kaloud w!- •	•	•	-
, Jsip, trgovski zastopnik, oba v Mariboru.
Taksa po tar. št. 30, 31, 33—4, 37 in 1 zakona o sodnih taksah v skupnem besku Din 625-— je plačana v kolkih, ^krožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 6. julija 1933.
. Rg C II 41/11.
^brisala se je nastopna firma:
750.
Sedež: Ljubljana.
•Pan izbrisa: 24. junija 1933. Besedilo: J. Augustin.
. Obratni predmet: Trgovina z zlatom m srebrom.
Kadi opusta obrata.
^krožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. junija 1933.
Fi 278/33 — Rg A VI 3/2.
Vpisi v zadružni register.
Vpisala se je nastopna zadruga:
751.
Sedež.: Ljubljana.
Dan vpisa: 2. julija 1933.
Besedilo:	»Brezobrestni	kredite, re-
gistrovana zadruga z omejeno zavezo, Ljubljana.
Obrat in predmet:
Namen zadruge je:
1. podeljevati svojim članom brezobrestna posojila, a) na srednjeročno in
b)	na kratkoročno odplačevanje,
2. podpirati svoje člane pri nabavi raznega blaga, nuditi jim kar največ ugodnosti pri nakupih ter jim v ta namen podeljevati brezobrestna posojila,
3. skrbeti za splošen gmotni podvig svojih članov.
Zadružna pogodba (statut) in pravilnik z dne 16. junija 1933.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po objavah v »Službenem listu Dravske banovine«:.
Načelstvo sestoji iz 6 do 12 odbornikov.
Člani načelstva so:
Žagar Joso, uradnik v pok., Ljubljana, Škrabčeva 10, predsednik,
Štrukelj Jože, trgovec, Ljubljana, Groharjeva 29, podpredsednik,
Prinčič Edvard, učitelj, Ljubljana, Tyrševa 6,
Kobal Viljem, v. davčni uprav, v p., Vič — Rožna dolina 43,
Laznik Viljem, trgovec, Ljubljana, Gosposvetska 8,
Jeločnik Viktor, trgovec, Vič — Rožna dolina, C. V.
Pravico zastopati zadrugo ima: Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje zanjo na ta način, da se pod zadružno firmo podpišeta skupno dva člana načelstva ali pa en član načelstva in en uslužbenec zadruge, ki ga je upravni odbor k sopodpisanju pooblastil. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 30. junija 1933.
Fi 283/33 — Zadr. X 369/1.
Vpisale so se Izpremembe in dodatki pri nastopni zadrugi:
752.
Sedež: Vrhnika.
Dan vpisa: 24. junija 1933.
Besedilo: Kmetska posojilnica vrhniške okolice, registrovana zadruga z omejeno zavezo na Vrhniki.
Izbriše še član načelstva Komotar Anton, vpiše pa član načelstva Gruden Mirko, bančni ravnatelj v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. junija 1933.
Fi 268/33 — Zadr. I 11/92.
Konkurzni razglasi
753.
St 11/33—2.	1837
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini tt. »A d r i a« trg. družba Urbanc & C o. na Glincah, registrovane pod firmo »Adriac trg. družba Urbanc & Co. na Glincah.
Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Krejči Viljem, odv. v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču, soba št. 140, dne 25. julija 1933. ob 10. uri.
Oglasitveni rok do 27. avgusta 1933. (na okrožno sodišče v Ljubljani).
Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 2. septembra 1933. ob pol
11.	uri.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 14. julija 1933 *
754.
St 10/33—2.	1836
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Ferlič Antonije, posestnice in trgovke v Kropi št. 28.
Konkurzni sodnik: dr. Štular Josip, starešina sreskega sodišča v Radovljici.
Upravnik mase: dr. Triller Mirko, odv. v Radovljici.
Prvi zbor upnikov pr,i sreskem sodišču v Radovljici dne 26. julija 1933. ob 9. uri.
Oglasitveni rok do 20. avgusta 1933. na sodišče v Radovljici.
Ugotovitveni narok pri sreskem sodišču v Radovljici dne 26. avgusta 1933. ob 9. uri.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 14. julija 1933.
*
755.
St 12/33-2.	1845
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini tv. I. Goreč nasl. Auerhammer-Ogrin, družba z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva c. 30.
Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Cepuder Josip, odv. v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču, sbba št. 140, dne 25. julija 1933. ob enajstih.
Oglasitveni rok do 30. avgusta 1933. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 6. septembra 1933. ob devetih v sobi št. 140.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 15. julija 1933.
*
756.
St 9/33-2.	1846
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Sedlarja Ivana, trgovca v Ljubljani, Linhartova 4.
Stran 300.
Stev. 58-
Konkurzni sodnik: dr. Štempihar Jurij, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: Wissiak Aleksander, trg. zast. v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču, soba št. 140, dne 26. julija 1933. ob devetih.
Oglasitveni rok do 24. avgusta 1933. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 30. avgusta 1933. ob devetih v sobi št. 140.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. julija 1933.
❖
757.
Sa 58/32—94.	1809
Konec poravnave.
Sklep Sa 58/32, s katerim je sodišče potrdilo poravnavo dolžnikov Grobo-teka Viktorja in Marije, lastnikov hotela »Turist« pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru, je postal pravnomočen 22. junija 1933.
Poravnalno postopanje je končano. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. julija 1933.
&
758.
Por 7/33—18	1	829
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Stražarja Mateja iz Domžal je končano.
Poravnava pravomočna 5. julija 1933. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd, III.,
dne 12. julija 1933.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 7718/11.
Razpis.
1841
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 3. avgusta t. 1. ob enajstih dobavo sledečega živeža:
2.800 kg svinjske masti,
600 kg sirove kave,
3.200 kg riža,
2.000 kg bučnega olja,
1.200 kg tcrpentinovega mila,
8.400 kg koruznega zdro7Ja.
Dobavni pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje.
dne 13. julija 1933.
*
štev. 7673/11.	1840
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 16. avgusta t. 1. ob devetih dopoldne nabavo 2 kom. obesnih verig in členov za verige. Pismeni pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 14. julija 1933.
Štev. 1033/33.	1798
Objava.
Gospod dr. Škrinjar Dragotin, advokat iz Kozjega se je dne 1. julija 1933. preselil s svojo pisarno v Krško.
V Ljubljani, dne 8. julija 1933.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani podpredsednik:
Dr. Krivic Hudolf 1. r.
*
Narodna banka 1808 kraljevin*? Jugoslavije
Stanje 8. julija 1983.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna
podloga . 1.899,416.583.74 (—	544.905-29)
Devize, ki niso vpodlogi 42,286.241-23 (+	372.199'29i
Kovani novec v niklju 306,916.472-— (—27,412.905-—) Posojila . . 2.260,661.871-87 (+17,546.147-59) Vrednostni
papirji . .	13,320.000"—
Prejšnji pred-
jemi državi 1.814,978.633-65 (+	272.003’68)
Začasni pred-jemi gl. drž.
blagajni .	600.000.000-—
Vrednosti re-
zervn. fonda	46,616.416-31 (-f-	21.205*70)
Vrednosti ostalih fondov ...	6,774.851-30
Nepremičnine ... .	157,194.067-02	(+	288.269-25)
Razna aktiva	116,551.000-47 (—	455.472.22)
7.264.716.142-59
Pasiva	Dinarjev
Kapital . .	180,000.000"—
Rezervni
fond . . .	66,836.599-71	(+	35.580-—)
Ostali fondi	8,551.885-11 (-j-	37.50)
Novčanice v
obtoka . . 4.371,520.065-— (—31,934.205-—) Obveze na
pokaz . . 1.002.147.382-89 (+44.749.994-56 Obveze z ro
kom . . . 1.309,368.882-25 (-J-30,182.988-901 Razna pasiva 326,291.327"63 (—52,947.852"96)
7.264.716.142-59
Obtok in obveze . . . 5.373.667.447-89 Celotno kritje . . . 35"34°/0 Kritje v zlatu . . . 33-44°/0
Obrestna mera:
po eskomptu oo lom bardu
Razne objave
738/33/L/K	1747—3—2
Poziv upnikom.
V zadružnem registru okrožnega sodišča v Celju se je dne 13. junija 1933 pri firmi: gradbena zadruga »Obrtni dom« v Celju, registrovani zadrugi z omejeno zavezo vpisalo:	»Po	sklepu
občnega zbora z dne 19. aprila 1933 se
je zadruga razdražila in prišla v likvidacijo.«
Likvidatorji: Kukovec Vinko, stavbenik na Lavi, in Hohnjec Miloš, kiparski mojster v Celju.
Likvidacijska firma: Gradbena zadruga »Obrtni dom« v Celju, registrovaua zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji-V smislu § 40. zadružnega zakona se razglaša razdružitev zadruge in se p°-zivljejo upniki, da svoje terjatve prijavijo likvidacijski firmi.
Likvidatorja.
*
1826
Objava.
Izgubil sem šolsko izpričevalo II- razreda drž. realne gimnazije v Celju, ter ga proglašam za neveljavno.
Božnik Karel s. r. dijak v Celju.
1831
Preklic.
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za kakršnekoli vrste dolgove in obveznosti svoje žene Kolarič Ane, bivajoče sedaj v Poljčanah, odn. Ljubljani, Tavčarjevi ul. 5.
V Ljubljani, dne 15. julija 1933.
Ing. Kolarič Matko s. r. viš. p. sv. v pok.
*
1826
Objava.
Izgubil sem uradniško legitimacijo za polovično vožnjo na državnih železnicah Jugoslavije na ime: Križaj Pavel, geometer Iiatastr. uprave v Ljubljani. Proglašam jo za neveljavno.
križaj Pavel s. r.
*
1834
Objava.
Izgubil sem letno izpričevalo petega-razreda drž. realne gimnazije v Ptuju
1928./29., glaseče se na ime Majhen Franc, ter ga proglašam za neveljavno-
Majhen Franc s. r.
»J*
1842
Objava.
Izgubil sem orožni list (za posest in nošenje orožja) štev. 281, izdan dne 22. maja 1929. od sreskega načelstva v Šmarju pri Jelšah na ime Maruša Martin, Vel. dol št. 22. Proglašam ga za neveljavnega.
Maruša Martin s. r
*	1843
Objava.
Izgubil sem orožni list št. 6540/28-^" KV — 348, izdan dne 1. februarja
1929. od sreskega načelstva v Murski Soboti na moje ime, ter ga proglašam za neveljavnega-
Matzenauer Emerik s. r-posestnik Prosenjakovci.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik; O. Michdlek v Ljubljani