141 
še hujši obraz, pravi pekel pršnih plazov, 
mraza, snežnih metežev. Švicarji, sami 
mlajši fantje, so vstopili, prišli nekaj raz­
težajev visoko, potem pa so premočen i, 
premraženi, zaledeneli in zasneženi se­
stopili. Skoraj ves čas med sestopanjem 
so se nanje vsipali plazovi in plaziči, ko 
pa so stopili pod steno, se jim je začel 
pod nogami mleti nov sneg, meter nove­
ga snega. 
Imeli so res večjo srečo kot pamet, da so 
iz patagonskega »inferna« ušli. Bili so: 
Hanspeter Kasper, Toni Holdener, A ndres 
Scherrer, Ernest Scherrer in Robert Wer:i­
ger. 
še isto leto je najboljši mož ekspedicije 
H. Kasper umrl za višinskim pljučnim ede­
mom na začetku Peutereyskega grebena, 
potem ko je prejšnji dan prvi pozimi pre­
plezal Grand Pjlier d'Angle. Bil je vrh 
š vicarskega alpinizma. 
Komaj 17-leten je že preplezal raz Ba­
dile v Berghellu, v naslednjih letih pono­
vil sam ali s klienti najtežje smeri v 
Franciii in Dolomitih. Bil je član švicar­ ske državne reprezentance, si jajen tekač, 
leta 1967 državni prvak v smuškem teku 
na 30 km. Preplezal je tudi najslovitejše 
smeri v Yosemite in spoznal tudi neka­
tere težje ture v Kavkazu, skratka »vrhun­
ski razred«. 
T. O. 
TURE SLOVENSKIH PLEZALCEV 
V »LA MONTAGNE« 1975/2 
Na str. 86 je zabeležna slovenska smer v Marmo• 
ledi - Gradišar, Herzog - 16. 7. 1 974, značilen 
steber, ki se od normalne smeri obroča na levo. 
Novost je tudi notica o novih smereh v Julijskih 
Alpah.• Zabeležene so tudi Site (Site), tura, ki so 
ponovile jugoslovanske noveze Klinar in Rozik (naj• 
brž Rožič) Herzog in Krivic. »J. Rozik je kot 
drugi prepfezol tri ekstremne smeri v severni steni 
(se. Mangrla), ki je ena najleP,ših v Vzhodnih 
Alpah.• Zabeležene so tudi Site \Site), tura, ki so 
io leta 1 974 v severozahodni sten, izvedli Kramar, 
Pollak in Volkar, dalje še Schinkova smer, ki slo 
jo ponovila Belak in Manfreda. V isti številki J'e 
zabeležena naša ekspedicijo no Kangbočen, ki a 
je »eksaktno sledilo Poljake iz spomladi 1974«. 
T. O. 
NOVA SMER V AIG. DU DRU 
Tomo Gross - o njem smo poročali Ioni v zvezi 
z novo smerjo v Cinoh - je češki olpinisl, ki živi 
v Zenevi. Od 21. aprila do 3. mo'\o 1975 se je 
zagnal v Dru in v 12 dneh izpleza s tehničnimi 
sredstvi izsi ljeno smer. Bil je sam in verjetno 
bi težko dobil tovariša za tako podjetje. Smer 
poteka med znano Bonottijevo smerjo in cmeri• 
kansko direttissimo. 
Novo smer je nastalo Judi v Grande Rocheuse, v 
severni steni, 20.-21. februarja 1975. Naredila slo 
jo P. Bourges in R. Mizrahi. Aprila slo jo že 
ponovilo Gobarrou in Merin, maja po Codo in 
Mueller. V prvi polovici poteka po Couturierovem 
ozebniku - 1975 že tretjič premaganem pozimi 
- noto po zelo slrmem ledu 150 m in izstopu no 
vrh. Zelo je podobno švicarski smeri v les Courtes. 
Mnoge težke smeri so bile pozimi 1975 ponovljene 
v les Courtes in v les Droites. 
T. O 
IZ PLANINSKE LITERATURE 
SPELEOLOG, glasila Speleološkog odsjeka Plani­
narsko~ društva »%eliez:ničar« u Zagrebu, 20.- 21. 
(19n- 1973), strani 24. 
Pred nami je jubilejno številka prvega juaoslovan• 
skego jamarskega časopisa, ki ima zadn1e deset­ letje dokajšnje težave z rednim izhajan/'em, ki po 
jih trdovratn, zagrebški jamarji na če u z ured• 
nikom ing. S. Božičevitem več ali manj uspešno 
premogu/'!'j~. Pri tem težkem delu jim želimo 
še nada 1n11h uspehov. 
Uvodnik izpod peresa prvega urednika Slavko 
Morianca prikozu1e težave, ki so jih morali jamar­
ji PD 2elezničara prebroditi leto 1953 in 1954, do 
so uspeli izdati prvo številko tega časopisa, ki je 
na prvem jugoslovanskem speleološkem kongresu 
v Postojni izzvala veliko pozornost. 
Vladimir Božit piše o Baročevih jamah pri Rako• 
vici ob cesti Korlovoc-Plitvice. Predlaga, do bi jih 
zaščiti li in uredili za turistični obisk. 
Branko Jalžit piše o Rudelifo pečini na izviru Ce­
tine in še o drugih jamah tega območja. Prve 
zapiske o tem jamskem sistemu najdemo že leta 
1774, kasneie pa so sistem podrobneje preiskali 
prav jamorj, SO PD Zeljezničar. 
Vladimir Zebec daje nov prispevek k poznavanju 
sestave karbonatnih oblik v 1amah. Preiskali so 
sigo iz 14 jam. Stiri od teh so vsebovale ara· 
gonit, v enem primeru pa sto se menjavalo ara­
gonit in kalcit. Prikazana je metodo raziskovanja, 
želijo po preiskati tudi pogoje, v katerih je 
nastajal aragonit. 
Morijo Poje je poroča lo o raziskavah podzemelj­
skih mehkužcev in njihovi ekološki klasifikacij,. 
Slede nekrolog za Vladimirjem Redenškom, poro• 
č ilo o največjih speleoloških objektih no svetu 
in poročila o delu speleoloških odsekov pri pic• 
ninskih društvih no Hrvolskem. 
Poleg prikazane uporabe škripca Sv. Bernarda v 
jamarstvu so no zadnjih straneh časopisa še knjiž• 
na poročila in poročila o nekaterih važnejših okci• 
jah doma in na tujem. 
Casopis je dokaj dobro natisnila »Zadružno 
štompac v Zagrebu, skice in fotografi je so dobre. 
Upamo, da bo uredniškemu odboru uspelo slediti 
letnike in nas obveščati o jamarstvu v svoji re­
publiki. 
D. Novak 
Kazimir Tarman, ZAKAJ - ZATO V EKOLOGIJI, 
Pionirska knjižnica. Strani 35; Ljubljana, 1975 
Konec leta 1 975 smo dobili darilo. In to resnično 
darilo, knjigo, ki bi jo moral prečitoti in osvojiti 
vsakdo. V poljudnem, lahkem stilu in z nebrej 
argumenti spoznavamo ves življenjski krogotok, 
spoznavamo, do smo del narave, spoznavamo, za­
kaj taka raznolikost živl/ 'enjo in koko narava 
gospodari, koko pa mi vp iverno no to življenjski 
krog in na to gospodarstvo, koko uničujemo naše 
okolje. Knjižica nam daje osnovne pojme in 
osnovne podatke o ekologiji. 
Težko je prikazati knjižico s tako bogato vse•