Naša moč Veselje in sproščenost je zajela vse one, ki vodijo od nekdaj borbo proti granitni trdnosti naše organizacije v trenutku, ko so hrvatski tovariši radi novega položaja, zapustili našo organizacijo. Novi nastali položaj ni v ničemer skrušil našo moč. Smo organizacija, ki samo zahteva človečanske pravice za svoj stan, organizaciji, ki se je rodila iz golih patreb in zato je danes slej ko prej upravičena, da obstoja. Slovenski učitelji bodo tudi v bodoče znali ceniti in čuvati njeno moč, ker ne želijo priti v dobo brezpravnega učitelja - cerkovnika. Učiteljska organizacija je mnogim trn v •peti, ker jim njena velika moč pokvari mnoge račune. Zavedajo se, da je ona sok, da je moč ponižanim in razžaljenim članom, da je ona ogrodje konštatacij današnjega slabega socialnega in gospodarskega življenja. In prav ta dinamika naše organizacije je ona privlačna sila za članstvo, a obenem kamen spotike vsem onim, ki bi radi, da jim je učiteljstvo prepuščeno na milost in nemilost. Vse, kar organizacija dela, dela iz človekoljubja do lastnih članov. Pri tem pa imajo korist tudi oni učitelji, ki stojijo izven naših vrst in ki jih lahko imenujemo parasite organizacijskega telesa. Organizacija dela, oni pa so deležni uspehov prav tako kakor organizirani člani. Moč organizacije je velika. a bila bi še večja, če bi bili prav vsi učitelji njeni člani. Tovariši, tovarišice — zavedajmo se, da smo učitelji združeni v organizaciji sila, s katero morajo računati oni, od katerih terjamo pravic. Neupravičene napade na slovensko učiteljstvo (»s častnimi izjemami«) bomo zmožni parirati samo pod okriljem močne organizacije in s pomočjo njenega organa. Bodimo prepričani, da bi se nikdo od onih, ki hočejo prikazati slovensko učiteljstvo našemu narodu kot velikega škodljivca, ne bi niti obregnil ob našo organizacijo, če bi ne vedel, da je prav ona trdna in neupogljiva hrbtenica (ali kakor nekateri pravijo »potuha«) slovenskega učiteljstva. V organizaciji je moč, v njej je zmaga. Še mnogo imamo nerešenih vprašanj. Kje je stalnost? Zakaj nami je ne dajo? Izenačenje prejemkov poročenih učiteljic z neporočenimi je vprašanje, ki samo na sebi ponižuje stan. Povišanje naših prejemkov je karakteristično vprašanje sedanje dobe. Napredovanja pa postajajo vprašanje, ki nam da vedno več misliti. Vsa ta vprašanja bomo rešili v okviru močne organizirane sile, s katero bodo morali računati oni, ki jim je slovenski narod pri srcu. Naša organizacija je morala prebiti od svojega postanka pa do danes mnogo bojev za dobrobit svojega članstva. So bile ere, ko bi posameznik moral obupati; organizacija pa je srečno prenesla udarce in izvojevala boje za naše pravice. Zato ravno slovenskega učiteljstva ne strašijo neutemeljeni napadi iz raznih tribun, ker prvič ve, da dela za dobrobit slovenskega naroda, in drugič, ker se zaveda, da ga ščiti močna organizirana sila. Na koncu moramo ponovno izjaviti, da zastopamo načelo prave stanovske politike in ¦nič drugega. Vse, kar nam nekateri obešajo iz razlogov, ki nam jih je že večkrat prinesel »Učiteljski tovariš«, so izmišljotine, porojene v glavah onih, ki bi od njih radi imeli dobro konjunkturo sebi v korist in narodu v škodo. K.