FumiKKD amp Dirrammn) wmn permit grp. sa>) authoriked bt the aoTop oqto«p * wr. o» rag at the post omoE or row ton, w. y. mir orfw of the pre« jq>y a. b surieso^jPM.j* en. Največji slovenski dnevnik TT A ^""^fl T A ^T^fc ^T^k. TT^^ A ThC Larse*1 SWn an n»iy t Združenih driavah. M * I A ^^^ f^L I A B ^P M M I M M the Umted state UljAu 1> AliVl/A I* New York celo leto ... 6.00 Za inoiemitvo celo leto.., 7.oo[|_List slovenskih delavcev v Ameriki,_ —* ^ Reade" ' - " _ TELEFON: 2876 COBTLANDT Entered as 8econd Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879._ TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 41. — &TXV. 41. NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 18, 1920. — SREDA, 18. FEBRUARJA, 1920. VOLUME XXVIII. — LETNIK XXVIII. ODGOVOR ZAVEZNIKOV NA WILS0N0V0 NOTO. JAVNO MNENJE ŠE NI ČISTO NA JASNEM, j ZAVEZNIŠKI ODGOVOR NE BO OBJAVLJEN. DOKLER OA NE DOBI V ROKE WASHINGTON. — PREDSEDNIK JE ZOPET NA . NOGAH TER ZAMORE PRIČETI Z 08TRIM BOJEM ZA SVOJE PRINCIPE. — LISTI SO PREVIDNI V SVOJIH KOMENTARJIH. > London, Anglija. 17. februarja. — Koncuu besedilo zavezniške-iru odpovora na jad&nsko poslanico predseduika Wilsona bo liaj- i brže dovršeno na dauušnji seji sveta uiinistrskili predsednikov, kot v.« je izvedelo iz poloficijelnega vira. Rečeno je bilo nadalje, da ne bo besedilo odgovora objavljeno, dokler se ne bo nahajalo v rokah predsednika. Svet je nadaljeval s svojimi razpravami glede kom"'nega odgovora tekom eele pretekle noči. Malo je, vrjetno, da lw-Jo ameriški zastopniki pripuščeni k razpravi. Javno mnenje je siabo na jasnem glede resničnega tega dogodkov. Med masami - in to v sled resignaeije tajnika Lansinga in ja dranske poslanice, — je Wileonov ugled učividrao se bolj padel kot kdaj prej. Dočiin so ga sprva oboževali kot rešitelja sveta, smatrajo sedaj predsednika za človeka, kojega misija se je izjalovila in • kadarkoli se omeni njegovo ime, se ljudje pomembno smehljajo. Na drugi strani pa je velik del prebivalstva posebno pa oni'li beraluega mišljenja odobril jadransko poslanico kot končni znak, £ da se je predsednik /opet vrn i np pozorišče svojega dela in da bo i zamogel spraviti Združene države zopet nazaj na bojno polje ev- j ropske politike. x Ti ljudje so najprej smatrali jadransko poslanico kot znak te l i/premembe v toku dohodkov v Združenih državah ter upali, da bo r predsedniku mogoče izsiliti vsaj del svojega prvotnega programa, ki ,)e tudi obsegal sodelovanje Amerike v evropskih zadevah potom „ Lige narodov. ' ' Oni, ki so v tesnih stikih z vlado, izjavljajo, da je jadranska J poslanica dobrodošlo rnamenje za zaveznike. t Ni se izgubljeno vse upanje, da bodo prišle Združene države j Kvropi na pomo'' — je trdil dotičnik. — Poslanica kaže, da je pred-; m dnik zopet na svojih nogah in da zamorc pričeti z ostrim bojem za j >voje principe. Poslanica je seveda vzbudila nekolike potrtosti med prizadeti-j j mi. a le izpočetka. Sedaj pa se je ta potrtost umaknila prepričanju, ua je poslunica mogočen dokaz o povratknu predsednika na javno polje in to kljub opoziciji ameriškega senata. Celo zadevo stisnemo j lahko v par besed, če rečemo, da so oficijebii krogi zelo vedeli telilj znamenj Življenja, ki so prišLu preko Atlantika. ^ Listi so v splošnem zelo previdni v svojih komentarjih, in ■ t Times" je večkrat ponovil svoje ugotovilo, da ima predsednik j Wilson v bistvu prav. I PREDSEDNIKOVA POSLANICA 0JAČH1A ODPOR JUGOSLOVANSKEGA NARODA;. - • i JUGOSLOVANSKI ZASTOPNIKI V PARIZU SO IZJAVILI, DA i NE BO JUGOSLAVIJA SPREJELA NOBENE URAVNAVE, Klij BI NASPROTOVALA ŽELJAM PREDSEDNIKA.' — ITALJANSKI! KABINET BO PADEL, ČE BO PREDLOG SPREJET. - i" Pariz, Francija, 17. februarja. — Tukajšnji jugoslovanski za-1 stopniki so danes izjavili, da bo bclgrajska vlada trdno vstrajala j: tia »vojem stališču ter zavrnila vsako uravnavo jadranskega spora j; razen ono, za katero se zavzema ameriški predsednik "Wilson. V spričo tega zadnjega razvoja, bi ne mogla obstajati nobena ] % 'ada v I*elgradu, če bi se zavzemala za zavezniški kompromis — je l/javi! neki tukajini jugoslovanski zastopnik. Francoski oficijclni krogi pa so se z zmešanimi čustvi na tat, razvoj in na poslanico. Neki upliven politik je rekel: , — Predsednik Wilson je poslal svojo poslanico kot da se n: nič. zgodilo tekom zadnjih dveh mesecev. Očividno je opustil dejstvo,| da so dali od 13. decembra naprej Italjani Jugoslovanom šte\ilne| Loneehi je. Kti politik je tudi trdil, da se je bližal problem svoji rešitvi, tla pa je predsednik Wilson naenkrat vstal s svoje postelje ter hotel pričeti delo tam, kjer pa je pusti) ter uničiti vse, kar je bilo storjeno v njegovi oduotnosti. Kljub temu pa *o zavezniki pripravljeni uvaževati predloge iz Zd. u/enih držav, a prosijo medtem predsednika, da se seznani s položajem, s katerim ni bil zadnji čas v nobenem stiku. Zavezniki bodo soglasno z izjavo istega politika z veseljem pozdravili soudeležbo ameriškega zastopnika pri razpravah. List "Journal" izvija najprej, da ne more ostati Nitti pri krmilu, ee »e ne bo kmalo rešilo jadranskega problema ter pravi v naslednjem : • Wprieo slabega kredita, v katerega je prišel predsednik Wil-• «n > svojo politiko vsred vsled akcije senata, ne more biti nobenega dvoma, da je zlorabljal svojo moč. Veliko se lahko reče o metodah tega moža, kalen ga so tako hitro zapuščali njegovi ministri, pristaši in celo poslaniki v tujih deielah. Kljub temu pa je treba priznali, da bo držal Wilson v roki moč do »pomladi leta 1921. Vsled tega bi bilo veliko boljše priznati naravo poskusov, da se uravna jati ransko vprašanje ter dovoli Italjanom in Jugoslovanom, da pridejo sami do dogovora. L'Eclair pravi, da izjavlja Wilson povsem hladno in z onimi vzvišenim zaupanjem ter z ono okrutostjo. ki sta glavni znak pre-i rokov njegove vrste: i — Ali sprejmete moje želje, ali pa bom jaz odrešrtelj sveta. Mesija nove vere, prekinil vsako amer ško pomoč z oziroma na finance in hrano ter dovoiil, da pogine Evropa od lakote. V«pričo novega dokaza ameriškega duha je treba, da zavezniki tesneje strnejo svoje vrste ter ojačijo svoje napore. Rim, Italija. 17 februarja. — Tukajšnje francosko poslaništvo je danes izdalo* ugotovilo, da niso bili dokumenu objavljeni tukaj, tikajoči ae nameravane francosko-jugoslovanske «: eze nikdar predloženi fianovakemu zunanjemu uradu. REŠENA IZ KURDSKE SUŽNOSTI. ZDRAVSTVENO STANJE » PREDSEDNIKA WILS0NA __ i Predsednik lahko prisostvuj* ka-P] binetnim sejam kot izjavlja dr.'čl Dercum ter je veliko boljši. |T( --;PI Philadelphia, Pa., 17. febr —I Piedsednik Wilson je toliko o-i kreval ,da /a m ore prisostvovati kabinetnim sejam. To je izjavil danes njegov či zdravnik dr. Dercum. 1,1 t —- Nobenega vzroka ne vidim, za kuj bi ne smel prisostvovati ka- P« binetnl seji — je izjavil, ko so P' it:u povedali o nekem načrtu, da bo odpotoval še danes v Wash- ** ington ter se posvetoval s pred- v< sedi) i kovini osebnim zdravnikom »I glede primernosti, da se Wilson p< udeleži kabinetne seje. I>r. Dercum je rekel, da nima N nobenega namena iti v Washing- li; ton ter je tudi zauikal poročilo, o< da je bil tekom pretekle noči nenadno pozvan v Belo hišo. ž« I>r. Dercum, ki ni hotel govo- n riti o njegovi bolezni, je prečital ugotovilo dr. Bevana iz Chieaga, t{ v katerem se je glasilo, da so možgani predsednika pokvarjeni in da ne bo nikdar popolnoma ozdra- jj vel ter naj se vsled tega umakne p iz službe. r< Dr. Dercum j<- rekel: — Zelo \ pogumen je tale človek, da je ]j izdal tako ugotovilo, a jaz nisem S( odgovoren, kaj piše. Washington, D. C., 17. febr. — jj V Beli hiši se je danes zjutraj n glasilo, da je predsednik že pokonci iu da se je zjutraj ob ril. n Dr. Gravsoua ni bilo v Beli hiši r tekom pretekle noči, čeprav je marsikatero noč tam. Dr. Dercum je bil tukaj pretekli teden in sicer L prvikrat po več tednih. |j Predselnikovo zdravstveno sta-jn uje se je tekom zadnjih par ted-j nov zelo izboljšalo, a pri vseh j prevladuje utis, da je pustila bo-'fc lezen gotove sledove. Predsednik $ je zelo razdražljiv, odporen in slabe volje. --I I IZPOVED MARTENSA 5 - t . Senatorji skušajo potom križnega i zaslišanja izpodbiti pričevanja i sovjetskega poslanika. __ i Washington, D. C., 17. febr. — < ! Člani senatnega odbora za zuna- j - nje zadeve so danes sestavili na- t 1 Črte, kako izpodbiti in razkrin- -} kati pričevanja Ludvika C. Mar- j tensa glede njegovega delovanja - kot zastopnika sovjetske vlade v 1 Združenih državah. Martens je " bil pokly:an pred komitej na križ- i - no zaslišanje. , Pri prejšnih zaslišanjih je branil Martens svoje delovanje ter v ( formalnih ugotovilih trdil, da se ^ i ni na noben način udeležil propagande, koje cilj je bil strmo-glavljenje vlade Združenih držav ter sprejem sovjetske oblike vla-v de. Ponovno je izjavil pred od-; borom, da je bila njegova edina _ j misija dobiti priznanje za njego-l vo vlado ter obnoviti trgovske 'odnošaje med sovjetsko Rusijo in Združenimi državami. Senatorji imajo na razpolago | veliko dukumentov in zapiskov, f kojih nekatere so dobili od justič-I nega department* in ki ae tičejo i delovanja Martensa in njegovega šaba v Združenih državah. I - > » READING MB BO ZASTOPAL ANGLIJE V WASHINOTONU. ———^ London, Anglija, 17. februarja. i Neki tukajini list poroča, da je imenoval ministrski predsednik Lloyd George lorda Readings angleškim podanikom v Washing* ■ tonu, da pa je Beading to slnibo odkloniL _ • _^__< ^ 11 m ■ Slika nam kaše armensko deklico Elizabeto. Na levi je fotografirana v kurdski obleki v glavarjevi hiši v Ghoazan, druga slika nam jo pa kaše v begunskem domu v Aleppo. Ob času splošnega preganjanja Armencev so Kurdi vjeli Elizabeto ter po odvedli v načelnikov harem. Deklica je b?la tedaj stara devetnajst let. Iz sužnosti jo je rešil njen brat, ki je bil član Near East Reliefa ter je delal za Ameriški Rdeči Križ v Aleppo. ŠTRAJKE NOČEJO DEL UKRAJINE PREPOVEDATI POSTAL REPUBLIKA i Neki newyorski državni poslanec Proklamirali so jo boljševiki. — | je vložil predlogo, s katero naj bi Priznanje Georgije usodepolno za se prepovedalo štrajke. generala Denikina. NITI NAMERAVA ODPOTOVATI V BELGRAD. NAZIRANJE RAZNIH ITAUANSKIH LISTOV, PREDNO 8E BO DEFINITIVNO ODLOČIL ZA POTOVANJE. HO ČE PRITI NITTI DO SOGLASJA S CELIM SVOJIM KABINETOM. — ITALJANSKI LISTI STROGO OBSOJAJO AKCIJO PREDSEDNIKA WILSONA. — PRAVIJO. DA NJEGOVO I1NE NJE NI MNENJE ZDRUŽENIH DRŽAV. Rim, Italija. 17. februarja. — Na včerajšnjem sestanku iu isi-tr skejra sveta je namestnik ministrskega predsednika Nort.itra joči tal poslanico predsednika Wilsona naslovljeno na uajviiji >.;ivi / niski svet glede jadranskega vprašanja ter sporočil tudi kai u sklep Francije in Anglije, da bosta vstrajali pri svojem »!<»_' v-> poslanem v Belgrad dne 20. januarja in to kljub nasprotovanju predsednika. Ministrski svet je tudi razmišljal o sporočilu ministrskega pred sednika Nittija, ki se mudi sedaj v Londonu glede možnosti j*jeg<>-vega potovanja v Belgrad, katero bi vprizoril v upanju, da do-•/•> sporazum z jugoslovansko vlado ter tudi položi temelj za trgovsko pogodbo med Italijo in Jugoslavijo. Preduo pa bi se definitivno odločil za tako potovanje lio-.e priu Nitti do polnega soglasja s celim svojim kabinetom, kajti nj-govo nameravano potovanje je dosedaj le še možnost, koje uresničenje v odvisno od poteka mednarodnih zadev v naslednjih dneh. Soglasno s Giornale d1 Italia bi na ta način sklep Nitti.ia iM.ib: že uplival ukaz predsednika Wilsona, ki je zopet ojačil pohlepu- m neprimerne zahteve Jugoslovanov. V nedeljo ni izšel tukaj noben list ter so izšli vsledtega k< u* u tarji glede Wilsonove poslanice šele v ponedeljek. Giornale d'Italia pravi: — Njegova intervencija je bila vprizorjena na tak na< • jje prav upravičeno vzbudil sum. da je bila posledica izključno njegovega velika sovraštva do Italije. Prepričati je moral cHo v -rojake, da ga vodi izključno le slabo razpoloženje napram I: ■ liji Vsled tega so tudi zavezniki energično reagirali na to njegovo ,t,i lišče, ki je žalilo njih dostojanstvo, kajti kompromisne predloire. ki so bili poslani v Belgrad, je sestavil v glavnem Lloyd George, j'- l-sednik Wilson, ki namenamo ni bil zastopan pri razpravah glede kompromisa, nima nobene pravice vetiruti izvedbe tepa kompro misa. C!orriere d* Italia pravi, da bi moral dati Wilson izraza svojemu mnenju glede rešitve jadranskega problema v času. ko v jo razpravljalo njem. ne pa takrat, ko so ga mislili vdejstviti. List Idea Naziouale pravi: — Odstop tajnika Lansinga nam dokazuje, da ni mnenje Wilsona obenem tudi mnenje Združenih držav. Francoski list, ki izha-Ija tukaj pravi: — Kelvarija Italije bo podaljšana vsled volje • v -.m 'imoža. ki diktira postave Evrope. J Epoca pravi: * . ; — Če bodo sile Ae nadalje podpirale Italijo, bo mojroeo Belgrad 'sprejel kompromis ter s tem olajšal napetost uied Evropo in Združenimi državami. 1 Tribuna piše: — Akcija predsednika Wilsona stavlja nepremostljivo oviro na pot uravnave jadranskega vprašanja. Prosta Evropa ne moro trpeti vsiljevanja volje enega človeka, ki ne zastopa nazorov svoje dežele in celo ne nazorov svoje lastne stranke. Rim, Italija, 17. februarja. — Državni uradniki so zasedli v pretekli noči urade lista Idea Nazionale, ker se je glasilo, da je hotel i priobčiti list članek, ki je sovražen Franciji in ki je temeljen n;i na-k paenih informacijah. Isti list je priobčil pretekli teden neke dokumente glede nam< -ravane ofenzivne in defenzivne zveze med Francijo in Italijo. 1'ran- - coska vlada je takoj označila te dokumente kot ponarejene ter ob- - javila, da se taka pogajanja sploh niso vršila. Mogoče je bil tu do- - godek vzrok akcije laške vlade proti omenjenemu listu. ' NOVA REVOLUCIJA V VZHOD-[kraj, je sklenil danes posvetovati 1 NI SIBIRIJI. se z generalom Denikinom. r --Posvetovalci boio skušali priti ? London, Anglija," 17. februarja, do zaključka, kakšno akcijo naj Neka brezžična brzojavka iz Mo- se uvede proti boljševikom. skve naznanja, da je izbruhnila v --- Vladivostoku in Nikolsku revolu-f cija. Vso avtoriteto ima v rokah OAMBONOV NASLEDNIK. e provizorična vlada, ki se zavzema - za združenje s sovjetno Rusijo. Pariz, Francija, 17. februarja. ——--Uradni list poroča, da je bil od- 1 KAVKA&KI 8VET PODPIRA puščen iz službe Jules Cambon, DENIKINA. generalni tajnik zunanjega mini- --^tra in bivši francoski poslanik r. a Novorusiak, Kavkazija, 17. fe- Washingtonu ter Berlinu. Član K bruarja. — Posebni svet, ki zasto-j francoske mirovne delegacije bo e pa donaski, jubanski in terski o- se zanaprej. [ NOVA ZVEZA ZA IZPLAČEVANJA DENARJA r, i-1 i- Nase denarne poiiljatve razpošilja in izplačuje sedaj po celi o Jugoslaviji "Kraljevi poštni čekovni urad" t Ljubljani; to je tak a državni zavod, kakor je bila O. k. počtna hranilnica na Dunaju, ka^ tera je mnogo let pred avetovno vojno izplačevala naše denarne pen iiJjatve Sirom avstro-ogrske monarhije. Jamčimo za vsako denarno poiiljater, toda fea kak? tnccro^d ef« L mnde v izplačilu, ki bi ae povzročile po drugih, brez naše krivde, p4 J. no moremo prevzeti nikake obveznost^ 100 kron $1^0 600 kron ,rnv $ 5 25 1 k 800 kron ^ $2^0 V W 1,000 kron . $ 10.50 1 ie 800 kron rtt $3.40 W 5,000 kron $ 52.50 1 k 400 kron $4.60 10,000 kron .... $105.00 i- Omagtno eni to veljavne do dne, ko m nadomestijo s drugimi, I- Denar na podati je najbolje po Domestic Postal Mcney Ordara o sUp^poBoic York Bank Draft ___ { _ - irmr ~i —■-----— gVBDBA PRAM Blfm ■ « London, Anglija. 17. febioiarja. 1 lz Helsingforsa poročajo, da so 1 boljševiki napravili iz onega o- 1 zemlja, ki t*o pa okupirali v Ukra- > jini, napravili boljševiško republi- . ko ter stvorili "večno, bratsko 1 zvezo s sovjetno Rusijo''. Boljše-vik Petrowski je postal predsed- > nik republike. ! Novorusiak, 17. februarja. — 1 Admiral MeCully, ki zastopa ame- ' ' i iške čete pri boljševiških na- ■ j sprotnikih v južnem delu Rusije, ! ' je sporočil generalu Denikinu, da ► je sklenil najvišji zavezniški svet ' kar na sVOjo roko. brez pri vol je-• uja Združenih držav, sklenil pri-1 znati neodvisnost Georgije. To [ priznanje bo najbrže za Denikina < 1 usodepolno. London, Anglija, 17. februarja. Notranji minister Shortt je izjavil danes v poslanski zbornici, da ['so boljše viški agenti v Angliji pod strogim nadzorstvom ter da je vlada natančno informirana o r vsakem njihovem koraku. London, Anglija. 17. februarja, e Neka ruska brezžična brzojavka . poroča, da so se začele v ponde-. ljek volitve za moskovski sovjet. - Prodrli so vsi bol j še v i.ski kandi-i dati. " j** dal razdeliti sultan $60,000 med l" reveže v Kajiri in Aleksandriji. 1 Sultana Ahmeda Fuada so posta-a vili na prestol Angleži leta 1917. Njegov prednik je bil njegov e brat Hesein Kemal. " -i - DENARNE POSILJATVB T ! 1 - ISTRO, VA QORlftKO X« 1 NOTRANJSKO. . IsvTftnjeme denarna faplaSIli popolnoma seneeljivo ta eedanjia razmeram primerno tudi hitro p« eeli Istri na Oartfta in tndl m 5* Notranjskem po ozemlju ki je as po italjanski armadi^ il Jamčimo att finstinuM m «Hk* poifljatrr. toda sa kako mo i- gočo samnde t*izplačilu ne moče y~ mo pewsoti nikake oorameotL 100 lir____$ 74)0 300 lir .... $10.50 000 lir .... $3135 1000 lir .... 9BMQ Daur nem pooUd Jo najbol> Albany, N. Y„ 17. februarja. — Poslanec Crrvillier iz New Yorka I j je vložil včeraj v državni zako-fl | uodaji predlogo, s katero naj se j i prcpovetluje bojkote in izprtja in j ta predloga je slična postavi v 1 . Kansasu. ko je namen je prepre- j eiti stavke ter uravnati delivske i < spore potoni razsodišč. i 1 Soglasno s predlogo, naj bi bila ' vstanovljena komisija obstoječa iz treh članov, ki bi dobivali po , i 15,000 dolarjev na leto ter služili , I po tri leta. Ta komisija naj bi j imela polnomoč voditi preiskave, urejevati in nadzorovati industri- ] je, stavljene pod njeno avtoriteto, j j Imela naj bi pravomoe uveljaviti ; j izpremembe f lede delavnih ur in j tživljenskih pogojev ter ugotoviti . j najmanjši standard plač za delavce. I JUGOSLOVANI VZRADO&ČENI 1 I —t- , Paris, Francija, 17. februarja. 1 Jugoslovanski zunanji minister i dr. Trumbio je dal izraza svojemu velikemu zadovoljstvu, ko je izvedel, da se namerava predsednik Wilson aktivno udeležiti razprav glede jadranskega problema. Tako poročajo iz Londona **Journalu". Nitti namerava ostati v Londonu toliko časa. dokler ne bo zadeva relena ter je v popolnem soglasju z angleškim ministrskim predsednikom. Iz Jugoslavije poročajo, da se vrše po vseh mestih velike demon- - straeije in da narod* navdušeno' • nazdravlja predsedniku Wilsouu j -- i NOVA PRISMOJENA IZJAVA 1 DANNUNZIA Reka, 17. februarja. — Soglas-! no s poročilom poročevalca Ass. i Press je izjavil kapitan Gabriel -I D'Anmmzio, kojega čete drže mesto že več mesecev, da je aneksi-. js Reke od strani Italije sedaj po- - polnoma nemogoča. i! * SULTANOV DAR. - - l, Kajiro, Egipt, 17. februarja. — - Ko se je te dni rodil sin-prestolo-n rs Ipd,nik cfiptov&temu snltsnn, - CiiASXARODA. 1M. FEBXL Wto ' * J*GLAS NAHODA" . ..p. - WLWIWIAW DAI L VI MBOO PCSUOTSJQ OOMPAHV __to wmiim) W. P i 11|| |_-____UOUI« »KNKPIK.TI J _■ Cirtlw« toPML^linimS* S'TSaSattaiw Nawr Yofi^S.0|ju'vV*' j "«taa Naroda" laluja mk dan lirumil nedel? In praralkor. *-------. -J - C Ca ■> — Ammmm h Za Mrl m..........9ŠM < mrnrnm mM Za fatrt tata-----HM i 1 Za N«w York «1« MJO s U »al tata__- Kil Ža In«—itav__t7A0 | ,, ILAI NAHODA fVelee of the People) 2 CfeM IWT day except Sundays and KoUUl ---n r*mrrTT ,rrTi iTTi-:—1 DigM feraa padptaa to aaabnaatl aa na prloWHiJoJo.Denar mJ aa KilU>tl pa i i —ar OHhft PH ainawU kraja naročnikov proalmo. da aa naat tadt pnjtal« i 1 __MuMli aaaaaal. da Mtrele Mjfc— tdmltaL_h QLAINARODA ■ twtlanlt Itiwi Borouah fo Manhattan. Naw Yet*. N.Y. ________ Tataphaaa: Certlandt HTI____ 1 _. m* ... . , Popolna resnica glede lige narodov IW Jerome K. Jerome. i _. : i i __ ■ .kroiiif K. .Jerome je znan angleški avtor, pi-i, sec večjega števil,m dobro znanih knjig, ki je v tem j, ■ laniOi pravilno ožigosal po^enjanjc imperijalistov ua pariški mirovni konferenci.) Lipa narodov je pi-jšla na svet kot mrtvorojeno dete. Cimprejei' lio ujeuo ubogo m smrdljivo majhno telo pokopano in pozabljeno, tem boli še bo za zdravje Evrope. j" Njeni stariši, ki se drže s palci in kazalci za nosove, na« vabijo j' k krstu. Eden ali dva med njimi »ta mogoče poštena moža. Upala ia na prihod novega ilesije. Sama sebe sla prepričala, da je mogo-; « v z velikim kričanjem in poklekanjvm vzbuditi mrtveca k novemu življenju. Mogoče na >ta tudi mislila, da bo to mrtvo dete, s pomočjo lepili besed ter obilnega kadila povedlo narode k zmagi, koti je povedal nekoč mrtvi Cid Cuuipeador svoje čete k zmasri. privezan na svojega bojnega konja. !, Človeku je žal za te dobre ljudi. Ta sleparija pa je bila žalibog! uprizorjena pred o<-i».i \ seli ljudi. Njeni povzročitelji so priznali to | Sparijo s svojimi lastnimi ustnii. Zadnjo eunjo pretenzij se je od-i trgalo z njih motivov. Oe se celo M. Cicmenceaii poslužuje Lipe kot instruments:, ko-', listnega za njegove rok«, mora celo najbolj slaboumni spoznati ne-j varnost. katero predstavlja za človeštvo. Lijza narodov je bila ustanovljena na nasilju, liila je zgrajena na lažeh, okrepljenih s hiuavščino. Njen vogalni kamen je krivica. te v ^pomnimo blaženih govorov Lloyd tieorge-a v katerih je zagovarjal i-«->iii«-o in tis-tost. dočim .so bili njegovi žepi polni tajnih, pogodb uletle razdeli!\e Kvrope in Azije, nam zvene v ušesih še. sedaj on«- lepe besede. Spomnimo se se vedno pobožnih in brzpo-; me mlinih izrekov Wilsona, ki še sodaj vzbujajo britek smeh sveta., t e se spomnimo vseh zlomljenih priseg velike eetvoriee. se bomo najbrž nikdar več pustili prevarati. Prvi sestanek L;<_re narodov se je vršil v Parizu. Bilo je t j pri-! merno zbirališče militarističnih namenov kombinacije, ki si hoče. ;.a*ijrurati svoj plen. t'urzoni in Grevi, s svojimi francoskimi in italjanskimi tovariši stari diplomati, so nas povedi i p> tajnih potih v vojno, — imajo; lepe govore pri široko odprtih vratih. tiovek ]>a bi rajne slišal njih glasove tekom njih "privatnih razpravo katerih se glasi, da Seje vedno vrše med temi "zastopniki narodov" in na katerih s«' še-j peta za zaprtimi vratni: ter spuščenimi zagrijali. Možje, ki so za počel j to "Ligo narodov", možje, ki so potom svojih agentov in sat ti it ov in časopisnih šakalov poskusili to Ligo, spraviti v tek. so ran «; isti možje, k pošiljajo na Irsko svoje agen-1 te-provokaterje ter vladajo Irsko s prekini sodoiu. To so možje, ki t išče Indijo navzdol s pomočjo masa k rov. To so možje, ki so «m!govorni za vlado terorja v Egiptu. To so možje, ki so hre/ obzira na prebivalce razdelili med seboj Sirijo. Mezopotamijo in Arabsko po principu pravične razdelitve plena. To sit možje, ki sa cinično ain-ktirali Perzijo, da si zagotove s tem dobiček, prihajajo«- od njenih petrolcjskili vrelcev. To so mož-' j«, ki stradajo Avst-«jo do smrti, ločim ^ji v svoje lastno politične namen«' prepovedujejo dobivati pomoč od. krvnih bratov onsiran! 1 »oriav«. To so ljudje, ki so zanikali narodu Alzaeije in Lorcuske vsak j nlas pri določen ju njegove lastne u>«nb\ To so ljudje, ki so izročili j prebivalec Saar dolin« vladi ujvnili dednih sovražnikom*. To so ljudje. ti radi moči. katero imajo, ropajo svojini trgovskim tekmec««!! .surovine, stroje in tran.sportaeijska sredstva v upa-j njti. da jim bodo s trm preprečili, da bi zopet postali tekmovalci v trgovini. To so ljudje, ki >o prisilili prebivalec Tirolske in Slovenije pod jarem naroda, katerega zaničujejo. To so možje, ki so izročili ko-j rejski narod sužcuj^Uu, ki j«- bolj okruto kot ono Izraelcev pod Faraoni. To so m »»/.je. ki podpiraj«« tiranstvo na Madžarskem. To so možje. ki se posvetujejo med .-» boj o pogojih, kako bi razdelili med. seboj bogastvo Kitajske in Sibirije. —---. ^ # j Kazn6terosti Dopisi MUes, Ohio, ž Dne 31. januarja smo pokopali ž Ano Logar, ki je umrla za jetiko. kateri bolezni največ trphiov-de-laveev podleže. Bila je članica društva Slovenec in Hrvat št. 151 -SSPZ. v Niles. Ohio, in društva [ sv. Antona štev. 108 JSKJ. v YoungstowHu. Ohio. Zapiišča moža Ta pet nedorastlHi otrok. Doma je bila iz Rovt pri Logatcu na Notranjskem. V Ameriko je prišla1 leta 1907. a tu a- Niles je živela ne-j kako šest let in pol. Naj počivaj v miru! 1! Zopet en vzgled, kako so po- . trebna podporna „ društva. Kateri še ni pri nobenem društvu. pristopi, kajti nikdar nobeden ne' ve. kje ga nesreča doleti. \ Sedaj s prvim feoruarjeui so'r nam primaknili 10*Tc pri plači.tj menda boječ se prihodnjega zo-l : petnega štrajka. Seveda to je rav-|c lm toliko, kot če lačnemu psu vr-Jj 1 žeŠ oglodano kost. Toda onim go-l spodoin se A-idi to veliko. Kaj pa., !se tudi je! . Tu ta kraj menda mislijo izpre-nictiiti v eno največjih industrij- i ; škili mest. Postavljajo tovarno za j tovarno. Napravili bodo tovarno za izdelovanje vagonov ali *'car:; 'shop"', v katero bo vtxlilo 75 trač- ; 1 uic. .lo že delajo nekako leto dni. č udno se mi zdi, da nikakor no- ( bone ga človeka Slovenca ni sem i v Niles. Prišlo je več samcev, to-J da ker nimajo stanovanja, jo luo-ji 'rajo odkuriti drugam. I Tu so vsakovrstna dela, tako da si človek lahko delo prebere. Ako i so mu težko delo ne dopade. lah- 1 j ko dobi prav lahk«) delo. Plače so ; seveda različne. Od 46r na uro ua- i prej za delo čez osem ur je seveda '.čas in pol. Povsod pa delajo pove-1< j čini po 10—12 ur na dan; a eni se-j vetla dobijo, kateri delajo po 12 j ur na dan. tudi na vsakih 14 dni.jI kot prav i j«», "doplt turo", da de-J lajo kar 24 ur skupaj. Srečni, kaj( lie? Kot je razvidno, je tako ure-,1 'jeiio, da je vsem ustreženo. Onim. kateri so malo časa na delu m o-iiiiu. kateri so radi dolgo časa. Po-i t zabiti pa ne smem. da je tudi dosti ljudi, kateri delajo samo ]>o osem • iir na dan, a ti so vsi v uniji. Se-;-v«'da vse se ua svetu prigodi. Tuj !so namreč lansko pomlad dol«>eilii v neki fabriki, da bodo od tistega časa naprej delali samo po osem; ur na dan in ne po 12 kot preje, j A glavice bistre so takoj uvidele.:1 da bodo morali sedaj biti več do-ima kot pri delu. To jim nikakor j' ni Šlo v jrlavo. Kaj storiti.' Naj št raji;! Seveda ta stavka je bila | takoj dobljena. Ti pa znajo, kaj.-! Med tukajšnjimi Slovene i ni bi-' 1«> nikogar, da bi šel skebat za časa stavke, pa«"; pa jili je precejf prišlo ob delo vsled tega. Tu živi deset slovenskih družin in nekaj t samcev. Med seboj se še nekaj; precej dobro razumemo, menda! zato. ker nas ni veliko in smo še precej raztreseni. Lansko leto je: ,bilo tu Aeč peelarjev, toda so vsi-— ne vem — menda falirali, ali1 pa so mogoče šli za — odrom. Saj-i veste. I Prijateljski pozdrav vsem rojakom in rojakinjam iUrom Amerike. Frank Kogovšek, |7:*U Ann St.. Niles. Ohio. Youngstowrn, Ohio. ; Delavske razmere so navadne ! kakor povsod. Dela se vsak dan' do zdaj, plače pa dajo gospodje kapitalisti toliko da se more človek preživeti. .Mogoče prklejox ča-i si, ko se bo dobilo, kar uain spa-odražila. To nam gre še Vedno v izgubo in bo šlo, dokler' fbodo kapitalisti tako slabo plačali ! delavcem. Vseeno pa mislim, da se| bo to enkrat izpreobrnilo, da bo' za nas delavec malo boljše, da se! 'bo še dalo živeti. Nadalje naznanjam vsem delni-. j Jarjem Slovenskega Doma v Gi-^ rardn. Ohio, da se vrši delničarska seja v nedeljo 22. februarja'; j točno ob 2. uri popoldne v Sloven-j .tskem Domu. Torej protdm vse del-j iiiičarje Slovenskega Doma, da se vdeležite a* A-elikem 5te\"ilu pri-j , hodnje seje. ker imamo A-eliko vaz-, j nih reči na dnevnem redu. Xa-: znanjam vsem tistim, ki ste odpo-j . vtrdali delnice, da ne smete poza-j I biti priti ua prihodnjo sejo. da se( ', boste izpričali pred A-semi delni-1 Včarji. zakaj ste mislili odstopiti od-'naše slovenske drttzbe. Slovenski j i Dom je še vedno v dobrem polo- žaju. torej vas vse prosim, da držite skupaj, ne pa vsak zase. Anton Kikel, predsednik Slovenskega Doma v Girardu, Oliio. NtiVfcfe iz Jugoslavije Borba proti navijalcem cen v Zagrebu. \ V Zagrebu je bilo kaznovanih! 18 trgovcev na občutne kazni radi navijanja cen. Kaznovani so bili I ti-le: j Ljudevit Gerersdorfer, trgovec j , s klobuki, na 1 mesec zapora ter .na globoko 20,000 K. Izidor AVeiser, trgcrvec s špecerijskim blagom, na 14 dni zapora 'in na globo 10,000 K. ] Simon Seligmann. trgovec s špe-iccrijskim blagom, na J5 dni zapora in globo 10,000 K. ! Edvard lialin, trgovec z m«xl-irim blagom, na S dni zapora in globe 10,000 K. • Erazem Sohnel, trgovec s speee-rijskim blagom, na 14 dni zaporu in globe 10,000 K. Anton Goldsclimied, trgovec z mamifakturnim blagom, na 5 dni zapora globe 5.CHJ0 K. Filip Rosett, trgovec s konfekcijskim blagom, na 14 dni zapora in globe 10,000 K. ; Katarina Signar. rokovičarica; j na 3 dni zapora in globe 10,000 kron. i Julij Kollman. luanufakturist. I na 5 dni zapora in globe 2,000. kron. I Vinko Tusek, čevljar, na 5 dni zapora iu 10,000 K. j Oton Neumann, trgovce, na 14 dni zapora in globe 10.000 K. j ' Ljudevit Wolf, trgovec s čevlji, j ■na 8 dni zapora in globe 8.000 j j kron. I llwgon Fleseh. trgovce z uianu-i fakturnim blagom, na 8 dni zapo-Jra in globe 5,000 K. } Leopold Fuehs. trgovec z lnanu-•faHurnim blagom, na 2 dni zapo-jr. ji globe 2.000 K. ' Ignacij Hahn. trjrovee, s kožu-i liovino na 5 dni zapora in globe 5,000 K. [: Matilda V ajda. trgovka s klo-L. buki. na 5 dni zapora in globe j t j 5,000 K. Josip 1/Jwiiiger. trgovec s kmet-?skimi produkti, na 1 dan zapora -iu globe 1,000 K. G juro Simonovi«-, čevljar, na 8 j • |dni zapora in globe 1,000 K. L Vse te globe pripadejo fondu za j nabavo življertskih ]>otrebsčin za I! siromašno prebivalstvo v Zagre-,'bu. Tzvzemši dveh, treh. so A-si ka-,'znovani Židje. i* Žalostne p-itne razmere v Za-grehu. i j Telefonski abonenti, zlasti pa j i j novinarji, so odvisni od dne do dne J II bolj od milosti poslujočega osobja na telefonski centrali v Zagrebu. *jC'e sc zahteva na ljubljanski posti |; kako zagrebško številko, je treba J čakati po cele ure, predno se dobi i i zvezo, med tem časom pa nemoteno govori cela vrsta zagrebških " Zidov s svojimi kolegi na Dunaju • in to po milosti zagrebškega telefonskega osobja. In to je umljivo. . Ti zagrebški krivonosei se vsilijo na pošto in ob tej priliki odpade marsikak masten bakšiš tudi za i kako malenkostno uslnžnost. Sko-ijda je le ta. da se ne more telefo-i nično stisniti kak žigosan in mor- - da tudi kolekovan papir tem • "uslužnim"' osebam v roko, mor-j -jda bi se le preje prišlo do kakega ) spoja! Da pri tem trpi tudi hitro i,poslovanje na ljubljanski eentra-s li. ki po cele pol ure ne more pri--jklieati zagrebške centrale, je sa- mo ob sebi umljivo. Zadnji čas bi r že bil, da tudi v Zagrebu zavlada-i jo pri pošti drage razmere. ^Prepovedan vhod v kotorsko luko e; ponoči. *Kakor poroča "Piccolo del la Sera?* od 7. januarja iz Pulja. naznanja trdnjavsko poveljstvo, da je do novih odredb parnikom vseh narodnosti prepovedan vhod j ponoči v Kotor brez posebnega 'dovoljenja francoskega delegata medzavezniskeg% pomorskega od-_|lK>ra za Jadran. | Prekop Donava-Solun. •'f.orriere della Sera*' javlja iz -j Soluna: Projekt za Zgradbo pre- - j kopa. ki ima A-ezati Axios (Var-*, dar z Donavo iii olajšati srbsko -jtrgovino .proti Egejskemu morju. I • pričenja zadobivati konkretne ob-i j like. Novi kanal bo dostopen za - parniKe i 10,000 tonelatima in bo FITEI ZBIII I _ j - Kaj mi pomaga, ee ima februar pet nedelj, pa samo štiri sobote? IV bi hil o nasprotno, bi 1*11 v j tem mesecu za par dolarjev na t boljšem. * * i« * Lansing si je uajbrže mislil: — Boljši je konec s strahom; j kot pa strali brez konea in kraja.' * j Veliko nagrado bo dobil oui.». kdor bo izumil podkev, ki bo one-: j Jmogočila drčanje konj. In ko bo enkrat taka podkev iz- f' |umljena. jo bo najprej treba po-^ | nuditi nekaterim diplomatom. i . - * * V znamenju umnega gospodarstva Pred kratkim se je vršila v na- r m naselbini neka maskerada. Odbor je sklenil plačati najlepši} maski iz društvene blagajne pet j uolarjeA-. Mask je bilo dovolj in so dobro j tekmovale med seboj. Sestal se je precenjevalni odbor! in odločil: — Vse maske »o naj-! lepše. • ^ Tako je pet dolarjev ostalo v društveui blagajni. • m | • t Vsem čitateljem! Pravijo in pisarijo: ^— Piši, pi-f si. radi beremo. Zakaj ni bila pol-' na kolona 1 Se pet ali šest bi jih: Liiiko vkresuil, da bi bilo do dna? '.vi • - - . Zakaj lie pises. j Kaj "naj pišem. a. zlodja naina-( lanega? Kaj naj pišem, povejte' |mi! Kes. da imam precej dolg nos. .jttuia tako dolg še ni, da bi segel i j v A-sako naselbino. iz Brook-jlyna mi vete:- ne prinese vsake pod nos. pa bi mi jih nosil iz Penn-isvlvauije ali še o kot da pisarijo v imenu otrok pi-| - s ni a v "Sinčkov kotiček", i * In če bi lic bilo te moralne pod- " pore, bi moral iti Sgrt SAUK* ham 1« Mirt Ati. fam M & Vk.^VO* trSK^tt Na a ou» M., ni. ^ ^ ^ MPiaSNlMl ^ ; ^ ^ SmiOMT Mon^iJuif«, m. M. OM m, f ' ^ ■ ' TTAJV TUKKU. B1M NUmi Attn nurtMBfc, B I f v. p, - POWTNIR«« _ \ " T" r "iS 3XHOB I. rOttNVIMi IT«. Bktk DUaoa«, Irt * ...........^ UOHABS RLABODMB, Im «M. WtW Mn. " ~ ^ ion bitpnik. a. a k« m. m u n. v * '" ^_ __(»RAVNI ODBORI 3T ^ rommrm n^uva ar. m-m a«, c^i——■ am " ' - nej JOHN MOVIRN, IM-tn« An,. Dnlmtk. ' ~ T^ vnooraowc. T m. ibAt« n moom wm em m ^ r ; ' - -_ zoru2kvai.ni ODBOR« " IDOOLV nnDAlt. CfM at Clair At«.. NR CUv«UaC Mb * " i FRANK BhJRABBC «««4 Washlnton StrMt. X>«nT«r. Col*i ' * : ~ t 1UQOB ■JCafiCAJC. 4t?-ttfe At«.. Johnstowa. Vm. ' 1 rdi? ItmitM Mil (9VAS H AROM »trmrl tikajo« m aniimi m4«t k«Aor tudi denarn« Wftljan* m| M R< mvo na sJavnecK tajnika. Vae vrUofb« naj m poM^aJo na orateatnika poroto — otter*. Profoje sa sprajem novih članov In aploii van Bftramiaka vyrltaTala. m m| POUlJaJc na vrhovnega adravnlk*. ___JusoaU-Tasa'ta Katollika JadnoU aa priporoma run JafMlonnon aa oUVmm vrti T* 'i?®0** Poatoja po "National Fraternal C'nngraaa" laatvld. V bUaaJnl n« wrof uoa.ooo. (tristoUso« dolarjev). Bolniških podpor, odlaodnln In poamrtnln H \ Splačala «a nad poMruol mlljen dotarjav. JednoU ataja okro« S Uaofl rednih Uaao« 1 (le) la QkroR. t UaoC otrok v Mladlnakem oddelku. Craltva Jadnot* pa nahajajo po rasnik al«venak;ik naselbinah. Vaaa kfer P9 j Seal, priporočamo rata novi ter north. Kdor eU poeuu fiar. naj m aglaal pri taf* aln bIJUnesa druitva J R. K. J. I U vatanovltav novin Jmitav aa pa. obrnite M flam«*» tajnika. Noto drultro m lahko rstanorl m « Sani aH nan^eaznl. Solnčne pege in radio-brzojav Volnene pc^e. ne pa prebivalci Marsa so odgovorne /a eudno in jnepojannjeiio motenje brezžične! I brzojavne službe, katero s.o opa-! 'žili operatorji v Londonu. Xew j Vorku in drugih mestih, soglasno' z dr. Krieom Doolittle. profesor) astronomije na vseučilišču Penil-i sylvan i je. i Dr. Doolittle pravi, da .se je zelo zanimal za poročila iz Lodona.« j v katerih se je jrlasilo. da j.1 dalj ! Marconi izraza mnenju, da je ne-1 ipojasnjive signale, katere so po-gosto zapazili operatorji, pripiso-1 vati mogoče naporom prebivalcev j : ^iarsa, ki hočejo stopiti / na ni i v ! zvezo. I Profesor Doolittle pa jr iiiii«*-nja. da so to * :otenje električnih j j valov povzročile solnčne peg?-, ka-j I tore je zopet v veliki množini o-! paziti na površini soluca. n<* pJi j razumnim bitjem na kakem dr«-1 geui planetu. (To je tudi eno do-; - bro zuamenpe. «Ia je vojne konee. kajti tekom vojne ni bilo v listih prostora za take vesti, lvakorh:-1 tro nastanejo redne raznieiv po, ■ kaki vojni. pokažej«« takoj v listih razna poročila o velikih-morskih kačah, katere so baje vi-' deli kje v kakem oddaljenem jnž-j nem morju in pred kvatkiui j«'j : neki london>ki lisi eelo poročal., i du so našli v globinah franeoske-! gi. ali belgijskega Konga velikan s ko živa i, potomea starih d ■ noža-vrov, ki je se vedno živ. Sedaj iiu i vznemirjajo s\ et- poročila, da si jprebivalei 3iai*sa na vsak način t prizadevajo sto}»iti /. nami \ zvr-zo. Ce bi bilo to leanično, mora-i jo biti prebivalci Marsa na višji 'stopnji razvoja kot smo mi ter so najbrž že davno preživeli otroške i bolezni svojega razvoja kot je vojna, sovraštvo med narodi in 1 t;;ko dalje. Če bi vedeli, kako zaostali smo lui. bi si gotovo ne prizadevali stopiti z nami v stik ter lepo počakali še par miljouov let, da se v resnici zrihtamo ter posta-inemo ljudje kot bi morali l ili. i Take vesti se M*daj v listih opi-j ; suje na dolsro in široko, da se s j tem zadosti želji po senzacijah, ki! 'je tako splošno razširjena med, vsemi sloji prebivalstva. Xa celi (stvari seveda ni nič resničnega ali vsaj nič, kar bi se dalo oozi-i tivno dokazati in znanost ne m o- KRETANJE PARHIKOV KEDAJ ODPLUJEJO IZ NEW Y0&KA |------- ---- ! La Fayette \2t Feb. ! Havre Philadelphia Feb. ! Cherbourg New Amsterdam '21 Feb. | Rotterdam L.a Savole |25 Feb. ' Havre ' Lapland !28 Feb. I Antwerpen j La Touralne » « Marca ; Havre New York 6 Marca ' Cherbourg ] ' Rac ham beau ' ' Marca Havre ' Glade cen za vozne liatke in vsa druga I pojasnila, obrnite se na tvrdko F R A N K S A K S E R Cortland St- New Yor* le sp-ejeti kot ugotovljeno nice-sar. kar ni dokazano. Tozadevna poročila so vzbudila trdi velik prepir med učenjaki. Kili so zato. da so v resnici srno-treni signali, dočim trdijo drugi, da je treba pripisovati pojave vzrokom in ineil temi je tudi profesor Doolittle z vseučilišča v l'eiiusylvaniji. Postanek izraza "two bits" J'rebivab'em Združenih držav na severu in iztoku se zdi izraz "two bits" kot lokalizem ali iz-ii.z. ki j«- v rabi le v nekaterih krajih. Mi-d narodom na zapadu in juirozapad'-ui pa je l;i izraz s)»loš»-n. če ne naravnost provin-j«-ijalen. V lozailevnih krajih se le I redkok«'daj rabi izra/ "kvoder". Sk<»ro brez Izjeuie pravi vsakdo i "two A'«-liko lažje je reči 'hiis kot pa seventy five cents. Pojasnilo za izvor izraza bits dobimo, če poležemo nazaj na de-in-rni kislem kot je obstajal letu ; 1792, ki* je postal španski dolar 'denarna enota. V onem časn se je |kov;ilo pod ilržavnim nadzorstvom z-i .Mehiko srebrn denar, ki j<-predstavljal vreilnost osmega dela dolarja, imenovanega "eral ". po imenu denarja na Španskem ter iste vrednosti kot je bil prvotni amernski šiling. Amerikanci so rabili z raz šiling kot splošno izraz iu marsikdo se še spominja na čas. ko so fannerji po vseh centralnih in iztočnih državah naj*-mali začasne delavec za toliko in toliko šilingov mi dan. Povsod je i»ilo čut io šestih, osmih in dvanajstih šilingih. Ko so odhajal: leta lb4!) iskalci zlata v Californijo ter v jnžno-zapadni del Združenih držav, so iii-.šli tam, da predstavljata do* reales Mehika, je v isto vrednost kot reales". a so to amerikanizirali s tem. da so rekli "dos bits" Vsled tega se lahko rt če. da je izraz "two bits'* juž-no-zapaduega. ne pa iztočnega izvora . Suspendirana odvetnika. "Uradni List*' priobčuje obja i vo odvetniške zbornice v Ljubljani. da je v smislu discipluiar-j nega statuta dr. Otonu "VN'allen-|ts<-hjv v prilog j >«»pttn«jra u-tanovljei.ja moliarbieuega režima, je precej jasno do , kukan«' odločitve bo prišlo. Ministrski predsednik IIu»zar je v jav-l.ciii govoru, katerega je imel pred kratkim, izjavil: — Jasno je. da i bo postala Madžarska /opet kraljestvo. Prenagljeno pa bi bilo ome-i iti imena onih, katere se predlaga za prestol. l e bi bili prepuivt n: sumim sebi, bi Madžari gotovo izvolili nila- ; iS-^a nadvojvoda Otona, »iua prejšnjega «-«->»arja Karolu. ali pa tiali krono svetega šti-fatu. umi vojvodi Jožefu, ki izdaja za pravega : Madiara. Ko j - LmI ki\.ixi boljš«'viski teioristieuj režim stnuoglavjen na , Madžathk' in veleti prihodu ruuiim-ke vlade v Budimpešto, so izro-♦ li Madžari uadvojvoJi .Jožefu, ki ni mogel zhežati iz Madžarske, , diktatorja. , To pa je \'zi»uil:to -»rd Združenih držav in njih zastopnikov na ^ I ariiki mirovni konferenc in Herbert Hoover je na ukaz predsedui- j ka izjavil, da ne bodo dobili Madžari nobene ekonomske pomoči v , slučaju, da bi skušali postavili Ilabsburžaue zopet na prestol. Nad- ( vojvodu Jožef je takoj resigniral, čeprav pravijo njegovi rojaki, da >e j« zavzrmal za po>ta\o in red proti grozotam boljševizma. Od ( tedaj naprej j«- vlada! Madžarski kabinet ministrov, ki je bil vt-duo , monarhičen 111 pro-habsburški v svojih ciljih. " ] V Ameriki previa lnje prav posebno v aduunistraeij&kih krogih ( nt is, tla so smatrali Madžari ifabsburžanc vedno za tuje tirane in . ta ntis je bil posledic« čenčarij madia rtkih poslancev v madžarskem ; parlamentu. Ljudsko sovraštvo pa se je obračalo vedno le proti cesarski vladi iiu Duaaju, ne pa proti dinastiji. Dunajska \lutla je vedno skušala ustavne pravice Madžarske ter pospeševati koristi avstrijske polovice na škodo madžarske. Ne srne se porabiti, da m* bili Madžari, ki so pomagali Mariji* Tereziji: na avstrijski prt^ioi na podi a tri takozvane Pragmatične sankcije, . ko »e je Avstrija zavzela po sinili KaroJa VI. za bavarskega pre-tendenta. Pokojna eesaric i Elizabet*. ki je nnirla taka tragične smrti v Ženevi, je bila na Madžarskem skrajno priljubljena in tudi ona ni skrivala svojih simpatij do Madžarov. Prav posebno pa so bili iu- . t umi odnosaii takozvanc ogrske veje Habsburžanov z madžarskim i.aiodoiu Nadvojvoda Jožef, eden izmed poveljnikov avstrijskih .iruiHti na ruski fronfi tekom velike vojne, je sedanji načelnik te ve-j« in njegova /ena je bavarska prineesnnja, ki je po svojih slariših v mi rod n s Hasburžani. Madžari so predvsem pol jedel- ~ ) * vki narod, š« bolj poljedelska pa popolnoma neumljivo in v zvezi j. postala dežela Vsled izgube o- s teiu je treba ae pomisliti, da /iinlj« in v ded posledic nj nega imata Francija in Anglija nalo-poraza v svetovni vojni. Celotno žeuega veliko kapitala na Ogr-prebivalstvo. ki št » je nekako sheui. Cela Madžarska je dolžna milijonov duš, se peča skoro edi- Franciji iu Angliji, kar se iina za-uole s poljedelstvom in živ i nori hvaliti pariškim iu loudonskim jo Pretežni tlel naroda pripada L'otlischildom. Vsled tega bosta \sled tevra poljedelski mu ra/redu ti dve deželi rajše videli na pretil- živi \ uiroduih razmerah celo slolu v liudimpešti Habsboržana, tlanes. Pred vojno pa so bili ma- ki bi načeloval močni ljudski vla-džarski kmetje na boljšem kot kje d: kot pa da bi padla dežela na-tlrnirod v centralni Kvropi. '»J v državljansko vojno in anar- Ti madžarski klu-tj«; žive do- razlitega, ker noče predsed brili od noša jih s takozvano ari-'liIk Wilson dovoliti, da bi imel siokraeijo, ki živi izključno »hI j »tarotl kralja svoje lastne narod-dohodkov vel^pose-tev. Na M«- n0Hti- > izh™1 t!žarskeot ob.taja namreč /Wil l Navedlo se je pnwj imen za na skupnost interesov ,aed ariato-j«4««^ da bi naziranjc Wdsoua k rac i jo i kmečkim stanom in \sled bi ^ preprečilo IIaW M'H so linij kmetje pri zadnjih buržanom zasesti ogrski prestol. Aolit vali kot en mož glasovali zaj Predvsem se imenuje princa Ar-/..pitno ustanovi jen je monarhi?- *r.rja Connauglrt. sina vojvode iu oblike vlade. !< onnaUghta. Princ Aftur. k. je Kmetje ne verujejo več v dok- v Združenih] trine soeijalizma in republikaii- drlavali. je kot njegov oce vo-stva, kajti težke skušnje so imeli Ur * ua ironU v ti kom kratke, a krvave vlade bi ^ ,nu Ponudi,° boljše\ ikov. Prepričani so, da je ~ in to b» bila dru^ monarhija edina oblika vlade, ki ponudba, - je vec kot vrjet-bo zavarovala njih življenja in bi hvaležno od lustnino prtil uničevalnim plcnje- klonil. njem boljševikov. Kakorhitro jim Nadaljni kandidat, katerega se bo enki-at zagotovljena monar- omenja v zvezi z madžarskim pre-hična oblika vlade, bodo gotovo stolom, je bolgarski prine Ciril, naenkrat spravili ua dan skrite edini mlajši brat kralja Borisa, zaloge živil, katera so spravili na i>iu bur bonske matere, ki je bila varno, ker so se bali konfiskacij, polsestra prejšne cesarice Zite, jc Predvsem pa hočejo zagotovila kot tak baje ntalo priljubljen pri odgovorne vlade, da bodo dobili svojem uiefistofcls^eni očetu, plačilo za sadove svojega truda, prejšnjem carju Ferdinandu. Miuistrski predsednik Iluszar Pred nekaj meseci je Ferdi-je tekom preteklega tedna nami- nand. ki bi bil skoro aretiram v gnil, da se razmišlja o več osebah. Nemčiji, poklical Cirila k sebi k. bi bile primerne, da zasedejo ko mu je slednji odgovarjal bolj M adžarski prestol. Glavna ovira prostodušno kot se je dopadlo proti izvolitvi obeh nadvojvod je njegovemu "veličanstvo", mn je bil predsednik Wilson potom svu- sieduje reklo naslednje reklo la-, jih delegatov v Parizu in poiom ska ve besede: — Kiki, du bist ein Herbert Hoover ja. Esel und ein Trottel. (Kiki. ti 81 V času, ko je prevzel nadvoj- osel iu trotel). x oila Jožef posle diktatorja v Bu- Čeprav je prejžni kralj Ferdi-dunpešti. sta Francija iu Anglija, naud slepar najhujše vrste, brez či prav ne rade volje, vendar odo- najmanjšega smisla za javno, ali brili postopanje predsednika \Vil- oKebno čast, o katerem je nekoč s<>na. Treba bo videti sedaj, če rekel car Aleksander III.. odo več S rt?/, ujegr*. \ T g^^^^jy^BfcjWEML Samo en Paia*CX|»eller j«, in V vaše varstvo je opremljen s naSo tvorniSko zuamko a^^^St^^M ^ SIDROM ^ n uij: zavojček t^ trnrarifiJbe znamke, ni prineu-in g« zavrnite. !?.» in 7« I ^^-ŽSHJlM centov v vseh lekarnah ali t>» pri . jfy,. _ ... 77iJ F- AO. RICH TER St CO., 32MM BroaUway. New Yerk in trotla. je malo vrjetno. da bi se mladi člove k izkazal kot primeren kralj za Madžarsfco. Kot njegrov starejši brat je še vedno neporočen ter glavni dedič veli-! kenskib posestev ua Madžarskem, ki so prišla v posest njejrovega j strica, princa Filipa Koburšk«?-j* ga, ko se je slettnji poroC-il z edi-j P ; no ličerko madžarskega kaneelar-1541 j^. »rrofa Koharv*-ja. ., * . - . iw Nato pa pride r poste v se pnncU Sikst Burbonski, ki sc je boril naj^ strani zaveznikov, čeprav je bratN prejšne cesarico Zitc, ter bil odii-r kovan od Francije. Belpije^in A11-! •rlije radi svojega junaštva o«fnju. Njegovo ime je znauo v! zvezi z mirovnimi podajanji, ka-ttrih .se je lotil cesar Karo!. Poslal je ludi znan kot raziskova-lec Aravije. Poročen je z jrrofico tie la Rocbfoucauld, ličerko vojvode Doudeauville ter je potom .njene matere v sorodu s princem ^ Konstantinom Kadziwiioui. enim ^ glavnih lastnikov velikih igralnic . v Monte Carlo. ^ Predlagalo ne je «elo v Parizu -^ o iu ludi v Budimpešti, da bi lahko j Madžari izvolili svojim kraljem kfekega anicriškcjra mnlti-uiiljo* ^ narja. ki bi vsled svojih izkušenj — ter zaupanja, katerego bi užival pri mednarodnih kapitalistih, ^ 1 ali ko napi-avil deželi velike rslu- r ge pri razvoju njenih virov ter zopet nem ustanovljenju njene pro ^ speritete. Precej raz bat a. a še ved- t no posvečena krona sv. Štefana, " katero je poslal papež Silvester C Štefanu krog leta 1000, je bda J ponud^na na. prodaj od Bele Kuna ter njegove zločinske vlade za 1 svoto .$20,000. a na srečo ni bilo ' najti nikogar, ki bi jo kupil. ^ Tekom preteklih deset stoletij J je bila ta krona ponovno zastav- j lj< na. ukradena, skrita v luknjah dreves, poti ženskimi k i ki jami ter . v zibelkah otrok. V resnici sc lah- ^ ko reče, tla ni ne konca ne kraja njene zgodovine. Dokler ni madžarski monarh kronan s to "sveto" krono, se ga' 1 ne smatra posvečenim kraljem ter ni upravičen zahtevati udanost od j svojih podanikov. V resnici ču- . den prizor bi bil . če bi bila ta Marodavna relikvija, to zname-:^ nje suverenosti. postavljena na j glavo kakega podjetnega ameriškega multiiniljonarja. ki je bil ^ , rojeu kot piiprost državljan Zdr. držav. j i ' * - • *- - ■ • > Pilule §6 nevarne > "— i1 Odvajalne pilule so stvari, ka-|l terih se v lekarnah največ proda,: kot porot a žurnal ameriške zdrav- < niške zveze. Dostavlja, da proiz- 1 ' vajajo te pilule katarične navade, j ■ ker predstavljajo prijetno obli- 1 , ko. kako zavživati onegavne me- ; . die inc. List pa svari pred stalnim j: 1 in rednim zavživanjem takih pi-' • luL — • (l i List smeši nato sestavljene pi- ! . lule. katerih se je zdravniška veda že davno izuebila, ker vsebu- ! - jejo preštevilne snovi, pogosto po! : deset. Celo pilule, imenovane A. i 1 S. in B. (alin, strihnin in belado-l; j ua) so baje absurdna kombinaci-j > ja in to radi različne hitrosti, »j s katero učinkujejo te tri snovi. — • - Aloiu. ki je napravljen iz aloe je( 1 ur podlagi poskusov, katere se jej i vprizorilo, prav tako uspešen kot j v zreči s strihninom in beladono. OCeijelne"sestavljene katarič-z ne pilule" so slabe, ker so strope-i ne in pogosto mora zdravnik zdra-č viti ljudi, ki tepe na zastruplje-1 e n ju od kalomela, katerega je zav-žival bolnik s Umi pilulami, jul- i >- menjenimi za bolezni na jetrih.. e Tudi rastlinske katarične pilule, v katerih ni ifikakega kalomela, t- vebtijejo preveč snovi, ki v svoji o celoti preje slabo, .kot pa blago-dejno ubirajo na čl o vaški organizem. Liit pravi konečno, da mo->- m biti človek zelo previden pri ia ^pffiiyQjtt'plM v - sploft&em. j Na Bledu (Zapiski izza počitnic.) . ' * Dežela K ralijska 11 ima lep- j s j š'ga kraja, ko je z okolš'1x0 ta.; .v [ podoba raja' \ Tako je zapel pre-! g šeren že pred vec ko »0 leti; a če;k bi živel danes? bi opeval Bled kot s najlepšo pokrajino Jugoslavije, z i Kes. da ima naša širna domovina j Ipovfeod dovolj prirodnih krasot, p I ki ima vsaka svoj značaj, svojo p iposebno mikavnost. ; PredOčite si slikovitost Plitvi-i škili jezer, divoto Dubrovnika in j, njega obale, romantičnost Boke s Kotorske, divjino Črn^gore, sa- b najovst sremske pokrajine, zgo- \ dovinsko in etuograsko zanimive v kraje iu predele v Srbadiji tja v dol do iSoluna. a menda nikjer se j ne stika toliko raznoličnosti meh- < kili kontur iu ostrih robov v ta- c. ko harmonično sliko, kakor vam p jo nudi Bled in njega bujne kuli- z se ter veličastni prospekti. Osre- 2 d je te »like pa je sanja vo jezero z j, Itoeklinsko tajnostnim otokom, na' ji njem ereiuitska cerkvica s čudo- p dejnim zvonom, posredovalccju' xi raed bednimi zendjani in milosti <] polnimi nebeščani na strmi peči- j n; pa srednjeveški grad s svojo s romantično preteklostjo. Slovenci radi posečamo ia kraj. v Neka nepremagljiva sila vleč 2 11a- 1: še ljudi tjakaj in le malo jlli je, c da ne bi videli Bleda vsaj enkrat t v življenju. A kakor prevzame ob- \ iskovalca čar te pokrajine, ki mu s nc more nikdo odoleti, tako ga je j v prejšnjih letih motilo, tujstvo, 1 ki se je tod vedno bolj šeerilo. i Sieer je čvrsta narava domčega u ljudstva dokaj uspešno kljnbova- « la objest nem »i internacijonalizmu, 1 • vendar je inoč in oblast n ost. tu- j ji* go*pode jemala- Bledu značaj 1 domačnosti. - 1 Lani pa se je to nesoglasja kar 1 v skoku izprevrglo. S skromnim. > plakatom je Zveza za tujski pro- 1 raet razglasila po jugoslovanskem s svetu, da je Bled odprt, in odzva- 1 lo se jih je na stotine, da so pri- i šli tukaj letovat. V hotelih in go- ] stiluah. 11a promenadi in v kon- ] icertni dvorani, ua kopnem in mo- | krem je zavladal slovanski ži- -velj. Kakor v »Slatini, tako se je j tudi ua Bledu sestajala drnžba iz < vseh naših okra jin: srbski častniT j ki, hrvatski velmožniki. slovenski , 1 počituičarji. Zlasti Ljubljana je : , bila kaj innogoglavo zastopana. : • Vsi družabui sloji so se našli v ; j najlepši slogi: gosposka demo- -j krači ja. Nekaj pa je vendar motilo eno-dušnost-blejske letoviške družbe; mogoštevilnost židovskega življa, ki v svojem kompolitizmu le pre-rad pozablja, da je na naših tleli (1 za vedno odkleukanlo švabstvu in j njega izrastkom: nadusti. brez-! obzirnosti in objestnosti Zdraviliški odbor naj bi poslej skrbel ne le za udobnost gostov, za prirejanje veselic in športnih prazni-' ■ kov. pevskih, glasbenih in plesnih ► večerov, za točnost in brezhibnost .jvsega tujskega urometa, temveč -Szavedati se mora zlasti enega na- - j čela: Bledu pridobiti in okrepiti s} značaj jugoslovanskega letovišča »iprve vrste. Seveda to ne sane in i j ne more ovirati, da bi Bleda ne ijposetiii tudi drugi slovanski gostij je, kakor Cehi. Poljaki. Kusi, . S}>loh evropski in amerikanski le- - t-oviščarji. Brača izakoviči in hčer- • ke Adamovega rodu pa naj si od- - bero kje drugje svoj poletni El--^dorado! * ri Zdravniški odbor je imel v pr-.|Vj sezoni po političnem prevratu V sil težavno nalogo, da pomore k, Bledu k preobnovi, iu tisti, ki »o t videli rakliko med predlanskim ^ mrt^ilem in lansko probudo. mu r fnotajo priznati, da je ustvaril v kratkem času več neg« se je stne^ i lo od njega pričakovati., j Med vojno le bffa le^fa na Bted — h« | svinčena mora, tako da spoče.tka e •sfzuoiie nihče vedel, ali se bo mo-!glo letovišče sploh oživotvorit i kot tako. Podjetni odbor je imel k ' srečno roko pri za početem dela; b zavedal pa se jc tudi važnosti svo- v je naloge, vedoč. da bo dalo prvo.'11 povoljuo leto razvoju Bleda liov t( pravec. !r' ' In našla sta se dva moža, pre-■ udarjena, podjetna, marljiva, a a ne vrtoglava, ki sta spravila tuj- ši ski promet v tak razmah, da je h bilo v poletnih mesecih na Bledu1L vse polno in vobče tudi — zado- ti voljno, l^astniki hotelov in stano- k vanj, izvoščeki kopališčarji svo- b jih cen niso pretiravali; obneslo -se je tudi. da so bile maksimalne cene za vožnje, kopeli, sobe vna- i j, prej določene. Zakaj podjetuik si',, z ničemur ne utrdi bolj gotovega zaupanja, kakor če ves ustroj nje- z govega podjetja izpričuje solid-i j. host, bodisi v cenah iu v blagu, v ■ postrežbi iu opravi. Oe bo ua Ble-: .du to zdi-avo načelo obveljalo, če y. dobi naš Interlanken sloves udob- }. iicga in vzornega letovišča, mu je. u sijajna bodočnost zagotovljena. iz Iu kako tudi ne ? Da ne omenim; s več že toliko slavljeue 111 opevane I j, njegove lege. poudarim le še to. iT da ima Bled nekatere pokrajinske • j točke, ki so se doslej puščale pro-} ^ več v nemar. Letoviško življenje c se omejuje običajno večjidel le na s jezero: sprehodi ob jezeru, kope- ^ li v jezeru, vožnje po jezeru, ob- i { isk osredka 11a jezeru. Vse prav. , A Bled nudi še druge pokrajin- A ske čare. Grad postavljen n-i. strmo pečino, strmeč nad slikovitostjo jezerske gladine in njega ob- j režja. "v dnu zad snežni kov ve- ; 1'kaui" je spričo svoj^ lege ev- , ropska znamenitost. Grajsko po- , slop je samo se preuredi v velik , hotel, ne v banalnem smislu te be- . sede, temveč v moderno opr^mljc- •, no zgradbo z drnzabnfini in šport- ; nlmi prostori. Drzno speljana pot1, p.o skalni rebri navzgor bi mika- i, la pesee na to razgledno višino, i bolj složne goste pa bi nosilo elek t trično dvigalo iznad grajske ko-j peli gor na grajsko ploščad. Se- i ; danji grajščak, tip slovenskega - sclfmadcmniia. mož velikopotezne 1 agilnosti in sraotrenosti, bi uteg-: nil tak načrt tudi izvršiti. Na - Straži pa bi se osnovalo zračno in ' solidno zdravilišče, dočim naj se • uredi Osojnica kot razgledišče. kakor mu ga v Savski dolini ni para. Se nekaj: Bled je kakor iz- ; bran za izhodišče planinskih tur. | . Tu bi naj našli naši jugoslovanski 1 • bratje tudi svojo planinsko po-' t četno šolo. Zakaj pri Srbih jn Ilr-i 1 vatih je smisel za planinstvo vob-. - če še premalo razvit. Pač jih mi-j - ka v udobno letovišče, a tu na i ' Bledu bi se jim vzbudilo tudi ve-i • sel je do planinstva. Kako sestav- - no bi se dali trenirati! Straža je 1 tu, na vseh pobočjih, zlasti od t Mlinega gor strma in skalovita. J Nekaj dni gor in dol po teh str- • minah in pečinah in že jim bodo i pljuča in noge godne za Golico in 1 Stol. Nato pa na Triglav. Blejski 1 Tourist Office'* naj bi vodil ta-i ke. planinske tečaje in prirejal! - Triglavske izlete. , T zdraviliškem domu »o se pri- - reja 11 vokalni in instrumentalni; -koncerti, gostom v razvedri So in t - žabavo. Take prireditve bi lahko j - postale nekake umetniške tekme jugoslovanskih pevcev in virtuo-zov. Že vnaprej si je treba zago- '• to viti umetnikov, tako da se lah-1 ko že v pričetkn sezone objavi v e glavnem program vseh takih pri-0 reditev. V načrtu nj bi btle tudi a plavaške in veslaške rCgate. konj-a site dirke — vse." kakor se je la-ri ze pričelo s najlepiim uspehom. Za letos-je v načrtu tudi šahovski turnir, kamor se. povabijo sve-^ftovni mojutri. Kij (povzročuje infltiencb in kako se širi? ; Izdano po vladnem zdravstvenem uradu — 1'iiited States Public ; llcalth Ser\ ice, .Washington, D. C. BaktcHologi, ki si> v preteklosti prcHičevali epidemije influence, so' .našli v mnogih slučajih drobno kal "v obliki palčice. imenovano po' svojem iznajditelju *' Pfeifferjev bacil". V drugih slučajih na vi-' dežno iste bolezni so našli kal za j pljučnico, takozvano :ipneumo-: eocci'V drugih zopet je bila bolezen povzročena po •'strepto-cocei iU drugih kalel: bolezni. Nekateri evropski učenjaki v«i--jjamejo 11a podlagi študij o lanski kugi. da ni kal influence običajen bakterij, marveč da spada ista k vrsti neznansko drobnih kali. zva-, uih "tilerable viruses". t«» pa radi tega. ker so tako drobne, tla morejo prodreti skozi pore neglazi-ranega porcelanskega cedila. Naj bo povzročitelj bolezni ta ali oni. gotovo je. da se influenca širi direktno 111 indirektuo od osebe do osebe, liazuu tega. sodeč poj izkušnjah v tej bolezni, je verjet-. Ho. da prenašajo kal bolezni, ka kršna naj že bo, ne le oni, ki so bolni 11a influenci. marveč tudi Prigovarjal bi kdo tem visoko-letečim mislim, češ. če se vse to' ■ uresniči, izgubi Bled svojo itiilič-jno ubranost in zavladala bo ko-j . zuiopolitska lahkoživost, ki bila v livar kraju in ljudstvu. Na te po-j ;misleke bi odvrnil: Dokler lioilo| imeli votlstvo v rokah domačini, kateri se zavedajo gospodarske in kulturne važnosti tujskega pro-' j meta. in dokler bo bival na tej I zemlji tako čil in čvrste ter pono-liscu in narodno zaveden narodi. : kakor, so Blejci. se ni bati. da bi Otrpel Bled vsled svojega razevita 'ihkodo. Ce se je celo v prejšni «.lo-ibj. ko so tiši''ali slovenski živelj. ' cb steno, vendarle ohranil sloven j 1 j ski značaj Bleda in njega prebi-s ' vi-lstva. koliko bolj je priča kova-' "ti, da sc ta zavest baš okrepi, če: * postane Iiletl sliajališ<*e jugoslovanske družbe.' . ^ • Po gladki cesti od Lesc sem liite kočije, brez avtomobili z do-",šlimi in odhajajočimi gosti. Pre-senečn in začuden ostrini vsak 110-" vi prišlec, ki zdrči po okusno u-i ravnani cesti iz Zagorice iu zazre j »red seboj saujavo jezero in nje-'f^ov pokrajinski okvir. Okr-njen osvežen pa z otožnim zadovoljil sirom zapušča Bled s trdnim >kl«*-"ipoiu v srcu: '*! K letu* pa zopet na BN*tf! t osebe, ki so lahko popolnoma zdrave. Treba radi tega smatrati vsako okolščino. ki spravlja ljudi v večjo dotiko kakor činitelj, ki i'prispeva k razširjanju iufluenee. • Jasno je. da je mnogo načinov. I kako se kali bolezni prenašajo od » osebe do osebe. Tako napriuier se ' pn-uaŠajo direktno skozi zralc ■ skupaj z drobnimi kapljicami mu- 1 ko/i». Izbruh njenimi iz telesa po- • 'toin kašljanja. kihanja, glasnega ■ govorjenja iu enako s strani osc- ■ br. ki že ima v sebi kali influence. : Tri'l>;i »»bvarovgrti proti temu ;:!i:»-ktn.-niu ali pa tudi iudirektne-i mit načinu razširjanja bolezni. I -1 luazane roke. kozarci za splošno > rabo. nepravilno or*:šre»ie jedilne • in piti n* po»ode v resiavraeijaii i "-oda fountains" iti!.. prti za ■ v]»1<»šiio rabo. iuticirana lirana - ■ !o so v •zlaviieiii prenaševalci kali influence. Ljudje, ki rabijo ina- t sko v oT»čevanju z bolniki, dosti-t krat pozabljajo na te druge nači ne transniisije in radi tega ni »i imela maska tak uspeli v obvaro - j vanju pred boleznijo, kakoršno bi morala imeti. Ako hočemo biti » uspešni v boju proti inrtuenci. i treba obračati večjo pažn.io ua go. ri omenjene faktorje. ■ NEKATERI ČUDNI PATENTI. -j 1*1-1 naseljevanju nekaterih čud-;*i»ili patentov, katere jc odobril pa--■T.iiini urad. omenja neki odvet-^'ir'k liišo. vanio pred vsakim tor-, nudom ali velikim viharjem, ki jc 1 iznajdba ueki-ira »"-lovska iz Xov<- - Anglije. Hi>-.« .i«* p«»stavljen*i na j kolee kot vrtiljak, tako da jo lah- - ko v^ak iuoči.\)ši veter obrne v ,isnier. v katero piha veter. i Med drugimi iznajbami jc naj-1 ti tudi pripravo. katero vi lahko - vsakdo greje svojcu osi'-. Obstaja j'iz cevi. katero se nosi pod obleko -jin ki jc razcepljena na dva tlela. -1 vodeča k obehui nogama. Ce sc -'piha v cev. se z gorko sapo raz- f greje noge. Nato ie najti likalni »-'aparat za omet m- žoln*, suiiitarui •žep za unmii za žvečenje, kos le-t ' . - - za prejireccuji* smrčanja, ura 11! budilka. !:i vb če eloveka za roko. »-j mesto d.! ropota in nadalje ura. ki sproži nieiiaiiizcm ki vrz • >- >panea iz postelje. in koiic'iso 1- stroj, ki šteje jajca liikoj. ko jih c kura zleze. 11' Neki farmer v Koekwoot.1. Me., i- je nastavil past. da ujame lisico. • i ki mu je kradla kokoši. 1'jel pa j«- srebrno .-ivo lisico. vrtnino >»500 Uspefai % Un^Mflp^^^U iuth se vam Ifrttik deiar. Proizvaja liogalo rdečo kri. mo. wJHIR'II^ čne sfahovlfiie živce, žfvlfeaf« ^KHfe^ polhe mo2ke In ieaske. Ce ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se . jft:,1 spomin mrači in vase telo mrači, ce ste se že nave- ^H^^fcSt J«»»ti T«omirtiiv« in nnHc«tiemi snslatv«. vvtcn poaka- W^BC^ fW Nt»jr«-ToiM-. m iznrc\ idoli bo,t*>. kako hitrr. sp bntr ' M« čutili drapemoi rlcvrlui« doaetin eiovrakih b«Wni. kot Mh tzl*rhav»rQp. anamija. rrvmatiOn- bolezni. »latulKrl. ne\nUicija. t^Bw^L^Vi Raprvnrr iltbi t»k. nr«r*b>r«. vetroiri in kolranj«-. raprtk. l^a^kk 'flki pomanjkanje rnerifije. iwtnanjkanj«- iiv«hnoati. nrnomvil. tm»-spctooBt. ishaia iz pomanjkanja čivčnt moči, redke zvodencle krri • »n slabe krrne cirkulacija. 1]Bf ^jf .. *"ko tele,« j« odvijno od iivčne M #v..je j jifll V Hi mUHlje in delovanje. Živina mof je |.o'-rlnvitnn stvar »elnder. I13 \ 5r**-J*7?e*' utripanje i-rc« in knno cirkulacijo. Nupa-Tone JtL^^'*;. W^L t 1 g najbolj nsp«lno zdravilo za nervozne in fizično izdelane. Zakajy fra^^MŠT'Vi ** osaaero važnih sntavin. li vračajo zdravje ter jih'mUBAr^ j^M predpUajeJo najslavnejši zdravniki. — Nuira-Tonc je boicat na i^EHTft^^"^ zeleiu in fosforju — ter je hrana krvi' in tiv««-m. ijfllsH'k W'< Nuga-Tone proizvaja življenje v j-tra. ter ojačuje i rev«, da 'l^m^tiT' "J"? deWBlejo. Oživlja ledine »er iziranja iz njih strupene fflwHUPn »tavine. Nič xr& vHrov in ko!canja. tcike sape in polchcn V*} *** boleitn in bolezni! Nora-Tone daje čadoviti tek. Vf. * dobro prebavo, stanovitne živce ter zdravo okrepčujoče v,,anje. J N«n.To«t obocati kri. ured^ krvno cirkulaciji* ter pHiea« žarraje ^HP zdravja na hce m jasnost v oči. Gradi mwrp in oo-ta- ne mote. zdra- VO ^ J kxas«eji« *en»ke. Nusr*-Tene ne v ebaje omamljivlh oeedate---. > j*.katenh ne človek navadi. Zavit je v pripraven zavojček. Pokrit.>a a sladkorjem, modqtca oknsa. unuJrn za jetnatL Poskušajte ra. C n porodil. «a ooate vsem svo'im orUate!je»r. NASA WPCLWAGAKAWCUA.Ce— fWTaa'it i» fchriawfcli .|««t ca^tgv '»1^5j za »ItUtMC*. Vsaka Mckleaica va«Wjc d-vetdeaet <»0 » teUct. V, l.b- hm t ua'f lotikatalj. infm zA«*tjenje za iest (M.OOl dolarjev. Jemajte No«o-Tooe dvaj- Mt UU CO oiato »adorlimmi a ink»o. vroi*m praaatawab. aaa— » ii.tlQ i. rn. bomo ta- koj rrmM Umur. Vidite. 4» morete izrabiti aMi pasu*. - M> prevzamemo rizik o. -KO NAROČATE, SC rOSLUOTE TEGA KUPONA---- National Laboratory. S- Lt> — 537 South Dearborn Chicairo. III. • i —Prosim, dobite priloženo. .... .........za Uar Bit po4ljile..............1 steklenic Nugra-Tone. ^ Ime ............................................................. ......... t Caata in itr. ali-R. F. D.......................................................j ■Kasto................................. Država ................................... a1' 7 g. ~"j 4LI STE BOlVi? Jac vam bom ozdravil. Žo »tč kol tri d aaa t lat sam zdravil idm vse bolezni. Koine, krvne, tivčne, želodčne In revmatizem ter vsakovrstne druge bolezni. Lahko vam pokaiem več L dokazil nai*h rojakov, katera sem ozdravil. Jaz sem MS^ ozdravil, ko drugi niso mogli. Ne Čakajte. Pridite k meni Kyy * pred no je prepozno. Cene so take, da JIH lahko vsakdo |jA ' zmore. Preiskava brezplačna. (IflBk fiff.Hr.EG.BAKS IPECI J AUIIT ■RHHJsit SMITH FIELD »TUtlT PITTSBURGH, FA. RBBBaBBaaBSBBaMaanmmaHmpMSWMHaaBMaaaamaMaMaM. QULS NARODA. 18. FEB* 1920 nekoliki razdalji in sedla so bila skrbno naložena, nedaleč od šotorov. Beli so bili vsled tega gotovo namenjeni na kak izlet v okolico' uli pa na lov na jelene. V resnici se je kmalu pa javila Rosa rito. katero je poklical oče. ki je stal pripravljen, da stopi na konja. Bila je še veliko lepša in bolj miena kot pa si jo je predstavljal Mestizo \ spominn tekom preteklega tedna. (Dalje jutri.) Jugoslavia irredenta Hujskajoči D'Annrniayjevi teat- J j siki. j* Iz Splita poročajo: V Korčulo i sty dne t». januarja dospela dva.l |>'Aiuiunzijeva častnika, en major in en poročnik. Italjani so bili obveščeni o njiju prihodu in so ju sprejeli v pristanišču. Ko sta se „ prijavila mestni komandi. «o ju K • ►dvedli v italjansko društvo Cir- j eolo di Lettura. Oudi so imeli več i govorov. D'Annunzijev poročnik! !je dejal, da morajo Italjani biti j složni in preverjeni, da bo Korču- j} tla rečena. Ako bi konferenca pri- j I sodila Koršulo Jugoslaviji ter bi,, • redovita vojska zapustila Ostrov.'. j bi prišle takoj prostovoljske čete , [v zameno. Dodal je. da brez krvi i; ne bo prepuščen noben ped an j za-j, posedeue dalmatinske zemlje, in se pozival na zaklenite v D "An-;, nunzija in Mi 11 a. Sam se je zaklel , pri prahu padlih Italjanov in na-i posted pozval prisotne, naj se za- , kolnejo, da se bodo uprli eventualni jugoslovanski okupaciji. Dostavil je, da ne sme nihče verjeti Scialoji ali Nittiju, še manj pa poslušati ju. Ta dva D'Annunzijeva ; odposlanca sta bila tudi v Drniču-. ; Kninu in Sibeniku. S Korčule sta ! odšla na Hvar in Vis. Italjanski ! častniki v Korčuli so zbrali 50 do-, ibrovoljeev in jih oborožili, da pre-' 'vzamejo oblast, ako bi odšla red-j i na vojska. Ti dobrovoljci »o m' ponovno zakleli vpričo D'Annun-' zijevih častnikov. ! Korupcija D'AnnunrtjervJi čast- • uikov. i Iz Bakra poročajo: Kakor jej znano, so D'Annnnzijevim častni-: kom znižaue plače na polovico, ali niti te polovice ta mesec (januar) niso prejeli. Vsak dan prihajajo lepše novice. Bazne oficirske me-j naže. ki so razdeljene po reških! hotelih, ne plačajo od Novega leta1 hotelirjem nič. in pravijo, da nimajo deuarja in še niso dobili pla-; če. Vsak dan nabere kakšen upra-, vitel j menaže nekaj denarja in po-l**gne. Mnogi častniki so ostali! • natakarjem dolžni silno mnogo, denarja in izginili brez sledu. Za-t radi Tatvin in prevar iia Reki je i okoli HS oficirjev zaprtih. Mnogo j jih je med njimi, katere so prijeli, i ko so ]prodajali erarske predmete , goto vilo se je. da so mnogi ofi-i ••irji v začetku prevrata prišli do 'dis-tinkeije majorja, kapitana, po-j ročnika itd., za katere se ni mogloj konstatirati, ali so pravi častniki! |ali ne. Ž njimi je došlo mnogo lo-ipovov in goljufov, ki so se polah-i ko uveli v razne italjanske obite-Iji, kjer so si izvabili denar in po-i begnilL. Častniki to se bavili s kartanjem, zlasti v zakotnih loka-j j lih. Ponoči od 14. do 15. januarja] ob dveh so izvršile vojne oblasti J velik pogon in zaplenile približno; i en miljon kron ter zaprle silno! [mnogo častnikov. D'Annunzio preti. Iz Bakra poročajo: D'Annunzio' -» i je objavil v ** Vedet ti članek. v,j katerem se roga ministru Nittiju; in pozivi je svoje legionarje. naj i j pripravijo orožje in strelivo. h Hrvatski mučenik. j Iz Bakra poročajo: Krznaričajl s*i 17. januarja izpustili iz bolni-i ce. Dobil je dekret, da se proti jI njemu vstavi vsako postopanje. !1 Italjani zapuščajo Žhbenik. jI 1 z Splita poročajo: Due 15. ja-^ jnuarja je v Sibeuiku prenehalo-poslovati povelj ništvo divizije. Di-J1 vizijouar general Viera je odpot»>-j * val v Italijo. Ostalo je samo voja-1 ško poveljništvo. kateremu nače-j^ 'luje brigadir Borra. ki je dospel -■semkaj iz Drniša. Vsled odhoda generala Viere je izpraznjena hi- • :ša predsednika dalmatinske vlade ■ dr. Krstelja, katero so svoječasno i Italjani naselilo rekvirirali. Istega dne, ko je odpotoval Viera. so vse italjanske vojne ladje, ki so bile usidrane v šibeniški luki. zapusti- ■ le pristanišče, kjer je ostalo samo nekoliko motornih čolnov. V Sibeniku so Italjani 17. jan.j vkrcali na parnik "Barajevo** veliko množino vojnega materijala. zlasti telefonskih potrebščin. V občini Kistanje, kjer je bilo dosed a j preko 200 vojakov, je o- j stalo samo še 50 mož italjanske ga j '■vojaštva. Italjani so odpremili v j iSibenik, odtod pa v Italjo ves voj ; i ni materijal, topništvo, konjenico! J in po voz. ' - i 'j ALI JE ZDRAVO PITI MED j JEDJO? »V ... J Na to vprašanje je oficijelno, {odgovorilo vseučiilšče države New| j York na naslednji način: — Preje se je glasilo, da m- ne j ;sme piti vode med jedjo, ker vo-j tla baje razredči prebavne soke; tor je vsled tega prebava zavleče-i i; na. JSedaj pa je dokazano, da po-; spešuje pitje vode med jedjo iz-i jločevaijje želodčnih sokov, da u-ijričuje voda bakterije v črevesu.! »j da ima za posledico izboljšano , j delovanje jeter in da je mogoče ; hrano izrabiti na bolj ekonomičen ! način. Vsled tega se domneva, da 'je zelo koristno piti vodo med. i jedjo. ► j _ __ ij Celovčaiji za Jugoslavijo. •i - -j "Korošec", ki izhaja v Velikov-ijcu. je priobčil v svoji zadnji številki to-le vest: Pred kratkim je t i bilo v Celovcu in sicer v hotelu i Cronmer tajno zborovanje. Zboro-valci so sklenili, da bodo pri ple-»ibiscitu glasovali za Jugoslavijo. 4' Neue Freie Stimmen" in drugi celovški listi so to velevažno od-| ločitev celovškega prebivalstva )'previdno zamolčali. GOZDNI ROMAR " .. . _ al rmAMOOUl ar UAL GABEXXL FEUT. . i-a * ' Sa "Glas Naroda" prtrsdal 0. P, y ... —— 156 t Nadaljevanje.) Kljub hitremu tefcu pa ni indijanska vojna piroga premerila i.-zdalje do Rdečih vilic tako hitro kot bi morala. Eden izmed lipa Slučaj mu je služil boljše kot j«- upal in na ta način sta dobila »Ua lovca najnovejše * »-«sti in v Kav oil BruUuitu zaveznika, brez ka- i ♦ « r»*»r« bi slioro jrotov«« p<»dle«rla v tem zadnjem boju. reških r»»parjev j.- im» 1 pri sr-bi mehur, napolnjen z žganjem, dneno-i \ . uim M»>«al, kat» rt-^a kuhajo Indijanci iz kon-nin aloe in ki uobil od tega ime Me»"fclen»s. Prizori zmešnjave in pijanosti v» 1 j) ka»nili t*-k p r»»gc ter ;»• le malo manjkalo, da n< več kot » nkrat pii-jii lilo do krvavih s;w»pi, lov !v Tt-m»i »tivjauju pa j»* kmalu sledila ol«»ptlo>t in piroga je U- ^ kuui no": večkrat cad< la v breg, vodena od rok pijanih veslačev. p Selc ob solnčnem vzhoi li RDEČE VILICE L • - Is Dolina IMe.-ih vilic nudi lmpozauten. a obenem tudi divji ^ pled. Dvojna veriga vitokili pora jo obdaja na obeh straneh. Na se-veru je to velika vetiga Kordiljer. s svojimi modrikastimi, ostrimi|v višinami, ki nosijo sijajen diadem snega, katerega raztopi šele poleti \ roči zrak, ki prihaja navzgor iz doliu. Na jugu pa je zapazilo ^ oko uadaljtio goi-sko verigo. r Ravnina nekako desetih milj kži iued obema t»-ma pogorjema. ^ l o sredini tečeta od ripada proti iztoku dva rokava Rdeče reke, ko- f iih ed**n je skoro ve»lno suh. dočiin vali drugi svoje vodovje skozi j, \ isoko travo. i Prostor med obeua rokavoma reke je v deževnem ktnem času s j replavljen. ? Tla so vedno vlažna in moti-vimata. ;s Blatne, globoke Ijpume širijo svoje speče vodovje pod navidez-jc uo trdnimi tlemi. V bolj »uliih delih stoje grmičevja bombaža, sko |1 /i katera ki more izvojevati svojo pot le Indijanec ali lovec. !f Človek se le rekoKedaj pojavi v tej samotni in molčeči dolini.;^ lie red ko k ed a j se pokaže na vrhuncih južnega pogorja kak planin-j* vkt lovec, k pastmi iu dolgo puško na ramenih, da vrže na£el pogledi na igradbe bobrov. Včasih priplava tudi kak Indijanec po reki navzdol ter išče sle-;l »tov lovca ali bivola Z izjemo vetra, ki neprestano veje skozi vi 1 *oko travo ali pa stoka v gostih vrbah, moti le malokateri šum ti-, ho dolino Rdečih vili.-. Le včasih, v dolgih preUedkih pade kako drevo, obglodano o*l bobrov in le včasih je čuti tukaj rjovenje bivola ali kričanje roparske ptice, ki kroži nad plavajočim truplom v i vo«Ii plavajočega wnuya bivola ter čaka ua trenutek, ko se bo spu- 1 stila na svoj plen. _ 1 Kadi opišemo i«okiujino bolj natančno, da pustimo Č4tatc!j-:v i Moditi «>krt»g na sIcihj srečo. i' IiOVi i še danes pripovedujejv •» krvavih prizorih, ki so sc ^ r-(' »Hi v dolini Rlevih vilic. t st.*5r« t»a am»-i iškepa reuefrata bile okajt-ne od Mes^-a-la k«> j'- piroga pristala r majhn« m zalivu reke. Kdiuole Mestizo se.* > v tej noči vrdriai p'jaec. kar je tvorilo velik kontrast proti n;e- v i oImčm.uii ne/iu« ru"Sti. Zavedal se je, da bo moral uporabiti ce- ^ lo hladnokrvnost, da nresnic* svoje načrte glede odvedlx' iu •»ple-:j njeuja. Ko mta o^"e iu s il stopila na kopno, je v s-reu M^stiza še ved ^ i o dirjala t«/a proti Main RoUjre-«. čeprav ii k' bil že pr*-je >4rcsal ] Vid. li Immuo. )* rekel Mestizo. - V si dober š«- za kaj , uinjrcga k«>, /.» to. d.« s* k-«t kak ii«»viu'-«- »»pijt-š / ognjeno vodo. — : l oj«|i / »• • ik'im z ope preko reke. pa vrzi v «;->sto grmičevje t»'r se ^ "ijotuinjaj, »la sj «Klgt>voren zanj (."'racnin orlu. I Da. da, i • om«vom. —(iolobičica Bivolovega jezera.... Jezen pogled sin;i ie ]»repovedaI Amerikancu nadaljevanj * pri- 3 •;etih besed. 1 — s, — jc k on C eno rekel, — priznavam, da so moje težke kot; i ,ic zavesa mojega šotora. Legel bom spat poleg jetnika ter skrbel zal] to, da dodam še en jermen k ostalim, s katerimi sem ga že okrasil. 1 Na povelje Mesti/a sc je odpeljala piroga, na koje dnu se je 1 uahajal povezani Fabij4.u. s tremi veslači ua nasprotni breg. Main.1 Kouge se je sicer nekoliko opotekal, a vendar ponesel jetnika za go-,1 sto skupino drevja in grmičevja, nekoliko korakov od brega. Eden" Indijancev je legel kot on sam poleg Pabijana in ko sta šla ostala^ dva roparja zopet preko Reke. da se pridružita Mestizu, bi nikdo ne;1 irogel domnevati, da so skriti v grmičevju trije ljudje. Potem ko se je odredilo vse t6 za slučaj kakega izvanrednega f1 uogodku, so pouesli ni:ogo med visoko travo, kjer so jo skrili. Mestizo je najprio od vezal rdeče trakove, ki so krasili njegove reke, skoro nasproti kraju, kjer je ostal Fabijan pod varstvom ,re-< negata. Nato pa je porazdelil ostale Indijance v gotovi razdalji drug j od drugega ter jim ukazal, naj pazijo na prihod zaveznikov. Ko je: postala dolina na ta način zopet navidez samotna, je pričel misliti na izvedbo načrta, katerega je bil zasnoval. Mestizo je najprvo od vezal rdče trakove, ki so krasili njegove lase. Potisnil je svoj obraz v vodo ter izpral slike, s katerimi je bil okrašen po indijanski navadi. Slekel je svoj rdeči lovski jopič ter oblekel hla«-e iz temnega platna in jopič iz kotenine. Z izjemo širo-klobuka je bil sedaj skoro prav tako oblečen kot kak beli lo-vee. Vrgel j« puško preko rame ter se obrnil proti Bivolovemu jc-rtru. — Bil je to »edmi d>n od tedaj, ko se je dvignil s tega kraja, po r i»m ko je Don Avguštin s svoj tn spremstvom ravnokar dospel na 1 1 Ve me^ta. Mestizo je dobro vedel, da bodo trajale priprave iu lo\ ! sam najmanj deset dni. Ko je Mestizo iznn ril razdaljo, ki ga je ločevala od jezera in ta- j t torišča, se je prepričal, da jih bo našel še tam. Potem ko je šel pre-j l o ravnine ter se ne*ai časa potikal po gozdu, jc dospelo do njego-j \ ega ušesa razeetanV konj ter šumenje, ki ga je čuti iz taborišča.' Mestizo ni bil prav 1 • if", presenečen ter se le veselil, da ho se njego j \a pričakovauaj izpolnila Dotedffj je bil njegov pohod previden kol oni divje nutčke. a »akoj na to !»e je vzre/nal. Vrgel je puško preko rame t«* se bližal trdnih korakov kraju, odkoder je prihajal šum. Ker ni nikdo zapazil njegovega bližania sc ni mogel postaviti poželjenjtt. da pregleda v«e. kar se jc vrvlo pred njegovimi očmi. Naenkrat pa je oblak silnega srda zatemnil lice Mestiza PoJ ducata konj jc stalo o^edlanih in trije med njimi so bili krasno osed-lani in okrašeni, kar j** značilo. da pripadajo ?o*podi. V«e^e kazalo da »e vrše priprav za skorajšnje od potovanje Obraz' Me.-"tiza p« aa je kmalu zopet razjasnil. Svileni šotor Don je Rosa rite ter oni kaciend^ra si* rtdrin redno pokonci, -tovorne živali ^ -pack v Umrli ▼ fjetniftvu 1 Slovenski Rdeči Križ v Uiuhlja- m ni javlja; zi V italjanskem vjetništvu v Oa- ^ pedale da Campo Nr. 240, Meatre, q so umrli: k Pivc Anton, pešec, rojen 1877, Gradišče, Litija, umrl dne 6. maja j, 1919. G Štrukelj Pran«, pešec, rojen 1. p 1S9S, Pret, Tolmin, umrl 12. uiaja s ;1919. ! | Barbarič Mihael, pešec, rojen L j 11898. Sečenga, Istra, umrl 27. ju-, nija 1919. I j. Radinovič Simon, pešec, rojenj 11889. Radrinovče. umrl 8. julija)" 11919. j v Nest Franc, pešec, rojen 1876 : ^ ' Ban get, Štajersko, u^rl 14. julija1 '1919. ^t rum bel j Ivan. pešec, rojen L j ,189:3, Laze, umrl dne 20. julija 1 1919. * { Simončič Jožef, podn.ared.nik trojen 1891. Podsreda. umrl 5. av-Igusta 1919. j Jark Peter, pešec, rojen L 1892, j Stranska vas, umrl 20. avgusta j 1919. Šuštaršič Leopold, desetnik, ro-j . jen 1892, Sv. Martin, umrl 1. sent. , 1919. > Zlate Ivan, pešec, rojen 1S97;| L Pros je, umrl 4. oktobra 1919. j" Perovšek Jožef, pešec, rojen 1| . 1899 (pristojnost neznana), umrl! ; 20. ohtobra 1919. -- i IŠČEM DELO HA PARML . j Ne gledam za veliko plačo, ampak le za prijetno življenje. Imam . tudi sinove s seboj. Ce bi kdo potreboval delavca, naj se oglasi na » naslov: Farmer, P. O. Box 114, - Smithton, Pa. {\S-2Xh-2) •i--; NAZNANILO. Conemaugh, Pa. { Članom društva Boritelj št. 1 SDPZ. se tem potom naznanja, da j« bilo na redni mesečni seji dne ji. februarja sklenjeno, da se mo-; rajo vsi člani vdeležiti prihodnje ■ redne seje, ki se vrši dne 7. marca .1920 ob 9. uri dop. Za rešiti imamo več važnih točk in obenem vo-Jjlitcv delegata za prihodnjo kon-' • vene »jo. ki se ima vršiti meseca i maja (ako se v slučaju do orne- - (njenega časa ne izvrši združenje), j ln ker je društvena blagajna iz- - j črpana, se je sklenilo na gori ome- - j njeni seji, za mesec marc in april - i ]>o 25^ naklade na vse enakoprav--ine člane, kar naj vpostevajo. - Kdor se ne vdeleži seje in nima .! tehtnega vzroka, se bo ž njim po-j j'stopalo po pravilih. Člani. v|>ošte-; e'vajte sklep seje! j S sobra t.skim pozdravom i Blaž BrezovšeK. tajnik. I (18-19—2) : Kje je moja strnična 3IARXJA ZVEZ1Č, podomače Dvoršak ■ Doma jo iz občine Sromlje pri Brežicah na slov. Štajerskem. Svoječasno je bivala nekje v Chieagi, HL Ker sem pa po nesreči izgubil njen naslov in se-e daj ne vem prav, kje se nahaja, 1 zato prosim cenjene rojake v Cliicagi. če kateri ve za njen na-y tančni naslov, naj mi ga nazna-ni, za kar se že vnaprej iskreno aro: T pooedel}ek, arede te petal od a ^aliaj ie B. pd- t ! poldne. V torek. Četrtek te mrti pd a ajatraj do A Pilim. T Mid- { l Ud y. pgoldae.^^^ Trtdhm______ R ^ ^ ^ J | Dn ICOLER »"UBERT^^Ti^burgh j