Narodno gospodarstvo. g Pobrežjei pri Maribora. Predavaaje Kmetijsko podružaico Maribor in okolišj ki bi še moralo vr&iti 2-9» maja, se je preložilo aa aedeljo 5. juaija. .V&8 drugo ostaao ae&premeaieao g Peronospora se pojavlja. .Vini6ar iz mariborske okolice nam je prinesel vinsko rozgo, fije listje je Ž9 zelo močao napadeao od peroaospore- g Rezarlev manika. Delavaakaio tijska podružaioa mariborskega okra- Ja nam piše." Nikogar ai, ki bi rezal bikce, mrjaščke%1 prasice in žrebce iTo delo so nam vsako leto opravlial: pošteni rezafti iz Solaograške. P.es je, da so to bili Nemci, a glavno je , da so nam opraviii nujao delo, za ka- tero žal Slovenci nimamo dovoli stvo- k"ovnjak'ov. Kmetje bomo trpeli ogrtmi- hq škodOv Namesfo \oloy bomo itueli same bike, namesto rezancey bomo ir meli y sviiiiakih' merjasce. Res je, da poskušajo tupatam kaki samouki iezali 2ivali, a taka poskušnja prida ua .vadno zelct drago,: Žival navadno pq laki rezi pogine, In kaj se to pravi! Da staae tak špas več tisoč K, Pri aekem posestaiku v delokrogu na5e podružnice je poginil bik, vreden rad 4000 K, (ker doma<3 reza6 ai razumel svojega posla. In živinozdravniki! Ti prvič aimajo 6asa in so tudi predragi- Ziviaozdralvaik mariborskegaokr. {/lavarstva g. M. je aedavao prepovedal rozanje bikov, merjascev ia žrebcev ediaemu izkušenemu rezafiu iz Solnograške, ki je že dospel v Manbor. Šam ne stori nifi, dragim pa bra ni. Pozivamo merodajae čiaitelje, da napravijo red. G. živiaozdravnika, ki nalašfi kljubuje aam kmetskim posestaikom, pa bo treba poslati v Macedonijo." (Opomba uredništva-i Enakeprjiožbe dobivamo od vseh" straai. Pozivamo kmetijsko podr.užnico3 da p.oSljejo vladi posebao spomeaico.) g Marlborski svlnlski sejem^ Na sviajski sejem dne 27. maja v, Maribor se je pripeijalo 198 ščetiaariev ia 'i koze, Ceaa so bile stedeOo:. Za ptemeaske sviaje 28 do 30 K, za polpitaae svinje 30 do 32 K za 1 kilograra žive teže,. Mladi prašiči 6 do 8 tednov; stari, komad 200 do 480 K, leseaski prašiči komad 600 do 1100 K, Kupfiija je bila žjjvahna. Posebaa se \e, povpraševalo po mladih prašičili. g Tjržne cene v Zagfeb«. Vj pretekleia tedau so bile v Zagrebu slo deče tržae ceae:i .Voli 18—24 kron kiJogram žive tež«, krave 12—17, telioe 17,-19, teleta 14-18, svmjo 2<i-33 K kilogram živa teže.. Zai meso so vel]alo sledeče aajvišj« oene: telotiaa 18 —22, govediaa 20—32, svjaiotiaa 32— 40, špeli 40 ia ma^t 44 K kilogram i Pišfiaaeo ja stal 30—65 K, gos 60.— 100, raca 50-90, puran 90--110 K, eno Jajoe 2 K,- Liter mleka 16 K1, surovo maslo 60 K, grah kilogram 30 kron^ krompir. 2 Kj aovi krorupir 14 do. ,16 K kilograni, čebula 16 Kj . g Cene za žito aa Hrvat3kenid .V, zadaji dobi je bilo popraševaflje po ko ruzi zelo živalmo^ tudi ovsa se ja pra oej poprodalo. Meterski stot koruzd je stal 490-495 K, pšeaioe 950-980 KM ovsa 460—465 K. Setev, vfcled obilne-. ga dežja ugodao kaže. g JlnielJ. V pretekli doBi ie bilo popraševanje po hmelju aekoliko /\ vaiaejše, Tudi tujega Kmelia se je ue kaj pokupilo. Cene za tuj hmelj so ta pibale med 1500 do 1600 gelioslovaš kih K za 50 kg. Stanje EmeliskiK nasadov je vobfie zadovoljivo. g Presaianie tobafiaili rasfclia. Pr,eaa|Bvaaie tobajtSaih sadik ya vrši od početka maja dalje do sredo junija,- Vi skrajai sili se more io izvršiti celo y drugi polovioi mesca juaija. Sadike morajo iineti šest do os«m li stov prii presajaaju. Starejša sadiko z odreveaeiftm steblom aiso za pre&ajaaje sposobae, k«r ae potem po presadu slabo razviiajo» Stebelca sadik morajo biti še mehka, lako, da se, ako &e stisae stebeloe s palcem ia kazaloem, more isto brez posobaega od pora streti .(pretisaiti)1,, Kako je pre sajati, je razvidao iz navodila na zaj dnji straai lioeaoe, ki jo ]a prejel •v&ak opravičeai sadivec tobaka. Ker tobačai posevi pri posauieznih sadivcih radi aeprim-eraih lah (gredio) v.-.led suše in poza«j« trajajoCio moCe letoa aiso povsodi uspeli, je treba, da, se sadijci, ki aimajOila^tuih sadik, po skrbe te iz reser.v. ReserfO sadik so: V. Ptuju pri monopolskem uradu in Mariboru aa viaarski in sadjarski Soli, aa drž, kmet^ šoli v St. Juriu., g Dohodninskl davek. vojne do klade in iavalidai davek» Na tisoče plačijlailn pol o teh davkib dobivajo Jjudje na deželi. O. pravi^nem predpisu sploh ai govora. Gospodom bo gatažcra milo, kmetom ia ui>ožaeišiai Jiudo, To je pravilo d«mok'.'atskili u radaikov. Tisodem ia tisoot-m m godi krivica,; Napravite takoj pritožDo na okr. dav<čao oblas,t. Za maribor ski okraj pomaga'. brezpla^uo pi-ista 5em SLS pri; sestavljanju pritožb Tajaištvo Sloveaske ijudsko straake v. Mariboru v, Cirilovi liskarai. g Vrnlte nam odvzetlh 20%! Decembra 1919 aam je demokratski Jin. minister VeljkoviC! odvzel pri žigosanju bankovcev 20%!4 Dosedaj nam še vlada te svota ni marala vrniti,'dasi- ravao Je bil za to že stocj>n zakoniti iiklep in oelo določen potreben denar, Sedaj sedijo v vladi y Beogradu eaniostojni in demokratski miaisfrii Mamesto, da bi ubogemu l]udstvu ymili 20%, pa 60 dali .furkom za jnjiH giasove 1200 milijoaov iu: Sokolom vaakemu, 5e gredo aa kako veselioo, po QOQ Kl, Ali ai to vaebovpijoča krivical; Pq tem ni 6udo, da davSae oblasti v Sioveniji predpisuieio kmetu, obrtnikuia celo ubogemu delavcu tako ogromna davke. In samostojai poslaaci Urelc, Mermolja, Drofenik in Kirbig pa lepo molfiijo in bi radi s svojim molkom zakrili to yelikansko lumgarijo, Cudiino sa potrpežljivosti slovenskega Ijudbt va, da pusti te samostojne politiftae lalote, ki so sokrivi nesrečnega gospodarstva y državi, še ppnekod mirao zborovati, Mi pa zahtevamo ge enkrat — ti vlada, vrni aam 20%.I, g Vrednost denaria, 'AraoriSki dolar staae 125.75—126.79 naših kron. Za 100 nemSkih mark ptafiaS 213— 215, za 100 avstrijskih kroa 22HV za 100 Ceh-oslovaških kron 188—190 in za 100 laških lir, 6.75-682 naših krona