SVETLOBNA ONESNAŽENOST NA OBMOCJU MARIBORA Igor Žiberna Dr., prof. geografije in zgodovine, docent Oddelek za geografijo Filozofska fakulteta Koroška cesta 160, SI - 2000 Maribor, Slovenija e-mail: igor.ziberna@uni-mb.si UDK: 504.03 COBISS: 1.01 Izvlecek Svetlobna onesnaženost na obmocju Maribora Svetlobna onesnaženost predstavlja novo obliko onesnaževanja okolja, ki je rezultat pretirane uporabe umetnih svetil ponoci. Svetlobno onesnaženje okolja je emisija svetlobe iz virov svetlobe, ki poveca naravno osvetljenost okolja in povzroca za clovekov vid moteco osvetljenost in obcutek blešcanja pri ljudeh, ogroža varnost v prometu zaradi blešcanja, ogroža naravno ravnotežje, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje in po nepotrebnem porablja elektricno energijo. V clanku so predstavljeni rezultati meritev svetlobnega onesnaženja s Sky Quality Metrom na obmocju mesta Maribor. Predstavljeni so tudi rezultati analiz rož svetlobnega onesnaženja in porabljenih sredstev za javno razsvetljavo na obmocju Mestne obcine Maribor. Kljucne besede svetlobna onesnaženost, Maribor, varstvo okolja Abstract Light pollution in Maribor Light pollution represents a new form of environmental pollution which is the result of excessive use of artificial lighting at night. The light pollution is the emission of light from the light sources that increases the natural illumination of the environment. Light pollution causes to human vision distraction illumination and a feeling of glare, it threatens the safety in traffic due to the glare, endangers the natural balance, disrupts the professional or hobby an astronomical observation and unnecessarily consumes power. In article are presented results of measurements of the light pollution, with the Sky Quality Metres in the area of the city of Maribor. Presented are also the results of the analyses of the light pollution roses and resources consumed for public lighting in the area of the municipality of Maribor. Key Words Light pollution, Maribor, Environmental protection Uredništvo je clanek prejelo 12.12.2016 1. Uvod Clovek je od zacetka uporabe ognja le tega uporabljal tudi za razsvetljevanje v nocnem casu. V zgodovini se je tehnologija osvetljevanja spreminjala sprva zelo pocasi. V obdobju med sumersko civilizacijo in zacetkom 19. stoletja se je tehnologija nocnega razsvetljevanja ni bistveno spremenila. V prevladi so bile oljenke, ki so jih v 19. stoletju pocasi zacele zamenjevati najprej plinske svetilke, ob koncu 19. stoletja pa elektricne. Slednje so se v 20. stoletju pojavljale v razlicnih inacicah (Mizon 2012, 34-35). V zadnjem casu visokotlacne natrijeve svetilke vse bolj nadomešcajo t.i. LED svetilke. Z napredkom tehnologije razsvetljevanja, s spreminjanjem bivalnih navad in s širjenjem mest se je – zlasti po 2. svetovni vojni – vse bolj širila tudi množicnost uporabe svetilk. Zlasti v mestih so na težave zaradi množicne uporabe svetilk med prvimi zaceli opozarjati ljubiteljski in profesionalni astronomi, kasneje ekologi, danes pa na negativne ucinke množicne uporabe svetilk v nocnem casu na zdravje cloveka opozarja tudi medicina. Izpostavljenost umetni svetlobi namrec prekine tvorbo hormona melatonina, zaradi cesar so take osebe mocneje izpostavljene nevarnostim razlicnih oblik raka (Falchi, Cinzano, Elvidge, Keith, Haim 2011; Pauley 2004). Pretirana uporaba svetilk v nocnem casu predstavlja tudi pomemben vir potrošnje energije. V Sloveniji za javno razsvetljavo v povprecju porabimo 83 kWh tokovine na prebivalca na leto, kar je približno dvakrat vec kot je poraba v Nemciji ali na Nizozemskem (Svetlobno onesnaženje… 2010). Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja zahteva, da se letna poraba elektricne energije za javno razsvetljavo na prebivalca obcine zmanjša pod 44,5 kWh (Uredba… 2007). Seveda pa svetlobno onesnaževanje vpliva tudi na ekosisteme, predvsem na nocne živali (žuželke, netopirje itd.) (Bruce-White, Shardlow 2011; Huemer, Kühtreiber, Tarmann 2010). Svetilke javne razsvetljave bi glede na ekološko ustreznost lahko delil v tri tipe: nezastrte, polzastrte in zastrte. Prva dva tipa svetilk sta ekološko neustrezna, saj svetlobo oddajata tik nad vodoravnico, kar je z vidika svetlobnega onesnaževanja najbolj problematicno. Svetloba, ki potuje tik nad vodoravnico namrec potuje najdlje skozi troposfero in tako pušca najvecje prostorske ucinke. Modeliranje le-tega je pokazalo, da svetloba, ki jo oddajajo svetila le 1° nad vodoravnico 5 km debel nižji sloj troposfere zapustijo na razdalji 165 km, celoten, okoli 10 km debel sloj troposfere pa na razdalji 263 km (Mikuž, Zwitter 2007). Vecja mesta zaradi tega ne predstavljajo le lokalne ampak že regionalne vire svetlobnega onesnaževanja. Z vidika svetlobnega onesnaževanja je pomemben tudi spekter sijalk v svetilkah. Po Rayleghevem zakonu je sipanje svetlobe v obratnem razmerju s cetrto potenco valovne dolžine (Petkovšek, Hocevar 1995). Modra svetloba se zaradi tega v atmosferi siplje šestnajst krat intenzivneje kot rdeca svetloba. Sijalke, ki imajo višek sevanja v modrem delu spektra (npr. led sijalke) zato povzrocajo vecje prostorske ucinke svetlobnega onesnaževanja kot tiste, ki imajo višek sevanja v oranžnem delu sevanja (npr. visokotlacne natrijeve sijalke). Z povecano uporabo LED sijalk lahko pricakujemo sicer manjšo porabo energije, zato pa vecje prostorske ucinke, ki bodo posledica intenzivnejšega sipanja. V splošnem bi se pri razmišljanju o nocni razsvetljavi morali vselej vprašati kaj, kdaj in s kakšno jakostjo osvetljevati. Svetlobno onesnaženje bi lahko opredelili kot emisijo svetlobe iz virov svetlobe, ki poveca naravno osvetljenost okolja. Svetlobno onesnaževanje okolja povzroca za clovekov vid moteco osvetljenost in obcutek blešcanja pri ljudeh, ogroža varnost v prometu zaradi blešcanja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali, ogroža naravno ravnotežje na varovanih obmocjih, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje, ali s sevanjem proti nebu po nepotrebnem porablja elektricno energijo. Svetlobno onesnaženje se manifestira kot sij neba. Pri tem gre za razsvetljenost nocnega neba, ki nastane zaradi sipanja svetlobe na sestavinah atmosfere in jo povzrocajo svetilke, ce zaradi neustrezne konstrukcije ali napacne montaže oddajajo svetlobo nad vodoravnico (Uredba… 2007). Slovenija sodi med države, ki so sorazmerno zgodaj sprejele pravno podlago, ki omejuje svetlobno onesnaževanje (Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja 2007), vendar se stanje ne izboljšuje s pricakovano dinamiko, marsikje se je stopnja svetlobnega onesnaženja celo poslabšala. 2. Metodologija Merjenje sija neba smo opravljali na obmocju mesta Maribor in v njegovi bližnji okolici. Z meritvami smo želeli prikazati razlike v svetlobni onesnaženosti znotraj mesta in razlike med mestom in bližnjo okolico. Meritve sija neba smo opravljali z merilcem Sky Quality Meter (SQM) proizvajalca Unihedron, ki v svetu predstavlja standardiziran nacin merjenja sija neba za potrebe analize stopnje svetlobnega onesnaženja. Vrednosti meritev se izražajo v magnitudah na kvadratno locno sekundo (mag2/arc sec). Vrednost pomeni sij tocke na nebu, ki je velika 1'' x 1'', v magnitudah. Za urbana, svetlobno mocno onesnažena obmocja so znacilne vrednosti reda velikosti med 16 in 18 mag2/arc sec, medtem ko so za temnejše lokacije znacilne vrednosti 22 mag2/arc sec in vec. Meritve opravljamo ob jasnem vremenu in brez Lune na nebu. naše meritve smo opravili v avgustu leta 2012. Osnovne meritve izvajamo v smeri zenita. Rezultate meritev na posameznih merilnih mestih smo nato vnesli v GIS aplikacijo in izdelali karto polja svetlobnega onesnaženja s pomocjo interpolacije. V našem primeru smo osnovne meritve dopolnili z meritvami v okolici mesta v osmih smereh neba in pod kotom 45° nad matematicnim obzorjem. Na ta nacin smo izdelali rože svetlobnega onesnaženja (polarne grafikone, ki kažejo sij neba iz posameznih smeri). Razen meritev z SQM smo za dolocene lokacije v okolici mesta izdelali vsenebne (all- sky) posnetke, s cemer smo želeli prikazati razlike v siju neba v smeri mesta in na nasprotni strani. Vsako mesto v nocnem casu oblikuje t.i. svetlobno kupolo, ki je intenzivnejša in višja v svetlobo bolj onesnaženih obmocjih. Pri izdelavi posnetkov smo zaradi primerljivosti povsod uporabljali iste nastavitve (ekspozicija 180 sekund pri ISO vrednosti 1600 in popolnoma odprti zaslonki). Za obmocje Mestne obcine Maribor smo analizirali tudi porabo proracunskih sredstev za javno razsvetljavo med leti 2006 in 2016. 3. Svetlobna onesnaženost na obmocju Maribora Maribor kot drugo najvecje slovensko mesto z 95 589 prebivalcev (Internet 2) sodi poleg Ljubljane med vecje vire svetlobnega onesnaženja na obmocju Slovenije. Kot regionalni vir svetlobnega onesnaženja je vidno zapisan na nocnem satelitskem posnetku Slovenije in bližnje okolice (Slika 1). Zaradi še vedno prevladujoce neekološke razsvetljave, predvsem zaradi nezastrtih in polzastrtih svetilk ustvarja opazno svetlobno kupolo v tem delu Evrope. J:\MOJI DOKUMENTI\MOJI CLANKI\Light Pollution in Maribor september 2016\satelitski nocni posnetek Slovenije in okolice.tif Slika 1: Viri svetlobnega onesnaženja na nocnem satelitskem posnetku Slovenije in širše okolice leta 2016. Vir: Internet 1. Meritve sija neba na obmocju Maribora smo izvajali avgusta 2012 in sicer na 48 merilnih mestih. Vrednosti meritev so se gibale med 15,53 mag2/arc sec (Pobreška cesta v bližini nakupovalnega središca Europark) in 20,07 mag2/arc sec (Mariborske gorice med Meljskim hribom, Stolnim vrhom in Košaškim Dolom). Povprecna vrednost vseh meritev je znašala 17,96 mag2/arc sec, kljub temu, da smo meritve izvajali tudi v zaledju mesta. Karta sija neba (Slika 2) kaže na doloceno povezavo med intenzivnostjo sija neba in potekom glavnih mestnih vpadnic in cest. Najvišjo stopnjo svetlobe onesnaženosti beležimo na obmocju Tabora, Tezna (ob Ptujski cesti), Pobrežja (ob nakupovalnem središcu Europark in ob Puhovi cesti ter v bližini nakupovalnega središca ob Ulici Veljka Vlahovica), na obmocju mestnega središca med železniškim in Starim mostom ter v smeri Šentiljske ceste. Na omenjenih obmocjih je sij neba povsod pod 18 mag2/arc sec (na karti so ta obmocja obarvana z rdecimi in oranžnimi odtenki). V težišcu mesta na obmocju križišca železniških krakov proti Koroški, Ptuju in Šentilju, na obmocju Pobrežja med Hitro cesto in Nasipno ulico ter na obmocju med Cesto XIV. divizije in Stražunom (gre za obmocja s prevladujoco individualnimi stanovanjskimi hišami) je stanje nekoliko ugodnejše, saj je sij neba med 19 in 20 mag2/arc sec, kljub temu da na tem obmocju še vedno prevladujejo nezastrte visokotlacne živosrebrne sijalke. Njihova svetloba ima modrikasto – zelen odtenek. Velik del energije oddajo v ultravijolicnem delu spektra, zaradi cesar posebno privlacijo žuželke – bolj kot fluorescencne in mnogo bolj kot natrijeve sijalke (Legiša 2010, 7). Z oddaljevanjem od središca mesta in z zmanjševanjem gostote cestnega omrežja se spreminja tudi svetlobna onesnaženost. Na robu Mariborskih goric ter v smeri Brezja, Miklavža in Peker ter na Vrbanskem platoju se vrednosti sija neba dvigajo nad 19 mag2/arc sec (na karti so ta obmocja prikazana z modrimi odtenki). Slika 2: Sij neba na obmocju Maribora (v mag2/arc sec). Vir: Lastne meritve. Pogled na razsvetljen Maribor ponoci nam ponuja zanimive informacije. Vtis je, da med sijalkami še vedno prevladujejo polzastrte ali zastrte visokotlacne natrijeve sijalke, ki so s spektralnega vidika ugodnejše kot visokotlacne živosrebrne sijalke in LED sijalke, ki se pri nas v zadnjem casu uporabljajo v vse vecji meri. To nam dokazuje tudi Slika 3, na kateri je mogoce opaziti prevladujoco znacilno oranžno barvo sijalk ob vecjih cestah, medtem ko je na manjših ulicah pogosto mogoce zaznati zelenkasto-modrikast pridih, ki je znacilen predvsem za visokotlacne živosrebrne sijalke. Velika gostota svetilk v urbanih obmocjih zaradi sipanja svetlobe v atmosferi oblikuje nad mesti pojav svetlobnih kupol. Z meritvami v osmih smereh neba na izbranih tockah v okolici Maribora in z izdelavo vsenebnih posnetkov smo želeli obstoj svetlobne kupole potrditi in kvantitativno ovrednotiti. Rože svetlobnega onesnaženja, ki smo jih izdelali na osnovi meritev v osmih smereh neba kažejo na razlike v siju neba v smeri mesta in v nasprotni smeri (Slika 4, Preglednica 1). Rože svetlobnega onesnaženja izdelane za sedem lokacij v okolici kažejo na izrazito deformirane oblike in vecje svetlobno onesnaženje, izmerjeno v smeri mesta. J:\MOJI DOKUMENTI\MOJI CLANKI\Light Pollution in Maribor september 2016\Maribor ponoci.tif Slika 3: Maribor ponoci z Mariborskega Pohorja. Foto: Žiberna, 2012. Preglednica 1: Sij neba v razlicnih smereh na izbranih lokacijah v okolici Maribora (v mag2/arc sec). Lokacija Zenit N NE E SE S SW W NW Stolni vrh 19.77 19.87 19.91 19.73 19.43 18.98 18.60 19.31 19.71 Trcova 20.44 20.36 20.46 20.44 20.13 19.83 19.37 19.45 20.17 Dogoše 20.20 20.07 20.21 20.22 20.11 19.94 19.64 19.50 19.90 Rogoza 19.92 19.49 19.74 19.90 19.90 19.68 19.74 19.78 19.39 Ledina 19.75 19.34 19.47 19.57 19.83 19.86 19.87 19.77 19.53 Marles 19.65 19.52 19.39 18.88 18.85 19.61 19.92 19.64 19.93 Vrbanski plato 18.93 19.10 19.03 18.55 18.65 19.21 19.86 19.95 19.81 Vir: Lastne meritve, 2012. Najvišjo vrednost (20,46 mag2/arc sec, torej najtemnejše nebo) je mogoce zaznati na lokaciji Trcova v smeri proti severovzhodu, torej proti osrcju Slovenskih goric, kjer – razen Lenarta v Slovenskih goricah – ni vecjih virov svetlobnega onesnaženja. Najnižje vrednosti (18,55 mag2/arc sec, torej najsvetlejše nebo) smo izmerili na lokaciji Vrbanski plato v smeri proti vzhodu, torej proti središcu mesta). Najvecje razlike v siju neba je bilo mogoce zaznati na lokaciji Stolni Vrh, kjer znaša razlika v siju neba proti mestu (18,60 mag2/arc sec) in v nasprotni smeri (19,91 mag2/arc sec) kar 1,30 mag2/arc sec. Prisotnost izrazite svetlobne kupole nad mestom dokazujejo tudi vsenebni posnetki, izdelani na istih sedmih lokacijah v okolici mesta (Slika 5). Obzorje je bistveno bolj svetlobno onesnaženo v smeri mesta, višina svetlobne kupole pa na vecini lokacij presega kot 45° nad obzorjem. Zanimivo je, da se na lokaciji Rogoza pojavljajo opazne svetlobne kupole sosednjih naselij, predvsem svetlobna kupola Spodnjih Hoc, na lokaciji Dogoše pa svetlobna kupola Spodnjega in Zgornjega Dupleka. Še najtemnejši deli obzorja se pojavljajo na lokaciji Ledina v smeri proti jugozahodu (proti Pohorju) in na lokaciji Trcova v smeri proti severovzhodu (osrcju Slovenskih goric). J:\MOJI DOKUMENTI\MOJI CLANKI\Light Pollution in Maribor september 2016\03 Maribor 50000 all sky in rože svetlobnega onesnaženja.tif Slika 4: Rože svetlobnega onesnaženja na izbranih lokacijah v okolici Maribora. Vir: Lastne meritve, 2012. J:\MOJI DOKUMENTI\MOJI CLANKI\Light Pollution in Maribor september 2016\02 Maribor 50000 all sky.tif Slika 5: Vsenebni ponetki na izbranih lokacijah v okolici Maribora. Vir: Lastni vsenebni posnetki, 2012. V zimskem casu se stopnja svetlobnega onesnaženja v okolici mesta poveca, cemur botruje nocna smuka na Mariborskem Pohorju, kadar je za to sploh dovolj snega. Cas, ko so pozimi smucišca osvetljena se zaradi financnih težav upravljalca smucišc v zadnjih letih sicer zelo spreminja, nacelno pa naprave v casu nocne smuke obratujejo med 17. in 21. uro, ko luci ob smucišcih pricno postopoma ugašati. Da bi prikazali vpliv nocne smuke na sij neba smo 5. februarja 2007 v Frajhajmu na Pohorju (nadmorska višina 1070 m), južno od pocitniškega doma Zarja merili sij neba v zenit, proti severovzhodu (v smeri, v kateri se nahajajo smucišca na Mariborskem Pohorju) in proti jugu in to z intervalom 30 minut (Slika 6). Najmanj svetlobno onesnaženo nebo je bilo v zenitu, kjer so se v casu obratovanja nocne smuke vrednosti sija neba gibale okoli 20,60 mag2/arc sec in se po koncu nocne smuke dvignile na 21,0 mag2/arc sec. Najbolj svetlobno onesnaženo nebo je bilo pricakovano v smeri smucišc, kjer so vrednosti sija neba v casu obratovanja nocne smuke znašale dobrih 20,00 mag2/arc sec in se po koncu nocne smuke dvignile na 20,80 mag2/arc sec, torej skoraj za 1 mag2/arc sec. Vecje izboljšanje je preprecevala svetlobna kupola Maribora, ki je na tej lokaciji, kljub temu da se mesto ne vidi neposredno, dobro opazna. Izboljšanje stanja svetlobne onesnaženosti je vidno celo v južni smeri, kjer pa so bili tudi po koncu nocne smuke vidni vplivi svetlobnih kupol Slovenske Bistrice in Slovenskih Konjic, zato se vrednost sija neba ni dvignila nad 20,80 mag2/arc sec. Vse meritve so bile opravljene ob jasnem vremenu. V primeru, ko se nad Mariborskim Pohorjem v casu nocne smuke nahajajo srednji oblaki, je zaradi odboja umetne svetlobe stanje svetlobnega onesnaženja porazno. Omenimo naj, da se lokacija meritev že nahaja znotraj obmocja Natura 2000. 20.00 20.20 20.40 20.60 20.80 21.00 21.20 19:4520:1520:4521:1521:4522:1522:45UraSij neba (mag / sec2) ZenitJugSeverovzhodKonec nocne smuke na Mariborskem Pohorju Slika 6: Sij neba v Frajhajmu na Pohorju 5.2.2007 med 19:45 in 22:45. Vir: Lastne meritve, 2007. J:\MOJI DOKUMENTI\MOJI CLANKI\Light Pollution in Maribor september 2016\Nocna smuka na Mariborskem Pohorju.tif Slika 7: Nocna smuka na Mariborskem Pohorju predstavlja dodaten vir svetlobnega onesnaževanja v okolici Maribora. Na skrajni desni strani posnetka so vidna osvetljena smucišca na Veliki Kopi na Pohorju. Foto: Žiberna, 2013. V prednovoletnem casu se zaradi novoletne krasitve mesta poveca kolicina dekorativnih svetil, ki praviloma niso ekološke, t.j. oddajajo svetlobo nad vodoravnico. Še vec: v casu novoletne krasitve mesta že v zacetku decembra prižgejo luci na južnem pobocju Piramide, ki nato v vecernem in nocnem casu svetijo vse do zacetka januarja, torej okoli mesec dni. J:\MOJI DOKUMENTI\MOJI CLANKI\Light Pollution in Maribor september 2016\Osvetljena Piramida božic 2011.tif Slika 8: Gric Piramida severno od mesta je v obdobju med zacetkom decembra in zacetkom januarja v nocnem casu »okrašen« z množico neekoloških sijalk, ki sevajo svetlobo nad vodoravnico. Foto: Žiberna, 2011. y = 22322x + 1E+06 1,000,000 1,100,000 1,200,000 1,300,000 1,400,000 1,500,000 1,600,000 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Stroški (eur) Leto Indeks 2016/2006=125,4 Slika 9: Stroški za porabljeno energijo za javno razsvetljavo na obmocju Mestne obcine Maribor v obdobju 2006-2016 (v evrih). Vir: Zakljucni racuni Mestne obcine Maribor (Internet 3). Stroški porabljene energije za javno razsvetljavo v proracunu Mestne obcine Maribor so od leta 2006 sicer nihali, po letu 2008 (zacetek gospodarske krize) in 2012 (varcevalni ukrepi vlade in nemirne lokalno-politicne razmere) sicer za krajši cas padli, v splošnem pa se ti višajo s trendom 22 322 eur na leto (Slika 9). Indeks porabljenih sredstev za placilo energije za javno razsvetlja v obdobju 2006-2016 znaša 125,4 (Internet 3). Podatek je zanimiv, saj se niti število prebivalcev niti dolžina javnih cest v omenjenem obdobju na obmocju Mestne obcine Maribor ni povecevala s tako dinamiko: število prebivalcev je v tem obdobju naraslo za 1,1 %, dolžina javnih cest pa stagnira (Internet 4). 4. Zakljucek Mesto Maribor sodi med vecje vire svetlobnega onesnaženja na obmocju Slovenije. Znotraj mesta glavne vire svetlobnega onesnaženja predstavljajo nezastrte in polzastrte svetilke cestne razsvetljave, zato se svetlobno bolj onesnažena obmocja pojavljajo vzdolž vecjih prometnic in na parkirišcih v okolici nakupovalnih središc. Na obmocjih z individualno stanovanjsko gradnjo zlasti na Pobrežju, Teznu in delu Tabora je stopnja svetlobnega onesnaženja nekoliko nižja, kljub še vedno prisotni uporabi nezastrtih svetilk z visokotlacnimi živosrebrnimi sijalkami, ki imajo višek sevanja v modrem delu spektra. Mesto oblikuje izrazito svetlobno kupolo, ki ima regionalni znacaj. V okolici mesta zimska nocna smuka na Mariborskem Pohorju predstavlja dodaten vir svetlobnega onesnaževanja. Kljub stagnaciji števila prebivalstva in dolžine javnih cest na obmocju Mestne obcine Maribor se je višina porabljenih sredstev za placilo energije za javno razsvetljavo v obdobju 2006-2016 povecala za 25 %. S postopno zamenjavo obstojecih pretežno visokotlacnih natrijevih sijalk z LED sijalkami lahko pricakujemo neugodne prostorske ucinke svetlobnega onesnaženja, ki izhajajo iz intenzivnejšega sipanja modre svetlobe, ki jih oddajajo le-te. Literatura Bruce-White, C., Shardlow, M. 2011: Review of the impact of artificial light on invertebrates. Buglife, Peterborough. (www.buglife.org.uk/News/newsarchive/News+Archive+2011/). Falchi, F., Cinzano, P., Elvidge, C.D., Keith, D.M., Haim, A. 2011: Limiting the impact of light pollution on human health, environment and stellar visibility. Journal of Environmental Management. Volume 92, Issue 10. Elsevier. Legiša, P. 2010: Svetlobno onesnaženje=zapravljanje energije. (http://temnonebo.splet.arnes.si/files/2011/02/legisa.pdf). (15.11.2016) Huemer, P., Kühtreiber, H., Tarmann, G. 2010: Anlockwirkung moderner Leuchtmittel auf nachtaktive Insekten. (www.hellenot.org). Mikuž, H., Zwitter, T. 2007: Širjenje umetne svetlobe v atmosferi in vplivi na svetlobno onesnaženje nocnega neba s primeri iz Slovenije. (http://temnonebo.splet.arnes.si/files/2011/02/razsvetljava2005-hmtz.pdf). Mizon, B. 2012: Light Pollution. Responses and remedies. Springer. London. Pauley, S.M. 2011: Lighting for the human circadian clock: recent research indicates that lighting has become a public health issue. Medical Hypotheses. Volume 63, Issue 4. Elsevier. Petkovšek, Z., Hocevar, A. 1995: Meteorologija. Biotehnicna fakulteta. Ljubljana. Save+bugs+from+light+pollution). Svetlobno onesnaženje in ucinkovita zunanja razsvetljava. Društvo Temno nebo Slovenije. Ljubljana. 2010. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Uradni list 81/2007. 7.9.2007. Ljubljana. Internet 1: https://www.lightpollutionmap.info/#zoom=4&lat=4760028&lon=2068644&layers=B0TFFFFF (15.9.2016). Internet 2: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05C5002S&ti=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/10_stevilo_preb/25_05C50_prebivalstvo_naselja/&lang=2 (15.9.2016). Internet 3: http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=144 (15.9.2016). Internet 4: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2221302S&ti=Dol%9Eine+cest+po+kategoriji%2C+ob%E8ine%2C+Slovenija%2C+letno&path=../Database/Ekonomsko/22_transport/02_22212_cestni_transport/01_22213_infrastruktura/&lang=2 (15.9.2016). LIGHT POLLUTION IN MARIBOR Summary The city of Maribor is one of the major sources of light pollution on the territory of Slovenia. Within the city, the main sources of light pollution are non-ecological lamps, road lighting, so more polluted areas occur along the main roads and and parking lots around shopping centres. In areas with individual housing, in particular on the Pobrežju, Teznu and part of the Tabor, the level of light pollution is slightly lower, despite the still present use of non-ecological lamps. The city shall develop a distinctly light dome, which has a regional character. Winter skiing resorts on the Mariborsko Pohorje represents an additional source of light pollution. Despite the stagnation in the number of population and the length of public roads in the municipality of Maribor the amount of funds spent for payment of energy consumption for public lighting during the period 2006-2016 increased by 25 %. With the gradual replacement of the existing predominantly high pressure sodium lamps with LED lamps we can expect adverse spatial effects of light pollution, resulting in more scattering of the blue light emitted by these.