M * J
h V'f f 4..'l
T O n E
/. V G G K
1.
P H J P O S T E B E S L O Ä
Trebe ja iunogo preprostih besed kakor: kr:.,-h j 1jvbaktik,
G coi’oka .
c o na bi slairi v aoro. na kri5potjih raoii vS pravega pote
Trroa jr r -;orv 'ti trna , i i Pino
sat.e j in snotre j nas ,
c!a bi 61 i š a 1 i g 2 a s,
tihi p plahi j pojemajoči glas
golobovB
mravelj
ljudi ,
src
in njih bolečine
sredi krivic in vojska s-rodi vsega toga^
kar ni kruh. ljube sen in ne dobrota«,
Z G O D O V I iv A
,x
o
Eh 2' K U P Jb K T U
<r j
ŠOLSTVA V
Halokdo vef da so začetki šolstva v Šentrupertu že pred več kot 350 leti.
Iz zapiskov Šolske kronike v Slovenskem šolskem muzeju je razvidno, do je v Šentrupertu šolo delovala že leta 1618» Seveda je bil prvi pouk precej nereden, večja urejenost šole se kaže šele v dobi Lari je Terezije, v času francoske okupacije pa je bil pouk spet bolj nereden»
leta 1819 je bilo 387 otrok, ki bi morali hoditi v šolo, a je bil šolski obisk slab, kor ac starši rabili otroke zb domače delo» Žele po letu 1869 je bile manj izostankov»
Sprva jo bil pouk v zasebnih hišah, kasneje pa so del mežns-rije namenili zn šolo,
Led drugo svetovno vojno je bila stavba, ki je bila namen^cna šoliv uničena, tako da jc bil po vojni spot pouk v zasebnih hišah vse do 1954, ko smo dobili prvo šolo, ki je bila zLra •• jena v ta namen,
Vsak Šentruperčan se bo iz bližnje preteklosti s spoštove njems spominjal vsaj dveh učiteljev? Aleksandra Lunačka m La tij b Brezovarj a,
Člani novinarskega krožka pa posvečamo prvo številko svojega glasila vsem tistim, ki so vzgajali mlade rodove v Šentrupertu; pa tudi vsem tistim, ki so prejemali svojo prvo učenost v našem kraju!
FRAN C E
D E V K
%
Prav gotovo ne govorijo zastonj$ da je France Bevk najboljši itiladinski pisatelji tako ku.šiita tudi jez» Bevk jc bil velik c love 1:6 ki se je boril so pravice slovenskega naroda,, pred--” vseit- pa za pn&orske Slovence, saj se je med njimi rodil in jc bil del njihc To je tudi jasno prikazal v svojih delih, polog tega pa izraža šc veliko ljubezen do mladine in prikaže velikanske razlike med leti njegovega otroštva in sedanjostjo«
Bližal se je 80» rojstni dan priljubljenega mladinskega ustvarjalca» Pri uri slovenščine sme imeli spominsko proslavo» V njej smo se spominjali dolge življenjske poti prijate». Ija vseh nas Tako smo poslušali odlomke iz njegovih del; takrat nismo slutili, da se človeku, ki je napisal ta odkritosrčna dela in ki smo mu želeli vse najboljše še v naprej, katerega smo čutili med nami, ko je tovariš profesor bral njegove dela, iztekajo zadnje kapljice življenja» umrl je v času, ko so k njemu hitele čestitke iz vse Slovenije in ko llu jo vsak želel šena mnoga leta - ni jih mogel prebrati., Cvetje, ki smo mu ga hoteli podariti s čestitkami, je obležalo na grobu v Solkanu; tu si je pisatelj izbral svoj zadnji, dom,,
Pisatelj je umrl, toda s svojimi del:, si je ustvaril sporne nik ne smrtnostiv
L g o i? i>: ■: a rd i č, 1 r t■ z re d
P R A R C E 3 E v K
n DOVOLJ, DA 81 OB?. J KER .LE BO .uJvDI Id BO m IV/, II, ALPAK PA Z IT1: LURAS TUBI NA KR JI GE, KI SO N a ŠE PliidAluLdiCE» K-.-.UJ-GA,. KI JO :.AČ I? ROK, TE LAHKO HVALI ALI OBTOŽUJE»
‘D AR Ed ,;,E Tl ZDI DOVOLJ, ČE jv, JI CO INKJET P. EBEREŠ, ČEZ 'LETA PA SE iO.j SPOJI.IL KAKE KV,!1UE JZ LUDUGI! XJ SE 'il 30 :JOH0-Dl LA ŽELJA, DA BI JO ZOPET Biti L» ŽAL H 30, DA SI JE MSI 011-RAi. I L«.
HRj-.M KJJIGE, NABIRAJ ST LISTNO KRVI..t.ICU! ČE Sl VSAKO LL10 SAJ-AVlj l)Ev.ET A..,; VS,,J Im . NOVlm LdvIO BO V DVAJSETIH jEvTIH sto ali DVESTO KNJIG» Če BODO SKRBNO UJ-RANE Ih DOBRO OlIKA NJERE, BO TO ŽE CELO PREmOŽERJE»
KATI JU BREZOVARJU - DOLGO LETI, Eu=U VZGOJITJvuiU - V S POLIN
E K A P I S A Ü I tl T E H V J U Z D L D K O L.
Ims1 sem dedka» Bil je star 87 let« Dobro sva se razumele» Naredil mi je veliko slikanic« ki jih je izrezoval iz časopisov» Vedno mi bodo drag spomin0
Z dedkom sva se večkrat pogovarjala» Pripovedoval mi je; kako je bilo v s tari h časih,, ko je bil on še otrok,, Red sem ,ga po slu šel»
Pred dvema mescema pa sva as z dotikom domenila za intervju» Hotel 8~em mu zastaviti nekaj vprašanj o njegovem šolanju, ker mi je nekoč povedal, da se jo njegov ode učil pisati Črke na lapor «* to je posebne vrste kamenja v Istri
Todn do intervjuja ni prišlo, kor je dedek nepričakovano umrl» Bilo mi je solo hudo» Koliko lepega bi mi. lahko še povedal! Toda povečati ne more niČe3er več. Skušal pa bom ohraniti nanj vse lepe spomine in teh ni malo.,
Liro Sresovar,4 razred

r>.
D A K K A 3 1 H Ž E A A
Danes je praznik vseh r,0,3ih Sena: Ali je vesela tudi atama ko ja?
Nežno bom segla' v zgarano roko. Naredila veliko ji srečo«
Ali vesela bo mojih voščil?
Še pesmico ji bos .sapela
In ji obljubile, da vedno, povsod
Hvaležna ji bom, da bo vesela,,
kare če je njeno trudno oko..
Enako kot sončeca zlato.
Naj vedno to spremlja sreča povsod, A jat naj bom vedno ti dober otrok!
Anc a B r c a r. 4 , r a z r e c
€,
o j a ati
Lati9 val te imaiao rodi., Ti nas vzgajaš in nas učiš» Pripravljaš nam boljši kruh-
Zrasla ci v zelo veliki družini<, Pri hiši je bilo devet stroko Doma ste bili revni in ste se težko preživljali o korali s •»te veliko delati« Hotela si iti -za učiteljico«.
Toda tvoja željo se ni iz polni la e Doxua ste bili preveč revni in niste itioli denarja« Zato si po želiš, kakor pri--povetiujoš; da bi bilo vsej sedaj bolje in bi mi. i^eli boljši kruh., Tl vedno delaš in garaš,-, i’rva vstajaš in zadnja greš spat« Ves dan si na polju in ko prideš Ionov* si še takrat ne privoščiš počitka, ampak naprej in naprej delo»
Zahvaljujem se ti za vse, kar mi daješ! Želim ti veliko zdravja in sreče- v življenju, da bi dočakala še vrsto let«
Janez- Vavtar, 6-razred
Moji luarni je ime Jožefo« ut ara je petdeset let« y začetku tega lota je praznovalo z očetom arebme poroko«
■-.oje, Buna je srednje postave, Ima okrogel, malce nagrbančen obrazc M jene oči so rjave» Velikokrat so žalostne in vlažne Na ustnicah ji laži uročna senca. vedho je pokrita 2 ruto«,
Mojo mati je kmetica, Hjene roke so zgarane, rjave in razpokane v Skrbno nam proapodinji» Ima zelo veliko delo, zato ji moram pomagati ,■
Kadar sem bolna, mi vedno streže« V največjih težavah mi priskoči na pomoč - Skoraj vodno me prav osa reši iz težav«
Mama mi je vse,, zato bi je ne zamenjala za nobeno zlato!
Zofi Perše, p-razred

Ko ja	je bila februarja stara 44 leto loo kostanjeve
lase, sive oči in zelo žilave no&c» Veliko mau. je lepših, kot je r;$oja aisifc», a »asue ni nobene lepše e ko ja aama je v družini kot sončni žarek« Ako je ni doua, kOti.aj čakano, da se vrne» Kam nas site ra j kaj uči o Kad a jo poslušan, ker se nikoli ne zlaže, Vse, kar naa govori, je resnicas
čuoja mama jo pridna, ker n asi Šiva, pero, lika in kuha» Pa to še ni vse =
le la ti mor-a ns polju in vrtu» ilamo iisaaio vsi radi» Lahko rečem, da je zares dobre in ljubeča mane»
Frančiške Zakrajšek, 5»razred
0 meE: vem velko povedati„ tekaj pa bom napisal»
Meja mame je dobra zame in veliko protrpi, da naju preživlja» Veliko dela in se nobenega dela ne boji»
Moja mama jo dobrega srca in dobrega značaja,'žeto je tudi nekaj vredna« Ne toliko, kot si drugi mislijo. Več je vredna»
Zjutraj zgodaj vstaja in gro v službo« Tam jo že čeka delo,,
Ko pride domov, pa gleda po drugem delu»
Lamo imam rad in je nikomur ne dam,
Pavel Brcur, 4» razred
k 0 J A 3 T A H A L A i A
Selo reci imam staro mamo,zato jo bom opisal.
Moji stari mami je ime Justina* Stara je že vbč kot 81 let, a je še zelo mladostna» Ljudje pravijo, da je■stara komaj
j p<	,	d .	■.	;	:	. .	!
lahkotno kot kakšna deklica-.- Koke iiua lepe{ čeprav veliko dele,-, Skozi kožo o e ji vidijo modre žile» ha obrazu ima le ^ malo gub o Lase ime skoraj črne, le i-u pa tam je videti kakšen siv Ins« Lase ir,.,a vodno skrbno počesano» Tudi '-zobe ime še kar dobro» Vsak večer si jih umi je» Zato lahko ja*.
Loja štoru mama zjutraj vs tujo pozno, ker gre zvečer pozno spat.. Ves dan dela,, samo po kosilu gre male počivat» Beda be r-o knjige tn. časopise« Zelo rodu poje in po s mu še radio»
Če. na ji je kakšna pesom všeč, tudi zapoje zraven»
Ima sodem otrok, vse ima rada. Kadar pridejo k......njej.* je z e to
vesela» Speče potico in kruh,, de jih pogosti-,: Tudi svoje vnuke ima rada«
f.slia, da bi nam živela äe Mioyo leti -,,iro Brezovar,.4.razreä

k O J OČE
:,0j occ pridno dela-, delo noč in dan, ne posna počitka, saj je ves agaran.
V službo hodi, denarce služi,, da do ti ga, ko prosi3 gao
Ka njivo hodi in v gozd* ko donov oe vrne, v biči delati začne»
koj oče iua rod rc$ v žaloot spravi gc. nered» Poteči se krega celi dans da v nisi v s e je razkopan»
Polde Likec,6»razred
laz svojega očeta no poznauo Ko p e i'-ol.ö nudila v Lt uui.ja^j. v službo v, sta se spoznala« Ko pa seid se j e z rextii., sta oe z oce toa oprla in. uoko me je odneslo domov.
Doma sem doraočal in prišel je čas za vstop v solo» iakral je Sf-^amo pisala očetu, a on ni hotel nit: zame j ne zd&p *.0 star že 13 let, ga ne poznam»
kama so je poročila z ärugim, ki pa me mo ravno tamo rud kakor svoje otroke. Zdaj skrbi zame kakor pravi ato» zato ga tman. rad»
Želim, da bi zorne skrbel toliko časa, dokler si sam ne bom mogel zaslužiti kruha
Tor. i u e rina»3 - raz red
Sem nezakonski otrok o
:°d ode kivi v Nemčiji« Tam ima svojo družino« Zame sc nc briga preveč n Denar> ki ge mora dajati, da le s silo« Koko lepo bi biio? oo bi bil domat Hodil bi v službos mamica po bi doma gospodinjila« Tako pa oče s težavo služi kruh v tujini« Kadar ima rojstni dan} mu pišem» Ge pa bi bil doma, bi mu čestitale ■in mu podarile, skromno darilo«
Čcpr v oe ne briga preveč zame, ga imam rada. Želim, da bi spet prišel v svojo domovino, da bi ge. lahko večkrat obiskala«
Veri Štrukelj, 4«razred
-Od OČK A i. E BOL A K
Pretekli teden je bil naš očka na specialnem pregledu v Ljubljani« Ko se je vrnil domov« je bil potrt in žalosten« Zdravniki so mu namreč povedali9 da bo v najboljšem slučaju - ako se bo pazil„ se izogibal težkega dela in malo hodil - lahko živci v tem stanju še osem let. Potem pa bo moral na operacijo, kjer mu bodo zamenjali kolk« Strah me je časa, ko bo do tega Prišlo« Ali bo očka lahko opravljal tako celem d c na bo prišlo čo operacije prej, k/.kor napovedujejo zdravniki? Rada bi vedela. sli bodo v podjetju .razumevanjem gledali na Človeka, ki ne bo mogel opravljati ,sikih del« Rada bi poznala ljudi, ki določajo celo mojemu očrtu in jim povečala, kaj meni m naši družini pomeni oče« Želelo bi videti srca očetovih sodelavcev in spoznati njihovo razumevanje, Ali bi bili pripravljeni razbremeniti mojega očeta težkega dela? Ko bi razumeli njegov položaj, bi mu lahko podaljšali življenje.
žlelim, da bi bila velika; potem bi sama razbremenila očeta. Ra-5-a bi delala zanj, ter ga imam rada in mi pomeni vse na svetu« življenje brez očeta bi. bilo pusto in prazno.
P O K L I C
O C L T A
lo.
K O J Ji G A
Loj oče je kiacto Delati ».ora od ranega jutra pa tja pozno v noč,, če hoče preživeti svojo družino»
Oče mora delati že vseskozi od malega} zato se ne boji nobenega dola® Ko jo bil star pet let, tuu je unrla usti» Njegov oče je bil pijanec» siveti je noral pri drugi tueteri, ki pa je bila zelo hudobna» Ni mu dola nc jesti ne obleke ne obutve„ Vse je zorel narediti» Če zjutraj ni takoj vatel, ko ga je poklicala, ge je polivala z vodo» Bila je zares zelo zelo hudobna c. Ko je bil malo večji $ je šel proč od nje« Šel je k svoji teti, kjer sta že hiIs njegova sestra, ki jo bila dve leti starejša od njega, in njegov bratk ki pa je bil Štiri leta nlnjši»
Počasi pa so si vsi uredili življenje» Sestra se je poročila v bližini na neko kmetijo, brat pa je odšel na Gorenjsko k svojemu stricu» Zaposlil se je v tovarni, kasneje pc se je tudi poročil» Loj oče pa je tudi moral nekaj storiti, zato je prevzel kmetijo, ki mu jo je zapustil oče, na kateri mora tako garati»
Upam, da bo tistemu gospodarju, kateremu bo nekoč oče zapustil kmetijo, lažje, saj je oče že toliko žrtvoval za ta košček zemlje»
Lartina Brcor, 8« razred
11
1 OJ BRAT 1 h JAZ
Odnosi med uic-noj in uojim bratca? Hc:$ to je v najini zgodovini posebno poglavje0
sir. j hrot tXndrsj - velik, iločdh, kratkolas fant, je poln nor * esvosti m nagajivosti, .Nagajivost mu kor sama sili i/, njegovih bleščečih oči. Vse to bi rad akril, a se ne da- Včasih po mu le uspe,
On je velik in močan, s jas bi morala biti pred njim vodno majhna in noboljena deklica. Jaz pa takšna nočem biti«
Andrej je sedaj v kariberu ir, mi je dolgčas po njem» Kako tudi r.e, saj evg bila prej vedno skupaj« če pa sedaj prideva skupaj, takrat je jej» A ne vedno« Včasih me lepo aprgjme, včesih pa -ne z.? pozdrav udari pc hrbtu in začne na meni pre-iz bi seti svojo sposobnosti« Kačar ud ni, da bi bila z njim, s-i poiščem kakšno delo. Včasih pa tudi on od mene dobi kakšno gorko okoli ušes ali po licu. To je odvisno od tega, kam prileti o A takrat jih tudi jaz skupim.
Vedno pa rr.svH 'taksne;., Znaga a e imeti tudi ruda« Skupaj prtr «d XI j.ujeva. bereva redijo, poslušava plošče ali pa se zabava vsak p c- svojo. Sejina skupna zabava je prijutna tudi ob Poslušanju radia ali reševanju križank»
č*';' ima v šoli kdaj veliko dela In težavne risbe,, mu. pri risa--n-ju prav rada pomagam\ toda,j jo moje pomoči zalo vesel•.
1.0 niso vsi odnosi med menoj in bratom« Imava še veliko ö**ugih lastnosti in počneva Se veliko drugih zanimivih in nabavnih stimri. Karkoli počneva, nikdar ne moreva skriti, se .imava zelo rad:-.
L. O t) A
«	\	'7
V li £J
'2
GEST R * i I R
L;oja oeistra je stara enajst lot in pol» Oaz setu le leto in pol starejša od nje? zato se veliko no razlikujeva»
S sestro se kar dobro razunevc» i.e tajim pa» da se včasih spreva in tudi stepeva» A v petih minutah je prepir pozabljen in pogovarjava se„ kat da ni bilo med nama nikoli nič hudega»
Nekoč pa se je sestra hudo razjezila» To pa šoto, ker je dobila v roke list, kamor sam sestavila spis z naslovom Leja sestra» Raztrgala ga je na drobne kosce, meni pa je očitala, da je nisem prav nič pohvalila» Bila sem jezna in najraje bi jo pr,., te piti „ Pa togo nisem storilo, temveč sem vzela svinčnik in se enkrat sestavila spis, v katerem sem jo pohvalila»
Zdaj me sestra velkokrat prosi, da ji pomagam narediti domačo nalogo, ona pa mi pomaga pri delu»
Darinke Huč, 7» razred
S T O R I L 5 E .. K R J V I C O
Imam sestro, ki ji je ime Andre jka in hodi v prvi rr.zreti 'osnovne so ie
Doma je kdaj kaj narobe, pa kar sama popraviva« Le kaj polomiva ali razbijeva, vso napraviva tako da ni vidno., da sv ne si rn&ffin jezila c Ko sem šel nekoga dne s samokolnico po kompost, sem v naglici z-edel v vogal hi če in ge okrasi.1 . kisom vesel, kaj M napravil«, Od tedaj sem vozil bolj počasi, da bi bil to tudi dokaz, da vogala nisem jez okruČil če bi mati videla. Nekoč pa je mati le opazila. Ko sem prižel iz šole, me je takoj vprašala, kdo je okrušil vog-sl. Nekaj časa sem se nevedne -ga tiskal, kateri je ta vogal, potem na sem rekel, da ga jc ©krušila Andrejka, ker vedno okoli hiše voši voziček. Ko je Andrejka prišla v kuhinjo jo je vprašala, zakaj je okrušila vogel in jo nabila,. Andre jka je potem šla v svojo sobo. Ker se mi jc omililo, sem šol k n ,j o j in se ji opravičil, ker jih je po krivici dobila. Ona mi je odpustila, jaz pa sem ji obljubil, du kaj takega ne bom nikoli več steril»
Zdi se mi, tis oe imava od takrat sc bolj rada»
13
K	V č E Ö, K. i: It S K	D E K L 1 C a
Ko asm se rodil«, sta ihrm.a in ot« pridakovale air.a, p.-, jiiua ni vspclo« Hodil p s e d so kot dekli ca; pri g?.« s ec» na £> ve V rit kfctereit boia r- orala delni 1 in so e luž iti $ če con. hotela kaj ineti,
Večkrat bi bila rada deček» Sedajč ko in-ano avto, bi ?e lahko večkrat kara peljala„ Ker sodi dcvlico. me ata ne nuara g seboj Iraora 5e dve sestri dvojčici» ne p o bi bilo., cc bi bila jas deček» Ko bi sesVM odrasli£ bi uorali nospravljati in pomvati posodos jaz pa bi Ji&u ukazcvola, kaj naj ni prineseta, naj mi očistita čevlje; pospravita posteljo in še vse mogoče reči« Toda s ten. ne bo ničla saj cera kar rada deklice. Rede se moderno oblačim, rado hodim v lepih čevljih« Ko bera velika in bora saraa časi- žila danor.. ai kupila lepe obleke in čevlje . bo:, gotovo zadovoljno a svojim spolom.
Brc d a tire ssni kr r > =. ra čred
\	■ iv
'*'* *W*hWrvRM




Qi!


'


.»£v.,_Vi.">;••« i •_■■
tir..-.',,j
.,«.:• S.Vh--:A-«pwWrt


^ewu^wenft' -„-vfltf






«jvnam»-





>;aw .-• ."
r* "rTui
ywdn» ras;x,|itÄSti
IwWreflr^wwn^

ö-f-i.i iyo.y;^
W .JuJi
,»^<w;*w»**aruifl	1 • Aufti
ž j ifi i ?

/t’





. .


• ...
__,,r	;	""^r.
L.	l -.ji.r.j .j -•'■



, •»'-h Vfl*#V|IN*t>fif
|-*<« *«tifsižr-W;
»ttrfrS Xim'.» “«w?

i'4 |	:'j-. xV
. ;	iti:?;.




■■■-■'•■-:	.-.v.	. ;..|. :•. ži-; ...; . , ; -#«,#1.....	,. :,
-••" • .-.- - . .... •• • ••. . •
;.	j)

-Rj
i;
y ...
"'"iLi

'i~ii
‘■'i i
...'.■„„.i
-....i i
|öw*.tiV’,n i
PSAttLItSiC' s
i:r4l r,qi
fl
L;r-:~
a
a
ca

"».i'	.■*



ji* ’WflZä^tW 'U «nriRtcrg L yiicWhflK^NWfl
X.'—?	|
*....5 S
-v
s;ses>:.
Ds


■
'W
es
'■liviv.v.''' ,,.y-
<si:
’'S?čž:®x
S- ^
14
V S A K I) A N J A P C T
Kadar grem sama v Solo * je moja pot, do Igo č 001x0«, v? duši h pa me iz dolgočasnega p r-e mi Sl je vanja predrami, prijateljičin glas; •''Počakaj«. Darinka t Le zakaj se li tako mudi? 'Miopim počasne je, da mo dohiti« Kaj hitro se nema razveže jezik in klepetava do najinega skupnega cilja - do sole» Pogovarjava ne o Soli, o soäolcihe o nalogah, o domu in dragih rečeh» Tokrat mi pot ni več dolgočasna,
Iz šole se ve čk rat vračam čisto saais... i a krat si izberem bližnjico«. nekaj časa premišljujem c šoli„ potem pa opazujem naravo * Iz grma skoči zajce, ki mi prekriža pot in se zopet skrije» Zdrznem se; zajec mi je zmešal misli» Takoj se pomirim, kajti bližajo se mi otroci, ki hitijo k popoldanskemu pouku» M-imo grem mimo njih, a nenadoma so ustrašim, da skoraj padem no tla» Brat je stal za grmom in je zavpil ter mi pod noge vrgel staro krpo c Presneti negajivce, kako si mo preatra-5 i 1! S k' .■ p n j .; o m a h r. e v a p ro ti do n-u,
led potjo zrnju še zmoti fazan in nekaj jerebic. Tudi njim se nudi , zato hitimo vsak proti svojemu cilju*
Darinka Buč, ?* razred
15
In A Š H l\ Z R E D
V prijavni učilnici se uči devetnajst učencev» Nasa razredničarka je tiDvoritiica učiteljica Mirjana Hajdinjak«, Čeprav je zelo t tre ga je Ijbsiec vsi redi«, Tedi druge te vari Se učitelje inamo radi - posebno takrat«, kadar dobimo pri njihovem predmetu dobro oceno.
Vsak dan prihajamo v šolo - v isti razreds v isto učilnico«, Skupaj popravljamo naloge$ pišemo teste in poslušamo razlage v Vsi Sivimo v slogi in prijateljstvu,» Včasih pa se tudi malo spremo o Red odmorom se deklice podimo po hodniku , fantje pa so stiskajo k peči: med njimi tudi predsednik Polde fixes. Če kdo izmed učencev kaj potrebuje, mu radi pomagamo. Kadar pride kakšen učenec iz drugega razredaga deklice pošteno o št e,jemo,, dečki po se stisnejo v kot ali k peči o
Želim« da hi ostali prijazen razred do konce šolanja«
Z1 a t k a o go 11 c.. t, ra zre d
V našem razredu nas je enaindvajset. Vsi so med seboj razumemo < le kdaj pa kdaj pride tudi do prepirov» '
Velik del učencev nas hodi že več let skupaj» Nekaj učencev jo zaostalo, ostali po smo odšli v višji razredTudi v višjih razredih kdo zaostane in tako dobimo nove prijatelje. Letos pa smo dobili še novega učenca, ki mu je ime lirkcl Hitro a mo se privadili nanj., on pa na nas, Je skromen in mi -ren učence, S sosedom pa se vseeno sprala. Prepire navadno pridno sosed, vendar bi bilo bolje tsonj, e e tega ne bi počel . kor jih navadno tudi postano dobi«, V razredu imamo dva učene», ki sta enako staro, vendar jo prvi.največji, drugi pa najmanjši učenec v razredu, To sta Herman in Janez« ti Herma-no z, ni dobro češenj zobati; ker o o hitro ujezi, Jane» pa se $6e d poukom roje smeje, igra in zbija šole.» lino gl učitelji so fnenjto, da bi ga mo rali poslati v otroški vrtce» Pred Janezom, je sedel Sandi, ki j c tudi velik šaljivec. On j c- edini učence v razredu, ki sedi sam. Dokler je imel soseda, mu je večno nagajal» Zato so soseda presedli» Ker Sandi nima več komu noga ;:ti.. te znaša nac evinoniki in :*f.d vstalimi pr o ti me ti , ki mu ravno pridejo v roko Poleg trinajstih dečkov v razredu še oaozu deklic» Dekleta so mirna, le včasih se prepirajo p; dečki in tudi me c seboj» Hode turi:, klepetajo, kar j s če n, " i ho v a n a v ad a „
čeprav o« včasih prepiramo„ sme vseeno dobri prijatelji in prav ud nam bo za sošolci, ki. bodo letos nehali hoditi v čolOo
K E N A V A D L L.
D A JN
V
i; O L S K 1 H
K L O r E H
2 6 o
Nenavaden den v soli je bil tedaj;, ko nas je obiskal pisatelj Anton Ingoličo
Ko so bile prvič podeljene Golieve bralne značke, je bil med nami pisatelj Ingolič» Po končanem sprejemu za značke,rje nam je pripovedoval o svojem pisateljevanju* Spraševali smo ga? kako so nastajale različne zgodbe» Najbolj smo so poglobili v priljubljeno delo Tajno društvo PGC» Učenci sedmega razreda so zaigrali tudi odlomek iz te knjige» Pisatelj naiu je pripovedoval,. da jo delo Udarna brigada nastalo med vojno, ko so vso Jngoličevo družino izselili v Srbijo« Sinček Borut pa ni mogel vzeti s seboj igrač, zato se mu je točilo po njih» Oče pa ga je potolažil, da bodo prišle za njim. Poskušal je dobiti podobne igračo in ko jih jo imel dovolj, jih je neko noč razpostavil po sinkovi sobi. Ko se je zjutraj prebudil in videl igračo, je res misliIj, da go prišle za njim.
Tako sivo nam je predstavil voč" svojih del. Komaj e es: čakala, da jih bom lahko tudi prebrala»
Ko smo 80 poslovili, se nam je podpisal na svoja dela, ki smo jih prinesli g seboj. Želim, da bi vsako leto prišlo se več pisateljev* ki bi nam tako lepo opisali svoja dala* kot je to storil Ingoličo
Ro z 1 Ra mo v š, 7«r a z r e d
Tudi letos smo v šoli praznovali novo leto» juetošnje prazno vanje se je precej razlikovalo od prejšnjih»
Najprej smo vol skupaj zapeli Novoletno pesem, Kato sta eva učenca zaigrala prodajalca in kupca» Nato je bi .to nagradno tekmovanje» V vsaki skupini sta bila dva dečke m eno deklica, Tudi jaz sem sodelovala» Hoditi smo morali po noduljoh»
Ko smo prišli do zidu, je prvi moral postaviti tri palice, drugi olupiti pomarančo in tretji obleci bundo, Nato pa so trije učenci igrali Svejka» Zastavljali smo si ugon me ■m pripovedovali šole» Zelo smo se smejali«
Ta dan je bil same tako nenavaden, da mi je še danes živo v spominuo
17
Lsni nff,c isucli üo štirinajstdnevne počitnice. Ko so se začelet ue noL. jo zdelo, de bodo dol^e, a so le hitro minile»
Bil aeiu "juael, da se je po v, k zopet začel, saj mi je bilo dolg" čas no pri ji.tel jih. Zjutraj sem vzel s seboj stvari, ki sem jih tisti don potreboval. Učil sc nisem veliko, ker ničem pričakoval, da bodo učitelji 7.e prvi dan spraševali. Ko sem prišel v šolo,, sem zvedel, da sc je urnik spremenil in da bomo tisti dan imeli zemljepis» Zemljepisa nisem pričakoval, zato sec se bal, saj se nisem učil,. Kmalu je prišla uro. zemlje-pig-Oc Tovariš učilolj jc stopil v razred in začel spraševati vs • o sne v, ki smo jc dotlej obravnavali« 'Začel sem brskati _po torbi„ če bi bilauogoče v njej zemljepisna knjigo. Vendar je nisem našel. Zato aeu se hotel narediti ti kego, da me učitelj ne bi opazil. A mi ni uspelo ir tudi jez sem moral pred zemljevid«' Učitelj me je spraševal nekaj osnoKMh stvori iz zemljepisa, ki jih moj predhodnik ni znal« Te stvari sem znal in seto hitro odgovorile Bol pa sem ae naslednjega vprašanje, ker več nisem vedel. Tovariš učitelj se je obrnil proti meni, nekaj časa premišljeval, nato pa mi jo hotel sestaviti novo vprašanje« Toda sredi vprašanja je zmotil, zvonec« Bil sem rešen in sem se oddahnil» Tovoriš učitelj je to opazil m mi obljubil, da me bo takoj drugič vprašal.
Če nikoli prej se nisem tako razveselil zvonjenja kot ravno tisti <1 en o Ko sem šel domov, se se spomni* uci tel jeve obljube» Sklenil sc, da se bom zemljepis dobro naučil in to aem doma
tudi storile
Zdenko Bučinel, 7,razred
V šoli se odvija veliko nenavadnih dogodkov, ki pa jih kmalu pozabimoe Toda nekateri te pa tako vznemirijo» de zlepa ne gredo v pozabo.
Zelo velikokrat se spomnim dogodka, ko sem dobila prvo nezadostne oceno«
Bilo jc v drugem razredu. Za nalogo sme morali napisa <,i obnovo berilo Slamice„ bobek in kamenček. Obnovo.sen napiselov naglici« zato ni bile prav nič vzorna» lovzinsiea ucitelJ3.u8 •jc n ob ra le zvezke in jih naslednji dan prinesla« ßajpre j je razdelilo drugim, nazadnje ga je dalo meni. Ko iai je povet.pla oceno- k,e je bilo tako aram... da soc. konej zadrževala jok. me huje pa mi jc bilo potem, kč- so sošolci a vesoljem pripovedovali drugim učencem.
Donos je tovideti droben dogodek, meni pa se zdi,, da me ve L,e danes orani, če se spomnim na to.
Dani. Avsec, B= razred
Vse življenje človek doživlja tudi nenavadne dneve, največ pa jih doživiilo med šolskimi klopmi»
Odkar hodim v šolos me muči matematika$ četudi ae trudim,.
Vsako leto mi jc prev matematika ob koncu leta delala največ preglavico
Bilo je v Šestem razredu^ kc sem sedela pri sošolki Roziki« Bilo. je pridna i/j tudi požrtvovalna,, Pomagala mi je pri mju-tematiki in na koncu sem vse lepo zvozila« Ko sem dobila spričevalo, iti jc tovariš razrednik rekel, da se tudi pri matematiki lahko potrudim, jaz pa sem se spomnilo Rozike in njenega t r ud a o
Lahko rečem, da ja bilo to nenavadno šolsko leto* ki ga ne bom nikoli pozabila, ravno tako pa ne sošolke Rozike in njenega truda zame.:
Hedvi Brcar, 7»razred
Zgodilo se je nekega dopoldneva, ko sem prišel v šolo* Zjutraj sem vatni kot navadno o čudil sem se, ker na poti v šolo nisem videl nobene :e šolarja« Ko o e m. prišel v šolo, so se mi učenci začeli omej-.cio Vprašal sem jih, zakaj se mi smejejo; pogledal sem se j če tom morda umazan,- Kato so mi povedali, da sem zamudil uro po>ka<, Temu najprej nisem verjel, ker sem prišel ravno aeti $alim vlmoromo Toda mislil sem si, da je bila ura pomaknjena za eno tro nazaj in tako prišel ravno mod odmorom« Ko sem povedel tovarišu učitelju, zakaj sem zamudil, mi seveda ni verjel.., v ostalem času sem dobil od sošolcev precej pohval, kako imenitno ser se izmazal» Da je bila to resnica, je povedal oče to «ari 5u rr zredni ku
Takrat je M Iv zame celo dopold.no v šoli nenavadno, soj sem bil v šoli namesto šest ur lu pot« Vendar take smole ne že-Lim ni ko var»
i.9
ÜOJ fvAJUUBŽI PREDLLT PHI URI T E L ti S K E VZGOJE
Trikrat tedensko imamo telesno vzgojoc Ta predmet imam zelo rada.;, kor je lažji od drugih»
Ko pozvoni zvonec pred uro telesne vzgoje- se zberemo v telovadnici., kjer skačemo in vpijemo» Deklice nismo preveč glasno. Ko pa se zaslišijo koraki tovarišice učiteljice* nastane popolna tišina» Najprej se nekaj časa lovimo$ da se malo razgibamo» a tek ne traja dolgo, ker moramo v kratki uri narediti še mnogo dragega» Zato so hitro postavimo v vrsto»
Če nismo preveč hitri* tovarišici učiteljici ni po volji» Potem ao na vrsti proste vaje» Nekateri so pri prostih vajah nerodni« marsikateri učenec se tako utrudi* da ne more več delati. Za tem pride na vrsto preskakovanje in preiskanje kolebnice, skakanje čez kozo, razne igre z žogo, prevali, odrivanje* od zidu in še mnoge druge igre» Kadar nas tovarišica učiteljica nauči novo igro, smo zelo veseli»
Ura telesne vzgoje zelo hitro mine •• mnogo hitreje kot druge ure o
Zdonka Jurgiič, 4»razred k 0 J N A J L J U S š 1 P B E D k E T
Ko j na j ljubši predmet je matematika- itateioatikc imam rad že od prvega razreda»
Račune asm vsa šolska leta z vese 1jem in lahko reševal» Starši so bili toga veseli, soj je matematika za mnoge najtežji šolski predmet» Od prvega razreda dalje sem spoznaval vedno več materna-tičnih zakonitosti» Novih zakonitosti se nisem zbal in sem vztrajno računal in. se ue.il» Vidim, da se znanje matematike lahko pridobi le z vztrajnim delom - z računanjem»
Ked računanjem mi marsikaj postane razumljivo in če neko stvar razumen*, se jo lahko tudi naučim» V višjih razredih sem bil že dvakrat na matematičnem tekmovanju v Trebnjem» Obakrat sem osvojil prvo mesto» 'Tega uspeha sem se ze.^o raz--veselil» Vesel pa je bil tudi tovariš učitelj« ki nas uči Matematika» Matematiko sem se potem še bolj vneto učil» Bo sedaj s cm imel na koncu leta matematiko vedno odj.ično in Mislim., da si jo bom tudi letos priboril»
Matematiko se boa g e naprej pridno uči3„,, saj potrebujemo snanje matematike tudi v vsakdanjem življenju.. Kdor dobro obvlada matematiko9 lahko pride do dobrega poklica,, saj je matematika kraljica znanosti»
Zdenko Bučine 19 7 * rasred
P R 1 U R 1 TEL E S k E V Z G O J E
Opazovali smo, kako telovadijo učenci osmega razreda.,
Učenci so se postavili v vrsto, obrnili na desno in začeli teči po košarkarskem 1grušču. Poskusa li so se dotakniti mreže,, Najviše sta skočila L'a F jan in Janez» Potem so dobili kolebnice... naredi U najprej trideset poskokov in nazaj toliko, kolikor je kdo magel« Nekaterim so poskoki niso ravno posreči ii0 Ko - so vaje ? kolebnicami končali, je vsak naredil nekaj Počepov» Nato so se postavili v vrsto in se razdelili« Dekleta so odšla na rokometne igrišče streljat na gol,, fantje pa so se Postavili v vrsto» Vsak učenec jo naredil dvojni korak, nato mu je učitelj telesne vzgoje podal žogo, potem so šele lahko metali na koš» Največkrat je; zadel Zdravko» Ko so e to vajo končali„ so vodili žogo, naredili dvojni korak in metali na koš. Najlepše je to vajo izvedel Janez; elegantno je skočil Proti košu in vide;i je bilo, da bo žogo kor ponesel v koš. Potom so se postavili v vrsto in se razdelili v dve skupini Sačeli so igrati kr.žarko« Bilo je nekaj dobrih preigravanj$ metov na koš in podaje Neprestano je vodila skupina8 v kateri 80 igrali Janez8 Jelko.,. Franci in Zdravko, a pred koncem je Sruga skupina izenačila» Največ košev sta dosegla Janez in ^firko „
Žar žal ici je bilo, u.a sem bil v tej uri le gledalec$ saj sem Velik ljubitelj košarke-.
Polde uurglič, 6» razred
21,
it O J SOŠOLEC
Hodite v sedmi razred osnovne Sole in iu»am precej soSolcev in sošolk.
L;oj najboljdi oo dole c jo Zdenko Dučinel, pri k a teren, tudi sedle., de zelo priden in dober učenec0 Rud ni tudi pomada, suj vse zna, Je od dobrih otaržev in je lepo vzgojeno Ina srednjo Postavo in je vedno lepo oblečen» Po značaju je zelo dober fant in ni iüöilö pravi $ naj oe ravnat* po njen» Ni hudoben in. se ne pretepa$ kot se dru£:i* Ko greva v solo? ae vedno pokliče, da £ revo skupaj» Se nikoli se nisve sprla, soj si tega tut.i ne šelivtio Vedno je vesel in nr.sMjan« fiolo je najprej obiskoval v Krnci ju,, nato pa so sc preselili v Slovensko vas v blok» Prebere zelo veliko knjig.-. V šoli jo bit s,e vedno celičen, njega ni treba priganjati k učenju» Pri razlagi je zelo pozoren in se v soli veliko nauči» Do iver;e je zelo dober, zato ga n.• bi rad žalilo Lahko sem vesel., da imam tako dobrega sošolca»
Takega sošolca še nisen imel, dolgo skupaj»
zato si želim, da bi bila še
Janko Rugelj, 7- razred
S A K Dl BI 7j JAK
Sandi Bizjak je moj sošolec» V šolo hodiva že vsa -teta sm^pnj«
Sandi ni preveč dober učenec» Rac! pa bere zgodovinske knjige, a domače naloge mu ne gredo preveč cel rok» Včasih zaradi malomarnosti dobi enico» Hitro se razjezi, če mu kdo nagaja, čeprav tudi on n agaja drugim» Lepo poje, rad telovadi in riše» med poukom se velikokrat igra in ga tovariš učitelj opominja»
V klopi sedi najraje sam» Led odmorom, ko gre tovariš učitelj iz razreda, začne nagajati nam deklicam, ki smotakrat nanj zc-To jezne, a to se hitro pozabi»
Četudi je Sandi včasih poreden,, ga imamo vsi ucenci rudi»
22,
k. O J A S O i O L K A
loja prijateljica in hkrati so šolska je Sonja Biček.,
V soli je pridna in kar vestna učenka» Vsak dan prihaja v šolo iz dva kilometra oddaljene vasi «- iz Slovenske vasi» S Sonjo sva se spoznali že v prveit razredu. Od takrat ovc dobri prijateljici» Letos že četrto leto sediva v isti klopi. Večkrat pa se tudi skregava* a ne mine pet minut in sva spet prijate-ijici« Sonja je dobro tudi do ostalih sošolcev in sošolk. Rada lomu kaj posodi in mu pomoga»
la Sonjo boe. .mislila tudi takrat$ kc bom o spričevalom v roki zadnjikrat prestopila šolski prag.
Anka Grčar, 7= razred
* 0 d a S 0 U 0 L K A F K A d č I SK A
hodim v peti razred» Imam osem sošolk» Najraje imam sošolko h>enčiško? ki je moje sestrična»
ima kostanjeve lese in sive oči» Že vsa leta soranja sediva skupaj o Od šole je oddaljena eno uro» V šoli se uči za silo. zvezke in knjigo is. o lepo urejene-!» V časi h pozabi narediti do ßtieo nalogo» Vri pisanju spisov ji parnega mama
Iz šole greva s Frančiško nekaj časa skupaj. Včasih se tudi kaj sporečevas a sva drugi dan zopet dobri»
Sošolko Frančiške imam rada.
Breda Peterlin., S» razred

P J O K 1 it S K A
K H O K 1 K A Polde Jurglič$ predsednik 10
0	T E LESI, 1 V Z G 0 J 1
Ne na51 soli je šport se kar dobra raz vit $ čeprav iu.au.o s - labe pogoje •. M/bol-o prave telovadnice $ pa tudi igrišči nista najboljši o Učitelj telesno vz-goje je tovariš učitelj Kramer, ki tudi skrbi aa športno dejavnost na šoli»
Da bi zvedel? kako tovariš učitelj ocenjuje naše sodelovanje na raznih tekmovanjih, se mu zastavil nekaj vprašanj s Ali ste zadovoljni z uspehi v tem šolskem letu?
“2 uspehi sem kar zadovoljen» Čeprav bi včasih lahko pokazali še več o’1
Ali se vam zdi, da bi noši predstavniki dosegali še boljše uspehe, če bi imeli primerno telovadnico in urejena igrišča?
"Mislim» da bi bili rezultati še boljši9 saj se res ne moremo preveč upirati na primer Trebanjcem» ki imajo novo telovadnic o in primeraa igri3čao"
Kaj menite o uspehih prejšnjih generacij?
"Prejšnje generacije so bile boljše v atletiki, medtem ko se zdaj bolj zanimajo za igre in dosegajo tudi boljše rezultate o "
Uspehi naših predstavnikova
Ne občinskem tekmovanju v rokometu smo dosegli prvo mesto3 pri nogometu in košarki pa smo drugi. Le učenke so 'se pri košarki slabše odrezale»
Ko je bilo tekmovanje v streljanju, so se med prve štiri strelec v občini uvrstili kar trije noši tekmovalci0
Na republiškem prvenstvu v orientacijskem pogodu je našo trojka zasedla šesto mesto rzj&ed 24 ekipo
-24 c
5- aprila silo na pobudo tovariša učitelja telesne vzgoje ustanovili
xOL3KO ŠPORTI, O DRUŠTVO ŠUM RUPERT ;
•Na ustanovni zbor su,< se skrbno pripravljali» Zbralo se je veliko članov» saj je mnogin telesna vzgoja zelo priljubljena > Seznanili smo se s pravili, a katerimi smo se strinjali, Skle ni 11 silo j, da bomo disciplinirani f saj bomo le tako lahko dosegali uspehe o Izvolili silo tudi vodstvo ? ki ga sestavljajo P„ Jurglic ?
I	Lenardič, Hc Kos S, Vojnovič in D, Avsec , gospodar pa je Jo Premrl.
Sedaj že pridno vadimo in smo veseli, do imamo tudi na naši šoli
v 'T
& O
Posebno lepe uspehe pa smo dosegli na tekmovanjih o prometni vzgoji, Na vsa tekmovanja je pripravljal učence tovariš učitelj Tone Kamin. Ko je bilo občinsko prvenstvo v kolesarjenju, so bili naši tekmovalci v višji skupini prvi, v nižji pa drugi Najbolje so se uvrstili Branko Rokave, Gabrijel Tišina in Janko Rugelj., Ko pa je bilo medobčinsko prvenstvo v Krškem, so osvoji"i pokal Dolenjske; prvi je bil Stanko Leben, drugi pa Janko Rugelj Tudi na tekmovanju Kaj veš o prometnih predpisih je našo ekipa z a s -e d 1 a d rugo me o to,
K R OZKI
STRELSKI KROŽEK je posebno živahen v zimskem času, ko je zunaj premrzlo da bi se lahko podili za žogo» Tedaj se nas zbere toliko strelcev v telovadnici, ;a moramo večkrat streljati po skupinah, saj imamo premalo pušk,
KOŠARKARSKI KROŽEK je omejen na tisti čns, ko je igrišče suho saj v majhni telovadnici ne moremo postaviti košev. Tudi ta krožek vodi tovoriš učitelj Iven Kramer» ki je velik ljubitelj Telesne vzgoje-, Pri krožku nas opozarja na napake v vodenju žoge, nam pokaže, kako pravilno naredimo dvojni kvrek, največ krat pa igramo košarko» Tovariš učitelj po sodi in nas sprvti včasih kara, včasih pa hvali» Po igri smo vsi potni in izmučenx, s nam je urn vedno prekratka.
25,
iCIOGHAFSKI KROŽEK vodi tovnris učitelj Tone Kaxtin> Obiskujejo ga učenci osiLega rasreda» Pri tem krožku fotografirajo, se učijo razvijati filme in opravijejao druga delcu Rezultati bi bili še boljši, če bi imeli, primerne prostore» Fotografski krožek je eden ismed tistih krožkov., ki marsikoga navduši., da si izbere poklic, kjer bo lahko prišel do izraza tudi za konjiček»
Letos je začel'delovati BIOLOG!JSX1 KRO r.K,- ki ga vodi tevari 6ica učiteljica Hcjdin jakovo v Pri krožku zvemo o' rastlinah ir« Živalih» Tukaj lahko po mili volji aprošujeuo in voditeljica nam rada odgovarja. Zdi se mi, da pr5. tem krožku uro zelo hitro mine,
Ra naši Šoli je najbolj znan NUVUNäRSKI KROŽEKo mentorica je tovarišica učiteljica Z-upanove, ki je krožek ustanovila pred desetimi leti o Spisov izi člankov članov .novinarskega krožku je bilo že veliko» za marsikaterega smo dobili nagrado ali pohvalo» Letoa hodi n krožku okoli 25 članov» Ka sestanku prebiramo spi-se; spremljamo rožna tekmovanja,, letos pa smo posvetili največ pozornosti natečaju Pionirskega lista Smejte se z nami., Vsakokrat piše zapisnik drag učenec, la se take vadimo tudi v te 1
obliki
Nagrada zu vse člane krožka je bila ogled RTV in obisk v ured
n i §t v u Pi on j. r s ke ga 1 i s t a ?.
Lansko leto sim:; picnir.ji novinarji šli r?.a iulc.'l v .ujubiuoi»> ,
T je bila nagrada tu naše delo pri krožku»
Najprej smo bili na RTV■ Ogledali smo si tud precej redijsl: 1 in televizijskih prostorov Obisk je bil zanimiv, le skoca, e bisme videli več napovedovalcev Ogledali smo si tudi studio -.4,. kjer snemajo več odd^j in prirejajo razne prireditve» Vide 11 smo tudi, ka ko snemajo reklamno oddajo- Po ogledu runa je prijazni tehnični direktor odpel je.! še na teraso- od koder je lep razgled z.-a Ljubljano«
Zanimivo je bile srečanje z nekaterimi člani uredništva Pio-
lirskega lista, posebno sem si zapomni le« tovor:.sicc- Karto Lešnjakovo» Prijazna kerika Geu^ieveka, tehnična urednica.
ilirski lic t» V o srn pa oo odtisnili tud:, .ime in priimek, lu dan mi j c- živo v opominu»
Olga Go i s n c , 8. ra z r o ci
Prijetno nau je ob začetku šolskega leta razveselila novica, rta bo kar sedem članov odšlo ne II, srečanje mladih dopisnikov v Velenju
kari ca Huiaovä iz šestega razreda je takole poročale o srečanju; Zelo sem oe razveselila^ da bom tudi jaz odšla v Velenje,
Vso pot sem komaj čakala„ kdaj bomo prišli na cilj. Ko smo prišli v Velenje» so nas pred šolo pričakali velenjski pionirji, saj smo bili njihovi gos-tje o Popoldne smo imeli proslavo, na kateri smo se spomnili priljubljenega pisatelja Franceta Bevka, Zanimivo je bilo srečanje s pisatelji. Zvečer pa so nam znani novinarji pokazali diapozitive o potovanjih po svetu. Naslednjega dne smo imeli lepo prireditevs na kateri so podelili nagrade najboljšim šolskim glasilom» neto pa smo z avtobusi odšli v Šoštanj, kjer smo si ogledali Kajuhovo spominsko sobo in grob,
Imam lepe spomine na Velenje» saj so nam prav vsi pokazali veliko gostoljubnosti o
V tem šolskem letu smo imeli objavljenih že precej spisov, V Kurirčku, Pionirskem listu in Pionirskem tedniku sta bila po dva prispevka, v Pionirju trije, v Dolenjskem listu sedem, Na-š-a ženo je ponatisnila deset prispevkov iz Enajste šole, v prilogi Dela Pisani petek smo že dvanastikrat zasledili ime našega učenca, v Enajsti šoli pa je bilo trinajst spisov,
Nekateri učenci sc za svoje spise prejeli knjižne nagrade, učenka Joži Umek je dobila prvo nagrado pri Dolenjskem listu v natečaju Tistega lanskega dne; tedaj je dobil kolektivno denarno nagrade tudi novinarski krožek. Ob dedku Drozu ss nas je s knjigami spomnila Zveza prijateljev mladine Slovenije in tudi Turistično društvo Šentrupert nas je nagradilo s knjigami. Zelo privlačna Pa je nagrade, ki jo je dala revija Pionir: trije učenci se bodo peljali e športnim letalom.
Naj bo glasilo tudi počastitev deset—letnice dele novinarskega krožka!
Zlo
TISOČ RADOSTI TISOČ RADOSTI
naš razred
V aodiaeiii reziedu Je enaindvajset učencev. Razrednik nažega razredu Je tovariš učitelj Kramerc V starih klopeh si trgajo hlače različni učenci po velikosti, kreposti, starosti in modrosti.
Maša učilnica je obratno sorazmerna z lepo urejeno učilnico3 ker smo pri geometriji učili sorazmerja. Četudi imamo pridne reditelje in smo ee pri gospodinjstvu učili o opremljanju stanovanja, so klopi največkrat neurejene, Zs kemijo smo naredili poskus o ohranitvi mase, V oknu smo razbili steklo, ki je lep dokaz, da se le oblike spremeni, masa pa ostane ista, Ker pri biologiji obravnavamo organske sestave Človeka, rabimo veliko slik. Zato ne manjka cvekov v steni in ne v redovalnici.
Potrudili se bomo, ca ne bo cvekov ne v steni in ne v redovalnici,
Jože Uhan, 7,razred
HOJA ŠOLSKA K L 0 P
Hodim v sedmi razred in sedim v tretji klopi, ki je precej iluatrirana.
Ko sem zvedel, da bomo dobili nove klopi, sem takoj pričel z delom. Začel sem uničevati klop, da bi šla čimprej iz razreda, Nekega dne me šolska ura ni zanimala, zato sem vzel nožič za linorez in skrivaj začel rezati. Do konca ure sem z delom že končal. Izrezal sem jahača, ki bo dokazoval» da je bila ta klop moja. Tovariš učitelj je bil ob pogledu na mojo klop hud.
Čeprav težko pričakujem novo klop, mi je tudi s čara pri srcu.
P K I V H :
2	c .
BIOL O G I v L
TovoriMica učiteljica nan, je pripovedovale o morju» Stvari so bile aenimi ve, zete amo radi posludeli» Pripovedovala nam je o naseljenosti morja» Omenila je, da žive nekatere živali deloma v vedi deloma na suhem» Ko je povedala nakaj primerov, oe je oglasil Franci: "Tovarišico učiteljica, jaz pa poznam se neke živo bitje„ To so turisti 1 *' Ko ga je vprašala, je pojasnil, da turisti živijo na kopnem, v morje pa se hodijo kopat»
Vsi smo se iz srca nasmejali in tudi tovarišici učiteljici je igral nasmeh na obrazu»
Polde kikeCj 6»razred
ZGODILO SE J L
oaz ne doživim veliko smešnih dogodkov» Letos pa je bilo nekoč pri telesni vzgoji kopica dogodkov, ki sem si jih d o b ro z a p o mn i la
Ko smo delali stojo na rokah, sem stala preblizu sošolke Fani in to mi je stopila na prst? ki je takoj postal modrikast » Potem sme si podajale žogo c Nam jo je podajal tovariš učitelj o Ker pa Fani žoge ni ujela, se je letla odbila od s tene in priletela meni v glavo» Ko pa smo si še nekaj časa podajali žogo, jo je hotel tovariš učitelj brcniti sošolki, a žoga je priletela meni v hrbet» Sošolke so se mi smejale» Komaj sem čakala na konec te nesrečne telovadbe»
Ko je zazvonilo s smo se postavili v vrsto in odšli v razred, da bi so oblekli in odpravili domov. Ko pa sem prišla do stopnic, ki so bile mokre in snežene, sem telebnila po tleh» Vsi bo se mi. smejali $ meni pa je šlo na jok»
Ko sem vea polomljena prišla domov na peč, sem premišljevala, kako nesrečen je bil ta dan.
k y c
o 3 L I	RA S	R K D jN A	/, ATO	Z I	K L O P I
S e koč je	živel osmi rrzreč»	Ta razred	je bi.t	čisto nekaj	po
•s-ebnega? ker so bilk učenci v njem pravi geni jiZato je bil ta razred na. višku svojih moči in se je odlikoval na vsakem koraka; imel je le eno slabo lastnost, ki pa je bila malenkostna v primerjavi	z odlikami;	razred se	v učenju ni posebno odlikoval«.	Ampak$	to je škoda	omenjati»	Kdo pa	se danes še	uči,če
je količkaj napreden?! Toda tovariši učitelji, ki so seveda tako nazadnjaški, so venomer kaj prigovarjali® No, tem zlatim dečkom. i:. ček lic ati je bilo vsega dovolj in namesto, da bi prišli v šolo, so as po svoje zabavali» Špriceli so, kot so temu pojavu rekli : Sedaj pa so bili starši poklicani na zagovor-. Starši so bili nemalo presenečeni, kaj se to učitelji izmišljujejo,'Češ, saj bo naši otroci tako pridni,, pa de. ne bi prihajali v šolo l Toda ko so nazadnje le ugotovili, da je verjetne res tako„ kot pravijo tovariši učitelji, so poklicali svoje otroke na zatožno klop® Osmi razred pa ne bi bil osmi razred, če no bi tudi tukaj pokazal svojo nadarjenost in starši so morali utihniti, ker ao ti prfckei tako sitni, Osmi razred je spet začel redno prihajati v čelos pa ne zato, ker so jim starši rekli, ampak ji m ;;c> postalo dolgčas po šoli pa c.s si spet ralo ogledajo učitelje»
Ta osmi rr-zred jo bil značilen primor moderne mladine in se je tudi v vtiusi jnge :e živ) jen ju proč e j odliko voj.
Dani e g Avsec, i:	razred
M A 8 P S D V h D
medveda, Ra nem ni nič naročil Hodil je kar naprej za nami in prišel 2 nami domov« Doma se ga niso nič prestrašili®
Sečinj smo ga že udomačili - Rama ga vsak dan trikrat pomolze»
Da jo nam p o devet litrov mleka» Tudi voziti orno ga z c nsučj.li-Vleče za tri konje. Kadar je treba v trgovino, gre kar sam» Tudi kuhinjska opravila že opravlja» Ime mu je i’.,: r., ker je
res zelo priden -Ta se g o ni-.f: =6 v. a irran. zelo uiclc-

h E S R E C M I R I B O L O V
Ko sva se z brctoiL nekega večera pogovarjala,, seru c.u predlagal, naj bi naslednjega dne lovila ribi»
Drugega dne dopoldne seit, vzel ribiško palico, brat pa je vzel škatlico za črve« Odpravila sva se proti potoku! Zagledal sem klado in šel proti njej-., Brat jo jo dvignil, jaz po sei» segel pednjo» Toča bratu je klada spodrsnila iz rok in z "Asa!" je prišlo iz no~ jih ust- Roka me je teko bolela, da sen. kor skakal» Brat je pobiral. črve, ki sem jih spustil na tla, nato pa sva odhitela proti
potoku»
'že od daleč sva videla vrbe, ki so se nagibale nad vodo. Na eno n-ti njih sva nein?navala splezati« Ko sva našla primerno; sem jaz prvi splezal nanjo kakor veverica« Brntu je šlo plezanje bolj počasi» Ko se je prijel za vejo, se je ta odlomila in znašel se je ha tleh« Ko je ponovno poskusil, mu je končno lo uspelo» Sedla sva vs-ak na svojo vejo, brat je nataknil črva, jaz pa sen spustil vabo v vodo o Dolgo časa ni bilo nič« Čez- nekaj časa je nekaj potegnilo, Ker pa nisem dobro držal palice, mi je le-to padla v vodo« Takoj sem se spustil v dir« Toda spotaknil sem se ob vejo in pa« del v blato. Bil sem \gs umazan, toda nisem odnehal« Imel sem sre-Č-:::.. Palica se je ujele za vejo, ki je ležala prek potoka« mer je Palica ležala malo stran od brega, sem stopil v vodo in jo dobil-,
0 ribi pa ni bilo nič sledu» Zdirjal sem proti veji, no kateri je bil brate Dal sem mu palico: in splezal aa drevo« Bedel sem na isto vejo kot prej Nasedi1 sem na trnek črva in ga spustil v vodo, Takrat pa sem omahhil in štrbunknil v vodo. Ko je brat to vi del,, je splezal z drsresa» rudni, m. je roko in začelo so je reše vanje. Ker sem bil jezen, ovsl hotel v vodo potegniti tun i Ura «.a»
On pa je prekrižat moje načrte, s tem on me je spustil- nopet som. Padel v vodo in xo v najglobrji tolmun-, Brat se mi je »*«6jsx, jaz Pa sem ves nesrečen, ker mi zvijačo m uspemo, zlezem iz vode,
žalostna,, ker nisva ujela nobme ribe, sva se v pričakovan ju, kaj bo rekla manui, vrnila domov« i.ahko si. misli te 5 kako je čilo uoma:
Kadar se z bratom spomniva na (isti nesrečni nboS.ov, se uba ki-8To nasmehneva
klavir
51

Tri uri glasbenega pouka je tovarišica učiteljica vprašala nekega učenca;“Kateri instrumenti spadajo k pihalom?”
"K pihalom spadajo: klarinetr fagot, oboa* klavir..«,”
'‘Klavir pa ne spada k pihalom*" ga je opomnila učiteljica» "Poten, pa spada k trobilom*" je odvrnil učenecc -
Zdenko Bučinel, 7» razred
Ribolov
"Zakaj si lovila ribe?" me je vprašala mama.)
“Ker so pred menoj bežale,," sem odvrnila»
Kartira Breznikar* č»razred
dolg jezik
Sošolka Jožica je obljubila kileni, da bo tudi njej preskrbela
Šesto v kodnih oblačiliho
"Kaj pa meni? c,e je zanimala Slavka»
'Ti pa imaš predolg jezik in bi te pri delu oviral« saj bi jga lahko preši la/' ji je zabrusila Jožica»
kartina Breznikar* č» razred
bratov konjiček
Ro j mlajši brat je nor na konje» Najrajši ima belega ali črnega» "Kako pa boš iz rjavega konja naredil belega?” me je zanimalo» "Krmil ga bom s slamo," je odvrnil bratec->
'Kaj pa* če ne bo čisto črn?"
"Ga bom pa s črno kremo namaza?®.j" se je odrezal»
Stojan Vojnovič* C«, razred
Slovanov ni la l o
"Naštcj mi zahodne Slovane!”
"Kitajci!" je odgovorila Joži»
Banaj še kdo reče» da Slovanov ni malo!
3
n

s v o č n i k v h a z a a d u
Učitelj je hotel preizkusiti učence, če vedo f da' se glasovi delijo na samoglasnike, soglasnike in zvočnika. Ko je vprašal če po ena j o zvočnike, so ae vsi ozrli nad vrata; ,$Saj ga imano v razredu!"
Branko Larkelje, č» razred
PRI S 1, 0 V £ N S K E L J E Z 1 K U
Učiteljica- "Kak© se iitenuje pisec basni?'’
"Basist," ,;9 odgovorila učenka,.
Anka Grčar, 7, razred
J U H A d h T A K A
Sosedov strlo je bil saci doma o Je že bolj prileten in tudi večkrat pijan»
Nekega dne je prišel domov in pričel kuhati juho» Ko je pri šel njegov sin iz službe, je rekel, da je že pripravil kosilo»
V juho je dal veliko kokoSje masti, da je juha lepo rumena» Ko ata začela jjoti, je sin ugotovil, da ima juha zelo čuden okus» Vprašal je očeta kje je dobil mast» Odgovoril je, da v shrambi pod omaro tel je pogledat in videi, od je bilo paslo, na pai>ie'*• '•
To je bila zares okusna juha!
Franci Podržaj, 5,razred
V S E?B X N A
Tone Pavček; Preproste besede Zgodovina šolstva v Šentrupertu France Bevk
Nenapisan intervju z dedkom Družina
Vs-akdanju pot Naš ra zreči
Nenavaden dan v šolskih klopeh j naj1j ub§i prednat Ko j sošolec Pionirska kronika Tisoč radosti
Glasilo novinarskega krožka osnovne šole Šentrupert
Ishaja dvakrat letno
Šolsko leto 1970/71
Leto lo Številka 1
Uradniski odbor?
Zdenko Bučinel Darinka Huč Zlatka Zgonc
Pionirska kronikas
Polde Jurglič
Tisoč radosti:
Miro Brezovar Branko Marke1jc
Mentorja:
Danica in Joško Zupan