POL ZA SMEH, POL ZA RES.
Iz torbe o. Ivana svetokrižkega.
Priredil Josip Balič
10.  Gospodar in hlapcl.
Neki gospod je imel obširno posestvo ter je za njega obdelovanje rabil več hlapcev, katerim je natanko določal in razčleljeval službe, da bi slednji mogel prav in zvesto vršiti svoje delo.
Primeri se pa enkrat, da pade omenjeni gospod po neprevidnosti v globoko lužo, iz katere si ni mogel izlepa pomagati. KliČe torej hlapce, da bi mu pomogli iz jame. Toda ti se izgovarjajo enoglasno, rekoč: nOospod, saj nam niste tega odločili, imamo drug posel."
Takih hlapcev se dobi mnogo po širnem svetu. Podobni so kači hidri, ki je imela baje sedmero glav in ust, pa nobene noge. Vsak bi pojedel in popil za sedem tovarišev; ako bi pa videl, da gospodarju hiša gori, se ne bi zganil, rekoč: ,,Saj se nisem za to pogodil!"
11.  Plačilo za nezmisel.
V mestu Bolonji na Italijanskem so imeli trije meščani lahkoživci ku-hanega kopuna na mizi. Eden izmed njih ga razreže na kose in zakliče židane volje: ,,Niti sv. Peter bi ga več ne zložil skupaj." Drugi pravi: nTudi vsi apostoli bi ga ne naredili celega." Tretji pa še dostavi hudomušno: »Menim, da sam Kristus bi ga več ne zložil skupaj, kakor je bil poprej." Še ne konča dobro teh besed, kar se kopun čudodelno sceli sam od sebe, in živ, kakor je bil na dvorišču, štrbunk! poskoči v juho ter ž njo pošteno poškropi meščane, da so dobili po obrazu in obleki vse polno znatnenj za svojo preveliko modrost.
Grešna predrznost ne odide kazni.