Letna naročnina znaša 40 Din. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gledališka ul. 8/1. Račun pri Poštni hranilnici štev. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon štev. 21-09. V Ljubljani, dne 8. aprila 1933. Stev. 14 — Leto II. IZHAJA VSAKO SOBOTO Atentat Počasi se dviga zastor nad skrivnostnim rimskim sestankom in ves prepaden gleda svet, kako je evropski politični voz zopet enkrat zdrknil tik ob brezdnu. Kakor sta v mračnih julijskih dneh. leta 1914 mešetarili Nemčija in Avstrija za hrbtom nič hudega slutečega sveta, kako si bosta delili narode mi rezali države, tako je pritiskala sedaj fašistična Italija na naivnega in o razmerah na evropski celini kakor izgleda zelo skromno Poučenega Angleža Maodonalda, naj pristane ?a njene prekucuške načrte in podpre njeno imperialistično akcijo v Evropi. S .pomočjo Nemčije in pa s silo angleškega imperija za s^boj ee je Italija že videla v vodilni vlogi v Evropi in gospodarica ob Domavu in na “alkanu. Ker pa Mussolinijevi načrti, čeprav bi ^je dobal pristanek Macdonaldov, še vedno tako lahko izvedljivi, kakor si mogoče v Rimu zamišljajo, predstavlja to zadnja fašistična ofenziva enega majopasnejših a/ten-Jsfov na evropski, če ne celo svetovni mir, kar jih je zabeležila v poslednjem času naša nemirna in nevarnosti polna doba. Rimski Pakt je bil tem nevarnejši, ker se v začetku nihče zavedal njegove resnosti, saj je šlo navidezno za hvalevredno in močno potrebno stvar, pomirjenje Evrope. Samo sredstvo, ki so se ga v to svrho hoteli poslužiti, revizija, je tako močno, da bi miru res potrebni evropski bolnik od njega prav lahko tonrl. Pod revizijo si fašizem namreč ne predstavlja kake majhne korekture meja, kot bi si človek lahko mislil, upoštevajoč, da je komaj 15 let minulo odkar je bil postavljen novi Evropski Statut, v katerem je igrata Italija važno in vodilno vlogo, temveč kakor se je sedaj zvedelo iz Rima, take bistvene dzprem-be obstoječega političnega stanja v Evropi, da bi slednja dobila popolnoma drugo lice. Nič se ne moremo čuditi, če je bil Mussolinijev načrt predvsem naperjen proti Mali antanti, ki je že od svojega rojstva trn v peti Italiji in ki bi zato po zadnji zarotniški konvenciji v Rimu morala kratkomalo prenehati dihati. Glavni napad pa je veljal le Jugoslaviji, ki bi kar morala izginiti z evropskega zemljevida. Okrnili bi se tudi. Romunska, Poljska in Češkoslovaška, pri katerih zahteva Mussolinijev zaveznik Hitler »ecbte Gren-ze«, kar niso kakor bi vsak človek mislil, Su-deli,^ temveč dolina Heba, Moldava in Visla. Saj je Nemčija >velesila<, ki ima po fašističnem hijerarhičnem pojmovanju ne samo državljanov, temveč tudi držav, pravico, da se razširi na račun »malih« narodov. Nam in našemu edinstvu so v Rimu pa pripravila še posebno žalostno usodo. Del Kranjske in Štajerska, bi se kratkomalo pridelili Avstriji, Hrvaško, oziroma to, kar bi še od nje ostalo, ®o bi si svoj del vzela Italija, bi si razdelila ^vetrija in Madžarska in tudi tretji odsekani *°s se ne bi mogel potem dolgo upirati, da 11 JPade v slasten in gotov plen. Vse to so rim- mogotca imenovali milemu Maodonaldu za pomirjenje Evrope. Takega cinizma bilo najti niti v izjavah cesarja Viljema II., ** si je svoj čas v tem oziru pridobil ne-^rljivo slavo. Ni še niti dobro za nami ona doba, ko so ant ne velesile bile skupaj »z malimi narodi« svoj junaški boj pod klicem »Za svo- bodo in samoodločbo narodov«. Tudi Anglija je bila med njimi. Bojne poljane so požirale pod tem geslom milijone življenj, medtem ko se je svet nadejal, da je ta strašna vojna zadnji Atilov bič, ki je padel na človeštvo, saj bo mir urejen po samoodločbi narodov in torej ne bo več vzrokov za ponovne pokolje. Mirovne pogodbe so se skušale držati .tega okvirja. Seveda so tudi one delo ljudi in kot take nepopolne, niso pa v nobenem oziru tako krivične, da bi -že danes bilo treba klicati po orožju in novih strašnih žrtvah v svrho revizije. Končno ni Nemčija odstopila ničesar več, kot to, kar je prej ugrabila proti vsem človeškim in božjim zakonom Franciji in Poljski in razpadla je Avstrija, oni fevdalno-aristo-kratski nestvor, ki je izgledal kot anahronizem v 20. veku. Italija pa je dosegla vse, prav vse težnje, celo one, o katerih še pred kratkimi deset leti niti sanjati ni mogla. Ustvarila ni le svojega narodnega edinstva, temveč posegla celo daleč preko svojega narodnega ozemilja do takozvanih strategičnih meja. Poslužila se je torej pri polaganju temeljev za novi mir takih načel, o katerih ni bilo nikdar ničesar čuti v času, ko so ljudje ginili na bojnih poljih za ustvarjanje boljše bodočnosti. Da, lahko bi rekli, da je Italija tedaj posegla ravno po onih načelih, proti katerim je tedanji svet stal v borbi, ker so pomenila barbarizem in zasuši jevan je. Za revizijo, ki jo danes Italija tako glasno in kričeče zahteva, ne more torej fašizem navesti prav nobenih pravnih in moralnih razlogov, temveč jo lahko zahteva le z argumenti običajnih pomorskih roparjev, ki so svojo pravico nad plenom opravičili s sabljo. Toda tudi Macdonald ni tako neveden politik, da ne bi uvidel, da je taka politika rimskega prijatelja isredno nevarna igra z orožjem, pri kateri si lahko vsi udeleženci opečejo prste. Zato je okleval, da bi dal svoj pristanek vratolomnim načrtom, ki bi gotovo prinesli brezprimerno nesrečo nad Evropo. Minuli so oni časi, ko se je z malimi narodi postopalo kot z rajo, najsi bo že turško ali avstrijsko, in ko so jo iz velikih evropskih političnih central prodajali in barantali za njo Solimani ali Frideriki. Danes so si ti narodi s silnimi žrtvami izvojevala svojo svobodo, in vsak poskus, vkleniti jih v prejšnje brezpravno stanje, bi privedel le do krvavih obračunav in vojne. Zato je Maodonaldu, dok-trinarcu in potomcu škotskih pastorjev, moral biti mnogo bližje načrt evropskega direkto-rija neke vrste »Svete Alijanse« starega Metternichovega kova, ki bi z združenimi močmi in lažje dosegla skozi angleška očala gledano revizijo kot pa njegov razboriti rimski zaveznik, ki bi hotel že kar naprej udrihati s sabljo. Tako sta si famozni načrt evropskega di-rektorija in pa rimski delilni načrt prava bratranca, ki gresta za istimi smotri, čeprav z različnimi sredstvi. Zato je dolžnost naše vlade, da proti vseai tem temnim mahinacijam zavzame enako čvrsto in odločno stališče. Dolžnost vseh Jugoslovanov pa je,da se strnejo v eno in krepko edinstveno fronto okrog svojega narodnega vladarja, pripravljeni na najskrajnejše, če bi kdorkoli posegel po naši (svobodi in naši zemlji. Lepe stvari iz boljših krogov Kmet in delavec, ki tvorita skoro 90% Prebivalstva Jugoslavije, nimata do danes ftied sabo nikogar, na katerega bi kdorkoli jftogel pokazati s prstom: glejte ga, državljani, koritar je, .klečeplazec, izkoriščevalec dTŽave, korupoijonist! Kmet in delavec, stebra, a ial le tiha stebra države, sta dejansko naša moralno najčistejša, najbolj poštena plast, Jugoslavija meDirangnachSuden« ima tudi na vesti izgubo tega bogatega pristanišča in vse kršae Istre tja do bele Reke. Vzeli so nam Istro, kjer je bilo le pičlo tretjino Italijanov in to ob oibali. 'Izgubili smo Istro in z njo mogočno vojno luko Pulj •in še mo&aejšo !nK>marioo, ki.so,;jo tvorili po pretežni večini naši fantje, Jugoslovani. Kako prav je zapel naš Simon Jenko v večno lepi svoji pesmi: »Buči, buči, morje Adrijansko! Nekdaj, bilo yi slovansko. Menjale so se zastave na jadranskih bro-davih, ostali pa so njihovi krmarji, kapetani in mornarji, im oni so bili naše meso in naša kiri. Pa tudi naš kapital ni I bil bas v majhni meri udeležen ob in na našem Jadranu. In danes?! Tudi danes kljub »čiščenju« severni Jadran ni brez naše krvi in ne bo nikdar. V težkem pričakovanju bijejo bratska srca to in onstran neprirodne meje. Izgubili smo oaio zemljo in ono obalo in ono morje, ostala pa nam je sveta pravica do njih in ta bo mlak srednjeveški stari pravdi živela od roda do roda do uresničenja, četudi kasnega, vendar nikdar prekasnega uresničenja! Le pod belim orlom je bodočnost Trsta, le pod modro-belo-rdečim praporom je mogoč razvoj in procvit one divne in nekdaj tako bogate, zdaj žal zanemarjene obale severnega Jadrana od sinje Soče do zelene Re-čine. Jadran je prevožen most med Srednjo Evropo in bližnjim Orijentom in ravno nas Jugoslovane je postavila Usoda ob ta most, izbrala nas je za njegove čuvarje. Povsem naravno in razumljivo je torej,- da ljubimo to svoje morje, da smo ljubosumni nanj in da ga hočemo imeti v izključni posesti vsega koder živi naš rod, Čuvati ga hočemo in ohraniti sebi in potomcem za vsako ceno in za vse čase Tako dela vsaka pomorska država in pomorske velesile še prav posebno. Kdo bi potem zanikal potrebo, umestnost in vrednost Jadranske straže, varuhinje našega morja? Prva in glavna in najvišja zapoved je varnost domovine! Zato: Čuvajmo naše morje! Ta divna krilatica našega pomorskega udruženja naj bi nam zvenela kot večen odmev v naših dušah, da bi ne pozabili na oni vir sreče in blagostanja, ki nas je z njim obdarila dobrotna usoda, da bi ne pozabili na naš Jadran, ker on nam odpira vrata v širni svet ter v lepšo in slavnejšo bodočnost. Le morje odgaja velike države. Treba nam je Uskokov in Venturinov, da bodo kot slavni njihovi predniki pokazali strmečemu svetu, kaj pomeni vsak poedinec, ako je istočasno mornar, ki se ne straši najhujše burje, in borec, ki daje vse za svobodo. To bodi sleherni Jugoslovan! Sleherni Jugoslovan — čuvar našega morja, vsak Jugoslovan — jadranski stražar. Vprašanje stanovanjskih najemnin Društvo stanovanjskih najemnikov za Dravsko banovino v Ljubljani poroča svojim članom, da finančni zakon za leto 1963/34, kakor je izvedelo pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, ne bo vseboval pooblastil banovinam za ureditev stanovanjskih najemnin, pač pa se namerava tako pooblastilo za zakon o decentralizaciji državne uprave. Glede na članek »Društvo hišnih posestnikov za Slovenijo« v Ljubljani pod naslovom »Kaj je resnica« v njih glasilu »Moj dom« št. 1 z dne 15. februarja 1933 odgovarja »Društvo stanovanjskih najemnikov« naslednje: a) Po uradnih podatkih davčne uprave za imesto Ljubljana je res zaznamovati pri nekaterih stanovanjih padec najemnin iz leta 1931 na 1932; toda razlika najemnin je pri primerjavi obeh let pri večini hiš v Ljubljani velika in sicer znaša povprečno: v letu 1931 sobno stanovanje od za 1 . 2 . 3 ,, 4 v letu 1931 za 1 sobno stanovanje od m 2 „ _ _ v letu 1932 1044— 7200 Din 1860-15930 , 4800—20400 „ 6000- » 3 . . . 6600- » 4 . . „ 12960- Iz tega se vidi, da je ostala najemnina enaka, oz. deloma podla samo pri večsobnih stanovanjih, ki jiih hišni lastniki niso mogli oddati, ker jih stanovanjski najemniki ne morejo plačevati. v letu 1931 za 1 sobno stanovanje od v starih hišah 600— 6000 Din in od 1600—14400 „ . » 4200—18400 . . » 10256—24000 „ „ . 10619—24000 , v novih hišah v letu 1932 960— 8100 Din in od 2400— 8100 Din , „ 6600—16200 » -11000 -24000 -32400 9600—22800 13900-27600 b) Gilede stanovanjskih najemnin v ljubljanski okolici se zopet vidi, da so se najemnine zvišale ter da so padle samo pri večsobnih stanovanjih iz istega razloga kakor pri mestu Ljubljana. Povprečna najemnina znaša: v starih hišah 600— 2400 Din in od 1200— 4800 „ „ » 2100— 9600 „ „ . 9000—16200 „ „ „ v novih hišah za v letu 1931 1 sobno stanovanje od 1200— 3600 Din in od 2 » , 3000— 5400 „ „ , 3 . . 4800-12000 . „ . 4 . . 9600-16500 „ „ „ v letu 1932 600— 3600 Din 1200— 5400 „ 3600—12000 „ 9600—14400 , v letu 1932 1500 - 3600 Din 3600— 6600 » 4800—12000 . 10800—14400 , Društvo sporoča obenem ljubljanskim stanovanjskim najemnikom, da bodo nabirali člane posebni akviziterji, ki bodo prihajali z našimi legitimacijami k posameznikom na dom. Vabimo vse stanovanjske najemnike, da v čim večjem številu pristopijo našemu društvu. Akviziterji se bodo zglasili pri najemnikih po 1. aprilu. Hoiemo lludi ravnih linij in neupognjenih hrbtenic, hočemo vihre in borbe! Konkurz Slavenske banke Mnenje sodnih izvedencev Maksa Mautnerja in Janka Krušea o konkurzu »Slavenske banke«, predloženo sudbenemu stolu v Zagrebu 24. maja 1927. (Konec.) Edino v zapisniku seje ravnateljstva Slavenske banke od 15. januarja 1925 omenja predsednik separatni votum dr. Krstuloviča, v katerem ta, navaja, da je največji del posesti Slavenske banke v delnicah Trbovelj založen upnikom banke. Predsednik Rotter potrjuje pri tej priliki, da v koliko Slavonska banka uživa pri Landerbanki kredite, služijo te delnice kot podloga. Dalje izjavlja predsednik Rotter, da on sicer ne bi mogel knjigovodstveno točno navesti vsote obveznosti Slavenske banke pri Landerbanki, pa vendar lahko i*paxi svoje mišljenje, da vrednost od 84.000 delnic več kakor dvakrat presega terjatev Landerbanke. Poleg tega je v sindikalnem dogovoru Trboveljske pnemogokopne družbe izrecno določeno, da noben član sindikata ne more delnic Trbovelj drugod lombardirati kakor pri Central-EuropSieche-Lan-derbanki ter da ne mare vzeti višjega lombarda kakor 50% vsakodnevnega tečaja. To izjavo so vzeli na znanje. Na vsak način pa vzbuja pozornost, da se v tako brezdvomno zelo važnem dejstvu, kakor je založite v dela bančnega premoženja za dobljene kredite, sploh ravnateljstvo ne obvešča in ne zahteva’ njegovo privoljenje, temveč se o tem raz-pn»vjja samo enkrat in to samo mimogrede pri dragi priliki, t. j. vale d separatnega votlima člana nadzornega odbora dr. Krstulovida. Med tem ko so se vse dosedanje zastave izvršile samo s splošnimi besedami, izda Slavenaka banka 16. januarja 1926 Landerbanki na njeno zahtevo tudi formalno zastavno listino. Po priloženem prepisu tega pisma se Slavenaka banka poziva na gori omenjeno sindikalno pogodbo od 4. januarja 1924 teir v »popolnitvijo teh izjav zastavi teh 100.000 delnic Trbovelj kot varnost za v*a svoje obveznosti do LiLnderbanke, t. j. za vse njene sedanje in bodoče terjatve, nastale iz kateregakoli naslova, z vsemi pravicami po čl. 311 avstrijskega trgovskega zakona. Obenem se izjavlja, da je sporazumna, če za vse spore, ki bi mogli nastati iz izvršitve te zastavne pravice, velja‘ pristojnost dunajskih sodišč in da je za njihovo presajanje merodajno avstrijsko pravo. S tem dopisom 90 torej dok«j razširjene in točno določene pravice Landerbanke v tej stvari proti Slavenski banki. Mogla sva ugotoviti, da je koncept tega dopisa bil poslan Slavenski banki od Landerbanke na Dunaju in da je ta koncept tukaj samo prepisan in brez dogovora ali sklepa z drugimi činitelji podpisan po takratnem formalnem ravnatelju Rudolfu Piltzu in Franju Csongradyju. Po izjavah prič Csongradyja in dr. Toiničiča, kakor tudi pismu Rudolfa Piltza od 10. septembra 1926 na dr. Branko Arka je brezdvomno, da je Rudolf Piltz bil za generalnega ravnatelja Slavenske banke postavljen po Lfinderbanki. Pogajanja z njimi so se vršila po Rotteru in De Sezu deloma v Beogradu, deloma na Dunaju. In on sam pravi o omenjenem pismu: »Vstopil sem v zavod na poziv Landerbanke.« Zaupnik Landerbanke pri Slavenski banki Franjo Csongrady pravi izrecno v svojem poročilu, da se je smatral zaupnikom Landerbanke samo do časa, ko je vstopil Rudolf Piltz, ker je ta služba potem prešla na slednjega. V seji ravnateljstva Slavenske banke od 7. decembra 1925 predstavlja Rotter Rudolfa Piltza kot novega, po eksekutivnem odboru postavljenega generalnega ravnatelja. Brezdvomno je bil Rudolf Piltz kot generalni ravnatelj Slavenske banke izrecno zaupnik Lfinderbanke. Ona ga je našla, ona je z njim sklenila pogodbo, da pa pri tem ni sodeloval nihče od jugoslovanskih članov ravnateljstva. On je z njo, oziroma z njenimi zastopniki skupno zapustil Slavensko banko. O značaju Franje Csongradyja kot zastopnika Landerbanke na podlagi prejšnjih razlaganj ne more biti dvoma. Listino tako dale-kosežnega pomena, kakor je dopis od 16. januarja 1926, sta torej podpisala dva zaupnika Landerbanke brez znanja in dogovora z ostalimi činitelji Slavenske banke in to na zahtevo Landerbanke in ■po njenem konceptu. Pripomniti morava, da o času podpisa te listine Rudolf Piltz še ni bil vpisan v trgovski register v svojem svojstvu .pri Slavenski banki. Njegova protokolacija je objavljena v Narodnih No-'vinah št. 180 od 9. avgusta 1926 (kr. sudbeni stol kot trgovsko sodišče 41.159 gr. R. 455. 19). V času, ko je bila izdana ta zastavna listina, je znašal dolg Slavenske banke pri Landerbanki v Parizu in na Dunaju in njenih podružnicah v Grazu in Salzburgu per saldo Din 34,147.926-02 (kakor priča priloženi izvleček). Na dan 15. januarja 1926 je na zagrebški borzi notiral denarni tečaj Trbovelj Din 335-—, med tem ko blagovnega tečaja ni bilo, 14. januarja 1926 je na zagrebški borzi pat sklep pri tečaju od Din 345-—. Po tem se more vzeti na dan 16. januarja 1926 povprečni tečaj od Din 340’— za delnico Trbovelj. V sindikatu je bilo vezanih 100.000 delnic Trbovelj, last Slavenske banke in njenih komitentov, kateri so .to z zastavno listino zastavili Landerbanki za vse njene terjatve proti Slavenski banki. Teh 100.000 delnic predstavlja po tečaju od Din 340-— vrednost od Din 34,000.00(7—. Delnice so torej bile zastavljene do popolne njihove tečajne vrednosti; toda to je v nasprotju z omenjeno sindikalno pogodbo od 4. januarja 1924, katera izrecno predpisuje, da te delnice ne morejo biti ‘lombardinane z več kot 50% njihove tečajne vrednosti. Landerbanka je tedaj s tem tudi sama prekršila sklenjeno pogodbo. Razen tega je s tem tudi zanikana izjava Marka Rotitera v seji ravnateljstva Slavenske banke od 15. januarja 1925, torej leto prej, kjer ravnateljstvo izrecno opozarja, da ni nevarnosti od lombarda teh delnic pri Landerbanki, ker tako ne more vzeti večjega lombarda kot 50% vsakodnevnega tečaja. Potem dobi Slavenska banka od Landerbanke dolgoročni kredit od Sfr 1,000.000’— in da zato Landerbanki nadaljne garancije v menicah in to: Din 5,300.000-— prevzem »Sardine« d. d. Žiro Jugoslovanska industrijska banka, Split, Din 7 milijonov prevzem Greinitz d. d. Zagreb in cesijo garancije Greinitz d. d. Graz. Za ta dolg v znesku Din 14,000.000-— ter končno Din 2,900.000-— prevzem »Cinkarna« d. d. Celje, skupno Din 15 milijonov 200.000-— v menicah. Med tem pa je že bil narastel vsled pripisa obresti prvotni dolg Slavenske banke pri Landerbanki. Brez ozira na formalne pomanjkljivosti teh zastav, kakor smo to gori omenili, je ta zastava po svoji trgovski naravi verjetno en uuikum. V času, ko so te delnice prvikrat lombardirane, pa še v času, ko je bila izdana ponovno omenjena zastavna listina, so predstavniki večine delnic Slavenske banke, torej Landerbanka in Trbovlje, pred javnostjo, pa tudi pred samim ravnateljstvom Slavenske banke, slikali Slavensko banko kot vele-banko, katera s pravico išče zaupanje v javnosti, ikatera pa je sanio po nesrečnih slučajih, posebno pa vsled nepričakovanja porasta dinarja pretrpela neke izgube. Vendar je njeno stanje po izvršenih odpisih nedotaknjeno in urejeno ter se Slavenska banka v svojem poročilu z znanjem in privolitvijo Landerbanke in Trbovelj sklicuje na ta svoja zaščitnika. S svojim sodelničarstvom v ravnateljstvu predstavniki Landerbanke in Trbovelj tudi pred zunanjim svetom dokazujejo svoje zanimanje in svojo kontrolo nad tem zavodom, ne samo po trgovskih običajih, temveč tudi po predpisih trgovskega zakona. Vzlic temu se Landerbanka v tistem času trudi, da bi našla kritje, op to popolno kritje, za vse svoje terjatve ter dobi v zastavo najbolj vredne dele bančne imovine. Ni primera v ban-karstvu, da bi zavod, ki mu je za ugled, sprejel kredite od drugea zavoda, in to tekoče in dolgoročne 'kredite proti zastavi efektov. Zastave efektov so običajne samo pri kratkoročnih posojilih na borzi. Zlasti ni primera, da bi kaka velebanka drugi banki, s katero je v intimni zvezi, od katere ima celo v posesti večino delnic in katero po svojih zastopnikih stalno nadzoruje, dajala kredite edino na podlagi zastave efektov. To postopanje Landerbanke pomeni, da se je za svoje terjatve krila z efektivnimi zastavami in da se je s tem popolnoma zavarovala, med tem ko je ostale upnike, ki so temu zavodu poklanjali svoje aaupanje samo z ozirom na dejstvo, da so v njih lacijo Landerbanke in njenega podjetj'a Trbovelj, pustila brez vsakega kritja. Od strani Landerban-ke je to šolski primer postopanja maJa fide. Za presojo vseh teh razmer je vazno dejstvo, da delnice Trbovelj, ki so bile last Slavenske banke in njenih komitentov, nikoli niso bile_ v efektivni posesti Slavenske banke. Ti komadi so bili izdani na Dunaju in spravljeni v depot Landerbanke. Razpolaganje in vse evidence so se vodile samo računski na konto komada. Te delnice torej nikoli niso bile niti v Zagrebu niti v Ljubljani, temveč že od izdaje na Dunaju pri Landerbanki in tam so tudi ostale. Landerbanki je brez dvorna točno znano, da last Slavenske banke tvori samo 82.272 delnic Trbovelj, med tem ko je ostanek last njenih komitentov. O tem ni nikoli bilo dvonva, ker je Landerbanka bila točno poučena o stanju Slavenske banke in po svojih zastopnikih ni samo nadzorovala tega stanja, temveč so njeni zastopniki bui oni, ki so ponovno sami sestavljali bilance Slavenske banke. . Konečno prilagava v svrho razlaganja najinega mnenja in boljšega pregleda: kratko zg Slavenske banke od ustanovitvi do pomma, izvlečke iz važnejših zapisnikov, prepi fnTr. T KSik?VpriSrn&ega izstopa. (Vsega 25 strani.) V Zagrebu, dne 24. maja Maks« Mautnor s. r. »odni izvedenec. 1927. Janko Krušae s. r. sodni izvedenec. Sfev. 14. ».POHODt Stran 3. Z obhodov Tržič BILO JE 26. MARCA NA ZELENICI Dospevši v kočo, naletel sem na veliko 'družbo veselih smučarjev, ki so z glasnim petjem dajali duška svojemu veselju. Še pred-no »e,m stopil v kočo, sem mislil, da bom našel kako nemško družbo; zamislite si pa moje presenečenje, ko mesto pričakovane nemške, zagledam slovensko družbo, kako navdušeno prepeva nemške tolkače. Najlepše vsega pa je, da so bili ti ljudje cvet tržiške in druge inteligence, znani po svojem nacionalnem mišljenju. Bil sem tedaj priča, kako so razne dame, kakor n. pr. znana dama sokolica in druga ravnotaka narodna dama, pele: »Du diimmer kleiner Korporal«, »Adieu, mein kledner Gardeaffizier« in slično. Slovenske narodne pe9mi nisem slišal. Ta gospoda bi morala vedeti, da s samim rednim plačevanjem članarine narodnim organizacijam še z daleka ni zadostila svojim narodnim dolžnostim. če pa misli, da je malenkost, ako se prepevajo puhli nemški tolkači, se zelo moti. S takim mišljenjem, sicer zelo pogostim pri nas, si daje, posebno še kot »narodno zavedna«, prekleto slabo izpričevalo. Po naših lepih jugoslovanskih planinah se razlegajo bedasti nemški tolkači, peti iz slovenskih grl! Gospoda, ni li to oskrumba? Vremena se v tržiškem kotu na žalost še nisa zjasnila. Nemškutarenje je moda, ne, dolžnost inteligenta. Človek se vprašuje: Jugoslavija ali Avstrija? Slišal sem inteligentno gospo, ki je šla v svoji nemški »inteligenci« tako daleč, da je nagovorila kmečko dekle v nemščini in šele potem, ko je ta ni razumela, milostno izpregovorila v slovenskem »plebejskem« jeziku. Ta gospa je Slovenka. Smatram, da je vsak komentar k temu odveč. H koncu ba še omenil zdravilišče g. Borna. Pred zdraviliščem stoji deska z velikim napisom »Kurheim«, zgoraj pa, tako majhen, da se ga skoro spregleda, je naš napis »Zdravilišče«. Zelo priporočljivo in zelo zdravo bi kilo, da g. Bom tisti napis v toliko spremeni, da postane napis »Zdravilišče« večji, napis »Kurheim« pa manjši in ponižnejši ali pa da sploh izgine. Izgloda, da bomo morali predstavnike velekultumega naroda še učiti, da se jeziku države, katere gostoljubje uživajo, mo* r« izkazovati pravo spoštovanje. Dobro bi bilo za prizadete, da si vzamejo gornje k srcu, ker bi se sicer nacionalisti znali poslužiti krepkejših argumentov. Smo zelo potrpežljivi, ampak tudi potrpežljivost se nekje neha. Narodnjak. Kamnik 0 NERGAČIH IN TRKANJU LUNE je napisal Ivan Zika iz Kamnika pred nekaj dnevi v »Slov. Narodu« člančič, v katerem je Iznesel svojo globoko užaljenost nad našo trditvijo, da spadajo v streljačko družino le ljudje, ki so vseskozi nacionalnega prepričanja in ne ljudje, ki so odklonili podpise kot predsedniki in 'tajniki na vdanostnih izjavah našemu vladarju kralju Aleksandru. Boli ga tudi očitek, da zahtevamo v Kamniku za »Jutro« in »Slov. Narod« vseskozi nacionalnega dopisnika. Po naivni grožnji s tožbo bi sodili, da se smatra ta gospod za nacionalista. Mogoče misli, da je dovolj, če si rojen v Jugoslaviji — pa si že nacionalist. Če to misli — potem se bo zadeva s privlačnostjo gotovih nebeških teles zasukala proti njemu. In zgoditi se zna, da ga bodo prijeli za ušesa. Mi preveč poznamo kamniške nacionaliste — pri belem dnevu bi lahko z lučjo iskali— gospoda Zike in še marsikoga, ki se trka na svoja prsa, ter zagovarja svoje ultranacionalno. prepričanje — ne bomo našli med njimi. Zakaj je bilo na sestanku pripr. odbora streljačke družine kar sedem list, vemo in smo mnenja, da bo v bodoče zadostovala samo ena, ki jo bodo zasedli možje, ki so poklicani za to. Glede dopisovanja v naša lista »Jutro« in »Slov. Narod« po g. Ivanu Ziki bomo kamniški naročniki še govorili: Gospod Zika, ki je opetovano na raznih mestih poudarjal, da je dopisnik vseh treh listov in to poleg imenovanih dveh naprednih še »Slovenca«, naj bo uverjen, da bomo storili vse, da bo njegove dopisniške karijere v »Jutru« in »Slov. Narodu« kaj kmalu konec. Mislimo, da mora vsak dopisnik uživati gotovo zaupanje konzorcija lista, za katerega piše in smo prepričani, da se g. Zika, ko je pričel s pisarenjem v oba navedena lista, ni konzorciju predstavil z referencami kot »Slovenčev« dopisnik. Ako pa se je in če konzorcij obeh listov misli, da ni izven g. Zike v Kamniku zmožnega človeka, ki bo skrbel za informacijo o kamniških zadevah, se zelo zelo moti! Moramo samo z obžalovanjem ugotoviti, da je »Slov. Narod« nasedel članku, v katerem se g. Ivan Zika iz Kamnika trka na svoja prsa in kriči po svetu, da bo iskal zadoščenja, ker smo se drznili napisati, da ni nacionalist. Nacionalistom ni treba take reklame, da se spoznajo, njim ni treba zelenih kravat 'in drugih takih vidnih dokazov. Očividno je g. Zika zamenjal pojme, sicer je pa vidno, da je šel za druge po kostanj v žerjavico. Pa da ne bo pozabil: med kamniškimi nacionalisti je g. Ivan Zika nepoznan! Kočevie NOVI DOKAZI ZA »LOJALNOST« KOČEVSKIH NEMCEV Vse nacionaliste, bivajoče v Kočevju, je zelo neprijetno dimil uvodni članek v 77. štev. »Jutra« z dne 1. aprila 1933. z naslovom »Preizkušnja nemških manjšin«, kjer pravi pisec članka med ostalim: — Tako je znano popolnoma lojalno in iskreno stališče nemške manjšine v Kočevju, pa tudi mnogih posameznih Nemcev v Sloveniji. — Te 'besede smatramo vsi, ki dejanski stan poznamo, za prvo aprilsko šalo ali pa za trditev, ki stoji na papirju, ne obstoja pa v resnici. Že zadnjič smo poročali o zanimivem slučaju, ki se je dogodil v Mahovniku pri Kočevju. Taki slučaji se ponavljajo povsod po Kočevskem, ne toliko v mestu, kot po deželi. Gospode, ki zaupajo v lojalnost kočevskih Nemcev, vprašamo, koga smatrajo za odgovornega pri pojavljanju hitlerjevskih bojnih znakov, ki so se v petek in soboto pojavili na dveh kočevskih hišah. Vsakemu je jasno, da so temu krivi voditelji kočevskih Nemcev. V kakšno zvezo naj spravimo upanje številnih Kočevarjev, da jim Hitler pripomore do ustanovitve samostojne kočevske republike. Znano je, da po privatnih stanovanjih cele skupine meščanov nemške narodnosti poslušajo vsa poročila iz Hitlerjeve Nemčije, vse njegove govore, se pri tem navdušujejo za Hitlerja in komaj čakajo odrešenja in osvobojenja izpod jugoslovanskega okrilja ter že sedaj obljubljajo na Kočevskem bivajočim nacionalistom strašno maščevanje. Temu gibanju je treba, da oblasti posvetijo vso pažnjo, da ne bomo razočarani nad pre-vneto »lojalnostjo« nemških sodržavljanov. Kulturbund v Kočevju je priredil v sredo 29. marca t. 1. svoj Singšpilabend. Dobro bi bilo, če bi pri tem upošteval, da je v Kočevju dve tretjini prebivalcev jugoslovanske narodnosti in vabil tudi v državnem jeziku na svojo 'prireditev. Po celem mestu pa so bili nalepljeni samo lepaki v nemškem jeziku. V trgovini g. Tomaschka pa je visel lepak, ki je tudi samo v nemškem jeziku vabil na prireditev. Nič čudnega, da nekateri agresivnejši nacionalisti tega ne marajo in so zato prelepili lepake z državno trobojnico. Brihtne kočevske butice pa so šle in so državno trobojnico potrgale in si dovolile še več. Na enem lepakov so celo napisali s svinčnikom: Heil Hitler! Toliko v vednost in ilustracijo! Hrastnik ODGOVOR NA POPRAVEK, KI SO GA POSLALE SJEDINJENE TVORNICE STEKLA V 11. številki »Pohoda« je bil priobčen popravek glede naših člankov »Kriza steklarske industrije« in pa »Še o krizi steklarske industrije«, s katerim se hočemo pečati danes, da vidimo točnost popravka. Sjedinjene tvornioe stekla trdijo, da ni res, da imajo one monopol na izdelavo stekla, temveč, da obstojajo poleg teh tovarn še drage, ki tudi proizvajajo votlo steklo, in da na ta način nimajo oni v rokah vsega trga v Jugoslaviji. Kdor čita A. Melika zemljepis »Jugoslavija« I. del, lahko vidi na strani 378, da obstojajo tvornice stekla v Zagorju (ne obstoja več), Hrastniku, Straži pri Rogatcu in Paračinu, vse te tovarne pa so združene v Sjedinjenih tvomicah stakla d. d. s sedežem v Zagrebu. Zakaj gospodje v svojem popravku poleg trditve »res je« in pikanja »ni res« niste navedli krajev, kjer obstojajo slične tovarne, ki niso vaša last in, ki vam konkurirajo na našem trgu in s tem onemogočajo, da bi imeli vi monopol kot trdi »Pohod«. Ali morda smatrate Teslioevo steklarno v Sisku, ki dela samo za lastno porabo in v zelo majhnem obsegu, za konkurenčno podjetje? Ali ste mogoče mislili na Daruvar in Zaje-čar, kjer se je izdelovalo ploščato steklo in kjer že davno vse delo počiva, za konkurenčno podjetje? Zakaj niste prišli v svojem popravku na dan z imeni, in zakaj niste v .podkrepitev svoje trditve navedli kvantiteto produkcije teh steklarn? Ali morda zato ne, ker jih ni ali pa ker ne igrajo nobene vloge? Gospodje okoli Sjedinjenih tvomic, ali smo mogoče mi trdili, da v drugih državah ni industrija zavarovana z visokimi carinami, ne, mi smo samo ugotovili, kar tudi sami priznate, da ste ščiteni enako kot vse druge zapad-noevropske države in da se vsaka država obdaja s carinskimi zidovi, med njimi seveda tudi naša, je jasno že vsakemu analfabetu, samo to je razlika med našo in ostalimi državami, da one ščitijo svoj nacionalen kapital, mi pa v ogromni večini tuj kapital. Nadalje gospodje, ko trdite, da z uspehom konkurirate dnozmestvu in da vaše izdelke celo izvažate, zakaj niste navedli onim ogromnim milijonom vrednosti uvoženega stekla vrednost vaše robe, prodane v inozemstvo, saj bi bilo to za marsikoga zanimivo in podučno. Ali so morda ti predmeti izvoženi v inozemstvo tako majhni v 'milijonih dinarjev? Zanimalo bi nas tudi, katere predmete smatrate, da spadajo v vašo stroko, ker mogoče bi se dalo še marsikaj od uvoženega narediti doma ‘in bi se tako precej približali 36 milijonom in oddaljili od vaših 16 milijonov. In končno, če pogledamo vašo objavljeno statistiko uvoza steklenih Izdelkov, ali ne vidite, da je najhujši pad uvoza zapažen med letom 1929—1930, posebno pa 1931. Gospod- je, ali mislite, da smo prespali zadnja leta ter bi nas mogle o vaši trditvi prepričati statistične številke? Zato najbrže ne bo tako natančno res, da je ves padec uvoza pripisati tehnični izpopolnitvi obratov, ampak bo imela na tej zaslugi levji delež svetovna gospodarska kriza in pa valutni ter devizni sistem. Dokaz, da bo precej resnice na tem, je firma Tober v Ljubljani, ki vam je pisala v svojem naročilu, zakaj se obrača na vas. Ker smo se pobavili že skoraj s celim vašim popravkom, naj nam bo dovoljeno, da pogledamo še zadnji odstavek, to je tehnično sposobnost du pa naše trditve. Gospodje, znana so vam najbrže imena vaših ljudi Vilčnika Koširja in Meoilovška starejšega. Ali so bili to inženjerji. Ne! Navadni ljudje, ki so vodili vaša podjetja in jih še vodijo in sicer s precejšnjim uspehom. Ali niso bili to učitelji vseh g. inženjerjev ali še danes ne velja njih strokovna sposobnost in je njih beseda merodajna. In 'končno če ste tako prepričani o tehnični sposobnosti svojega vodstva alii nam ne bi pojasnili, zakaj je šel g. Inž. Korber v Avstrijo. Torej gospodje, tudi s te strani naše trditve drže. Na srečo imamo tiskovni zakon, ki vam daje možnost, da priobčujete popravke. Nič zato. Ne mislite, da boste morda s tem uničili ali pa zmanjšali vrednost »Pohoda«. Ne gospodje! Šli bomo do konca in mi jugoslovanski nacionalisti ne bomo odnehali prej, dokler nas narod ne bo vžival poleg politične tudi gospodarske svobode. IZZIVANJE! Kolikor nam je znano sta bili z odlokom g. bana razpuščeni obe »Prosvetni zvezi« z vsemi pripadajočimi društvi. Zakaj sta bili razpuščeni je bilo itak navedeno v odloku in nas to ne zanima. Zanima pa nas nekaj drugega, ker se nam zdi, da je bilo ob razpustu zaplenjeno tudi vse premoženje. Toda kot se vidi iz našega primera Slov. katoliško prosvetno društvo na Dolu pri Hrastniku ni oddalo svoje dmovine, temveč isto še danes javno razkazuje. Vidimo, da razpust ni dosegel namena, za katerim je stremel, ker so vsi ti člani stopili korporativno pod različne katoliške firme, ter takoj sledečo nedeljo prirejali širom Dravske banovine v dstih domovih različne prireditve. Ce je taka stvar dopustna in mogoča, to naj ugotovijo oblastva. Kot drugod je tudi na Dolu priredila »Krščanska šola« v zadružnem domu z istimi ljudmi kot preje prosvetno društvo igro »Slehernik«, in sicer jo je hotelo prirediti ravno isti dan in isto uro kot Sokol »Višnjevo repatico«. Ker je hotela že Sokolu ta krščanska šola nagajati, se ji je zdelo potrebno tudi na zunaj pokazati, kdo je, in kaj prav za prav predstavlja ta krščanska šola, da bi tudi javnost in oblast lahko uvidele, kdo so prav za prav. Zadeva je namreč sledeča: Za svojo prireditev je nalepila na stotine komadov plakatov, na katerih je bilo prečrtano »Slov, katol. prosvetno društvo«, nad tem pa je bila izpisana nova firma krščanske šole. Teh plakatov, ki sploh ne bd smeli več obstojati, je še danes polno na vseh brzojavnih drogih v Hrastniku in na Dolu. Nasprotno pa vidimo, da plakati Sokolskega društva izginejo takoj, čim so izvešeni. Kdo jih odstranjuje, za enkrat še ni znano. Prosimo srezko poglavarstvo v Laškem, ki se z zadevo peča, da pokaže tudi ljudem, ki so »gospodje« in hodijo v črnih suknjah po plakaterskih poslih, da tudi njim ni dovoljeno dražiti prebivalstva ter ee norčevati iz države in oblasti. POHOD «« w. zm samo od naročnine ! Ha ja pot ie ravna: pohoditi in pomandrati moramo vsako jiepojteno_deloj Janezovo obzorje Rodil se je Janezek v Kurji vasi, skriti nekje med tesnimi gorami in obdani z gostim gozdovjem. V svoji rani mladosti je pasel krave in se potepal z vaškimi pobalini po Poljih ter lovil žabe po bližnjih mlakah. Ko ie dorasel šoli, ga je župnik kot brihtnega dečka izbral za ministranta. Redno je vstajal vsako jutro zgodaj in pomagal župniku pri Maši. Zelo dobro sta se razumela tudi z mež-narjem. Zvonil je poldne, zvečer Ave Marijo, Prvo in drugo, in tudi zgodaj zjutraj dan. Domači so bili zelo ponosni nanj, posebno mati, kajti vsak večer po večerji je že znal moliti rožni venec naprej. Hvaležni so bili domači »gospodu«, ki je njihovega sin-čiča tako visoko povzdignil, da je že smel v rdečem krilcu in beli čipkasti srajci stopati pred oltar. Saj so svojo hvaležnost vedno izkazovali s klobasama in jajčki, kar je dobra, poštena mamica odtrgala svojim takorekoč od ust in nesla v farovž debelušni kuharici, ki ji je tu pa tam tudi nosek že pordečaval. Nekega dne so se častiti »Oni« odločili iil stopili v borno kajžo ter poiskali očeta našega Janezka. »V Ljubljano ga bomo dali, brihtne glave je, škoda bi ga bilo.« »Ne moremo, naj Oni vejo, mnogo stane, slaba letina, visoki davki.« »Nič zato, oča, bom že jaz poskrbel, nič se ne brigajte, ne bo vas nič 8talo.« Mamci so solze zalile oči, v duhu je ie slišala pritrkavanje vaških zvonov in streljanje topičev, pred cerkvijo pa je že videla slavolok, ki bo skozenj ponosno prikorakal ^en Janezek v cerkev, kjer bo pel prvo Syeto mašo. Osemletnega Janezka so poslali v jeseni 4* Ljubljano, kjer so ga vtaknili v »Zavodi-Vstajal je zjutraj ob petih in še tešč s ^v°tfmi tovariši pohajal v kapelo. Ob tričetrt 5 k osem jih je strogi prefekt v vrsti po dva u dva gnal v šolo. Prav tako jih je čakal po pouku pred šolo. Ob lepem dnevu so jim dovolili nekaj sonca in svežega zraka na prostem, toda zopet strogo v vrsti po dva in dva. Zvečer po večerji zopet molitev v kapeli in potem zgodaj spat. Tako je naš Janezek z odliko končal normalko. Z enajstim letom so ga poslali kakor poštni paket k Stanislavu v st. Vid pod Šmarno goro, Tu je prebil dolgih osem let na isti način kakor v Ljubljani v Zavodi-šču. Od pete šole dalje je že sodeloval v Marijini kongregaciji. V kolikor mu strogi profesorji niso mogli v šoli preprečiti svobodnega razmaha duha, je to storila kongregacija. Tudi maturiral bi z odliko, da mu ni iz-podletelo v prirodnih naukih. Dobro pa se je odrezal v latinščini. Ovida, Vergila in Horaca je znal skoraj vse na pamet. Kajpak po maturi mu ni bilo treba dolgo premišljevati »kam pa sedaj«? Saj se je že kot vaški ministrant trdno odločil, da postane župnikov naslednik. Jeseni je zopet pri-mahal s culo v Ljubljano, naravnost tja za škofijo. Oblekli so ga v dolgi črni suknjič, obrili ga sredi glave in ga zopet vtaknili v »kasarno«, kjer je moral zgodaj vstajati in zgodaj iti spat. Zvesto je poslušal stroge, črno oblečene profesorje in si vse natanko zapomnil, kar so mu povedali. Tu se je šele za njega odprlo delovno polje. Ker je imel izredino dober spomin, se je vse lekcije v kratkem času naučil na pamet in pri kolokvijih je na vsako vprašanje drdral kakor velikonočna ropotulja. Kakor vsakega človeka tudi njega ni »lirbec« pustil na miru. Od časa do časa je prišel v družbi z ostalimi tovariši na univerzo, kjer so pri kakem, važnem študentovskem zborovanju vsi kompaktno glasovali za katerokoli njim nepoznano diktirano stvar. Tu je opazil še druge študente. Slišal je nekaj o medicincih, o tehnikih, o juristih in filozofih. Srečal se je tudi s svojimi tovariši iz gimnazijskih let, ki so si kot študentje izbrali druge naslove. Radoveden je bil, kaj se tile učijo. Ojunačil se je in stopil k znancu. Ta mu je posodil knjigo »Die Abstammung des Menschen«. Doma jo je slastno prebiral skrivaj na stranišču. Toda strogi prefekt je kmalu zapazil, da se Janez dalje časa mudi tam, kjer bi se ne smel. Zaslutil je nevarnost in zasačil je radovednega Janeza s prepovedano knjigo. V zavodu je nastala pobuna in preiskave so se vršile po vseh sobah in kotih. Kajti čitati knjigo, ki ni predpisana, je veljalo za zločin. Naš Janez je dobil strog ukor in od tedaj se ni upal več stegniti roke po tuji knjigi. Po štirih letih tega svojevrstnega rekruto-vanja je bil Janez slavnostno izpuščen iz semenišča. Nekega dne so v Kurji vasi zvonovi veselo pritrkavali. Vaščani z vse okolice so se zbirali pred cerkvijo in napeto pričakovali. Kaj takega? Njihov Janez j>oje danes prvič novo mašo, Davna materina želja se je izpolnila. V »kasarni« so Janeza tudi dobro naučili »govorništva«, kajti rekli smo že, da se je z lahkoto učil na pamet. Ko so ga poslali kot pomočnika k župniku v Mimo vas, je po maši in po večernicah zbiral vaške fante in dekleta, seveda strogo ločeno, dn jim drdraje vse natanko povedal, kar so ga naučili strogi »častniki svete vojske«. Ni jim govoril toliko o Bogu in večnem pogubljenju, temveč o »svetem mestu Rimu«, kjer vlada »nezmotljivi« sveti oče, o nevarnosti, ki preti sveti katoliški cerkvi od ljudi, ki molijo Boga v materinem jeziku, o nekem Mesiji, ki bo ustvaril slovensko kraljestvo, o narodnih odpadnikih, ki so obsedeni od samega hudiča in še mnogo takega, vse kar si je na »vseučilišču« dobro zapomnil. V Mirni vasi je vladal pred njegovim prihodom božji mir. Toda po njegovih nasvetih in naukih so se fantje začeli mrziti. Mnogi so bili že v Ameriki, drugi v West-faliji, kjer so povsod mnogo novega videli. Ti so se vsem njegovim besedam posmehovali Zato so jih domačini zasovražili in prišlo je tudi večkrat do pokoljev. Toda kaplan Janez je šel preko vsega tega. Trdno se je zavedal in do skrajnosti je bil prepričan, da se bori in da brani »sveto« stvar. Saj so ga v tej »sveti stvari« trdno prepričevali vsa predpostavljeni, ki jih je kdaj videl in povsod po vsem svetu, koder je hodil. Saj je potreboval od Kurje vasi do Ljubljane ves dan in do Mirne vasi rabiš peš zopet en cel dan. »Če so me povsod po svetu koderkoli sem hodil, tako učili, ne more biti drugače kot tako«, je zaključil naš Janez v svojih težkih mislih. Kljub vsem naporom pa mu njegovi predpostavljeni le niso mogli zatreti popolnoma svobodnega razmaha njegovega duha in neoviranega poleta njegove misli. Čital je seveda le »svoje« časopisje, vendar pa je tudi to od časa do časa prineslo kako nevsakdanjo vest. Mnogo se je tiste dni govorilo in pisalo o nekem procesu iz Šenčurja. Predvsem ga je zanimala obtožnica državnega pravdnika in končno razsodba. Nekaj le ni moglo biti pri njegovih toženih pristaših v redu, ker drugače ne bi bili obsojeni. Dalje, ko je z gromkim glasom prebiral na prižnici zadnjo škofovsko poslanico, je opazil, da je zapustilo cerkev mnogo mož in fantov, ki so v splošnem veljali za pametne ljudi in tudi on sam jih je smatral za take. Tu pa tam mu je prišel tudi kak list »nasprotnikov« v roke. Zvedel je, kako ogorčenje so vzbudile po šentflorijanski dolini zadnje punktacije in kako ogromna kolona »odpadnikov« je romala v Beograd, da protestira proti njim. To vse mu je dalo misliti in začel je gruntati in tuhtati, da vendar ne bo vse tako, kakor so ga svoje dni učili. Začel je misliti in dvomiti naš Janez. Le da hi kmalu domislil do konca, izpregledal in se izpreobrnil. Guštani NACIONALNO DELAVSTVO ZA SVOJB PRAVICE V nedeljo 2. aprila je imelo tukajšnje narodno delavstvo svoj prvi javni shod, ki je bil dobro obiskan. Tudi marksisti so se ga udeležila po svojih naj bojevitejših zastopnikih in tako je pač moralo priti do temeljitega javnega obračuna, ki so ga sklicatelji shoda že dolgo želeli. Z zanimanjem in ponovnim živahnim odobravanjem so sledili zborovalca govorom tov. Bajta in Gačnika, ki so izzveneli v geslu: Za kralja in edinstveno, nedeljivo Jugoslavijo, ki pa mora biti za malega človeka, delavca, kmeta in obrtnika mnogo pravičnejše urejena. V to svrho naj se vendar že enkrat pod-vzamejo energičnejše mere proti izkoriščevalcem malega človeka, zlasti pa proti brezobzirnim inoaemoeon, ki so razpleteni širom naše domovine. Ker ponekod taka podjetja kar v masi mečejo delavstvo na oesto ali pa ga vpo-kojajo, so v prvi vrsti tudi ona kriva, da so se znižale pokojnine delavstvu po bratovskih akladnicah. Te redukcije pokojnin bodo spravile vpo-kojenca na beraško palico, aktivne delavce pa ob nado na boljšo bodočnost in s tem zopet ob zaupanje v svojo državo, če se ta ne bo energično potrudila za svojega malega človeka, ki se je začel z zaupanjem oklepati Jugoslavije. Tudi kmet bo državi kot >steber< odvišen, če ne bo podprt od ostalih stanov, če bodo ti prišli ob ves dohodek. Delavcu se morajo pokojnine plačati vsaj v prejšnjem iznosu — toda ne na stroške večjih vplačil ostalega delavstva, ki se itak komaj Se preživlja, nego na stroške mastnih dohodkov velepodjetij. Državno nadzorstvo nad vsemi inozemskimi podjetji, pa tudi raznimi denarnimi zavodi, je nujno potrebno! Vrstiti pa se mora po osebah, v katere bo imelo narodno delavstvo svoje zaupanje, ki ibodo delale z njim, ne pa s tujci v sporazumu! Kontrola bi se morala vršiti v sporazumu z narodnim delavstvom. Po zaslugi tozadevnega vprašanja, je drugi govornik končno še v kratkih, jedrnatih besedah temeljito obračunal s tistimi, ki pričakujejo pomoči iz Hitlerjevega tretjega cesarstva. Opazili smo z velikim zadovoljstvom, da revizijonizem v Guštanju nima bas mnogo pristašev. Darod in delavee. Obisk največji tovarni sukna v Jugoslaviji MEHANIZACIJA DELA. SOCIALNA SKRB ZA DELAVSTVO. KAKO SE IZDELUJE ZNANO SUKNO FIR1II1 VLADA TEOKAROVIČ & KO. V PARAČINU Šoštanj POJASNILO »STAREMU CIRILMETODARJU« Neke vrste očitek, da Družba sv. Cirila in Metoda ne skrbi dovolj za razpečavanje svojih razglednic iin narodnih kolekov, ne drži. Družba pošlje vsako leto na vse svoje podružnice okrožnico, v kateri jih vzpodbuja, naj skrbe v svojem ckolišu za razpečavanje narodnega blaga. Po časopisih se vedno ponavlja tozadevni apel na občinstvo; z žalostjo ■pa moramo kcnstatdrati, da se naša javnost kaj malo briga za vse to. Prepričani smo, da tako dolgo, dokler ne bodo zahtevali narodno zavedni ljudje vsepovsod v trgovinah in trafikah založbe narodnega blaga, toliko časa bo vsa reklama zaman in se bo vsepovsod nahajal še inozemski šund. Da, da, veliko več bi se doseglo, če bi bdlo več nacionalnega ponosa in pravega požrtvovalnega rodoljub ja. STRELSKA DRUŽINA NA JESENICAH bo imela odslej svoje redne strelske vaje vsako soboto od 15. do 18. ure ter v nedeljah od 9. do 13. ure. Potrebni poduk za začetnike bo držal naš strelski mojster dn se je zato pri njem zglasiti. Članstvo se poziva k točnosti ter rednemu plačevanju članarine. V tujih državah si je industrija pridobila tekom desetletij svojega delovanja zaupanje kupujočih, ter se je pri tem tudi razvila zavest, da je potrebno kupovati lastne izdelke. — Kupec je namreč uvidel, da koristi s tem sebi in državi, ker utrjuje s tem kredit sled-nje v inozemstvu, a istočasno pomnožu je domač proizvodnji kapital, kd je podlaga splošnega blagostanja. Pri nas še vedno ne zaupajo konzumenti dovolj domačim proizvodom. To nezaupanje je v zvezi z nepoznavanjem razmer in z vzgojo starejših generacij, ki so mislile, da je dobro samo to, kar pride iz tujine. Radi takih razmer je Narodna odbrana sklenila, da bo delala po svojih močeh povsod propagando za domače dzdelke. da vzbudi dobro vero v iste. Da se to zaupanje v domače proizvode dvigne, treba je poznati način, kako se domača roba proizvaja. — To se zamore videti le na licu mesta. — Da vidimo, kako izdeluje tovarna Teokarovič fina sukna, treba, da se peljemo z vlakom iz Beograda preko Cuprije do Paračina. Ze izza Cuprije vidimo v daljavi obrise večje tovarne. Čim bolj se približujemo Paračinu, postaja slika jasnejša, razteza se v vse večje razmere, dokler ne postane za te kraje naravnost neobičajna po svojem obsegu in notranji razdelitvi. Na eni tovarniških zgradb se blišči velik napis: »Industrija volnenih tkanin, Vlada Teokarovič & Ko.« Ogromen kompleks zemljišča 200.000 m* z betoniranim obzddkom, asfaltiranim dvoriščem, poln najmodernejših stavb, potrebnih za moderno veliko tvormico z železniškim kolovozom, kd se vije med stavbami kot kača, daje ut is malega mesteca, odrezanega od ostalega sveta. Osnovana je bila tovarna 1919. 1. z velikim kapitalom in tudi z velikim rizikom, a je skozi prvo desetletje dosegla krasne uspehe tako, da zaposluje danes 1000—1200 delavcev, ter z nagl:m napredkom osvaia domači trg. Početkom je oviralo delo tovarne gori omenjeno nepoverenje publike v domače izr delke in njihovo kvaliteto, kar pa ni oplašilo lastnike, ki so ljudje redkih podvzetnih sposobnosti in energije. Nego oni nadaljujejo organizacijo svojega podjetja, kot so si to zamislili. Njihova deviza je: nuditi konzumentu čim boljše blago po najnižjih cenah. — Dosledno itemu principu prodaja tovarna svoje blago po vseh večjih mestih v lastnih prodajalnah naravnost konzumen tu po tvomiških cenah. Tovarna izdeluje sukno, ki konkurira po svoji kvaliteti, raznovrstnosti v barvah in desenih vztrajnosti in odpornosti zoper škodljive vplive prav na veliko tujemu blagu. Tvornice izdelujejo velure, ki ne zaostajajo prav nič za angleškimi in kam game v vseh desenih, potem sukna za večerne obleke, oficirske kamgame — vse ra čiste »Merino« volne. Tovarna izdeluje tudi volno za pletenje na roke in stroj v vseh barvah in debelinah, - i ■ tenis in volno za izdelovanje preprog. V posebnem oddelku izdeluje iz najboljše volne francoske čepice »Berete« v množini 1000 komadov dnevno. Poskušajmo na kratko opisati obisk te tovarne, način dela v njej, ki napravi na vsakega po svojem uverenju in po svojem obsegu izreden utis, ki ga ni moči lahko pozabiti. V pisarni me je sprejel brez vsakih formalnosti g. Slavko Teokarovič, član javne trgovske dražbe Vlada Teokarovič & Komp. Bil je izvanredno prijazen, naravnost prisrčen, pokazal je visoko naobrazbo in mnogo poslovne energije. Ko sem povedal, da je cilj mojega obiska, da spišem propagandni članek za spoznavanje dcniače industrije, mii je rekel dobesedno: »Čas bo izvršil svoje. Ni daleč do tedaj, ko bode odveč nagovarjati konzumenta, da kupuje domače blago. Mi v to verujemo in zato s tolikim naporom in žrtvami delamo na dviganju domače industrije, ki je temelj vsakega ekonomskega razvoja, ne samo države, ampak tudi poedinca. Po tem razgovoru mi je dal g. Slavko vodnika, ki me je peljal po vseh oddelkih tovarne. Pred nami se razkladajo bale fine avstralske volne in od tu spremljamo volno preko pralnice, barvalnice, česalnice v predilnico. Tu se navijajo niti na tisoče in tisoSe tuljav. Od tu gremo v tkalnico, kjer stoje cele vrste statev. Iz njih se v nekem čudnem presekanem taktu ob brnenju neštetih kolesc in udarcev zobov, ki ravnajo posamezne miti v predpisani vzorec, vijejo fina sukna v različnih vzorcih. — Pod tkalnico je velikanski prostor za pranje suken, likalnica in sušilnica, ob isti pa kontrolna dvorana. V tej nas pozdravi množica brhkih deklet z zelene Morave, ki popravljajo male pogreške strojev. Tu se je pretrgala nit, tam se je ukradel v tkivo kak vozel ali kaj sličnega. Vsi ti nedostatki izginejo pod ročicami veselih deklet. Povsod nam pojasnjujejo delovanje strojev in ljudi prijazni mojstri, med katerimi je več starejših bratov Čehov, ki so izučili že mnogo domačega naraščaja. V posebnih oddelkih si ogledamo rizdelo-vanje volnenih odej iz volne in kamelinih dlak, tkanje raznobarvnih čepic »beretov« in predenje volnenega pletiva v šestindevetdese-tih različnih barvah za ročna dela iin industrijsko predelavo. Ogled skladišč volne se zdi malo potovanje. V dolgih enakoširokih in visokih stavbah, ki oklepajo tri strani tovarne, leži nad 100 vagonov bal same avstralske volne. Na četrti strani tovarne so pisarniški prostori tik zaloge gotovih izdelkov. Tu so cele skladovnice raznih suken. Skladiščnik nam razkazuje res krasne in modeme vzorce, a cene, ki nam jih pravi, se nam zde neverjetne, ker smo vajeni v Ljubljani vse drugačnih številk ob deti kakovosti blaga. Ob pregledu tovarniških prostorov sem se razgovarjal tudi z delavci. Vsi so zadovoljni s svojim zaposlen jem ter so me opozarjali, da naj si ogledam tudi njiihova stanovanja in kantino. Stanovanja, v katerih bivajo uradniki in delavci, so v velikih dvonadstropnih hišah, ki so moderno in hignjensko sezidane z vsemi postranskimi za udobno življenje potrebnimi prostori. Kantina je razdeljena na več prostorov % modernim konfortom. So posebne jedilnice za uradnike, za delavce, dvorana za bioskop in gledališke predstave, dve kopalnici, soba za goste in slično, vse opremljeno najmodernejše. Ko sem zapuščal te zgradbe, sem občutil, kako moderno socialno smatranje življenja in dela nosijo v sebi lastniki te tovarne. — Radi tega je treba delo te največje tvornice la volnena sukna javno pohvaliti, in postaviti primer drugim. Njihovim proizvodom pa i® treba pokloniti največje zaupanje, ker to po mnenju vsakega strokovnjaka, ki jo blago pregledal, zaslužijo v največji meri. Svoje proizvode prodajajo konsumentoni naravnost, brez posredovalcev v 20 lastnih prodajalnah. V teh dob Me vsako še tako malo količino vseh proizvodov po originalni tovarniški ceni, kakor tudi en gros. Neovrženo je dejstvo, da so njčhovi proizvodi osobito sukno, mnogo cenejši nego najboljši proizvodi svetovnih znamk, a v kvaliteti so istim popolnoma enaki. Cene so tako nizke, ker kupujejo surovino naravnost od producenta, ne vpoštevaje zaščitne carine. Imajo cenejše delavne moči kakor tuja konkurenca in prodajajo naravnost konsumen-tom brez posrednika, ki povišuje oeme. V Ljubljani ima svojo trgovino Gradišče 4, nasproti drame, in še 19 trgovin v vseh večjih mestih v Jugoslaviji. Ustvariti hoiemo prave driavniake, z naiširšim nacionalnim in socialnim žuvstvovaniem! Film nase ze mlj< JAVNO VPRAŠANJE ODBORU LJUBLJANSKEGA VELESEJMA V zadnjem času razvija ljubljanski velesejem zopet prav živahno propagando za svojo letošnjo razstavo, ki se vrši v mesecu juniju. Ker velesejmske prireditve niso samo vprašanje njenega odbora, temveč vse naše javnosti in države; saj je dober in popoln velesejem izraz našega gospodarskega stanja in hotenja, ter pomeni gospodarsko in kulturno reprezentanco našega naroda iiapram našim prijateljem in neprijateljem v tujini, vprašamo velesejmski odbor, da li bodo letos zastopana kot razstavljalci prav vsa industrijska podjetja, torej tudi ona, ki sicer žive na račun našega delavca, so pa produkt in eksponent tujega kapitala. Pri pregledovanju katalogov, ki jih je izdala uprava velesejma za svoje prejšnje prireditve, pogrešamo v seznamih razstavljalcev marsikatero podjetje, »lasti iz bivšega zelenega Štajerja. Ljubljanski velesejem mora biti naš gospodarski ponos, zato se bomo zanj zanimali malo pobližje. NEUMESTNOST Mohorjev Koledar ima letos kožuh v italijanskih barvah. Saj vemo, da gospoda Finžgarja ne žeja po liparskih otokih, zato ne mislimo, da bi bila to namerna demonstracija. Morda je le kaka tvornica barv tiskarni vsilila zeleno barvo, ker ji je preostala od kravat; saj vemo kako so agenti vsiljivi. Vendar prosimo gospoda urednika Mohorskih iknjig, da za prihodnje leto predpiše kako lepo modro barvo namesto zelene. Pa bo Mohorjev koledar tudi zunaj tako jugoslovanski kakor je inotraj. In pa saj vidimo, kakšni so naši ljubi sosedje: če zvedo, da je kje kaka rimska muha pustila svojo sled, že vpijejo: to je našel Še mohorsko in Celje bi si lastili. Ustreženo pa bo tudi našim; saj veste, kako smo nekateri občutljivi za barve. Za nekatere bo pa poučno, če bo koledar v jugoslovanskih barvah. Še nekaj: tudi stari Mohor, ki gleda, kdaj se mu bodo ure stekle, bo veliko lepši, ko bo imel plave oči, kot zdaj, ko ima zelene. KAJ BOM PA POČEL? Da, tako se sprašujejo ljudje, ki imajo žo davno svoja službena leta, ali celo že pet in več let čez. In se sprašujejo: »Kaj bom pa počel, če grem v pokoj? Saj se ne bom vedel kam dejati. Kam bom s časom, saj imam že zdaj preveč prostega časa! Ali naj se ves dan sprehajam?... Tako govore in ne pomislijo, kaj naj rečejo oni, ki zaradi njih ne pridejo do kruha. S polnimi službenimi leti in polno penzijo izprašujejo ti ljudje, kaj bodo počeli, brezposelni inteligenti brez plače in podpore pa naj čakajo na njih milost in brez sredstev sprašujejo: Kaj bom počel? Ali je to solidarnost inteligence? Takega intelagenta ni sram sedeti na mestu, kamor že davno spadajo drugi, da tudi oni pridejo do dela. Taki kandidati za pokoj celo mislijo, da bo v uradu vse narobe, če ne bo njih. Ne čutijo krivice, ki jo delajo drugim, ne čutijo, da jim manjka to, kar je naj-lepši znak človeka našedobe: socialno čuvstvo-vanje. In to težko vprašanje: Kam s časom? Ti egoisti so tako služili ves čas samemu sebi, da niti ne pomislijo, da bi lahko zdaj, ko bodo imeli 24 ur časa na dan, nekaj časa žrtvovali javnosti, od katere so živeli in Žive. Zato je nevarnost, da taki zmožni gospodje poleg cele penzije začno iskati še postranskih zaslužkov in odjedati vsled svojih vplivnih zvez kruh začetnikom. Oni se ne zavedajo, da — če res nimajo ne doma, ne v javnosti nikakega dela — še vedno lahko sodelujejo v društvih, ki so namenjena delu človekoljubja, naroda, socialne pomoči itd. Dela za človeka, ki ima kaj narodne zavesti in socialnega čuta, je vedno dovolj. S takimi izgovori kažejo ti ljudje, da niso imeli nikoli smisla za javno delo, in da so živeli vedno gamo svoji uradni karijeri, ki bi jo najraje gojili še nekaj let po smrti, namesto da bi si odpočili v pravi čas, užili malo življenja dn vrnili družbi nekoliko tega nazaj, kar so od nje prejeli. V CELJU PRED POSTNO BLAGAJNO Pretekli ponedeljek sem čakal pred poštno blagajno z namenom, da odpošljem vsoto denarja. Med mnogimi:, ki so govorili materinski jezik, začujem tudi nemščino. Osupnilo pa me je, da se razgovarjaita po nošnji sodeč dva kmečka možaka v tujem nemškem jeziku. Zato sem nekaj prav glasno pripomnil. Moja pripomba je naletela na gluha ušesa pri odhajajočem možaku, ki je pustil tovariša dalje Čakati. Čakajoči me je zavrnil, da odhajajoči gospod si sam kruh služi in živi od svojega ter govori, kakor hoče. Poleg stoječi gospodični pa sta dali tedaj duška s prav glasnim protestom, da ni res, da •bi gospod Petriček, gostilničar z Lisce, živel sam od sebe, temveč živi, kot obrtnik od naših ljudi, zato je sraimota, da se poslužuje tujega jezika v občevanju z našim človekom, kakršen je bil sedaj tih »celjan«. Zanima nas, če gospod gostilničar ali celo restavrator na Lisci zabava svoje goste tudi v tujem jeziku? Čas pa je že, da naši merodajni faktorji vendar pobližje spoznajo svoje obrtnike, vse ostalo občinstvo pa Ijudii, ki se poslužujejo po nepotrebnem tujega jezika! TUDI PIJAVKE Ze par let se pri nas in drugod pojavlja de-i>ata o poročenih uradnicah, posebno učiteljicah, ki odjedajo kruh neporočenim in množe brezposelnost. »Učiteljski Tovariš« je pred mesecem načel to vprašanje z vso iskrenostjo in ga hotel rešiti v smislu stanovske solidarnosti. Nastal pa je tak odpor, da so zopet prevladali stari nazori in se vidi, da bo to vprašanje treba Tešiti z vso energijo od zg°; raj s primerno odredbo. Če bo pa prosvetni minister posegel vmes in bo vrnil otrokom njih matere, šolstvo pa osvobodil od kruho-borstva, bo moral tudi trgovinski^ minister pogledati na to, komu daje pravico za razna trgovska in druga podjetja. N. Pr-_ č®, 1° milijonar, hišni posestnik, podjetnik itd., itd., itd. — ali je treba, da in1® ž®na povrhu še branjarijo, da z njo konkurira celo ubogi branjevki v lastni hiši? ali pa: če ima mož dobro službo, s 5000 Din plače na mesec in sta z ženo brez otrok, ali je treba, da ima žena delikateso, od katere bi lahko živela oseba, ki nima drugih dohodkov? To so take pijavke, ki nimajo nikoli zadosti, in tu bi bilo treba zakona, da se onemogoči taka grabežljivost. Če te vrste žene ne vedo, kaj delati, naj se prigl&fo v društvih za karitativno delo. Gitai in vazšivjai 91* •dprtrni urednik Miroslav Matelič. — Udaja ta Narodno obrambno tfskorno sadrngo, r.Lia.1^ Joško Zemljič. — Tiska tiskarna Morkar (predstavnik Ota« Mihalek). Vsi r LJnblJaaL