Leto 1896. 7 Državni zakonik za kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane. Kos IV. — Izdan in razposlan dne 15. januvarja 1896. 6 Št. (8.—11.) 8. Dopustilnica za lokalno železnico iz Vodiiati v Tyn na Voltavi. — 9. Zakon, s katerim se gledé na vredbo cesarskega namestništva na Dunaju izpreminja določilo §. 2. v zakonu z dné 15. aprila 1873. 1, — 10. Razglas, da se je ustanovila podružnica carinskega urada v fabriškem zavodu „Apollo“ zvane delniške družbe za čiščenje petroleja v Požunu. — 11. Razglas o tem, kako naj puncevalni uradi ravnajo s takozvanim dubliranim (obloženim) blagom. S. ^°pustilnica z dne 23. novembra 1895.1. a tkalno železnico iz Vodnan v Tyn na Voltavi. Franc Jožef Prvi, P° nnilosti Božji cesar avstrijski; RW* kralj ogrski, kralj Češki, dalma-inil' ' ^rva^*> slavonski, gališki, vladitnerski kr i!rsa^ vojvoda avstrijski; véliki vojvoda jörsk^6 * 8^’ V0JV0(^a lotarinški, salcburški, Sta-sIpïv .^oro^kii kranjski, bukovinski, gorenje-Ujg. . 'n dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; JDl grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd. ne, er so Karel Nikolan, trgovec in član okraj-4 ?dbora v Tÿnu na Voltavi, Vojtëch Kniha, v 'p, 1 svetovavec in član okrajnega zastopa najj.ni1 na Voltavi, in pa Karel M A le k, kneza Pr°sili°a C*vorn’ zakupnik v Tÿnu na Voltavi, za-vati j ! naJ bi se jim dalo dopustilo, zgraditi in obrato-vzvidel a'n° ^elezn'co °d Vodčan v Tÿn na Voltavi, 0 se Nam je, z ozirom na občo korist te (Sl0'r«al.ch.) podjetbe imenovanim koncesijonarjem to dopustilo na podstavi zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. I. (Drž. zak. št. 238.), kakor tudi na podstavi zakonov z dne 31. decembra 1894. 1. (Drž. zak. št. 2. iz 1895. 1.) in z dne 19. junija 1895.1. (Drž. zak. št. 83.) podeliti takč-le; §• 1. Koncesijonarjem dajemo pravico, zgraditi in obratovati lokomotivno železnico, katero bo kot lokalno železnico s pravilno raztečino napraviti od postaje Vodfiany na progi državne železnice Cmunt— Polzenj v Tÿn na Voltavi. §• 2. Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se dodeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decembra 1894- 1. (Drž. zak. št. 2. iz leta 1895.) omenjene ugodnosti. §• 3. Za železnico, omenjeno v §. 1., dodeljuje država poroštvo letnega čistega donosa, ki je enak štiriodstotnemu obrestovanju in razdolžni kvoti prednostnega posojila v nominalnem znesku 660.000 gl. a. v. v notah, katerega bo v nabavo novcev vzprejeti pri deželni banki kraljevine češke ter odplačati 4 v 76 letih, računjaje od današnjega dne, takö namreč, da, ako ne bi letni čisti donos dosegel zneska, za katerega velja poroštvo, državno uprav-stvo dopolni primanjkljaj. Letni čisti donos, za katerega velja poroštvo, se ustanavlja za čas, ko se obrat po železnici prične, do preteka 76. leta dopustila na največinski znesek 28.000 gl. a. v. §. 4. Od letnega, po §. 3. s poroštvom zagotovljenega čistega donosa je v odplačilo prednostnega posojila, ki se vzprejme, uporabiti oni znesek, ki ga državno upravstvo določi po razdolžnem črtežu, katerega ono odobri in po katerem se bo morala vsa napravna glavnica (§. 12.) razdolžiti, dokler bo trajalo dopustilo. Pri tem naj se posojilo odplača prej, kakor delnice. §. 5. Državno doplačilo vsled prevzetega poroštva naj se opravlja zadnji čas tri mesece po predložbi dokumentiranega letnega računa potèm, ko je bil ta račun pregledan. Erar bo vendar tudi poprej opravljal delna plačila za obrestovanje posojila ob dogovorjenih rokovih dospélosti po meri potrebščine, na podstavi proračuna o donosu izpravljene, a s pridržkom obračuna na podstavi letnega računa, ako koncesionarji dotično prošnjo vlože šest tednov, preden rok doteče. Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predlagati tri mesece po preteku obratnega leta zadnji čas, da so na-prednine bile previsoko odmerjene, naj koncesionarji precej vrnejo prejeti presežek, doštevši šest odstotkov obresti. Doplačilo se mora od države zahtevati zadnji čas v letu dni po preteku dotičnega obratnega leta, ker bi sicer prestala pravica do njega. §- 6. Z zneskom, ki ga državno upravstvo plačuje vsled prevzetega poroštva, je ravnati zgolj takö, kakor z naprednino, ki daje obresti po štiri od sto na leto. Kadar čisti donos železnice prestopi zagotov' ljeno letno vsoto, se bo morala dotični prebitek precej odpraviti na državno upravstvo v vračilo dane °a prednine z obrestmi vrèd, dokler ta ne bo popolno0’9 odplačana. Pri tem je treba dospele obresti opraviti, PrC den se vrnejo naprednine. Terjatve države iz takih naprednin ali obres*'' ki še niso bile plačane do časa, ko prestane dop11 stilo ali ko država železnico odkupi, je opravlja*1 še ostajajoče imovine podjetbe. §• 7- Kaki stroški za beležbo efektov na *‘j,ze”1() škili in inozemskih borzah in pa davki, ki j'*1 podjetba morala plačevati po preteku davka pr° stih let, se bodo smeli v obratni račun postavljati razhodek. To isto velja o upravnem prispevku, katere# bo plačevati deželni banki kraljevine češke v V1 ‘/„odstotka posojilnega znčska, ki je vsak čas nerazdolžen, in pa o kakih povračilih za davke pristojbine, ki jih bo dajati ravno ti banki. Za državna doplačila podjetba ne bo plačeva* nikake dohodarine. §. 8. v Gradnjo v §. 1. imenovane železnice je . prej ko mogoče in dokončati jo najdalje v ° letih, računjaje od današnjega dne. Dodelano *e nico je takoj izročiti javnemu prometu ter ° po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler trajalo dopustilo. Da se bodo držali gorenjega roku za gradnj0’ so koncesijonarji dolžni dati na zahtevo državne#^ upravstva zagotovilo, položivši primerno vars v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo na*aža novci varovancev. Ako se ne bi izpolnjevale zgorenje dolžn°s. po krivdi koncesijonarjev, se bo smelo izreči, ta varščina zapala. 5# se konce; po §. 9. Da izdelajo dopuščeno železnico, jonarjem dodeljuje pravica razlastitve dotičnih zakonitih predpisov. Ista pravica naj se koncesijonarjem dodeli zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele nared' o katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je naprava v prid javnosti. m ix KoncessiJonarjem so. bo ob gradnji in obratu do-p ,®riie železnice držati tega, kar ustanavlja ta do-1,. ,nicai in pa ukazil, ki jih zastran tega vkrene s® ^ . ° ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo Di 5 Hieréôi zakoni in ukazi, zlasti zakon o do-Dfj anJu železnic z dne 14. septembra 1854. 1. I ' Zak- št. 238.) in red za obrat železnic z dne in - novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) ^6 Za'l0n' ’n u^azii kateri se morebiti v bodoče §• n ki -L^ra<^nja dopuščene železnice se po ukazilih, non ° *em 'zd^ trgovinsko ministerstvo, izvrši pod biin'Sre in ako bi ga ne bilo moči do-’ s Prostovoljno sodno cenitvo. it, D 'la, šine in drugačne sestavine železnice, sart), .S1 Predmeti za opremo se morajo dobavljati ln edino iz domačih tvornic. «ej*®0 °d tega določila more trgovinsko mini-tDaČe't° Cl0V0liti tedaj, kadar bi se dokazalo, da do-vornice ne morejo dotičnih dostavek gledé na cen0; °Praviti kakovost in čas, do katerega jih je izvršiti, Zemoi, P° 'stih pogojih, kakor jih ponujajo ino- Ke tvornice. S- 13. Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se bo v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera bodo vsak čas veljala pri avstrijskih državnih železnicah. Ta določila se uporabljajo tudi za deželno brambovstvo in črno vojsko obéh državnih polovic, za tirolske deželne strelce in za žandarstvo, in to ne samo o potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi kadar te osebe služabno potujejo na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom. §- 12. Seknirn0jCes*-ionariein se Pr’znava Prayica> da s po-kj jjj, ovolilorn državnega upravstva in s pogoji, •ietbe ; P°st-avi, naredé v izvršitev dopuščene pod-katera ° . e beznice posebno delniško družbo, sij°tiarjev v vse Prav'ce ’n zaveznosti konce- g]aVn^esek resnične in pa nominalne napravne Potrebuje odobrila državnega upravstva. V raČiin ^em na-* veliâ 1° oačelo, da se ne bodo smel' Poslavljati nikakoršni drugi stroški razen Koncesionarji se zavezujejo, pristopiti dogovoru, med avstrijskimi železniškimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih rečt za prevažanje vojakov in pa zastran vzajemnega pripomaganja z vozili za veče vojaške prenose, nadalje pristopiti vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dné junija 1871. I. o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležčče prevažati na račun vojaške blagajnice. Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o železništvu za das vojske zadobé za koncesijonarje mod in veljavo z dném, ko se po dopuščeni železnici prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdadö po tem času, ki se pa ne objavijo po Držav-, nem zakoniku, zadobé za koncesijonarje veljavo in moč, kadar se jim uradoma priznanijo. Koncesijonarji so dolžni, oddajaje službe ozirati se v zmislu zakona z dné 19. aprila 1872. 1. (Drž. zak. št. 60.) na doslužile podčastnike voj-stva, vojnega pomorstva in deželne brambe. §■ H. Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnostne straže, finančne straže i. e.) naj se slično uporabljajo znižani tarifni postavki, ki veljajo za prevažanje vojaščine. §.15. Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, bo ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, na račun koncesionarjev vodila država, in koncesijonarji bodo morali upravstvu državnih železnic povračali stroške, ki mu s tem obratovanjem zares nastanejo, in kateri se eventuvalno ustanové s poprečnim zneskom. Način, kako naj se vodi ta obrat, se vravnâ z obratno pogodbo, ki se sklene med državnim upravstvom in pa med koncesijonarji. železnicami ali pa takimi, ki se še le napravi' in bodo v državnem obratu, in to tako, d® državno upravstvo pravico, prosto ustanavljaje tar' ; za primérno odškodnino odpravljati ali odpravlJ" dajati cele vlake ali posamezne vozove po rabljani železnici ali posameznih njenih kosih. sopo- §• 17. Dopustilna doba in ž njo vrèd v §. 9- ^ ^ zakona o dopuščanju železnic izrečena obran* proti napravi novih železnic se ustanavlja 90 let, računeč od današnjega dne, ter mine P tem roku. Državno upravstvo smé izreči, tudi pred iztekom gorenjega roka moč, ako se po krivdi koncesijonarjev ne bi *2PU' njevale dolžnosti, v §. 8. ustanovljene o začetka ^ dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter W ^ kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §• ‘ zakona o dopuščanju železnic. §• 18. Državno upravstvo si pridržuje pravico, d® bo smelo dopuščeno železnico, ko bo dodelan® v obrat oddana, vsak čas odkupiti po nastopni*1 ločilih: da je dopust*10 izgubilo svoj« Pri tem se državnemu upravstvu, dokler se bo državno poroštvo res še zahtevalo in dokler še ne bodo po vrnjene poroštvene naprednine, ki jih je dala država, pridržuje po.svojem prevdarku vredba obrata, ustanavljanje tarif za prevažanje oseb in blaga, in pa ustanavljanje razredbe blaga in vseh na prevažanje tovorov se nanašajočih postranskih določil kakor tudi ustanavljanje dajatev, ki naj jih železniška podjetba opravlja za javne namene, sosebno na korist poštnega upravstva in državnega telegrafskega zavoda, pri čemer se bo vsak čas ozirati na obstoječe prometne potrebe. Nadalje se vredba tarif za osebe in blago in pa vredba dajatev za javne namene vsak čas pridržuje zakonarstvu, in taki vredbi se bodo morali koncesijonarji podvreči. §. 16. Koncesijonarji imajo dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (Drž. zak. št. 2. iz 1. 1895.), državnemu upravstvu na njegovo zahtevo vsak čas dopuščati soporabo železnice za promet med že obstoječimi 1. Da se ustanovi odkupnina, se seštejej letni čisti donosi, kar jih je podjetba imela v P slednjih sedmih letih pred samim odkupom; od » se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let m P tèm se izračuni poprečni čisti donos ostalin P tih let. 2. Ko bi se pak železnica odkupila pred Pj^ teklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi P° ločilih odstavka 1. najdeni srednji čisti ^on.°ggjDi dosegel vsaj letnega zneska, enakega poire . pogojeno obrestovanje in povračilo pri , aiiki kraljavine češke vzprejetega posojil® (S-prišteto tisto letnino, ki je potrebna za štiriodsj^^ obrestovanje in razdolžbo po državnem upr® . odobrene delniške glavnice v času, dokler bo dopustilo, tedaj se ta spredaj oznamenjeni letu sek določi za čisti donos, ki ga bo jemat* v P stavo za odméro odkupnine. * j' v ted1* 3. Odškodnina, ki jo bo dati, bodi da se koncesionarjem v še ostali dobi do P ^ izplačujejo za pogojeno obrestovanje in raZ[0 p0. posojila potrebni zneski do časa, ko še vjj| sojilo popolnoma odplača, ob pogojenih r koy dospélosti, nasproti pa, da se po odbitku teh 2 ze banki °: ' °sta.jajoči srednji donos izplačuje po zmislu od-'s*avka 1., oziroma ako bi nastopil kak v odstavku 2. °wienjeni slučaj, tamkaj navedena letnina za del-bisko glavnico v polletnih obrokih 30. dné junija dné decembra vsakega leta po dospelosti. ali pridobljenih iz lastne imovine, katere so si sami koncesijonarji sezidali ali pridobili po pooblastilu državnega upravstva z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnice. 4. Državi se pridržuje pravica, prevzeti kadar-. °.1 narnesto še ne dospelih letnih plačil, ki je jih da-latl po odstavku 3., vsak čas še neodplačani del ,Posojila, da ga sama plača, in dalje plačati glav-r°i enako znesku glavniške, računčč obresti od ■esti, po štiri od sto na leto diskontovane vred-n°sti onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 3. opiavljati polletno, razen zneskov, potrebnih za po-1 tožno obrestovanje in razdolžbo posojila. Ako se država odloči to glavnico plačati, plača n,lJ jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor ° sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem »niti po tistem kurzu, ki se poknže za popreč-&a med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno teklem polletju na dunajski borzi zaznamovali fŽavnih zadolžnicah enake vrste. §• 20. Ako se napravi dčlniška družba, iméj komisar, ki ga postavi državno upravstvo, tudi pravico, koli-korkrat se mu bo primerno zdelo, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za načelništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in naredbe, nasprotne zakonom, dopustllu ali družabnim pravilom, ali pak kvarne javni koristi, oziroma finančni koristi po-roštvujočega državnega zaklada; toda v takem slučaju je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi raz-loko trgovinskega ministerstva, katera naj se daje brez odloga ter naj veže družbo. §- 21. ku ^ kplačavši odkupnino, pride država po od-,PU železnice in z dnčm tega odkupa brez daljne P ate v bremen čisto, oziroma samö še z neodpla-1 ni »Stankom vzprejetega posojila obremenjeno d f*11. V u^‘*-ek to tukaj dopuščene železnice z vsemi vžt n,lni* Počrni, naj bodo premične ali nepremične, zal S' voz*'a> gradivne zaloge in blagajnične lCo°^e’ Potem dovlačnice, ki bodo morda lastnina pa^es’j°narjev, in postranska družabna opravila in Zakl riaPravne glavnice narejene obratne in pričuvne un . ako k'*-* n's0 bili namenu primerno aol.ioni z odobrilom državnega upravstva. §- 19. Pfeid^0 m'ne dopustilo in tistega dné, ko mine, 1 ,e bfezodplatno na državo neobremenjena last-'»ičn'11 tu dopuščene železnice in vsega pre- ega in nenremiénecra pristojstva, tudi vozil, ~r j. - _ i» nepremičnega puaiujai.a, mvu >uan, nie lrih 'n blagajničnih zâlog, potèm dovlač-8tr’ 1 . °do morda lastnina koncesijonarjev, in po-Uic skl» družabnih opravil in pa iz napravile glav-narcjenih obratnih in pričuvnih zakladov v ob-* ’ P°vedanem v §. 18., št. 5. Žej Ako to dopustilo mine, in pa tudi, ako se Pričuv'Ca °*^kuPt (§• 18.), obdržč koncesijonarji last Pod' zaklftda, napravljenega iz lastnih donosov tudiJe ,e> 'n kar bi imeli po obračunih terjati, potèm ast posebnih del in poslopij, napravljenih