GLASILO OBČINE DOMŽALE
24. april 2009 - letnik XLIX, št. 6
Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Domžale ob 19. aprilu - prazniku Občine Domžale
Praznujemo našo delavnost, ustvarjalnost, sodelovanje in uspehe
16. aprila je v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale potekala slavnostna seja Občinskega sveta Občine Domžale, namenjena 19. aprilu - prazniku Občine Domžale. V prepolni dvorani so
bili posebne pozornosti deležni letošnji nagrajenci in dobitniki priznanj Občine Domžale v letu 2009, med gosti pa so bili tako župani oz. podžupani sosednjih občin, vodstvo naše občine z župa-
nom Tonijem Dragarjem na čelu, svetniki in svetnice, častni občan Jože Pogačnik in številni drugi. Posebej glasen aplavz je bil namenjen namestnici gradonačel-nika pobratene Občine Koprivni-
ca, ki je župana Občine Domžale razveselila s čestitko in pozdravi mesta Koprivnice ter umetniško sliko domačega umetnika.
(nadaljevanje na strani 4)
Občina Domžale in Turistično društvo Jarše-Rodica
vabita
na osrednjo občinsko proslavo ob 9. maju -dnevu Evrope
v petek, 8. maja 2009, ob 19.30,
v Kulturnem domu Groblje.
Slavnostna govornica: Cveta Zalokar-Oražem, poslanka v Državnem zboru
V kulturnem programu bodo nastopili: kotalkarice Kotalkarsko drsalnega kluba Domžale pevka Eva Černe ansambel Okrogli muzikantje Osnovna šola Rodica
Program bo povezoval Roman Končar.
Vabljeni, da se skupaj z nami, ob glasbi in petju, seznanite z značilnostmi evropskih držav.
Iskrene čestitke ob dnevu Evrope in prijetno praznovanje!
Toni Dragar, župan Občine Domžale, z najboljšimi štafetami članov
Prvenstvo Slovenije v gorskih tekih za štafete
Najboljši gorski tekači na Šumberku
Domžalska trim steza je pravšnja za čisto vsakogar. Tistim z manj kondicije in željnim mirnih gozdnih steza nudi prijetne sprehode, re-kreativcem bolj ali manj hiter tek s postajami z razgibalnimi vajami, številnim atletom in atletinjam so klanci in spusti odičen trening poligon.
(nadaljevanje na strani 19)
Občinska organizacija LDS Domžale
vabi
na pogovor z evropskim poslancem Jelkom Kacinom
v sredo, 13. maja 2009, ob 18. uri,
v Domžalskem domu (nekdanja knjižnica) v Domžalah, Ljubljanska cesta 58.
Vabljeni člani in simpatizerji LDS, ki vas zanima delo našega evropskega poslanca, vsi, ki bi kaj več radi izvedeli o tem, kako diha Evropski parlament in v kakšno smer se razvija »evropska skupnost«, gost pa bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja.
Vabi OO LDS Domžale
Likovna razstava v Galeriji Domžale
Marija Mojca Vilar: Poklon vodi
Z razstavo domžalske umetnice Marije Mojce Vilar v Galeriji Domžale se končuje letošnja sezona razstav, ki jih pripravlja Galerija Domžale v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Sezona 2008/09 je bila pestra, predstavili so se mnogi umetniki iz različnih slovenskih krajev in vsak s svojim lastnim, posebnim načinom ustvarjanja. V aprilski razstavi, ki bo odprta do 30. aprila 2009 in je posvečena občinskemu prazniku, se na svojevrsten način predstavlja tudi domača ustvarjalka Marija Mojca Vilar.
Marija Mojca Vilar je domžalski publiki pripravila dokaj neobičajno razstavo. Z netradicionalnim razstavljanjem umetniških objektov v prostoru se kaže kot umetnica, ki pri svojem umetniškem izražanju uporablja sodobne likovne prijeme. Rada eksperimentira in v ta namen tokrat v domžalski galerijski prostor ni postavila
umetnin kot običajne eksponate, temveč je pri postavitvi uporabi-
la umetniško instalacijo, v kateri glavno vlogo igrajo gibajoča se slika, zvok, dotik in vid v interakciji s prostorom. V instalaciji z naslovom Poklon vodi nas avtorica nagovarja z vsemi čutili, v središče postavitve pa je fizično in simbolično postavila ključen element razstave - vodo, ki je poleg ognja, zraka in zemlje eden od štirih temeljnih elementov sveta.
(nadaljevanje na strani 13)
V kulturnem programu na otvoritvi razstave domžalske umetnice Marije Mojce Vilar, ki je potekala 9. aprila, je nastopil njen sin Hieronim Vilar s svojo avtorsko glasbo. Umetnico je strokovno predstavila umetnostna zgodovinarka in kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.
Ob 125-letnici Godbe Domžale
Intervju z Damjanom Tomažinom, kapelnikom Godbe Domžale
Damjan Tomažin je predan glasbi in to svojo navdušenost širi tudi na člane Domžalske godbe. Svojo glasbeno pot je začel kot nadebudni pozavnist v domžalski Glasbeni šoli in nadaljeval študij tenor-tube in pozavne najprej na Srednji glasbeni in baletni šoli in kasneje na
Akademiji za glasbo v Ljubljani. Vzporedno je zaključil tudi srednjo šolo elektro usmeritve in tik pred diplomo opustil študij matematike. Svoje odločitve ni obžaloval. Damjan, ki na običajnih nastopih godbe rad poprime za pozavno in tenor tubo, po na-
V0D0TERM
Varčujmo z energijo!
STIEBEL ELTRON	P? Dietrich O Ska"
Vodoterm Radomlje d.o.o., Škrjančevo 8, Radomlje, 01 722 89 20,041 659 591 vodoterm.radomlje@siol.net, www.vodoterm.si
stopih večkrat dokaže, da je vešč tudi kitare, harmonike in suverenega petja. Skratka, gre za glasbenika od nog do glave, ki je uspešen tudi v posredovanju svojega znanja mladim, naj bo to na nižji glasbeni šoli v Škofji Loki ali na rednih godbenih vajah. Sicer pa, kadar ni v službi v Orkestru Slovenske vojske ali z domžalskimi godbenicami in godbeniki, nadvse rad preživlja čas s svojo mlado družinico.
(nadaljevanje na strani 3)
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 15. maja 2009, rok za oddajo prispevkov je četrtek, 7. maj 2009, do 12. ure.
Prispevke oddate v Kulturnem domu Franca Be-nrika, Ljubljanski 61 oziroma na naslova slamnik@kd-domzale.si, slamnik.urednica@gmail.com.
Občina Domžale
Ob 1. maju -prazniku dela ter 9. maju -dnevu Evrope
iskreno čestitamo in želimo veliko prijetnih prazničnih trenutkov.
Toni Dragar, župan Občinski svet Občine Domžale Uredništvo Slamnika
Občina Domžale in Balinarski športni klub Budničar Količevo
vabita na
tradicionalno
prvomajsko
kresovanje
v četrtek, 30. aprila 2009, ob 20. uri na pokritem balinišču na Količevem - ob Bukovčevi cesti.
Pripravili bomo kresovanje, prijeten kulturni in zabavni program z ansamblom Leteči muzikanti, poskrbeli pa tudi za hrano in pijačo.
Dobrodošli!
Vabimo vas na
3. prvomajski pohod
Zbrali se bomo 1. maja 2009, ob 9. uri,
na igrišču in se odpravili na pohod po ihanskih hribih. Vrnili se bomo čez približno tri ure in se okrepčali z golažem.
Pohod bo v vsakem vremenu. Prispevek za golaž in pijačo je 2 evra. Čestitamo vam ob 1. maju - prazniku dela in se veselimo srečanja z vami.
Turistično društvo Ihan
Dragi bralci, drage bralke,
v mesecu aprilu, ko praznujemo tudi praznik občine Domžale, smo za vas pripravili dve številki Slamnika, v prejšnji smo predvsem napovedovali, tokrat pa vam dogodke, ki so se že zgodili tudi predstavljamo. Med drugim tudi slavnostno sejo občine Domžale, kjer smo dobili nove nagrajence. Ne smemo pa pozabiti niti na našo godbo, ki praznuje že častitljivo, 125-obletnico obstoja. Več o tem si seveda lahko preberete v osrednjem intervjuju in na kulturnih straneh.
Ker so pred nami praznični dnevi, nove počitnice, pa bi tokrat spregovorila o nečem drugem. Sonce nas namreč kaj hitro privabi na plan, ko brezskrbno zapustimo svoje domove. Si privoščimo kratek oddih v času prvomajskih praznikov in za kak dan, dva ali več zapustimo svoja stanovanja. Vendar pa je prav, da smo kljub temu previdni. V tem času, ko si mi privoščimo dopust, imajo delovne dneve nepridipravi, ki bodo kaj hitro izkoristili vašo odsotnost za »ogled« vašega doma. Zato se še pred odhodom na zaslužene počitnice prepričajte, ali ste res storili vse za čim večjo varnost vašega doma.
In še en nasvet v času lepih spomladanskih trenutkov. Promet. Na cesti je ogromno pešcev, kolesarjev in motoristov. Vsi tisti, ki sedemo za volan, moramo biti previdni na vse ostale udeležence v prometu, ki so, ne glede na hitrost, šibkejši.
Pa da ne zaključimo le z nasveti in opozorili — pred nami je mesec maj, mesec ljubezni in mesec ko se učenci, dijaki in študentje pripravljajo na zaključne teste, izpite, maturo. Po drugi strani pa je to tudi mesec, ko želimo čim več časa preživeti v naravi, četudi nam naš čas dostikrat tega ne dopušča. A brez skrbi, z dobro organizacijo, lahko dosežemo tudi to. Pa čim več lepih, sončnih spomladanskih dni vam želim!
Mateja A. Kegel
IZ URADA ZUPANA
Župan Toni Dragar na slovesnosti ob 19. aprilu -prazniku naše občine
Praznujemo zavest ter ponos, da pripadamo Občini Domžale
stran
2
Občinski praznik je praznik posamezne občine. Je dan, ko se občani in občanke spominjamo katerega od dogodkov iz preteklosti, na katerega smo ponosni, ali daje občini posebno istovetnost. Za nas, občane in občanke Občine Domžale, je to 19. april 1952, ko se je oblikovala Mestna občina Domžale, in mi že kar nekaj časa ob tem dnevu praznujemo zavest ter ponos, da pripadamo naši občini in našim rodovom. Ob tem praznujemo lepoto naše narave in kulturne dediščine, našo delavnost, ustvarjalnost, sodelovanje in uspehe, za katere je še kako pomembno medsebojno razumevanje, pomoč in prijateljstvo. Pri tem pa tudi vemo, pa se žal velikokrat premalo zavedamo in tudi izkoriščamo, da v naših različnih družinskih, vaških, krajevnih, društvenih,
delovnih in drugih skupnostih živi duh skupnosti ter nas vse skupaj združuje v lokalno skupnost. Pomemben del te lokalne skupnosti, te naše Občine Domžale, pa je, in prepričan sem, da se bomo potrudili, da bo tudi v prihodnje, strpen pogovor in strpno reševanje vseh zadev, ki se jih skupaj lotevamo.
Spoštovane občanke in občani, ob občinskem prazniku Vam prisrčno čestitam ter vam želim, da bi se v naši občini lepo počutili, da bi s ponosom izrekali njeno ime in bi bili pripravljeni za njen razvoj, po svojih močeh, tudi prispevati.
Toni Dragar
Za vse, ki jih kulturna dediščina še posebej zanima
Srčno pozdravljeni v SRCU Slovenije
Center za razvoj Litija je vse lastnike oz. upravitelje 51 zbranih točk dediščine v Srcu Slovenije na območju občin Kamnik, Komenda, Domžale, Lukovica, Moravče, Trzin, Dol pri Ljubljani, Litija in Šmartno pri Litiji povabil na srečanje na domačiji Pr' Krač v Dolskem. Iz Občine Domžale smo se srečanja udeležili Igor Kuzmič, predsednik Komisije za turizem, Rajko Bajc, predsednik Ribiške družine Bistrica Domžale, in podpisana.
Mija Bokal, vodja projekta, nam je z namenom, da dobro pripravljeni pričakamo nove razpise, predstavila dosedanje delo na področju projekta Trkamo na vrata dediščine in aktivnosti, ki nas čakajo v naslednjih
tednih. Povabila nas je, da razmislimo o tem, kaj potrebujemo na posameznih lokacijah in kako bi lahko s skupnimi močmi ter v sodelovanju z drugimi točkami dediščine dosegli večjo prepoznavnost in morda tudi
večji obisk. Pogovarjali smo se tudi o blagovni znamki Srce Slovenije, pod katere krovom bomo od zdaj naprej razvijali turistični produkt Trkamo na vrata dediščine, ki je namenjen zlasti t. i. kulturnim turistom, ki jih
dediščina še posebej zanima. Ob tem so nam ponudili možnosti za skupno sodelovanje ter uporabo blagovne znamke ter nas seznanili s primeri dobre prakse, ki jo že uporabljajo v nekaterih društvih, mi pa smo lahko občudovali tovrstno izvedbo in uporabo blagovne znamke v Društvu rokodelcev Moravče. Hkrati smo lahko prevzeli tudi letake o našem objektu oz. točki dediščine, ki so jo pripravili v angleškem jeziku, tako da so domžalski objekti vključeni v projekt Trkamo na vrata dediščine. V razpravi smo se veliko pogovarjali o skupnem sodelovanju na posameznih področjih, o možnostih uporabe blagovne znamke SRCE SLOVENIJE, pa tudi o čisto konkretnih problemih, povezanih z visokimi nadomestili avtorski agenciji, pridobitvi nazivov, da društva delajo v javnem interesu ter skupni predstavitvi v okviru cvetlične razstave v Arbore-tumu Volčji Potok.
Vera Vojska
Občina Domžale in Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale
vabita na
osrednjo občinsko prireditev ob 27. aprilu -dnevu upora
proti okupatorju
v ponedeljek, 27. aprila 2009, ob 15. uri v Domu krajanov v Žejah.
Pozdravni nagovor:
Marija Majhenič, predsednica Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale
Slavnostni govor:
Toni Dragar, župan Občine Domžale
V kulturnem programu sodelujejo:
Godba Domžale Partizanski pevski zbor, dirigent prof. Franc Gornik Tone Lovec, solist Branko Sladič, harmonika, in
Tone Zaletel, orglice Draga Jeretina Anžin, povezovalka
Dobrodošli!


in
Ntihlhi v mšo prihodnost
iJPwU. .rVhr-üJk-.Mj*
Nadaljnje usmeritve razvoja projekta Trkamo na vrata dediščine
Projekt Trkamo na vrata dediščine, ki ga podpira tudi Občina Domžale, se počasi približuje zaključku, čeprav nas čakajo še trije meseci intenzivnega dela. Na Centru za razvoj Litija zato usmerjamo naše aktivnosti tudi v smer definiranja nadaljnjih projektnih aktivnosti oziroma razvoja projekta v naslednjih letih.
Na to temo smo se tako srečali z drugo razvojno agencijo v Srcu Slovenije, Agencijo za razvoj turizma in podjetništva v Občini Kamnik, ki usklajuje zlasti turistični razvoj t. i. Podjetne regije. V petek, 3. aprila, smo se podali skupaj na eno izmed točk dediščine v Srcu Slovenije - na Goro Sv. Miklavž v Tuhinjski dolini, kjer so nas člani tamkajšnjega turističnega društva
prav prijazno sprejeli. Zelo smo bili navdušeni nad ponudbo te turistične točke, ki je odprta zlasti ob sobotah in nedeljah popoldne ter jo obiskuje veliko število navdušenih izletnikov. Srečanja se je udeležila tudi predstavnica Občine Domžale. 6. aprila pa smo se srečali tudi z upravljavci točk dediščine, in sicer v Dolskem na Domačiji Pr' Krač, na še eni izmed aktivnejših točk dediščine v Srcu Slovenije. Namen srečanja je bila seznanitev z dosedanjimi aktivnostmi projekta Trkamo na vrata dediščine, načini umeščanja tega turističnega produkta v blagovno znamko Srce Slovenije ter opredelitev nadaljnjih potreb in možnosti za nadgradnjo projekta.
Jelka Babič
Srečanje z domžalskimi turističnimi društvi
Predstavnici Centra za razvoj Litija in NVO stičišča sva se na povabilo Igorja Kuzmiča 1. aprila udeležili sestanka turističnih društev Občine Domžale.
Na sestanku smo razpravljali o možnostih vključevanja projektov posameznih društev v blagovno znamko Srce Slovenije, v katero se vključuje tudi Občina Domžale ter o novem stičišču društev in drugih nevladnih organizacij v Srcu Slovenije, ki je sprožil med udeleženci veliko zanimanja, saj omogoča vrsto brezplačnih storitev za društva.
Mija Bokal
Napovedujemo
8. maja, ob 18. uri, bo potekalo v Muzeju premoderne umetnosti v Sp. Hotiču srečanje mladih, ki jih zanimajo evropski razpisi. Svoje izkušnje na evropskih projektih bodo predstavili vrstniki iz Notranjske. Mladi bodo postavili osnove za prvo skupno prijavo projekta z vsebinami, ki zanimajo prav njih. Vabljeni.
Tradicionalni posvet predsednikov in tajnikov turističnih društev
Delamo za dobro vseh
Sredi marca je Igor Kuzmič, predsednik Komisije za turizem, ki v okviru Oddelka za finance in gospodarstvo Občine Domžale skrbi za področje razvoja turizma, sklical tradicionalni posvet predsednikov društev s tega področja, na posvet pa povabil tudi predstavnike Turistične zveze Slovenije, Centra za razvoj Litija in Stičišča nevladnih organizacij v osrednjeslovenski regiji.
Posvet je minil v živahnem pogovoru o delu društev, ki na področju turizma opravljajo pomembno vlogo, največ besed pa je bilo namenjenih skupnemu sodelovanju ter možnosti pridobitve evropskih in drugih sredstev za delovanje društev. Sprejeti so bili naslednji dogovori:
1.
Prisotni ugotavljamo, da turistična in druga društva na tem področju delajo na področju varovanja naravne in kulturne dediščine, varovanja okolja, vključevanja v čistilne akcije, organizacije in izvedbe prireditev, ki privabljajo tako domače kot tuje obiskovalce; izdajanje promocijskih - turističnih gradiv ter lokalnih glasil; sodelovanje s turističnimi krožki v osnovnih šolah ter predstavljanje dejavnosti v okviru prireditev v KS in občini. Omenjene dejavnosti so vključene v vse programe društev za leto 2009.
Vodstvom turističnih društev v Občini Domžale priporočamo, da v prihodnje več pozornosti namenijo informiranju
o dejavnosti. V ta namen naj koristijo tako lokalna glasila (Slamnik) kakor tudi Lipov list. Več dejavnosti na tem področju se priporoča tudi v zvezi z obveščanjem o posameznih prireditvah in drugih dejavnostih skozi celo leto.
Prisotni ugotavljamo, da je dejavnost posameznih društev v največji meri odvisna od prostovoljnega in prizadevnega dela posameznikov. Zato se predlaga, da društva poskrbijo za svoje aktivne člane in članice, tako z javnimi pohvalami, podelitvami društvenih priznanj, objavami v medijih ter oblikovanjem predlogov za priznanja, ki jih podeljuje občina in krajevne skupnosti. Predlagamo, da se društvena priznanja podeljujejo na občnih zborih ali pomembnejših javnih prireditvah. V zvezi s področjem priznanj tudi predlagamo društvom, da izdelajo sezname priznanj in njihovih dobitnikov, ki jih posredujejo Komisiji za turizem, hkrati pa na tej osnovi tudi oblikujejo nadaljnje predloge.
Vsem društvom, ki še nimajo samostojne spletne strani, predlagamo, da poiščejo najprimernejšo možnost za njeno postavitev ter primerno osebo znotraj društva, ki bi skrbela za aktualno vsebino strani. Pri tem (v okviru možnosti) lahko koristijo tudi ponudbo Stičišča nevladnih organizacij Srca Slovenije (tel.: 040/365-850; 040/786-939; info@srce-me-povezu-je.si; www.srce-me-povezuje.si).
Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno.
•	Odgovorna urednica TINA ŽELEZNIK tel.: 051 684 404, e-naslov: slamnik.urednica@ gmail.com
•	Pomočnica odgovorne urednice
MATEJA A. KEGEL 1 Člani uredništva
JANEZ STIBRIČ, ROMANA KARNER, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL, VERA VOJSKA in DOMINIK JANEZ HERLE
Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR Lektorica
NATAŠA VRHOVNIK JERIČ 1 Uredništvo glasila SLAMNIK je na
Ljubljanski cesti 61 v Domžalah
•	Uredništvo
HELENA URŠIČ tel.:722 5050, fax. 722 5055, slamnik@kd-domzale.si
•	URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure.
Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d.,
Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje.
PRIPRAVA PRISPEVKOV Prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v JPG formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete tiska fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt.
Vodstvom turističnih društev priporočamo, da skrbno spremljajo različna javna povabila, ki so tudi zanje priložnost za pridobitev finančnih sredstev za sofinanciranje posameznih projektov in prireditev. Predlagamo, da skrbno spremljajo objavo razpisov, navadno na spletnih straneh Turistične zveze Slovenije, pa tudi na straneh Centra za razvoj Litija (www.razvoj.si) in Stičišča nevladnih organizacij Srca Slovenije.
Vodstvom društev se predlaga, da preučijo možnost pristopa v okvir Stičišča nevladnih organizacij osrednje regije, kjer lahko koristijo vrsto možnosti od udeležbe na posameznih delavnicah, do pomoči pri prijavah na javne razpise.
Predlagamo, da se turistična društva aktivno vključijo v dejavnosti na področju varovanja okolja, posebej v akcijo spomladanskega čiščenja Prebivalci slovenije, pometimo pred svojim pragom, ki je tudi del projekta Moja dežela — lepa in gostoljubna. O akciji se poroča Turistični zvezi Slovenije, ki je v ta namen posredovala posebne obrazce, ki so hkrati tudi osnova za ugotovitev količine zbranih odpadkov, predvsem pa števila opravljenih ur prostovoljnega dela. Poročilo se pošlje Komisiji za turizem. Hkrati priporočamo, da turistična društva na običajen krajevni način povabijo k sodelovanju druga društva ali se vključijo v delo v okviru krajevne skupnosti.
Vodstva turističnih društev v Občini Domžale in Komisija za turizem Občine Domžale podpirajo prizadevanja Turistične zveze Slovenija za ureditev problematike, povezane z obveznostmi, ki ob organizaciji posameznih
prireditev nastajajo v zvezi z SAZAS-om. Ob tem namreč ugotavljamo, da je velika večina prireditev, ki jih izvajajo turistična društva, neprofitnih, zato bi bilo potrebno, da so ta društva oproščena dajatev v zvezi z avtorstvom do SAZAS-a.
Vodstva turističnih društev v Občini Domžale in Komisija za turizem Občine Domžale podpirajo prizadevanja Turistične zveze Slovenija za pridobitev statusa delovanja turističnih društev v javnem interesu. Ugotavljamo namreč, da so aktivnosti društev namenjene predvsem skupnemu dobremu, kar je zanesljivo javni interes.
10.
Sprejme se informacija o podeljevanju priznanj Turistične zveze Slovenije. Društvom se priporoča, da predloge za priznanja najbolj prizadevnim članom in članicam sproti posredujejo TZS.
11.
Sprejme se informacija o možnostih koriščenja kartice ugodnosti, ki jo izdaja Turistična zveza Slovenije.
12.
Sprejme se informacija, da posamezna društva pri pripravi promocijskega gradiva lahko uporabljajo blagovno znamko Srce, vendar v sodelovanju in sklenitvi dogovora s Centrom za razvoj Litija.
13.
Komisija za turizem se iskreno zahvaljuje vsem društvom, njihovim vodstvom in posameznikom za uspešno sodelovanje v letu 2008 ter jih vabi, da se ji tudi v letu 2009 pridružijo pri skupnih aktivnostih.
Vera Vojska
stran
3
INTERVJU
Ob 125-letnici Godbe Domžale
Intervju z Damjanom Tomažinom, kapelnikom Godbe Domžale
(nadaljevanje s 1. strani)
Domžalsko godbo ste prevzeli leta 2006. Kako ocenjujete njeno delo takrat in danes?
Članstvo godbe je zelo raznoliko - veliko je medgeneracijskih razlik -v godbi imamo člane od 10 do 75 let; velike razlike so tudi v poznavanju glasbe - naši člani so tako glasbeno izobraženi kot samouki. Težko je uskladiti želje in potrebe vseh. Naloga kapelnika pa je, da vse to uskladi v celoto, ki mora nato še zadovoljiti različne posameznike, od tistega z malo poznavanja glasbe do bolj zahtevnih. Po moji oceni gre za zelo zahtevno delo, saj mora biti članstvo v godbi, če hoče približati glasbo ljudem, zelo raznoliko. Za poznavanje godbe in njenega delovanja niso pomembni le glasbeno izobraženi posamezniki, ampak tudi drugi, ki predstavljajo doprinos godbi na drugih področjih. To usklajevanje je moja prva izkušnja, prvi pogled z vodenjem godbe in predvsem držati ljudi skupaj. Če pogledam zadnjih 10 do 20 let, se pihalni orkestri zelo hitro razvijajo. Če pogledava samo kompozicije skladb, se sedaj veliko komponira za pihalni orkester, ki je pogosto že zelo na nivoju in vzporedno s simfoničnim orkestrom.
Kako pa lahko primerjamo pihalni in simfonični orkester?
V preteklosti, ko so se ustanavljali pihalni orkestri, je bil prvi namen, da igrajo zunaj na prostem. Včasih ni bilo ansamblov, ni bilo gramofonov, če je bilo slavje, veselica, je prišla godba in ljudje so na to plesali. Prav zato so sledile številne priredbe, npr. koračnica Radetzky marš je bil najprej napisan za simfonične orkestre. Vedno pa je bila težnja, da bi se čim bolj približali zvoku simfoničnega orkestra, zvoku godal. Seveda pa obstaja bistvena razlika: simfonični orkester ima mehkejši zvok, drugo barvo in s pihali in trobili se je temu težko približati. Že samo zvok pihalnih orkestrov je že po naravi drugačen, pihalni instrumenti začnejo ton vsi eksplozivno, na začetku je vedno pok. Pri godalih pa struna začne počasi vibrirati iz nič in se nato zvok širi v prostor. Nekateri imajo godbo imajo ravno zaradi te eksplozivnosti radi, drugi pa ravno zaradi tega ne. Moje delo je predvsem to, da omehčam zvok, da ni te eksplozivno-sti, da ni zvok tako izrazit in da se barva orkestra čimbolj približa simfoničnim orkestrom.
Prišli smo že tako daleč, da lahko spremljamo operne soliste, npr. pred kratkim smo na prireditvi za občinski praznik Občine Domžale spremljali Pio Brodnik, čeprav godba in opera nimata veliko skupnega.
Kako pa je z godbo oziroma številom članov, je struktura glede na vedno nove zahteve primerna?
Človek na začetku pomisli, da je članov dovolj. Potem pa se dogovorimo za kakšen poseben nastop, pa se zgodi, da bi potrebovali več članov. Obstaja idealna
zasebna, predvideno število klarinetov, flavt, saksofonov ... Nekateri instrumenti so že po naravi deficitarni, npr. rogovi, mi bi potrebovali štiri. Domžalska godba pa ima dva aktivna. Primanjkuje nam saksofonov oziroma bi jih bilo lahko več. Specifični so tudi instrumenti, ki jih ne moremo uporabljati za korakanje, promenado, budnico - npr. nima smisla, da bi korakala fagot, oboa, bas klarinet ... Za koncert, tekmovanja in ostala igranja pa si danes ne predstavljam več, da bi bil pihalni orkester brez teh instrumentov. Lani, ko smo bili v Laškem in smo dosegli zlato priznanje, smo nujno potrebovali angleški rog. V našem koncu nismo našli posameznika, ki bi igral angleški rog, in tako smo bili prisiljeni, da smo najelipro-fesionalnega glasbenika.
Ali to pomeni, da morate glasbo, ki jo igrate za vsako priložnost, posebej prirediti?
Prav gotovo, na tekmovanju je bilo omejeno število profesionalnih glasbenikov in je bilo potrebno zasedbo prilagoditi. Naloga dirigenta ni samo priti na vaje in ''odmahati'', potem pa koncert. Težava je že sama izbira programa, ki bi ustrezala tako občinstvu kot članom orkestra. Potem je potrebno izbrano glasbo prilagoditi sestavi orkestra, koliko kdo zmore, koliko ima kdo časa ...
Ali se člani pogosto menjajo?
Člani se ne menjajo v velikih valovih. Prihajajo in odhajajo predvsem mladi, drugače pa je v glavnem ves čas ista ekipa. V navadi je sicer, da se, ko se zamenja dirigent, zamenja tudi nekaj članov. To ni samo pri nas, ampak vsepovsod. Z dirigentom pridejo novi, drugi gredo.
Ali ste pri pridobivanju novih članov tudi aktivni?
Seveda tudi aktivno vabimo nove člane. Sodelujemo z glasbeno šolo, npr. poslušamo nastope mladih glasbenikov, nato stopimo v stik s starši in skupaj pripravimo fanta ali dekle na sodelovanje pri godbi. Za orkester, kot je naš, so poleg novih članov pomembne tudi večdnevne turneje, takrat se tudi družiš, ne samo igraš skupaj. Ob takšnih priložnostih se veliko prijateljstev še bolj utrdi. Tudi sam, pa še nisem tako star, se najlepše spominjam takih izletov, druženj. To je tudi ena izmed stvari, ki pritegne mlade. Tudi v smeri izbora skladb želim vključevati mlade. Prav zaradi njih smo na zadnji novoletni koncert vključili glasbo iz filma Pirati s Karibov, predlagali so sami, pridobili smo note in na koncertu je bilo super.
Vsi dirigenti na našem širšem območju ste se v zadnjih letih zamenjali in ste mladi.
Res je, tudi Mengeškega godba ima mlajšega kapelnika, to je Dimitrij Lederer, Domžalčan in moj sodelavec, tako kot tudi bivši domžalski dirigent Gregor Vidmar. Ocenjujem, da je to vseslovenski
trend. Lani je bila ugotovitev na tekmovanju, da so bili vsi dirigenti v naši konkurenčni skupini mlajši od 35 let. Samo dva od trinajstih sta bila starejša. Lahko rečem, da gremo v novem tisočletju v tej smeri naprej. Dirigent kapelnik ne bo več sivi mož.
Predvidevate, da se bodo starejši združevali v veteranskih godbah?
Tudi to je trend. Sam gledam na to kot na nekaj pozitivnega. V Mengšu že imajo veteransko godbo, v Domžalah je še ni. Lahko se zgodi, da bomo imeli veteransko in mladinsko godbo, lahko pa se nam lahko zgodi, da ne bomo imeli ne ene ne druge.
Kako je voditi društvo, godbo, ki v letu 2009 praznuje 125 let? To je prav gotovo veliko priznanje in tudi odgovornost.
Če primerjam orkester, ki sem ga vodil pred tem - Alples Železniki, ki je bil ustanovljen leta 1975 - so ga sestavljali še ustanovni člani. Pri Godbi Domžale ni več ustanovnih članov in prav gotovo sem ponosen, da sem prisoten pri 125-le-tnici. Gledam, da je to moj čas in trudim se pustiti svoj pečat.
Ali ocenjujete, da je domžalski prostor tudi zaradi zgodnjega razvoja godbe, prvega Godbenega doma, glasbeno zelo dobro razvit?
Tradicija ima prav gotovo vpliv. Tudi na tekmovanjih v okviru glasbenih šol imajo mladi danes, tako kot že v preteklih letih, zelo dobre rezultate. Godba pa je vseskozi prepletena z družbenim življenjem v občini. V prihajajočem obdobju pripravljamo še več prireditev, s katerimi se bomo približali občanom, in ko nas slišijo, npr. na bu-dnici na ulici, nas pridejo poslušat tudi na koncert. Na slavnostnem koncertu bomo imeli posebno gostjo, Nušo Derenda, ki bo pela ob naši spremljavi znane skladbe, npr. Ne ni res, Čez dvajset let, Ni mi žal ... Lahko rečem: danes tukaj in nikoli več.
Koliko časa ste se pripravljali na ta nastop?
Začeli smo februarja, marca. Če tako pogledam, sedaj že razmišljam, kaj bom umestil v božično-novoletni program. Septembra, ko se bodo vaje začele, mora biti program sestavljen. Seveda začnemo katero od skladb vaditi nekoliko kasneje, a večino skladb precej zgodaj. Celo leto je precej razburljivo zaradi menjave različnih programov, tako smo letos v marcu posneli samostojno zgoščenko, ki bo izšla ob obletnici. Lansko leto smo, poleg dveh samostojnih koncertov, igrali še ob 100-letnici domžalske župnije, saj je bila godba prisotna tudi takrat, ob razglasitvi fare. Po drugi plati je popolnoma drugačen koncert v Žejah, ko 27. aprila, ob dnevu boja proti okupatorju, igramo partizanske pesmi, koračnice, ki so tudi nekaj posebnega. Imajo prav posebno
Foto: Aco Majhenič
kvaliteto, zanos, domoljubje. 1. maja pa nas tradicionalno čaka igranje budnice v Domžalah. Za to smo morali tudi ponoviti korakanje.
Katero obdobje se vam od ustanovitve godbe zdi najbolj pomembno?
Težko se je omejiti le na eno obdobje, gotovo pa je zelo pomembna izgradnja prvega Godbenega doma v takratni Jugoslaviji, leta 1929. Teh mejnikov je v 125 letih res ogromno, zame najpomembnejši pa je bil prav gotovo osvojitev zlate plakete v prvi skupini Zveze slovenskih godb. Pri prejšnjih dirigentih je bilo namreč potrebno začeti v nižjih kakovostnih skupinah in nato napredovati v višje. Na zadnjem tekmovanju pa smo prvič tekmovali v najboljši skupini in osvojili Zlato plaketo - dobili smo več kot 90 točk. Zelo pomembna sprememba se zdi tudi uvedba saksofonskih instrumentov v pihalne orkestre. To je bilo uvedeno pred približno 25 leti in takrat so se morali nekateri člani prekvalificirati iz klarinetistov. Tako je bila postavljena prva sekcija
saksofonov, s tem pa velik korak naprej. Danes je to seveda drugače, to je že vpeljano in o tem posebej ne razmišljamo. Prilagoditi je bilo potrebno tudi note, posebej arhivske skladbe godbe, saj so bile vse kompozicije zapisane brez saksofonov. Tak primer je Domžalska koračnica, ki jo je ob 50-letnici godbe napisal dr. Josip Čerin in je bila zelo zahtevna, precizna za igranje. V zadnjih petih, šestih letih smo zapis obnovili, dodali nove instrumente. Pozorni smo morali biti tudi na pikole in flavte, saj so bili inštrumenti včasih za pol tona višje oglašeni.
Kako gledate na osvojeno zlato priznanje v prvi, najvišji težavnostni stopnji?
Gre za tekmovanje Zveze slovenskih godb, v okviru katere so godbe razvrščene po kakovosti v različne skupine. Lani maja je bilo tekmovanje v prvi skupini, v Laškem, kjer smo z 92,22 točkami osvojili zlato priznanje. Zame je to dokaz, da je bilo dosedanje delo na pravi poti in znak, naj nadaljujem v tej smeri.
Kako gledate na razvoj kulture v novem tisočletju? Se vam zdi, da ima glasba dovolj pomembno vlogo?
Mislim, da samo novo tisočletje nima posebne teže. Po mojem mnenju bo šla kultura, ne glede na to, ali je novo tisočletje ali ne, v tej smeri naprej. To je dejstvo. Imamo obnovljen Kulturni dom Franca Bernika in prenovljeno Glasbeno šolo Domžale, ki se je konec 20. stoletja sicer selila, ker ni imela prostorov. Prav gotovo je na tem področju veliko narejenega in se bo ta odskok prav gotovo poznal in se že pozna. Na glasbenem področju smo prejeli nagrade. Želeli bi si, da bi bil ob vpisu v glasbeno šolo manjši osip. V domžalski občini se število prebivalstva veča in želim si, da bi bilo v glasbeno šolo sprejetih več otrok.
Kakšne so vaše usmeritve v prihodnje?
Ohraniti moramo tradicijo godbe, ki je danes z vsemi priredbami kar malo pozabljena. To so koračnice, igranje na prostem, show program. Tudi simfonični orkester igra danes 150 let staro glasbo in to samo zato, da se ne zanemari pravega poslanstva, npr. za simfonični orkester je to igranje klasične glasbe.
Hvala za pogovor.
Tina Zeleznik
OB OBČINSKEM PRAZNIKU
stran
4
Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Domžale ob 19. aprilu - prazniku Občine Domžale
Praznujemo našo delavnost, ustvarjalnost, sodelovanje in uspehe
Prijeten praznični večer, ki ga je vodil napovedovalec Jure Se-šek, so začeli jubilanti - Godba Domžale, ki v letošnjem letu praznuje 125 let kvalitetnega igranja. Sledil je daljši nagovor Tonija Dr agar j a, župana Občine Domžale, ki se je spomnil tudi najpomembnejših pridobitev med obema praznikoma ter ob tem poudaril, da sta prav strpen pogovor in sodelovanje pri razvoju občine le-tej prinesla vrsto daril, ki niso velika, se je pa kljub temu med obema praznikoma nabralo kar nekaj kamenčkov, ki jih lahko priložimo v mozaik življenja in dela naše občine v obdobju med obema praznikoma.
Domžalski župan in podžupan s pod-županjo pobratene občine Koprivnica iz Hrvaške
Folklorna skupina KD Groblje

JJjiiij,1,
i A
I i
Nastop sester Žagar - Trobec
Najpomembnejše investicije, prireditve ter druga dogajanja med obema praznikoma: začetek gradnje novega vrtca Češmin in nekateri novi oddelki predšolske vzgoje; urejanje Češminovega parka ter peš- in kolesarskih poti ob Kamniški Bistrici; urejanje cest po vgradnji komunalnih vodov; nov cestni priključek Tosama in urejeno križišče Deteljica; most ob OŠ Dragomelj; vrnitev sredstev, vloženih v javno telekomunikacijsko omrežje; organizacija Oddelka za investicije; organizacija in izvajanje ločenega zbiranja vseh vrst, tudi bioloških odpadkov; iskanje možnosti lokacije za odlagališče; izvajanje projekta Mepi v OŠ in Srednji šoli Domžale ter srečanje z angleško kraljico, nadaljevanje aktivnosti v zvezi s telovadnico ob srednji šoli; številni športni, kulturni in drugi uspehi; nove pomembne knjige, projekti, ki zagotavljajo še več priložnosti mladim - Unicefovo mesto, varne točke. Spomnil je na obisk njegove svetosti Swamidžija ter obisk predsednika RS, dr. Danila Türka, februarja 2009.
Na kratko je predstavil najpomembnejše naloge in investicije v letošnjem in delu prihodnjega leta ter poudaril potrebo po skupnem delu, saj je »naša in moja odgovornost, da bo prihodnost naše občine svetla in optimistična, razvojno naravnana, predvsem pa prijazna do vseh, posebej tistih, ki bremen sedanjega časa ne zmorejo sami. Ovire na tem svetu so za to, da jih premagujemo, napake pa zato, da se iz njih učimo. Vsem, ki ste pripravljeni sodelovati v tej zgodbi, hvala in dobrodošli.« Opomnil je tudi na nekatere probleme in opozoril, »da iz zgodovine vemo, da se stvari spreminjajo, zato upamo, da se bodo stvari spremenile na bolje in verjamem, da se bo za to vsak izmed nas kar najbolj potrudil. Verjamem v našo prihodnost, verjamem v skupno delo za dobro vseh, verjamem v Občino Domžale.« Posebej je čestital nagrajencem in jim povedal, da njihovo delo cenimo, smo ponosni nanje, predvsem pa smo jim hvaležni za vse, kar so naredili dobrega. Povabil jih je, da se veselijo svojih sadov in uživajo - praznični in vse druge večere.
Čestital je ob 19. aprilu - občinskem prazniku - prisotnim in vsem občanom ter občankam in jih povabil, da se čim večkrat srečajo na prireditvah ob občinskem prazniku.
Sledil je nastop Otroške folklorne skupine Kulturnega društva Domžale, ki je s svojo neposrednostjo in prisrčnostjo očarala vse prisotne, medtem ko je Folklorna skupina Kulturnega društva Groblje presenetila s svojo predstavitvijo ljudskih plesov. Nastopil je tudi nagrajenec, harmonikar Edi Semeja - skupaj z Godbo Domžale, ki je spremljala tudi sopranistko Pijo Brodnik, prijeten večer pa so ob podelitvi priznanj s svojo malce nenavadno glasbo zaokrožile sestre Ža-gar-Trobec.
Zaključku slovesne seje je sledil sprejem župana Občine Domžale, Tonija Dragarja, ob občinskem prazniku.
U. Ž.
Ti *f «'r ii- - iL.j i »••i».'te
iinpi1
ifllRJiM v	-J
Ü* .9

•h1 ff^VTlfpflf
Nastop Edija Semeja skupaj z Godbo Domžale
Vsi naši nagrajenci in nagrajenke
ob občinskem prazniku
Hvala za opravljeno delo
Na predlog Odbora za občinska priznanja, proslave in prireditve občinskega pomena, ki je predlog oblikoval na osnovi razpisa za posredovanje predlogov za podelitev priznanj Občine Domžale v letu 2009, je Občinski svet Občine Domžale na svoji 25. seji, 25. marca 2009, sprejel sklep o dobitnikih priznanj. Tem sta priznanja na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Domžale, ob 19. aprilu -prazniku občine, podelila župan Toni Dragar in predsednica odbora, Saša Kos.
Letošnja priznanja in nagrade
Zlata plaketa
MIHAEL STARBEK, Dob, Aškerčeva ulica 13 - za življenjsko delo na področju ljubiteljske kulture
Mihael Starbek je že več kot pet desetletij ljubiteljski igralec, režiser, organizator in video arhivar. Je duša kulturnega življenja v Dobu, kjer je Kulturno društvo Jožef Virk v letu 2006 praznovalo sto let uspešnega dela. K uspešnosti društva je v veliki meri prispeval prav Mihael Starbek, saj je njegovo delo na kulturnem področju uspešno v vseh pogledih. Prav Mihael Starbek je vsa leta neumorno, nesebično in z veliko ljubeznijo prispeval, da je kulturno društvo eno najbolj aktivnih v Občini Domžale. S prijatelji in drugimi dobskimi kulturnimi zanesenjaki je veliko prispeval h gradnji kulturnega doma za potrebe društva, še posebej velik uspeh pa je društvo doseglo z gradnjo poletnega gledališča v Dobu, kjer bo v letu 2009 organiziran že 12. festival gorenjskih komedijantov, ob njem pa kulturno društvo pripravi tudi druga gostovanja.
Kulturno društvo Jožef Virk prav po zaslugi Mihaela Starbka veliko dela z mladimi. Otroška dramska skupina vsako leto pod njegovim režijskim vodstvom pripravi samostojno gledališko predstavo. Z otroškimi predstavami navdušuje domače občinstvo, z njimi tudi gostuje ter tako prispeva k vzgoji mladih igralcev. Hkrati je dobsko kulturno društvo tudi edino društvo, ki organizira otroški abonma živ-žav ter tako lepša nedeljske popoldneve otrokom iz cele občine.
Obenem Odrasla gledališka skupina Kulturnega društva Jožef Virk Dob vsako leto pod njegovim režiserskim vodstvom - vse od leta 1970 - pripravlja tudi gledališke predstave za odrasle, Mihael Starbek pa navadno pripravlja tudi priredbe, s svojim strokovnim znanjem pa tudi sceno. Njegova moč gledališke in kulturne ustvarjalnosti se kaže v znamenju osebne izpovedi, igralske in režijske vere, zaljubljenosti v ljubiteljstvo. V njem je sladkost odrskega ustvarjanja, ki jo z uspehom prenaša tudi na mladi rod, pri tem pa ostaja v mejah resničnega in stvarnega. Mihael Starbek pa že desetletja prizadevno dela tudi kot funkcionar v izvršilnih organih kulturnih organizacij. Prej v Kulturni skupnosti Domžale, sedaj pa v Zvezi kulturnih društev Občine Domžale in v Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, OI Domžale, kjer opravlja funkcijo predsednika od ustanovitve pred desetimi leti.
Mihael Starbek je v svoji najgloblji človeški in kulturni naravi ustvarjalec in spodbujevalec ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja v družbenem, umetniškem in človeškem poslanstvu. Kultura je njegova zvesta spremljevalka, pravzaprav način življenja. S svojim delom je pomembno vplival in prispeval ne le k uspešnemu delu v dobski kulturi, temveč k uspehom domžalske kulture.
Srebrne plakete
FOTO KINO VIDEO KLUB MAVRICA, Radomlje - za več kot 40-letno uspešno delo
Foto kino video klub Mavrica so pred 40 leti uradno ustanovili zane-
senjaki, ki so želeli, da fotografija, film in pozneje video postanejo del kulturnega življenja v tedanji Občini Domžale. Delo kluba se je sicer začelo že nekaj let pred formalno ustanovitvijo.
Vsa štiri desetletja so člani in članice Mavrice s svojimi aktivnostmi prizadevno skrbeli za to področje in posebno skrb namenjali ohranjanju kulturne dediščine, predvsem pa novejše zgodovine Občine Domžale na fotografijah in filmskih trakovih. S številčnostjo kluba je rasla tudi kvaliteta in Mavrica se lahko pohvali, da so iz njenih vrst izšli številni fotografi in filmaiji, ki so dobitniki nagrad, tako v okviru Slovenije kot izven. Foto kino video klub Mavrica pa je poznan tudi kot dober organizator, saj so organizirali številne razstave in festivale, med njimi zelo odmeven mednarodni festival na temo tržnice. Vseskozi so posebno skrb namenjali tudi vključevanju mladih, zato ni presenetljivo dejstvo, da so med mladimi slovenskimi fotografi prav njihovi najboljši. Svoj prispevek k domžalski kulturi je dala tudi dramska skupina. Mavrica je že zdavnaj prerasla amaterske meje, saj to vsak dan dokazuje s snemanjem številnih pomembnih prireditev.
Mag. BORUT PERŠOLJA, Domžale, Ulica Simona Jenka 13a - za prizadevno delo na področju planinstva ter uspešno vodenje Planinskega društva Domžale Borut Peršolja, predsednik Planinskega društva Domžale, funkcijo opravlja že od leta 2002 in je pomembno prispeval k prepoznavnosti in uspešnosti društva tako v občini kot izven nje, hkrati pa s svojimi aktivnostmi pomembno vpliva tudi na razvoj planinstva v Sloveniji. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani geograf in magister geografskih znanosti.
Član Planinskega društva Domžale je od leta 1982. Po gorniški izobrazbi je gorski stražar, prostovoljni vodnik in inštruktor planinske vzgoje. Je pa tudi član številnih drugih društev ter vodstva Planinske zveze Slovenije. Zelo uspešno je opravljal funkcijo podpredsednika zveze, predsednika Mladinske komisije, je pa tudi pobudnik tekmovanja Mladi in gore. Njegova bibliografija obsega več kot 100 znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov z geografsko vsebino, je tudi urednik in soavtor planinske literature. Borut Peršolja je pomemben del svojega življenja namenil planinstvu. Ves čas je dejaven član društva, delo opravlja prostovoljno, za kar je že prejel Zlati častni znak PD Domžale. Posebej se je angažiral tudi pri organizaciji prireditev ob 60-letnici PD Domžale. S svojim zgledom dokazuje, kakšen je pravi planinec. Vključuje se tudi v druga področja življenja.
Janez VASLE, Domžale, Gregorčičeva ulica 16 - za dolgoletno prizadevno skrb za zdravje otrok
Janez Vasle, dr. med., specialist pediater, je ugleden domžalski meščan, ki je več desetletno bogato poklicno življenjsko pot namenil medicini. Je tudi politik in diplomat. Svoje delovanje je videl predvsem na nekoliko pozabljenem ustavnem določilu, da je Slovenija socialna država. Že skoraj 40 let je zdravnik, že 20 let skrbi za zdravje otrok, dobrih 40 let pa je tudi srečno poročen, oče treh sinov in dedek petim vnukom. Zelo uspešno vodi zdravniško pediatrično ambulanto v Mengšu in je pediater z dušo in srcem, ki skrbi za številne generacije domžalskih otrok.
V času osamosvajanja Slovenije je preko DEMOS-a in SKD postal politik in prispeval kamenček v mozaik svobodne Slovenije. Vesel je bil, da je bil lahko v družbi vseh, ki so udejanjili dolgoletne sanje Slovencev.
Za poslanca je kandidiral že leta 1992, ko mu je za vstop v parlament zmanjkalo nekaj posameznih glasov. Nato je postal diplomat v
nastajajoči slovenski diplomaciji -v Grčiji je opravljal naloge konzula in svetovalca. Po zaključku službe v diplomaciji se je vrnil v medicino, ob njej pa kot svetnik Občinskega sveta Občine Domžale aktivno sodeloval tudi v lokalni politiki.
Bronaste plakete
FRANC GOTAR, Dob, Tavčarjeva ulica 1 - za dolgoletno prizadevno delo, ki ga opravlja v Krajevni skupnosti Dob in Občini Domžale
Franc Gotar je dolgoletni član Sveta Krajevne skupnosti Dob, v katerem je posebej prizadevno opravljal dela na področju komunalne dejavnosti. Je tudi prizadeven član društev, med drugim član vodstva Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob-Krtina. Še posebej je znana njegova dolgoletna požrtvovalna aktivnost na področju gradnje komunalne infrastrukture, pa naj gre za gradnjo in ureditev cest, javne razsvetljave ali plinifikacije. S svojo potrpežljivostjo, prijetnim in prijaznim odnosom do ljudi zna prepričati marsikoga, ko gre za odstop potrebne zemlje za posamezno investicijo, za sofinanciranje posamezne investicije ali le za soglasje ob posameznem projektu. V krajevni skupnosti je deloval že v času redne zaposlitve, po upokojitvi pa se še posebej angažira. Nikoli mu ni žal časa, ki ga nameni delu v krajevni skupnosti, kjer si vseskozi prizadeva za enakomerni razvoj vseh krajev, razume pa tudi potrebo po enakomernem razvoju občine.
BRIGITA HROVAT, Katarija 34
-	za dolgoletno uspešno delo na področju ljubiteljske kulture
Brigita Hrovat je dolgoletna aktivna članica Kulturnega društva Miran jarc Škocjan. Številne vloge v ljubiteljskem gledališču na Studencu je odigrala kakovostno in karakterno. Natopila je v številnih gledaliških predstavah, kot so: Voda, Črna žena, A njega ni, Charlyjeva teta, Čevljar baron, Krog s kredo, Miklova Zala, Martin Krpan, Cvetje v jeseni, Že-nitna mešetarka, Kekec in Opereta Ptičar. Še posebej je izstopala v naslednjih vlogah: baronice v Čevljarju baronu, Pehte v predstavi Kekec je pač Kekec ter v vlogi Angele v predstavi Klopčič. Brigita Hrovat je z naravnim talentom in ljubeznijo do gledališča veliko prispevala k rasti in prepoznavnosti gledaliških predstav. Vse od leta 1993 je vzor mladim igralcem in jih je vedno pripravljena vzpodbujati k ljubiteljskemu igranju in nasploh delu v društvu. S svojim zglednim delovanjem veliko prispeva k uspešnosti dela Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan.
MARIJA NAHTIGAL, Vir, Dvor-žakova ulica 5 - za delo v društvih
Gospa Marija Nahtigal je bila med ustanovnimi člani Društva upokojencev Vir, kjer že vrsto let uspešno vodi tajniške in blagajniške posle. Odlikujejo jo doslednost, vestnost, pomoč vsem, ki jo potrebujejo. Nikoli ji ni žal časa, ki ga nameni za delovanje društva, kot ji ni vseeno, kako dela društvo, zato si zelo prizadeva za ugled društva, ki spada med najbolj aktivna društva upokojencev v Občini Domžale. Gospa Marija Nahtigal pa ni aktivna le kot tajnica oz. blagajničarka, temveč pomaga tudi pri vseh drugih aktivnostih, ki jih že leta organizira Društvo upokojencev Vir, pa naj gre za tradicionalne razstave v Kulturnem domu na Viru, izlete in druga družabna srečanja ali le za pripravo občnih zborov. Odlikujejo jo prijaznost in pripravljenost na sodelovanje. Gospa Marija Nahtigal je že vrsto let aktivna tudi v Kulturnem društvu Miran Jarc Škocjan.
OBMOČNA OBRTNO-PODJE-TNIŠKA ZBORNICA DOMŽALE, Vir, Šaranovičeva cesta 21
-	za 30 let uspešnega dela na področju obrtništva in podjetništva
Območna obrtno-podjetniška zbornica Domžale je začela s svojim de-
stran
5
OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Zlata plaketa - Mihael Starbek
lom v letu 1979 in v treh desetletjih bistveno prispevala k uspešnemu razvoju obrti in podjetništva na območju nekdanje in sedanje Občine Domžale. Vseskozi posebno skrb namenja primerni organiziranosti in izobraževanju svojih članov, informiranosti o aktualnih zadevah s področja zakonodaje ter vključevanju obrtnikov in podjetnikov v organe lokalne skupnosti. Njeni predstavniki vseskozi dajejo pobude in predloge za primerne pogoje
-	industrijsko-podjetniške cone, za razvoj tega področja, ki je bilo v zgodovini občine, tudi zaradi zbornice, splošno znano in je dajalo kruh velikemu številu občanov in občank v naši občini. Občina Domžale je
-	tudi zaradi dela zbornice - še danes prepoznavna zaradi obrti in podjetništva.
Največji uspeh je zbornica s svojimi več kot 1800 člani dosegla prav ob 30. rojstnem dnevu. Zgradili so si nove poslovne prostore ter si s tem zagotovili še večje možnosti za uspešno delo, ki bo zaradi gospodarske krize še pomembnejše. Zelo pomembna je vloga zbornice tudi v slovenskem merilu.
EDI SEMEJA, Dob, Gubčeva ulica 11 - za glasbeno ustvarjalnost in prispevek k promociji občine in države
Edi Semeja iz Doba pri Domžalah je legenda narodnozabavne glasbe, odličen instrumentalist, ki že leta igra harmoniko v Alpskem kvintetu, enem najboljših ansamblov te zvrsti. Naklonjenost do glasbe in ustvarjalnosti je podedoval od prednikov in ju uspešno prenesel na svoje otroke. Edi Semeja, ki poleg harmonike igra tudi trobento in kontrabas, je sprva igral v različnih zabavnih ansamblih, kasneje se je odločil za narodno-zabavno glasbo in igral v nekaterih znanih ansamblih, med njimi: Dobri znanci, Veseli planšar-ji, Mladi Gorenjci, od leta 1983 je član Alpskega kvinteta. V njem, ob uspešnem igranju harmonike, tudi uspešno komponira in ustvarja nove skladbe. Ansambel je bil nagrajen s številnimi prestižnimi glasbenimi nagradami, leta 2004 so prejeli visoko mednarodno priznanje Evropskega turističnega združenja novinarjev za promocijo Slovenije. Edi Semeja je z ansamblom kon-certiral praktično po vsej Evropi ter povsod predstavljal našo glasbo, naše ljudi, naše kraje, tudi Občino Domžale, tako v Sloveniji kot v tujini.
Nagrade Občine Domžale
SAŠA FARIČ, Škrjančevo 20 -za dosežene tekmovalne dosežke v ski krosu
Saša Farič že sedem let tekmuje v atraktivni smučarski disciplini ski kros. Dela pod vodstvom trenerja Primoža Vrhovnika in niza izjemne uspehe. Tako je bila v prejšnji sezoni srebrna v razvrstitvi krosa v svetovnem pokalu, v letošnjem letu pa je na nastopu med povablj enci, na 13. zimskih X igrah v Aspnu, dosegla tretje mesto. Četrto mesto je pred kratkim zasedla na svetovnem prvenstvu. Kljub poškodbi je tudi letos ena od najuspešnejših tekmovalk v svetovnem pokalu in je hkrati ena izmed redkih tekmovalk, ki že ima zagotovljeno mesto na prihodnjih olimpijskih igrah. Saša FARIČ je primer športnice, ki športu namenja ves svoj čas, smučarke, ki s prizadevnostjo dosega najboljše uspehe na svetu, hkrati pa nikoli ne pozabi, da je doma s Škijančevega oz. Občine Domžale.

L \
Srebrna plaketa - Janez Vasle
1
t
Srebrna plaketa - Borut Peršolja
*
¥
V*
Srebrna plaketa - Foto kino video klub Mavrica Radomlje
LADINA KORBAR, Vir, Ume-kova ulica 22 - za ohranjevanju tradicije slovenskih oblačil Gospa Ladina Korbar z Vira pri Domžalah se je pred devetimi leti, ko se je upokojila in premišljala, kako bi najbolje izkoristila jesen življenja, začela ukvarjati z oblikovanjem glinenih figur, s katerimi predstavlja slovenska ljudska oblačila vseh pokrajin in različnih zgodovinskih obdobij. V zadnjem času se je uspešno lotila tudi ljudskih oblačil iz evropskih držav. Doslej je ustvarila že več kot tisoč petsto figuric in z njimi prikazala oblačilno tehniko iz obdobja od začetka 18. do začetka 20. stoletja. Mnoge njene figure, ki jih oblikuje z veliko vztrajnostjo, potrpežljivostjo in ljubeznijo, so bile izbrane za vrhunska poslovna in protokolarna darila. Imela je že več razstav, s katerimi ne promovira le svojega dela, temveč tudi Občino Domžale, ki si je njene figurice tudi izbrala za protokolarna darila.
Bronasta plaketa - Marija Nahtigal
Nagrada - Turistično kulturno društvo Rova
SKUPINA PROSTOVOLJK ZA IZDELAVO PUNČK ZA UNICEF PRI DRUŠTVU LIPA, Domžale, Ljubljanska ulica 58 - za humanitarno delo
Skupina prostovoljk za izdelavo punčk za Unicef, ki dela v okviru društva Lipa - Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, je pričela s svojim delom leta 2003 ter doslej izdelala več kot 750 punčk. Od 10 do 20 prostovoljk je pri izdelavi domžalskih Špelc, tako se imenujejo njihove punčke, izredno kreativnih, na to kaže tudi dejstvo, da so domžalske Špelce na dražbah in razstavah izredno iskane in dosegajo najvišje cene. Za izdelavo ene punčke potrebujejo 10 - 15 ur, kar pomeni, da so članice te skupine blizu 8.000 ur svojega prostega časa namenile otrokom v nerazvitem svetu. Vrednost ene punčke zagotavlja cepljenje proti nalezljivim otroškim boleznim za enega otroka. Otroci v daljnih deže-
Bronasta plaketa - Območna obrtno-podjetniška zbornica Nagrada - Ladina Korbar Domžale
lah imajo tako večje možnosti preživetja. Poleg te osnovne humanitarne dejavnosti izdelovalke domžalskih Špelc po širši domovini in po svetu širijo pozitiven odnos in skrb za otroke. Skupina prostovoljk uspešno sodelujejo z Domom upokojencev Domžale.
TURISTIČNO KULTURNO DRUŠTVO ROVA, Zagorica pri Rov ah 9 - za uspešno delo pri ohranjanju dediščine in skrbi za okolje
Turistično kulturno društvo Rova je že od svoje ustanovitve izredno dejavno ter je z raznovrstnimi kulturnimi in turističnimi dogodki prispevalo k razvoju KS Rova. Poleg vsakoletnih izletov, vrste tradicionalnih prireditev, dobro obiskanih delavnic pred božičnimi prazniki ter veliko nočjo, tudi z drugimi prireditvami pritegujejo tako rekoč celotno generacijo, od otrok do upokojenih. Veliko dela vlagajo v obnovo
spomenikov, varovanje in lepšanje okolja, velik uspeh so dosegli tudi z dvakratno uprizoritvijo igre Rokov-njači na Kolovcu.
Društvo uspešno izdaja časopis Detel'ca, ki ga prejme vsaka hiša v KS Rova. Dobro sodelujejo tudi z ostalimi društvi oziroma organizacijami iz kraja, PGD Rova, Konjeniškim društvom PIK, Krajevno skupnostjo Rova ter z okoliškimi društvi, vsako leto pa se društvo udeleži tudi tradicionalne povorke na Dnevih narodnih noš v Kamniku.
BOŽIDAR ZUPANČIČ, Domžale, Prešernova cesta št. 57 - za prizadevno delo v Godbi Domžale
Če je Godba Domžale najstarejše kulturno društvo na Domžalskem in kot tako unikatno, je Božidar Zupančič še eno veliko, a nič manj unikatno, ime v tej zgodovini. Leta 1960 se je včlanil v godbo kot izre-
dno kakovosten instrumentalist in se takoj vključil v upravne organe društva. Pod njegovim predsedovanjem je Godba Domžale leta 1984 slavnostno obeležila 100-letnico društva, najbolj pa sedanjim članom ostaja v spominu Božidarjeva 20-letna predanost tajniški funkciji. Natančno vodenje dokumentacije, predvsem pa doslednost, poštenost in spoštovanje, so lastnosti in hkrati vrednote, od katerih Božidar Zupančič ni nikoli odstopal. Med drugim že 49 let sodeluje pri pripravi koncertov. Glasba in šport, optimizem in dobrovoljnost so njegovi spremljevalci, ki se odražajo tudi v delovanju Godbe Domžale, ki s takšnimi odličnimi ljudmi, kot je on, ne le nadaljuje 125-letno tradicijo, temveč jo tudi nadgrajuje.
Iskrene čestitke!
Vera Vojska
DRUŠTVA
stran
6
Občinski kviz gasilske mladine GZ Domžale
V petek, 3., in v soboto, 4. aprila, so se pred gasilskim domom in kulturnim domom na Viru zbrali razigrani otroci, polni gasilskega znanja in pričakovanja pred drugo letošnjo tekmo -občinskim kvizom gasilske mladine Gasilske zveze Domžale.
Tako kot vedno, je bil tudi letošnji prvi aprilski vikend zaznamovan s kvizom. Mladi gasilski na-dobudneži so izkazovali svoje znanje in spretnosti v gasilskih veščinah. Organizator kviza je bila na novo izvoljena Komisija za mladino GZ Domžale, pod vodstvom Saša Rojca, kviz pa je oba dva dni spretno vodil Tone Ažman. Za pripravo prostora in vse pripadajoče opreme je bil odgovoren Lojze Limoni s člani domačega društva PGD Vir, rezultate pa je obdelal Janez Žgajnar. Udeleženci kviza so v ekipah po tri tekmovali v treh različnih kategorijah. Kviz je za vse kategorije po težavnosti razporejen na šest tematik. Prva tematika obsega požarno preventivo, druga gasilsko abecedo, tretja tematika so splošna znanja, četrta in peta praktični preizkušnji (vezanje vozlov za vse kategorije, iskanje gasilskih parov za mlajše pionirje, pravilna izbira gasilnika
za starejše pionirje in spajanje na trojak za mladince). Zadnja naloga je tema drži/ne drži (prav tako gasilska tematika). V petek se je v kategoriji mladincev pomerilo šest ekip iz šestih različnih društev. Prva tri mesta so zasedle ekipe PGD Vir, Rova in Jarše-Rodica, sledile so ekipe PGD Ihan, Dob in Radomlje.
V	soboto se je kviza v kategoriji mlajših pionirjev udeležilo deset ekip. Prve tri ekipe so bile: PGD Jarše-Rodica 1, Jarše-Rodica 2 (tekmovala izven konkurence) in Žeje-Sv. Trojica, sledile so ostale ekipe: PGD Vir, Jarše-Rodica 3 (tekmovala izven konkurence), Rova, Študa, Homec, Dob in Ihan.
V	kategoriji starejših pionirjev je prav tako tekmovalo deset ekip. Največ znanja so prikazale ekipe iz PGD Vir, Žeje-Sv. Trojica in Rova, ostala razvrstitev pa je sledeča: PGD Radomlje, Jarše-Rodica, Homec, Studenec, Domžale - mesto in Dob, kot gostje pa so se nam na naše veliko veselje pridružili tudi prijatelji iz PGD Dekani. Najboljše tri ekipe v posamezni kategoriji so prejele medalje in pokale. Pravico do nastopa na regijskem tekmovanju so si imele možnost pridobiti ekipe, ki so tekmovale v konkurenci, in sicer po dve prvouvrščeni ekipi iz vsake kategorije.
Na kvizu so se nam letos prvič pridružili tudi mladi gasilci iz GZ Mengeš, ki so tekmovali v svojih kategorijah. V soboto so nas s svojim obiskom počastili delegati GZ Domžale, s predsednikom Rajkom Novakom na čelu, ki je v imenu cele delegacije potrdil mnenje, da je delo z mladimi varna in obvezna naložba za prihodnost. S to izjavo se zagotovo strinjamo tudi člani MK GZ Domžale ter vsi mentorji, ki vložijo mnogo truda v svoje delo. Kviz je ena izmed oblik druženja, ki je bolj koristna kot zabavna. Otrokom je namreč bolj v breme kot v veselje. Največji razlog je zagotovo ta, da se morajo poleg šolskih obveznosti učiti še stvari, ki izhajajo iz njihovega hobija, saj na vaje hodijo predvsem zaradi druženja s prijatelji. Vendar pa se člani MK v sodelovanju z mentorji trudimo, da tudi nekaj gasilskega učenja mladim ne bi bila ovira, saj je znanje koristno in uporabno. Koliko od vas bralcev denimo ve, kako ravnati ob prvih trenutkih pri požaru oz. katera je pravilna klicna številka za gasilce v primeru požara?
Z našim pozdravom NA POMOČ!
Lucija in Jani, MK GZ Domžale
Otroci vrtca Dominik Savio Karitas Domžale so veselo zapeli na prireditvi ob materinskem dnevu.
Ob materinskem dnevu
Dragi starši, stari starši, vzgojitelji, učitelji, prijatelji in vsi, ki nosite ljubezen v svojem srcu in jo delite nam, vašim otrokom, vnukom,
učencem, prijateljem, ste bili tudi to leto povabljeni na prireditev ob materinskem dnevu. Prireditev je organizirala Župnijska Karitas Domžale, v dvorani Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah.
Želeli smo se vam zahvaliti za vaš neumorni trud in neizčrpno ljubezen, ki nam jo izkazujete sleherni dan. Nikoli vam tega ne bomo mogli povrniti, samo upamo, da bomo to ljubezen, s katero polnite naša srca, sposobni predajati prihodnjim rodovom in tako nadaljevali tudi vašo ljubezen. Vaša vzgoja za dobroto, poštenje, delavnost, vztrajnost, redoljubnost, skromnost, prijaznost in še posebej ljubezen do vsakega človeka bo ostala v naših srcih in nam pomagala, da bomo lažje premagali slabosti, ki nas peljejo v nasprotno smer. V človeku je neprestana borba med dobrim in zlim in le vztrajna dobra vzgoja in ljubezen, mnogim tudi milost vere, pomagajo, da lahko vztrajajo v dobrem. Ko smo se pripravljali na prireditev, so nas pri tem spodbujali, učili in vodili mentorji Boža Bauer, Barbara
Likovič, Andreja Žankar, Štefka Zore, Lili Sever, Urška Sedevčič, Anka Kunaver Dermastija, Draga Jeretina Anžin, Ivica Janež, Anastazija Juvan in Miran Juvan. Za vašo požrtvovalno delo se iskreno zahvaljujemo. Iskrena hvala tudi Blaženki Mali za čudovito izbrane misli veznega teksta, ki sta ga občuteno podala Urška Mali in Filip Firbas. Razvedril nas je tudi mlad harmonikar Anže Osolnik. Iskrena hvala tudi našemu neumornemu režiserju Lojzetu Stražarju, ki je s cvetjem cvetličarne Tratnik pripravil tudi lepo sceno. Zahvala gre tudi Občini Domžale za plačilo dvorane in tiskanje vabil, katerih vsebino je izbrala avtorica tega prispevka. Hvala tudi Župnijski Karitas Domžale za sokove in vodo ter njenim članicam za obilo domačega peciva in sladkarij, s katerimi smo pogostili nastopajoče pa tudi obiskovalce. Hvala osebju Kulturnega doma Franceta Bernika za prijazno sodelovanje. Hvala tudi članom SDS, ki so presenetili obiskovalke in jim podarili čudovite vrtnice.
Dr. Marija Bizjak-Schwarzbartl, dr. med. V imenu organizatorja - Župnijske Karitas Domžale
Mamici moji v Žejah
Prireditev Mamici moji je bila letos v nedeljo, 22. marca, prav tako kot vsako leto, v dvorani gasilskega doma v Žejah. Že vsem znan voditeljski par Lucija K. in Rok R. je tudi tokrat odigral profesionalno vlogo. Zvrstile so se recitacije, deklamacije, instrumentalni in plesni nastopi naših najmlajših. V goste smo povabili flavtistko Petro Cerar, Luka Ivar-tnika na klaviaturah, Miha Cen-clja in Janeza Pivka na harmoniki in skupino Rožmarin iz Doba pod vodstvom Mojce Kerč. Hana in Natalija K. sta pripravili prisrčno plesno točko s svojo koreografijo. Nekaj prelepih pesmi pa so zapeli tudi pevci iz Sv. Trojice pod vodstvom Klemena R.
Mama! Prva beseda, ki jo izrečemo še kot čisto majhni otroci in nas ves čas spremlja. Mama - nekoč, mama - danes, včeraj - jutri. Je kakšna
razlika? V bistvu nobena. Vloga mame ostaja ista ne glede na čas, ki ga živimo. Treba se je znajti, kljub številnim norijam, ki nas obdajajo. Otrok ne razume, da nimamo časa, da se kakšna stvar ne da realizirat, da je recesija ... Potrebno je veliko vztrajnosti, potrpljenja in strpnosti . Lahko pa se zgodi tudi drugače. Zasvojenost z alkoholom, mamili in tovrstnimi substancami, če ne najdemo druge rešitve. Tudi psihiater nam lahko pomaga, ker je včasih nemogoče, da bi iz krize znali sami. In žal je tega vedno več. Se kdo sploh vpraša do kje zmoremo.? Vendar na koncu je mama vedno tista, na katero se lahko zanesemo, tista, ki nam bo vedno stala ob strani, nas poslušala in nas tudi razumela. Člani društva ŠRD Konfin - Sveta Trojica smo tako polepšali dan marsikomu. Pričarali smo utrinek mavrice med nevihtne oblake. Marsikomu je po licu zdrsela solza, ampak tokrat je bila to solza veselja, solza sreče. Rdeča žametna vrtnica, ki so jo po končanem kulturnem programu dobile vse mamice in babice, bo še nekaj dni spominjala na dan, ki je bil namenjen samo njim.
Marija Ravnikar
Voditeljski par prireditve Mamici moji
TVD Partizan Domžale - sekcija dečki, deklice (5-15 let)
Letos je bil materinski dan ravno na sredo, 25. marca, ko ima naša sekcija redno vadbo. Prav v ta namen in zato, ker je naše društvo eno izmed članic projekta Športne unije Slovenije - ZDRAVO DRUŠTVO, smo letos na vadbo povabili tudi starše, seveda pa je posebno vabilo veljalo mamicam naših va-dečih otrok, da se zdravo razmigajo skupaj z otroci. Vaditelji smo pripravili pester telovadni program, malo smo se tudi pozabavali z športnimi igrami, na koncu pa mamice povabili na račji ples. Bila je enkratna športna zabava in zato jo bomo obvezno ponovili tudi prihodnje leto.
Hvala vsem , ki ste nam kakorkoli pomagali pri tej simpatični prireditvi: OŠ Domžale, Občina Domžale, Pelati d.o.o. in Don Don d.o.o.
P.K.
Iskrene čestitke ob 90. rojstnem dnevu
Čebelarsko društvo Domžale: Naj medi!
V okviru praznika Občine Domžale je v soboto, 18. aprila, v Domu krajanov v Žejah svoj 90. rojstni dan praznovalo Čebelarsko društvo Domžale. V njegovem okviru delujejo tri pridne čebelarske družine: Domžale, Krtina in Homec. Nekaj več kot 100 prizadevnih članov in članic je veselje ob uspešnih devetih desetletjih delilo s številnimi gosti, med katerimi so bili župan Občine Domžale, Toni Dragar, tajnik Čebelarske zveze Slovenije, Anton Tomec, nekdanji predsednik Čebelarske zveze Slovenije in evropski poslanec Lojze Peterle, predsednik in predstavniki številnih čebelarskih društev ter seveda jubilanti in jubilantke, s predsednikom Janezom Miheli-čem na čelu.
Po slavnostnih fanfarah in čebelarski himni, ki so jo ob spremljavi harmonikarja Jureta Svetlina zapele Ljudske pevke iz Domžal, poklonili pa so se ji številni prapoiji, se je slovesnost, ki jo je vodila Karolina Pirc, nadaljevala s kulturnim programom ter govorom župana Tonija Dragarja, ki je ob naštevanju številnih aktivnosti Čebelarskega društva Domžale, lanskoletnem pomoru čebel ter pomoči občine, čestital jubilantom in jim zaželel: »Naj medi vsa naslednja leta - za zdravje, za dobro počutje, pa tudi za ponos nad delom čebelarjev in njihovih prijateljic - čebelic. Občina je ponosna na vaše delo, radi sodelujemo z vami in veseli bomo, če boste tudi v prihodnje ostali pomemben del življenja in dela Občine Domžale.« Po nastopu učencev Osnovne šole Dob je sledil daljši govor Janeza Miheliča, predsednika Čebelarskega društva Domžale, ki se je v spominih vrnil v leto 1919, ko je bila 9. marca, pri Slaparju v Lukovi-ci, na pobudo notarja Janka Rahne-ta, ki je postal tudi prvi predsednik, ustanovljena Čebelarska podružnica brdskega okraja. Že od začetka so se čebelarji zavedali pomena izobraževanja, zato je že kar na ustanovnem sestanku krtinski učitelj Ivan Šmaj-dek pripravil predavanje o čebelarjenju. Prvo društvo je imelo sedež v Krtini in 69 čebelarjev. Generacije čebelarjev so skozi devet desetletij, s prizadevnim delom in skrbjo za to področje, ob 90-letnici od začetnih 400 panjev napredovali na današnjih precej več kot 1000, s katerimi v okviru društva »upravlja« 106 čebelarjev. Spomnil se je tudi zgodovine slovenskega čebelarjenja, njegove strokovne rasti, ki se lahko pohvali, da ima že od začetka 20. stoletja svoj časopis.
Čebelarsko društvo Domžale se je vseskozi razvijalo, dodajalo prvim desetim panjem naslednje desetine vedno boljših panjev, povečevale so se aktivnosti, ki so bile povezane tudi z gradnjo Čebelarskega centra v Lukovici, kjer ima domžalsko društvo svoj čebelnjak, uspešno se predstavljajo na različnih sejmih in prireditvah, priskrbijo medene zajtrke za otroke v vrtcih in šolah, organizirajo strokovna predavanja in ekskurzije, pripravljajo razstave, predvsem pa se trudijo za kakovosten slovenski med. Predsednik Mihelič je predstavil tudi probleme, s katerimi se srečujejo: posledice umetnih gnojil, zatiranje vseh vrst bolezni, zdravje rastlin (jelka, smreka), povabil pa je tudi mlade, da se jim pridružijo. Ob koncu se je zahvalil Občini Domžale za vse razumevanje in pomoč, pa tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali pri razvoju društva: včeraj, danes in v prihodnje.
Med prijetnim kulturnim programom smo zaploskali Ljudskim pevkam Kulturnega društva Domžale, Tam-buraškemu orkestru iz Škofje Loke
ter ansamblu Jureta Svetlina, pa tudi narodnim nošam in dosedanjim predsednikom: Dragu Mrdjenoviču, Marjanu Kodermanu in Binetu Hla-dniku, ob tem pa se z minuto molka spomnili umrlega dolgoletnega predsednika Franca Greizarja, nageljček pa je dobil tudi Matej Blejc, dolgoletni tajnik. Sledil je nagovor Lojzeta Peterleta, ki je opozoril na nevarnost klimatskih razmer za čebele, predstavil prizadevanja Evropskega parlamenta na tem področju ter pohvalil delo Čebelarskega društva Domžale in mu, tudi z orglicami, iskreno čestital ob jubileju. Nato smo prisluhnili čestitkam in pozdravom tajnika Čebelarske zveze Slovenije, ki je domžalskemu društvu ob 90. rojstnem dnevu, ob iskrenih čestitkah, zahvali za dosedanje sodelovanje in dobrih željah, izročil odličje 1. stopnje predsednikom oz. predstavnikom čebelarskih zvez Mengeš, Dolsko, Kamnik, Moravče ter PGD Žeje-Sveta Trojica. Ob 90. rojstnem dnevu pa so podelili tudi vrsto priznanj za zasluge pri razvoju čebelarstva, za uspešno sodelovanje in podporo Čebelarskemu društvu Domžale: Občini Domžale, županu Toniju Dragarju, Veri Vojska, mag. Marku Vresku, Heliosu Domžale; Olgi Pavlin, Darinki Žagar, Gostišču Kovač, PGD Žeje-Sveta Trojica, čebelarskim društvom Mengeš, Lukovica, Dolsko, Kamnik in Moravče; krajevnim skupnostim Dob, Vir, Krtina, Venclja Perka, Simona Jenka in Slavka Šlandra, Rova in Homec-Nožice.
Odličja Antona Janša 3. stopnje so prejeli: Marjan in Marija Koderman, Viktor in Nada Svetlin, Tine Pučko, Anton Moneta, Cilka Mrdjenovič, Franc Berlec, Edvard Rems Zoran Klinton, Marjan Žirovnik, Lado Vodlan, Adolf Zupanek in Stane Rener; odličja 2. stopnje pa: Luka in Peregrin Stegnar, Igor Šarec, Drago Lesičar in Janez Jerman, del odličij pa je bilo podeljenih na občnem zboru Čebelarske družine Homec. Čebelarskemu društvu Domžale ter vsem trem družinam ob 90. rojstnem dnevu iskrene čestitke. Jubilejna slovesnost se je nadaljevala s prisrčnim druženjem, kjer ni manjkalo tudi »čebelarskega« srečolova niti številnih medenih dobrot. Vse prizadevno delo, ljubezen do čebel ter skrb za okolje ter kvaliteten med pa dokazujejo, kako prav je imel pesnik, ko je zapisal: Čebelica je kakor družina, pri njej mi je vedno lepo.
Naj tako tudi ostane in naj medi!
Vera Vojska
Akcija - brezplačno cvetje za Krajevno skupnost Simona Jenka
Krajane Krajevne skupnosti Simona Jenka obveščamo, da bodo lahko nekaj okrasnega cvetja dobili brezplačno v Vrtnarstvu Kos, enota Bršljinka, Študljanska 34 a, v petek, 8. maja 2009, od 16. do 19. ure, in v soboto, 9. maja 2009, od 9. do 12. ure.
Polepšajmo našo krajevno skupnost ter se skupaj potrudimo za lep izgled kraja.
Pridite po cvetje!
stran
7
DRUŠTVA
Občni zbor Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan
V znamenju 60. rojstnega dne
Konec marca so se v prostorih Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, na občnem zboru, zbrali člani društva, da pregledajo opravljeno delo v letu 2008, sprejmejo vsa poročila ter se dogovorijo, kako v letu 2009 čim bolje izpeljati tradicionalni poletni festival Studenec 2009 ter slovesno praznovati 60. rojstni dan.
Številnim članom in članicam društva so se pridružili tudi gostje. Po izvolitvi vseh delovnih teles so prisluhnili predsedniku Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, Alojzu Stražarju, ki je predstavil poročilo o delu društva v letu 2008, ki so ga sicer člani prejeli v pisni obliki. Ob predstavitvi posameznih prireditev v okviru festivala Studenec 2008, je predsednik poudaril, da je, tako po oceni društva kot oceni mnogih zvestih obiskovalcev in poznavalcev, festival najboljši doslej, poleg 21 festivalskih prireditev pa so pripravili še tečaj odrske igre in osnove režije, zelo dobro obiskano prireditev Radia Ognjišče, predstavljena je bila pesniška zbirka Franca Stražarja, sodelovali so pri obeležitvi 100-letnice šole Krtina, pripravili so miklavževanje in druge prireditve. Posebej se je dotaknil financiranja prireditev, pri čemer se je zahvalil Občini Dom-
žale ter vsem ostalim sponzorjem in donatorjem, še posebej pa vsem pridnim in iznajdljivim članom in članicam društva, spomnil pa je tudi na umrla člana Staneta Maslja in Mavricija Grošlja. Ob predstavitvi letošnjega jubilejnega programa - 60-letnice gledališča pod kozolcem, o katerem ste lahko brali že v prejšnji številki Slamnika, je bila posebna skrb namenjena organizaciji in izvedbi festivala ter jubilejne prireditve. Alojz Stražar kot predsednik pričakuje, da bodo združili moči društva z občino, krajevno skupnostjo ter društvi in organizacijami v okolici, saj samo to pomeni uspeh, številne zadovoljne obiskovalce in nadaljnje dobro delo društva. Na občnem zboru, ki se ga je udeležil tudi avtor knjige o 60-letnici društva, ki bo predvidoma izšla v jubilejnem letu, dr. Velimir Vu-likic, so sprejeli vse dokumente, prisluhnili pa so tudi pohvalnim besedam in dobrim željam gostov: Pavlu Pevcu, tajniku Območne izpostave Javnega sklada za ljubiteljske dejavnosti Domžale; Tadeji Capuder, predsednici Zveze kulturnih društev Domžale, ter Janezu Avscu, predsedniku Sveta KS Krtina.
V.
Kozolec, kjer se je vse skupaj pred 60 leti začelo.
30 let Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine
Praznovanje preteklosti in snovanje vizij prihodnosti
Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine, ki združuje tudi para-plegike in tetraplegike z območja Občine Domžale, je bilo formalno ustanovljeno 5. decembra 1978, formalno pa je delovalo že prej, je 8. aprila praznovalo prvih 30 let uspešnega dela.
Slovesnost se je začela z občnim zborom, na katerem so predsednik Gregor Gračner, njegova namestnica Mirjam Kanalec ter predsedniki posameznih sekcij predstavili delo društva v letu 2008. Največ pozornosti so namenili skrbi za socialni in zdravstveni položaj svojih članov in članic. Na tem področju je zelo pomembna osebna asistenca, pa tudi vse druge storitve, med katerimi je zelo pomembna tudi masaža. Člani radi sodelujejo v vseh sekcijah, tudi v športni, v okviru katere že več kot 10 let pripravljajo tudi turnir slovenskih paraplegikov v Domžalah, ki ga namenjajo prazniku naše občine, posebej pa so opozorili na pridno delo poverjenikov, ki najdejo pot do vsakega posameznika. Zelo
aktivna je ženska sekcija društva, na občnem zboru pa so sprejeli tudi zelo bogat program dela društva za leto 2009. V razpravah o čim večji pomoči članom društva so opozorili tudi na prostorski problem, saj so prostori društva, ki so jih kupili v letu 2005, mnogo premajhni za vse, ki bi radi sodelovali v različnih ustvarjalnih projektih društva. Tako bo ena od prioritetnih nalog pridobitev večjih prostorov, pa tudi, kako v časih, ki niso prijazni niti invalidom, zagotoviti za vse kategorije primerne pogoje.
Častitljiv jubilej so v nadaljevanju zaznamovali s kulturno-umetniškim programom, ki ga je vodil Peter Ce-rar, v njem pa sta nastopala pevec Ivan Hudnik in čarodej Miha, podelili pa so tudi priznanja za prispevke k razvoju društva v njegovi 30-letni zgodovini. Med nagrajenci sta bila tudi nekdanji predsednik društva, sedaj predsednik Zveze paraplegi-kov Slovenije, Dane Kastelic, in Domžalčanka Marija Vraničar. Čestitamo!
Vera Vojska
Domžalska Šola zdravja na obisku pri ustanovitelju dr. Grishinu v Piranu
Skupina Šole zdravja, ki v Domžalah pod vodstvom Zdenke Kat-kič deluje že od decembra lani in vsako jutro od 7.30 do 8. ure telovadi v parku 88 lip ob Kamniški Bistrici, je v velikem številu v nedeljo, 5. aprila, obiskala sestrsko skupino v Piranu.
Ko smo z avtobusom ob 8. uri prispeli v Piran, smo skupino telovadcev, pod vodstvom idejnega vodje Šole zdravja, dr. Nikolaya Grishina, dr. med., poznavalca alternativne medicine, že od daleč zagledali. Vsi so bili oblečeni v oranžne majice, kakršne so si nadeli tudi Domžal-čani. Sledil je pozdrav gostitelja, na hitro predstavljanje enih in drugih, potem pa so odšli na Tartinijev trg, kjer so vsi skupaj nadaljevali s še polurno telovadbo t.i. 1000 gibov. V svojih oranžnih majicah je tako
podvojena skupina telovadcev na Tratinijevem trgu vzpodbudila nemalo zanimanja - pa ne samo na trgu, tudi kasneje, ko so se spreha-j ali po Piranu in namakali noge v morje, ki je imelo 12°C. Ura masaže, delavnica, ki je sledila, je požela pravo navdušenje, saj je dr. Grishin udeležencem pokazal preproste, začetniške gibe za masažo vratu in hrbta. Razložil je potek telesnih kanalov, najosnovnejših gibov, ki jih maserji izvajajo in vse pokazal tudi na eni od udeleženk. Vsi udeleženci so neznansko uživali, pa tudi zabave ni manjkalo. Ni potrebno, da gremo k profesionalnemu maserju, tudi doma se lahko s partnerjem izme-njaje masiramo, pa čeprav ne vsak dan. Deset minut vsake toliko časa prav blagodejno vpliva na počutje. In, kot pravi dr. Grishin, sami lahko največ naredimo za svoje zdravje.
V Luciji, proti večeru, ko so imeli udeleženci za seboj že slastno ribje kosilo, srečanje z Nino Vla-dos, zdravilko z vodo, ter sprehod po prelepi obalni pešpoti do Portoroža in Lucije, so še enkrat zabredli v morje. Dan se je nagibal v večer, malce utrujeni, a polni vtisov in lepih doživetij tega sončno deževnega dne so naši telovadci gostiteljem pomahali v slovo, z željo, da podobno srečanje v prihodnosti organizirajo v Domžalah.
Vas, drage bralke in bralci, predvsem starejše, ki imate težave z zdravjem, zraven pa nekaj več prostega časa ob jutrih, ko je večina zaposlenih na delovnih mestih, pa Zdenka Katkič vabi, da se jim pridružite ob Kamniški Bistrici.
Vanda Klopčič
Vegov pohod v Zagorico
Po občnem zboru, ki smo ga imeli v mesecu februarju v Gostilni Soklič, se je začelo z realizacijo plana in aktivnosti za leto 2009. Člani Špor-tno-rekreativnega društva Konfin -Sveta Trojica smo se udeležili tradicionalnega Vegovega pohoda. Bila je zelo vetrovna sobota, 21.marca. Ob 9. uri smo se zbrali in odšli na proslavo v rojstni kraj Jurija Vege.
Udeleženci Vegovega pohoda
Rodil se je v vasi Zagorica pri Dolskem, blizu geometričnega središča Slovenije, ki pa je bila tedaj le del(ček) veliko večje države Avstrije. Znano je, da se je rodil leta 1754,
Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale in Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Radomlje
vabita vse občane na
Spominsko slovesnost ob 65. obletnici delovanja partizanske bolnice Triglav,
ki bo v petek, 8. maja 2009, ob 16. uri, pri spomeniku padlim in maketi bolnice na Kolovcu
Spominsko slovesnost ob 65. obletnici tragedije za homškim hribom,
ki bo v soboto, 16. maja 2009, ob 16. uri, pri spomeniku padlima partizanoma nad jezom za Homškim hribom.
Vabljeni in dobrodošli!
TENIŠKI KLUB DOMŽALE
vas vabi, da se nam pridružite na dnevu tenisa, ki bo v ponedeljek, 4. maja 2009, ob 17. uri, na teniških igriščih teniškega kluba.
S trenerji kluba bomo vašim otrokom predstavili osnove tenisa in motoriko teniškega gibanja, zato s seboj prinesite športno opremo. Po koncu našega druženja se boste lahko vpisali v tečaje teniške šole. Za potrditev udeležbe in vse ostale informacije pokličite na tel.: 041/735-110 (Igor Ogrinc). Vsi, ki se tega dne ne bi mogli udeležiti dneva tenisa, in vsi, ki bi bili za treninge zainteresirani že med prvomajskimi prazniki, pokličite na zgoraj navedeno številko, da se dogovorimo o drugem terminu. TK Domžale tudi vpisuje vse nove teniške člane za letno sezono 2009 (tel.: 040/365-359).
ni pa natančno znano, katerega dne. Krščen je bil 23. ali 24. marca leta 1754, in sicer kot Jurij Veha. Ta priimek je uporabljal do leta 1780, ko je stopil v vojaško službo in se preselil na Dunaj. Pogrešan je bil od 17. 9. 1802, truplo pa je bilo najdeno šele čez 9 dni v Donavi, blizu vasi Nussdorf pri Dunaju.
Na proslavi, kjer sta sodelovali občini Moravče in Dol pri Ljubljani ter učenci iz tamkajšnjih osnovnih šol, je bilo zelo veliko ljudi, udeležila pa se je je tudi Slovenska vojska. Po končani proslavi smo odšli nazaj na Sv.Trojico, kjer nas je čakala topla malica, ričet, slastna rebrca in sveže pečen kruh iz krušne peči.
Marija Ravnikar
nt
Vabilo na
ribiško
tekmovanje
Ribiška družina Bistrica Domžale vsako leto 27. aprila organizira tradicionalno odprto tekmovanje v lovu rib s plovcem, ki bo tudi tokrat na Gradiškem jezeru nad Lukovico. Tekmovanja se lahko udeležijo tudi ostali ribiči, ki jih sladkovodni športni ribolov zanima in imajo ribolovno opremo. Organizator je za najboljše poskrbel tudi praktične nagrade. Ve č informacij na naši spletni strani: www.rd-bistrica-domza-le.si.
Govorica preprostih stvari
Simbolika števil 40, 50 in 1000
Štirideset je svetopisemsko število čakanja, pričakovanja, priprave, stiske, preizkušnje, pokore, posta, molitve in tudi kazni. Svetopisemski pisci povezujejo s tem številom največje dogodke v zgodovini odrešenja: štirideset označuje Gospodove posege, ki drug drugega napovedujejo. Vesoljni potop traja 40 dni in 40 noči, prav toliko časa ostane Mojzes na gori Sinaj, ko prejme tabli božje postave (2 Mz 24,38), prav toliko dni in noči potuje prerok Elija skozi puščavo do gore Sinaj (1 Kr 19,8). Enako dolgo traja čas pokore, za katero se na klic preroka Jona odločijo Ninivljani (Jona 3). Pogostoma je poudarek na preizkušnji ali kazni: uporni Izraelci štirideset let blodijo po puščavi, približno enako obdobje so jih kasneje zasužnjevali sosedje Filistejci. Kristus se po krstu v Jordanu za štirideset dni in noči umakne v puščavo. Ta čas preživi v postu in molitvi in zavrne satanove skušnjave. Zato tudi krščanski postni čas traja 40 dni (dejansko je od pepelnične srede do velike sobote 46 dni, vendar moramo odšteti 6 nedelj, ki niso postni dnevi). Jezus se po svojem vstajenju 40 dni prikazuje učencem, to je do vnebohoda. Po sv. Avguštinu to število označuje obdobje »potujoče Cerkve« (včasih so rekli »vojskujoče se Cerkve«, ker bojuje duhovni boj s hudobijo in hudobnim duhom). Mišljeno je tostransko, zemeljsko življenje s svojimi tegobami, potovanjem in pričakovanjem dovr-šitve zgodovine. S številom 40 je povezan pojem »karantena« (fr. quarantaine, iz: quarante - štirideset). Beseda pomeni osamitev ljudi, živali, tovora itd. za preprečitev prenašanja bolezni ali škodljivcev; takšna osamitev je včasih trajala 40 dni.
Število petdeset ima v Svetem pismu pozitiven značaj in označuje veselje. Judje so petdeset dni po veliki noči (pashi) praznovali vesel praznik žetve. Na tem temelju kristjani praznujemo binkošti ali »petdesetnico« (grško: pentekoste - 50) sedem tednov oziroma 50 dni po veliki noči. Vsako petdeseto leto (7 x 7 sobotnih let + 1) so Judje praznovali »jubilejno leto«, v katerem so sužnjem dali svobodo in dolžnikom izbrisali dolgove. V tem letu je počivala tudi zemlja, polj niso obdelovali, njive in hiše, ki so bile dane v zakup, pa so se vrnile lastniku. Na tem judovskem ozadju tudi Cerkev od leta 1300 obhaja sveto ali jubilejno leto kot leto božjega usmiljenja, odpuščanja in sprave z Bogom in z ljudmi. Sprva so ga obhajali vsakih 50 let, a zaradi kratkosti človeškega življenja so kasneje uvedli obhajanje vsakih 25 let. Število tisoč uporablja Sveto pismo takrat, ko hoče izraziti nekaj rajskega, nesmrtnega. Dnevi drevesa življenja v raju so trajali tisoč let. »Resnično, boljši je v tvojih dvorih en dan kot tisoč drugih,« je rečeno v Psalmih. Adam bi moral živeti tisoč let, a zaradi svojega greha je umrl veliko prej. Janezovo Razodetje napoveduje tisočletno Mesijevo kraljeva-nje na zemlji. Nekateri to razumejo dobesedno (milenaristi ali hiliasti, od: hilia gr. tisoč). Katoliška Cerkev ne sprejema dobesedne razlage in te besede razume v simboličnem pomenu. Tega obdobja ne postavlja v prihodnost, ampak gre za prispodobo sedanjega obdobja odrešenjske zgodovine.
Bogdan Dolenc
in na
IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK
stran
8
Priprave na evropske pa tudi lokalne volitve
Vodstvo Občinske organizacije Liberalne demokracije Slovenije Domžale se pod novim vodstvom, predsednik Anton Preskar, podpredsednik Janez Novljan in Darka Bitenc, sekretarka, redno sestaja. Sprejet je bil program dela organizacije v letošnjem letu. Prioritetno se v teh dneh obravnavajo priprave na evropske volitve, kjer bo nosilec liste LDS dosedanji evropski poslanec, Jelko Kacin, ki 13. maja 2009 prihaja v Domžale. Občinski odbor je že imenoval posebno skupino, ki bo pomagala pri volilni kampanji za volitve evropskih poslancev z liste LDS v občini Domžale.
Dekleta, ki jih je v LDS kar nekaj, so ustanovile posebno sekcijo, v kateri so se že dogovorile za nekatere humanitarne akcije, o katerih bomo več napisali v naslednji številki. Hkrati so pripravile predloge za nekatera srečanja oz. okrogle mize, ki naj bi bile namenjene bolj socialnim in ženskim
Občinski odbor LDS
temam. Tako v prihodnosti načrtujejo srečanje na temo problematike brezposelnosti, katere posledice so v naši občini vidne v manjšem številu, vendar pravzaprav še nihče ne ve, kdaj se bo kriza, ki se najbolj kaže prav v zmanjševanju delovnim mest, končala.
o g 2
o E S o
LDS
Čeprav je do lokalnih volitev še precej več kot leto dni, se vodstvo domžalske LDS zaveda, da je treba z aktivnostmi začeti takoj, saj bodo konkretni programi in njihova realizacija tisti, ki nam bodo prinesli glasove. Zato je bil že pripravljen širši program aktivnosti, sprejeta pa je bila že tudi odločitev, da na lokalnih volitvah v letu 2010 LDS nastopi tako s kandidatom za župana kot s samostojno listo za Občinski svet Občine Domžale. Zato pa bo potrebno trdo delati. Vodstvo LDS je že oblikovalo posebne delovne skupine, ki se bodo lotile posameznih področij življenja in dela naše občine (družbene dejavnosti, gospodarske dejavnosti, proračun in finance, projektne skupine za industrijsko cono Želodnik, problematiko smeti, investicije ipd...) ter svoje predloge posredovale tako preko delovnih teles kot samega občinskega sveta.
LDS Domžale
Radi bomo prisluhnili vašim željam, mnenjem, pobudam in idejam
Obveščamo vas, da so uradne ure za člane stranke vsak ponedeljek od 17. do 19. ure. Pisarna stranke se nahaja v prvem nadstropju Domžalskega doma (bivša knjižnica), Domžale, Ljubljanska cesta 58.
Na voljo smo vam tudi, kadar potrebujete pomoč ali nasvet pri opravljanju svojih nalog v organih občine oz. v zavodih, radi bomo prisluhnili vašim željam, mnenjem, pobudam in idejam! Vželji, da ne bi po nepotrebnem zapravljali časa, vam predlagamo, da svoj obisk v naši pisarni najavite na tel. : 031/ 351-750 (Darka Bitenc, sekretarka OO LDS Domžale).
Vse vaše predloge, prispevke in pobude lahko pošljete po elektronski pošti na naslov: darka.bitenc@siol.net ali koordinatorki LDS: alenka.zavbi@lds.si.
Če želite prejemati naša obvestila po elektronski pošti, pošljite svoj elektronski naslov. Skupaj bomo uspešnejši!
LDS Domžale
Rebalans proračuna s
socialnim poudarkom
Lani sprejeti občinski proračun za leti 2008 in 2009 zaradi posebnih razmer recesije doživlja rebalans, popravek in dopolnitev, zlasti na področjih, ki naj vsaj nekoliko omilijo socialne stiske ljudi. Ni naključje, da prav Socialni demokrati podpiramo popravke občinskega proračuna predvsem v smeri večje socialne naravnanosti.
Na predlog naše svetniške skupine je v rebalansu za leto 2009 predvidenih skoraj 50 odstotkov več sredstev za štipendije, ki jih dijakom in študentom namenja Občina Domžale. Skupen znesek občinskih štipendij bo letos tako dosegel 130.000 €. Spremenjen Odlok o štipendiranju, ki ga bo Občinski svet obravnaval predvidoma junija, bo omogočal več štipendij nameniti otrokom iz socialno šibkejših družin. Sprememba kriterijev za pridobitev državne štipendije je povzročila, da je za šolsko leto 2008/09 od 727 oddanih vlog bilo pozitivno rešenih le blizu 400, več kot 200 kandidatov pa pravice do štipendije ni pridobilo. Občinski kriteriji za tako imenovano socialno štipendijo so nekoliko ugodnejši, poprečna štipendija pa za dijake znaša 167 € in za študente 218 € mesečno. V letošnjem šolskem letu prejema občinsko štipendijo 12 dijakinj in 31 študentk in študentov.
Zaradi napovedanih sprememb v subvencioniranju javnega mestnega prometa v Ljubljani, ki ga uporabljajo tudi domžalski študentje in dijaki, smo bili v skupini Socialnih demokratov mnenja, da moramo
ustrezno nadomestno subvencijo poiskati znotraj občinskega proračuna in v ta namen k nekaj več kot 44.000 €, ki jih namenjamo za subvencionirane dijaške in študentske mesečne vozovnice v primestnem prometu, dodali še 25.000 € za subvencije v ljubljanskem mestnem prometu.

Za programe socialnega varstva bo rebalans prinesel skoraj 150.000 € dodatnih sredstev, največ za oskrbnine v domovih za ostarele, za pokrivanje dela stroškov pomoči na domu, za občinske denarne pomoči ter za Rdeči križ in Karitas. Upam, da bodo težje ekonomske razmere prinesle tudi kakšno pozitivno spremembo. Da bo v tem času večjo veljavo od nebrzdanega potrošništva, od razmišljanja, kaj še moram imeti, kupiti, dobiti, imela misel, kaj lahko ponudim, omogočim, dam prijatelju, tovarišu, someščanu. V dnevih, ko prostovolj-stvo posebej poudarjamo ob dnevu prostovoljstva, naj spomnim, da s prostovoljnim delom na številnih področjih lahko pomembno pomagamo ljudem v različnih stiskah in na to, da tako vsi pridobivamo v zadovoljstvu, izkušnjah, tisti, ki dajemo pomoč, in tisti, ki jo potrebujejo.
Andreja Pogačnik Jarc
Mladi forum SD Domžale
Skrb za zeleno okolje
Ena naših prioritet, tako v domžalskem Mladem forumu, kot tudi nacionalno je trajnostni razvoj, znotraj le-tega pa skrb za čisto, zeleno okolje. Zato tradicionalno, vsako leto poskrbimo, da ob svetovnem dnevu Zemlje ljudi osveščamo o pomenu varovanja okolja, hkrati pa tudi sami aktivno pristopamo k temu. Tudi letos smo se lotili tovrstne akcije, zato smo na sobotno dopoldne pred 22. aprilom v centru Domžal z mimoidočimi delili misli in ideje, kako v vsakdanjem življenju lahko pripomoremo k ohranjanju našega planeta, prav tako pa smo v nedeljo organizirali čistilno akcijo.
M L At>> FoRVM
Predvsem slednja pa nam je dala misliti, da, kljub širjenju ideje o čistih Domžalah, naši prebivalci še zdaleč niso tako osveščeni, da bi razumeli, da smeti ne pašejo kar tja v tri dni v naravo, pač pa jih je potrebno odložiti na za to določena mesta. Na naši akciji smo letos,
ponovno, odkrili kar nekaj divjih odlagališč, ki kazijo podobno našega mesta in so slab vzgled ostalim sokrajanom, predvsem pa najmlajšim. Dejstvo je, da če bo mama ali oče vrgel smeti v naravo, bo otrok kaj hitro stopil po njunih stopinjah. Tega pa ne želimo. Zato, dragi Domžalčani in Domžalčan-ke, dajmo se zavedati pomembnosti varovanja našega okolja za boljšo prihodnost in aktivno delujmo tudi v tej smeri, da smeti spadajo tja, kjer so za to določena mesta, ne pa na vsak vogal.
Mateja A. Kegel Predsednica MF SD Domžale
Moderator Tomaž Deželak, dr. Romana Jordan Cizelj, Zofija Mazej Kukovič in Mirko Zamernik na javni tribuni - Ponovna pot navzgor
Javna tribuna SDS -Ponovna pot navzgor
V veliki dvorani Domžalskega doma je potekala zelo obiskana javna tribuna, kjer je beseda tekla o velikih izzivih, ki so pred Slovenijo, o gospodarski krizi, zmedenem ravnanju sedanje vlade, zmedi z vinjetami in problematiko s Hrvaško. Kako naj v teh razmerah zastavimo korak, kako naj ravnamo, da Slovenija ne bo zastala na poti v družbo znanja in blaginje? Gosti javne tribune so bili dr. Romana Jordan Cizelj, poslanka v Evropskem parlamentu ter podpredsednica SDS, Zofija Mazej Kukovič, predsednica Gospodarskega foruma SDS in ministrica za zdravje v vladi Janeza Janše in Mirko Zamernik, nekdanji poslanec SDS v Državnem zboru RS. Moderator javne tribune je bil Tomaž Deželak.
SDS
Dr. Romana Jordan Cizelj je predstavila nekaj konkretnih podatkov o tem, kako Evropska unija pomaga članicam pri premagovanju krize ter bila zelo kritična do sedanje vlade, saj ta deluje premalo aktivno na področju reševanje težav v naši državi in se bolj posveča drugim temam, ki pa za naše državljane ter njihove finančne in socialne razmere niso toliko pomembne. Po mnenju Zofije Mazej Kukovič sedanja vlada namesto odgovorov na pomembna vprašanja in ustreznih ukrepov na dogajanja pri nas in v svetu rajši ustvarja umetne afere o delovanju vlade Janeza Janše, kar je povsem neproduktivno, seveda pa na ta način skuša zamegliti slabo delovanje sedanje vlade. Omenila je konkreten primer dolgih čakalnih vrst v zdravstvu - v času Janševe vlade so bile te kar naprej na tapeti in v medijih, sedaj ko vrste niso prav nič krajše, pa postaja kar normalno, da so vrste tako dolge
in to za sedanjo vlado ni omembe vreden problem. Namesto, da bi sedanja vlada iskala perspektivo za mlade ter za starej še, ki so tik pred upokojitvijo, se gre politikantstvo in politično zamenjavo kadrov. Nekdanji poslanec v Državnem zboru RS, Mirko Zamernik, je prisotne spomnil, da je sedanja vlada potrebovala samo nekaj mesecev, da je naredila nekaj nemogočega - toliko je podražila bencin, da je ta sedaj pri nas dražji, kot pri vseh naših sosedih, kar še nikoli ni bilo. Le kako je to uspelo tako visoko strokovni vladi, kot se je opevala še pred volitvami, in v tako kratkem času, se upravičeno sprašuje marsikdo - in vedno več je tistih, ki so ugotovili, da je sedanja vlada daleč stran od tistega, kar so njeni kandidati obljubljali pred volitvami. Opozoril je še na problematiko vinjet, ko je sedanji prometni minister predlagal, da se vinjete podražijo, čeprav se je v proračun s prodajo vinjet nateklo precej več denarja, kot prej s cestninami, in ni nobene potrebe po tem, da se vinjete podražijo - razen seveda, če za tem ne stoji polnjenje proračuna zaradi drugih volilnih potez sedanje vlade (npr. odškodnine izbrisanim). V nadaljevanju so udeleženci gostom zastavili številna vprašanja s področij, ki tarejo ljudi - gospodarstvo, določitev meje s Hrvaško, vinjete ... Gosti so jim na zastavljena vprašanja ter dileme odgovorili povsem jasno ter odgovore podkrepili s konkretnimi primeri. Po končani javni tribuni je med udeleženci prevladalo enotno mnenje, da sedanja vladna garnitura res ne deluje dobro in da bo potrebno za njimi marsikaj popravljati, kar se bo sploh popraviti dalo.
Janez Stibrič Tajnik in tiskovni predstavnik SDS Domžale www.domza-le.sds.si
Cepljenje proti HPV postalo realnost
Dolgotrajna prizadevanja stranke Zares - nova politika za uvedbo brezplačnega prostovoljnega cepljenja proti humanemu papiloma virusu (HPV) so obrodila sadove, saj je Ministrstvo za zdravje sklenilo, da bo s 1. septembrom 2009 cepljenje za deklice v 6. razredu osnovne šole postalo brezplačno. Pobuda Zaresa je zorela vse od prvih opozoril do resnih javnih razprav o politiki preventive in preprečevanja obolelosti žensk za rakom materničnega vratu ter drugih zdravstvenih zapletov zaradi okužbe s HPV.
Ob 7. aprilu, svetovnem dnevu zdravja, so o pozitivnih vidikih odločitve v zvezi s cepljenjem proti HPV na skupni novinarski konferenci spregovorile: vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar-Oražem, dr. Marjetka Uršič Vrščaj z Onkološkega inštituta Ljubljana, nekdanja predsednica društva KALA za boj proti okužbam s HPV Renata Capuder
Mermal in Bernarda Jeklin, kot prvo-podpisnica peticije.
Cveta Zalokar-Oražem je ob tem povedala, da pozdravlja odločitev ministra Miklavčiča, da se s septembrom 2009 uvede prostovoljno brezplačno cepljenje proti HPV, saj se je tako Slovenija uvrstila v množico držav, ki tovrstno ceplenje že izvajajo. "Veseli smo, da je do odločitve prišlo, saj je preventiva v naši družbi prevečkrat pozabljena. Rak materničnega vratu je drugi najpogostejši med ženskami srednjih let in letno zboli okoli 400 žensk. Cepljenje bo prostovoljno, a brezpalč-no. Cepivo ima vsa ustrezna dovoljenja (Evropske agencije za zdravila) in soglasje slovenske stroke. Zdravstveni svet je s cepljenjem soglašal že junija 2008 in znova potrdil sicer že znano stališče stroke o varnosti in učinkovitosti dostopnega cepiva proti HPV. Žal prejšnja ministrica Kukovičeva zadeve ni izpeljala, saj ni našla ustreznih finančnih sredstev. Minister Miklavčič je to uredil, sredstva pa so zagotovljena s prihranki pri nakupu zdravil. V Zaresu smo veseli, da je minister Mi-klavčič pobudo podprl, uskladil zagotovitev potrebnih sredstev, zato mu v svojem in v imenu 46 tisoč podpisnikov peticije
izrekam priznanje, da je to izpeljal," je svoje zadovoljstvo izrazila Zalokar-Ora-
Zares
Sprememba termina poslanske pisarne in pisarne Občinskega odbora
Zaradi zasedenosti modre sobe ob ponedeljkih bosta po novem poslanska pisarna Cvete Zalokar-Oražem in pisarna Občinskega odbora Zares Domžale odprti vsak četrtek, med 18. in 19. uro, v modri sobi Domžalskega doma, na Ljubljanski 58 (bivša Knjižnica Domžale).
Spoštovani!
V	zadnjih mesecih je slovenski politični prostor poln pretresov, stanje v državi ni zavidljivo. Vlada večino svoje pozornosti posveča svojim lastnim konfliktom in protislovjem, namesto, da bi se resno soočila z gospodarsko krizo.
V	Novi Sloveniji smo v preteklih mesecih spodbudili najvišje slovensko politično vodstvo, da se čim prej sooči z resnico slovenske polpretekle zgodovine, na žalost pa so nas nekateri zaradi našega odločnega in jasnega zavzemanja za resnico in pravičnost želeli izbrisati s slovenskega političnega zemljevida. Ne bo jim uspelo. Nova Slovenija je evropska parlamentarna stranka, ki je zmagala na prvih volitvah v Evropski parlament leta 2004, in že čez dobra dva meseca, natančneje 7. junija, bomo naredili vse, da rezultat izpred petih let ponovimo.
Priprave na evropske volitve so v polnem teku, raziskave javnega mnenja nam napovedujejo ponovitev rezultata iz leta 2004. Še pred tem nas čakajo tri pomembne stopnice, ki jih moramo premagati! Najprej bomo morali zbrati več kot tisoč podpisov, s katerimi bomo formalno vložili kandidatno listo Nove Slovenije. Vabiva vas, da k podpisu podpore naši listi povabite še znance, prijatelje in sorodnike.
Ko bomo zbrali dovolj podpisov in uradno vložili listo Nove Slovenije, nas čaka druga pomembna naloga, to je volilna kampanja v mesecu maju. Čeprav bo naša kampanja skromna, še vedno potrebujemo vašo pomoč. Prosimo vas za finančno pomoč pri volilni kampanji. Verjameva, da boste v luči ponovnega vzpona slovenske pomladi resno razmislili o podpori listi Nove Slovenije. S spoštovanjem,
Lojze Peterle
Nosilec liste za volitve v EP Poslanec
Evropskega parlamenta
N.Si
Nova Slovenija
Krščanska f/mlsko rtranHa
Ljudmila Novak Predsednica NSi Poslanka Evropskega parlamenta
stran
9
EU POSLANCI
Intervju z dr. Brejcem
Še nekaj tednov je do konca prvega mandata slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu in pravi čas je, da se ozremo nazaj. Kako bi na kratko opisali svoje delo v Evropskem parlamentu?
Evropski parlament ima več pristojnosti in odgovornosti, vendar je najpomembnejša njegova zakonodajna funkcija. Prav zato sem se že na začetku odločil, da bom izbiral med odbori, ki so mi po vsebini blizu, hkrati pa njihove teme sodijo v zakonodajno področje. Vsi odbori nimajo te možnosti, ker pač pokrivajo področja, ki so v celoti ali vsaj pretežno v pristojnosti držav članic. Tudi me ni vleklo v najbolj prestižen odbor, to je odbora za zunanjo politiko, ker sem že kot opazovalec videl, da sprejemajo veliko političnih dokumentov, se dneve in dneve trudijo poiskati kompromisno rešitev neke točke, ko pa je dokument sprejet, ima malo ali nič učinka. Tako sem postal član Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (kratica LIBE), čemur v nacionalnih parlamentih pravijo notranja politika. Več kot osemdeset odstotkov vseh zadev na tem odboru sodi v najzahtevnejšo raven zakonodajnega postopka, to je soodločanje. V tem odboru sem imel šestnajst poročil o zakonodajnih aktih, kar pomeni, da sem kot poročevalec pripravil mnenje parlamenta o nekem predlogu komisije ali pa mnenje moje politične skupine (poročevalec v senci). Med najbolj odmevnimi je bilo moje poročilo o maloobmejnem prometu na zunanjih mejah, kjer mi je, kljub začetnem nasprotovanju komisije in sveta, le uspelo prepričati večino poslancev in uveljaviti slovenske interese. To poročilo je postalo vzorčen primer sodelovanja med parlamentom, svetom in komisijo, posneli so celo kratek film o tem. Skupaj s portugalskim kolegom Co-elhom sva pripravila obširne podlage za širitev schengenskega področja, še posebej pri vzpostavitvi informacijskega sistema SISone4all, bil sem poročevalec o viznih režimih, kontroli na zunanjih mejah in vrsti dokumentov, ki sodijo na področje boja proti terorizmu. Veseli me tudi, da mi je moja politična skupina poverila tudi takšne dokumente, ki zadevajo bolj zahtevna opravila v postopkih izvršbe, saj sem tako lahko uveljavil moderno metodo pri uveljavljanju evropskega plačilnega naloga.
V Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve (kratica EMPL) sem bil sicer nadomestni član, vendar me je politična skupina določila za poročevalca v prestižnem poročilu o socialnih razsežnostih globalizacije, pripravil pa sem tudi mnenje tega odbora o ustavni pogodbi. Uspelo mi je tudi dobiti poročilo, ki poenostavlja in zmanjšuje število poročil, ki jih morajo države članice pripraviti na področjih varstva in zdravja pri delu.
Bil sem tudi podpredsednik Odbora za varnost in obrambo (kratica SEDE),
kjer sem sodeloval pri oblikovanju političnih dokumentov, večkrat pa sem v imenu odbora nastopal na okroglih mizah in mednarodnih konferencah o boju proti terorizmu.
V	drugi polovici mandata sem postal tudi vodja slovenske delegacije v Evropski ljudski stranki - Evropskih demokratov (EPP-ED), kar mi je povzročilo kar nekaj težav zaradi pogostih sestankov in potovanj v druge države članice.
Evropski poslanci tudi veliko potujete po drugih državah ...
Vsak poslanec je lahko član ene med-parlamentarne delegacije in nadomestni član v drugi, meni pa se je zgodilo, da sem član delegacije za Južno Afriko ter nadomestni član v delegaciji za Indijo in parlamentarni skupščini AKP (Afrika, Karibi, Pacifik). Te delegacije obiskujejo omenjene države, žal pa nisem imel dovolj časa, da bi se teh obiskov tudi udeležil.
Kaj pa druge aktivnosti poslancev?
Redno sem se udeleževal razprav v skupini za invalide in v skupini za starostnike, kjer sem bil tudi sopred-sednik ter v skupini za področje vinarstva. Tu naj omenim še mojo vlogo v Kangaroo group, kjer sem vodil razpravo o odpravi administrativnih ovir v EU in državah članicah. Bil sem tudi podpredsednik Odbora za golf in smučanje in tako mi je uspelo organizirati vsakoletni turnir parlamentarcev v golfu v Sloveniji. Turnir smo imeli na Bledu, udeležilo pa se ga je več kot sto politikov in funkcionarjev iz vseh institucij EU in Švice. V času predsedovanja Slovenije Svetu EU je vodstvo moje politične skupine sprejelo moj predlog in organiziralo študijske dneve v Portorožu, ki se jih je udeležilo okrog 180 poslancev in funkcionarjev EPP-ED.
Evropski parlament ima veliko obiskovalcev.
Tako je, še posebej velika gneča je v času plenarnih zasedanj, ko pridejo tisti obiskovalci, ki jih povabijo poslanci. Poleg tega so tu še obiskovalci iz raznih šol in fakultet, poslovnih in poklicnih združenj in tako naprej. Včasih je res težko najti čas za vse obiske.
Dobivate iz Slovenije veliko vprašanj, pobud, prošenj?
Med več kot sto poročili na dan jih je vsaj dvajset iz Slovenije. Trudil sem se odgovoriti vsem, ki so mi pisali.
Kaj pa obveznosti doma?
Vsak petek sem imel poslansko pisarno v Ljubljani, sem predsednik Sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika, štiri leta pa sem bil tudi predsednik Sveta Kobilarne Lipica in še marsikaj drugega.
Na letošnjih volitvah ne kandidirate. Na kaj moramo biti volivci pozorni, ko bomo spremljali volilno tekmo?
V	času pred volitvami se bodo nekateri hvalili, kolikokrat so govorili v parlamentu, koliko obiskovalcev so imeli, kolikokrat so kje bili, s kom so se srečali in kako so se borili za Slovenijo. To je razumljivo, saj bi vsak rad pokazal, da je bil najboljši, še posebej, če je kandidat na volitvah. Vendar lahko ob koncu tega mandata rečem, da ni bistveno, kolikokrat je kdo govoril, ampak kaj je govoril in kakšne so bile posledice njegovega dela. Tisti, ki veliko govorijo, navadno nimajo kaj za pokazati. Obžalujem tudi Bučarjevo izjavo o tem, kako poslanci nič ne delamo, saj je očitno, da stari gospod nima pojma o tem, o čemer govori, žal pa o tem zelo malo vedo tudi novinarji.
Jurij Daneu
RAČUNOVODSKE STORITVE
za družbe, s.p. in društva
PRVI MESEC BREZPLAČNO
MIBO$ d. o. o. Zikova 4, Kamnik
e-maif; ni i boi« votja.net lot: Ot/BS 14 515, GSM: 031 305 4SI
Intervju z evropsko poslanko Ljudmilo Novak
Ljudmila Novak je svojo politično pot začela z vstopom v Novo Slovenijo - krščansko ljudsko stranko, leta 2000. Od vstopa do leta 2004 je bila članica Sveta stranke. Leta 2001 je postala županja Občine Moravče. Leta 2004 je bila na prvih evropskih volitvah v Sloveniji na listi Nove Slovenije izvoljena v Evropski parlament. Od leta 2001 do 2002 je bila članica predsedstva Skupnosti občin Slovenije. Leta 2004 je postala tudi predstavnica Občine Moravče v Združenju podeželskih občin EU. Od 2001. do 2004. leta je bila članica Kongresa lokalnih skupnosti Sveta Evrope. Na 2. rednem kongresu NSi v Novi Gorici je postala podpredsednica Nove Slovenije. Leta 2008 je bila na predčasnem volilnem kongresu NSi izvoljena za predsednico Nove Slovenije.
V	mandatu 2004-2009 je bila v Evropskem parlamentu članica Odbora za kulturo in izobraževanje ter članica delegacije pri Skupni parlamentarni skupščini AKP-EU. Je tudi nadomestna članica v Odboru za regionalni razvoj. Je poročena in mati treh otrok. Z družino živi na Imenjah pri Moravčah.
Ljudmila Novak, kako in zakaj ste zašli v politiko?
Najprej sem se ukvarjala s kulturo, saj sem po poklicu profesorica slovenščine; kasneje sem postala tudi predsednica Kulturno-izobra-ževalnega društva Limbar Moravče. Vodim dramsko skupino, za katero pišem igre in jih tudi režiram. Sodelovala sem tudi pri občinskem glasilu, kjer sem bila članica uredniškega odbora, nekaj časa tudi urednica. Tako so me ljudje v občini lahko tudi bolje spoznali. Ko sem bila še članica Krščanskih demokratov, potem pa Nove Slovenije, so me v stranki nagovarjali, naj kandidiram za županjo. Najprej se za to nisem ogrela, na izrednih volitvah leta 2001 pa sem le kandidirala in zmagala, prav tako na rednih volitvah leta 2002. Ta funkcija je bila zame na začetku zelo zahtevna, saj nisem imela nobenih tovrstnih izkušenj. V prvem mandatu je bila večina svetnikov proti meni, kasneje pa mi je uspelo pridobiti večino na svojo stran. V naslednjem mandatu sem delala veliko lažje in po mnenju mnogih tudi zelo uspešno.
V	tem mandatu ste si kot EU poslanka pridobili veliko izkušenj in tudi znanj. Kako bi opredelili dela in naloge EU-poslanca? Najvažnejše delo poslanca ali poslanke je delo v odborih, predvsem v odboru, kjer si polnopravni član. Najodgovornejša naloga je, če si določen za glavnega poročevalca za določen dokument. Prav tako je pomembno, če si poročevalec v senci, kar pomeni, da si odgovoren svoji politični skupini za vsebino in poročanje ter glasovanje politične skupine pri sprejemanju nekega dokumenta. Sicer pa lahko sodeluješ pri vsebini drugih dokumentov z vlaganjem amandmajev, z razpravami in stališči. Poleg dela v odborih je pomembno tudi sodelovanje v politični skupini in na plenarnih zasedanjih. Predlagaš lahko tudi študije, okrogle mize, sodeluješ v
delegacijah za odnose z drugimi državami ali povezavami, organiziraš promocijske prireditve, sprejemaš obiske iz domovine, se odzivaš na povabila za prireditve, predavanja, okrogle mize v svoji državi ali v drugih državah EU, obiskuješ šole, podjetja in druge ustanove. Skratka, delo evropskega poslanca je zelo pestro in tudi zelo naporno, če ga opravljaš z odgovornostjo do svojih volivcev in državljanov.
Katere dosežke v EP štejete za svoje najpomembnejše?
Največji dosežek je zagotovo to, da sem bila prva slovenska in prva nova poslanka, ki sem pripravila poročilo za Evropski parlament. Poročilo je bilo sprejeto v rekordnem času. Ta dokument, ki je poznan kot Europass, pa danes zelo uspešno uporabljajo mnogi državljani EU, še posebej mladi. Temu sta sledili še dve poročili iz Odbora za kulturo, in sicer poročilo o zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu in poročilo o vseži-vljenjskem učenju za znanost, ustvarjalnost in inovacije. Na mojo pobudo je delegacij a Odbora za kulturo obiskala Slovenijo, na moj predlog je bila v Odboru za kulturo izvedena okrogla miza
z udeleženci iz Slovenije, z naslovom Kultura kot most med regijami. V EP sem v imenu štirih poslancev EPP-ED organizirala največjo slovensko kulturno-etnološko prireditev z naslovom Slovenska praznična miza.
Glede na vse povedano, kako bi opredelili listo NSi in katere kandidate bi izpostavili?
Lista Nove Slovenije za evropske volitve je zagotovo zelo dobra, verjetno tudi najbolj izkušena na tem področju. Na njej sva dva sedanja poslanca, ki sva učno dobo že prešla in bi lahko v naslednjem mandatu še bolj učinkovito delala. Na listi je bivša ministrica z evropskimi izkušnjami v času predsedovanja in poslanskega mandata v slovenskem Državnem zboru. Na listi je bivši predsednik Odbora za evropske zadeve v DZ, bivša državna sekretarka, prav tako z mednarodnimi izkušnjami. Naša mlajša kandidata pa imata prav tako mednarodne izkušnje s študijem v drugih državah oziroma z direktnimi izkušnjami pri delu v EP in pri izvajanju evropskih projektov. Vsi tudi znamo najmanj en tuji jezik, nekateri celo več jezikov, smo dinamični, komunikativni in zavzeti za delo in Slovenijo.
Hvala lepa za odgovore! Na evropskih volitvah želim vam in vaši listi kar najboljši rezultat!
mag. Dominik Janez Herle Tiskovni predstavnik OO N.Si Domžale

Ljubljanska 87
Domžale 01/721-40-06
Delovni čas: pon. - petek: 8- 12 in 16-18 sobota: 9-12
lAMEi+TO EUROno EU10PA -MflUMfMTit
RIAHEKT
in AI no xoiNoflQwir
LUMMEKT
PARI MM Hi 'iff
Bona
!0S MLAWEHTA5 MtUWtytt
EUftOPEEi Hmil fJ5«
AMEHTUL EUKOi1! iWENI
hlfROOPAN PARLA HMEHTtl
Dr. Romana Jordan Cizelj
Je bila leta 2007 kot prva slovenska poslanka v Evropskem parlamentu (EP) imenovana za »poslanko leta« na področju energetike. Je članica Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, podpredsednica Odbora za razvoj, najbolj pa jo poznamo po zelo aktivnem delu v Začasnem odboru za podnebne spremembe. Je doktorica jedrske tehnike, do leta 2004 je bila zaposlena na Inštitutu Jožef Stefan. Je tudi podpredsednica Slovenske demokratske stranke in predsednica njenega ženskega odbora. Znana je po tem, da je izjemno vestna in temeljita pri svojem delu in da ima zelo rada čokolado. Vir njene neizmerne energije so poleg želje vplivati na večjo kakovost življenja ljudi predvsem njen mož in njuna sinova.
Maja bo v Strasbourgu potekalo zadnje plenarno zasedanje EP. Kako ste vi preživeli ta mandat?
Izkušnja teh petih let je neprecenljiva. Delo v EP mi prinaša ogromno osebnega zadovoljstva, saj tako strokovno kot politično delujem v izjemno raznolikem prostoru. V EP prevladuje pozitivno ozračje, poslanci smo med seboj povezani kot sodelavci in ne kot politični nasprotniki. Tu ni vnaprej določene koalicije in opozicije. Od ponedeljka do četrtka ponavadi delam v tujini. Ves čas pa se zavedam, da v EP zastopam vse državljane Slovenije. Zato večino dni, ko sem v Sloveniji, preživim med ljudmi, da tako predstavim dogajanje v EP iz prve roke in hkrati od ljudi dobim dragocene informacije, na podlagi katerih lahko v Evropi zastopam res interese naših državljanov. Tudi moja domžalska pisarna ima vrata odprta vse delavnike. To so bila najbolj delovna leta mojega življenja. Vendar pa če neko delo rad opravljaš, te preprosto vsega prežame in potem to rodi dobre rezultate. In moja družina me vedno znova napolni z energijo.
Katere dosežke EP bi v tem mandatu izpostavili med pomembnejšimi, ki so vplivali tudi na življenje v Sloveniji?
Zagotovo uvedbo evra v Sloveniji, ki je naši državi omogočil večjo stabilnost; širitev schengenskega območja, ki je odprlo tudi meje Slovenije; sodelovanje pri oblikovanju zakonodaje za čistejše okolje, za nižje cene telefonskih klicev pri gostovanju v tujini in sedaj tudi za SMS sporočila in prenos podatkov. Zahtevali in dosegli smo prost pretok delovne sile tudi za slovenske delavce in delavke, v proračunu smo zagotovili sredstva za štipendiranje mladih in raziskave na področju zdravja. Pomembno se mi zdi tudi pojasnjevanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško, zavzemanje za sedež nadzorne agencije Galileo v Sloveniji, zagovarjanje ideje »najprej misli na male« in še veliko tega. Sama sem veliko delala tudi na področju zaščite okolja in energetike, mnogi lahko izkoristijo tudi npr. subvencijo za nakup energetsko učinkovite stavbne opreme. V tem mandatu smo začeli z oblikovanjem vrste skupnih evropskih politik (npr. industrijske, energetske, varnostne, na področju podnebnih sprememb). Tako kot so
se letošnje težave pri dobavi ruskega plina dotaknile vseh nas, na naše življenje vplivajo tudi vse druge odločitve Evropske unije. Vedeti moramo, da evropska zakonodaja vpliva na približno 80 odstotkov zakonodaje, ki jo sprejema naš Državni zbor. Zato Slovenija v Evropskem parlamentu tudi v naslednjem mandatu potrebuje vztrajne in odločne predstavnike ter predstavnice.
Kateri vaši dosežki vam bodo iz tega mandata najbolj ostali v spominu?
Kako sem v sodelovanju s kolegi, strokovnimi službami parlamenta ter z Evropsko komisijo pripravljala spremembe statuta t. i. »Agencije za oskrbo«, ki spremlja jedrski material za miroljubno uporabo v EU. Podobno je nastajalo poročilo o spremljanju izvajanja industrijske politike v Evropi, pa mnenji o prihodnosti skupne evropske vesoljske politike in o ekonomskih in trgovinskih odnosih s Kitajsko ... Kot poročevalka v senci sem zastopala politično skupino ELS-ED, npr. pri ustanovitvi Evropskega inštituta za tehnologije in inovacije (EIT). Pri tem projektu smo skupaj z nekaj somišljeniki dosegli, da inštitut ne bo zgolj izobraževalna ustanova z enim samim sedežem, kot je sprva predlagala Komisija, temveč da ta bo inštitut spodbujal inovativnost in v evropskem sistemu med seboj povezoval področja izobraževanja, raziskav ter inovacij v gospodarstvu. To pa je zelo pomembno tudi za Slovenijo, saj bodo imele naše fakultete, inštituti in razvojni oddelki v podjetjih priložnost sodelovati in pridobivati finančna sredstva. Vesela sem vseh ljudi, ki so se skozi ta mandat obračali name, da smo drug drugega podpirali pri delu. Posebno ponosna pa sem na vse otroke in mlade, ki so se v Sloveniji v okviru okoljsko-hu-manitarnih akcij in drugih natečajev pridružili mojim prizadevanjem - v zadnjih dveh letih smo tako v dobrodelne namene zbrali skupaj 13.000 evrov!
V Sloveniji je bilo zelo prepoznavno vaše delo v Začasnem odboru za podnebne spremembe.
Res, znanstveniki so nam dali jasno sporočilo, da so podnebne spremembe posledica človekovega ravnanja. Kot koordinatorica tega odbora sem usklajevala delo v največji politični skupini EP, tj. ELS-ED. Na začetku mandata si niti sanjati nisem upala, da bom lahko vodila delegacijo tega odbora v Bangladešu ter sovodila delegacijo EP na mednarodni konferenci o podnebnih spremembah v Poznanju. EU je namreč svetovna sila, ki ji tretje države priznavajo vodilno vlogo na področju podnebnih sprememb. Zelo sem vesela, ko tudi doma v Sloveniji doživljam, da se ljudje odzivajo tudi na izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe.
Tudi nagrada za poslanko leta dokazuje, da vaš glas v EP nekaj šteje.
Zdaj zagotovo vem, da vsak poslanec šteje ter ima možnost sooblikovati evropske politike. Res, tudi ta moja nagrada je dokaz, da je kakovostno delo lahko prepoznavno tudi med tako številnimi poslanci, četudi sem bila novinka med njimi in prihajam iz mlade države članice. Slovenija nasploh v Evropski uniji uživa velik ugled, zlasti po odličnem predsedovanju Svetu EU, pri čemer ima zasluge prav vlada Janeza Janše. Vendar pa tak uspeh ni zvezda stalnica na evropskem nebu, potrebno ga je vzdrževati. Resnično se moramo zavedati, da odločitve EP vplivajo na življenje vsakega posameznika. Na delovanje EP pa ima vsak posameznik največjo možnost vplivati, ko izbira svoje predstavnike v njem. To možnost boste imeli 7. junija, odgovorno jo izpolnite!
Urška Kabaj Pleterski
stran 10
NASI POSLANCI
SMS, prenos podatkov in
11« •	J • •	v	»v»
klici v tujino se cenejši
Brezmadezni
Dejstvo je, da so Janez Janša in njegova vlada zapustili slabo dediščino, polno črnih lukenj, iz omar pa vsak dan padajo novi okostnjaki. Ob tem je težko poslušati neprestane očitke in kritike, omalovaževanja proti-kriznih ukrepov, ki prihajajo iz ust udarne SDS »konjenice«, kot so Vizjak, Grims, Černač in kompanija ... Borut Pahor sicer meni, da naj o preteklih napakah ne bi govorili, in od tega ni velike koristi, res pa je, da mnoge stvari ostajajo prikrite in spregledane, nova opozicija pa tako perverzno in neupravičeno napada, da enostavno ni več mogoče molčati.
Samo nekaj največjih grehov, ki jih ne moremo in ne smemo kar tako pozabiti:
Vlada JJ je Slovenijo v 4 letih
preko vseh meja in nezdravo zadolžila in za leta suhih krav ni zapustila nobenih finančnih prihrankov.
Minister Virant je izvedel škodljivo reformo plač javnega sektorja, tako da so se plače enormno dvignile (povprečno za 8 %), še posebej velikodušen je bil do zdravnikov (dvig za okoli 18 %). Znižali so se davki za najbogatejše in lastnike kapitala. Vlada JJ ni pravočasno sprejela zakonodaje, ki bi preprečila ne-transparentno tajkunsko lastninjenje, saj ni preprečila izrinjanja majhnih lastnikov. Vlada JJ je izvedla sama najbolj netransparetno prodajo Merkator-
Rezultati ukrepov vlade za blaZenje krize so zaskrbljujoči, če Ze ne alarmantni
Za pošiljanje kratkih sporočil (SMS) v druge države članice bomo Ze to poletje plačali največ 11 centov, cena pogovora pa bo prve pol minute stala največ 43 centov za opravljene klice ter 19 centov za prejete klice. Po odločitvi Evropskega parlamenta konec aprila letos o Uredbi o gostovanju v javnih mobilnih omrežjih znotraj Skupnosti, bomo poleti 2010 in 2011 za klicanje v tujino plačali še manj.
»Pričakujem, da bo predlog o ureditvi mobilnega gostovanja v tujini v Evropskem parlamentu dobil večinsko podporo. To je namreč zakonodajni predlog, ki resnično ščiti potrošnika. Določa najvišje dovoljene cene pri uporabi mobilnega telefona za opravljanje in prejemanje klicev kot tudi za prenos podatkov in kratkih sporočil (SMS). Cena pogovora se od 1. julija 2009, ko bo Uredba stopila v veljavo, ne bo več zaračunavala na minuto, temveč bo prvih 30 sekund zaračunanih skupaj (v bloku), šele nato pa vsaka sekunda posebej. To je za uporabnike mobilne telefonije bolj pošten način zaračunavanja storitev,« je nekaj dni pred glasovanjem o Uredbi dejala dr. Romana Jordan Cizelj. Cene za opravljanje in prejemanje klicev v tujini so bile na ravni EU prvič omejene že poleti 2007. Novi predlog Uredbe o gostovanju
V	glasilu SLAMNIK bo vsem kandidatom političnih strank in drugih predlagateljev za volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki bodo v nedeljo, 7. junija 2009, zagotovljena enakopravnost pri njihovi predstavitvi, kakor tudi pri predstavitvi njihovih programov in volilnih propagandnih sporočil. Brezplačno objavo bomo omogočili glede na število strani ter število predlagateljev.
Sedma številka glasila Slamnik bo izšla 15. maja 2009.
V	skladu z Zakonom o volilni kampanji in z Odlokom o glasilu Slamnik bo uredništvo zagotovilo brezplačno predstavitev kandidatov političnih strank in drugih predlagateljev, njihovih programov in volilnih propagandnih sporočil v obsegu največ pol strani za posameznega organizatorja kampanje.
Organizatorji volilne kampanje naj gradiva oz. predstavitvena besedila s predlogom
v javnih mobilnih omrežjih znotraj Skupnosti pa določa nižje cene tudi v prihodnjih dveh letih ter dodatno omejuje cene tudi za kratka sporočila (SMS) in prenos podatkov. »Posebej pri prenosu podatkov obstaja nevarnost, da smo ob prejetju računa negativno presenečeni. Odslej bo vsak mobilni operater moral uporabnika v naprej (s poslanim SMS) obvestiti o ceni opravljanja vseh mobilnih storitev, vključno s prenosom podatkov,« pojasnjuje prednosti bodoče zakonodaje na področju mobilne telefonije dr. Jordan Cizljeva.
Da bi se izognili prevelikim stroškom, si bo vsak uporabnik mobilnega telefona v drugi državi članici EU lahko določil najvišjo vsoto, ki jo želi porabiti. Ko bo presegel 80 odstotkov te vrednosti, ga mora operater o porabi obvestiti. Za tiste uporabnike, ki se ne bodo odločili za tovrsten ukrep, bo avtomatsko določena vsota, ko bodo dobili obvestilo operaterja o porabi finančnih sredstev za mobilno gostovanje v tujini, 50 evrov.
Namen zakonodaje ni določanje fiksnih cen gostovanja, temveč njihove zgornje meje, do katere lahko operaterji svobodno oblikujejo svoje tarife in si konkurirajo med seboj ter še vedno pokrijejo dejanske stroške.
Viktorija Jeras
postavitve v pripadajočem obsegu pošljejo na uredništvo Slamnika - najkasneje do 8. maja 2009 do 12. ure. Javno žrebanje vrstnega reda objave prispelih gradivo v sedmi številki Slamnika bo 8. maja 2009 ob 12.30. uri v konferenčni sobi Občine Domžale.
V skladu z 22. členom Odloka bo uredništvo objavilo tudi dodatne prispevke organizatorjev volilne kampanje, ki presegajo s sklepom določen brezplačni prostor - s pogojem plačila v višini, kot ga jo določa Sklepom o spremembi cenika oglasov, reklam, objav in obvestil javnega glasila »Slamnik« (Ur. vestnik Občine Domžale 02/08). Uredništvo si glede na številčnost kandidatnih list za volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament pridržuje pravico zmanjšati obseg predstavitvenih gradiv - po pogovoru in dogovoru s predlagatelji predstavitvenih gradiv.
Tina Železnik
Poslanci smo se nedavno seznanili z rezultati dosedanjih aktivnosti vlade in ukrepi, ki jih je vlada sprejela za blažitve posledic gospodarske krize. Ugotavljam, da so ti ukrepi vlade zgrešili bistvo - v času gospodarske krize bi morala sedanja vlada snovati nove priložnosti za delo, vzpostavljati bi bilo potrebne pogoje, v katerih bi si ljudje upali odpirati s.p.-je in se preusmerjati v deficitarne poklice ipd., namesto tega pa vlada deli bonbončke zahvale tistim, ki so jim pomagali pri volitvah priti na oblast.
Slovenija se sooča s posledicami gospodarske krize, ki niso več samo posledica stanja v evropskem in svetovnem merilu, saj širjenje krize pri nas še dodatno pospešuje nepravočasno in neučinkovito soočanje vlade s takšnimi razmerami. Podjetja danes nimajo ustreznih sredstev ne za razvojne projekte ne za tekoče poslovanje. A kljub temu noben ukrep, ki ga predlaga opozicija, kljub temu, da bi tudi po mnenju gospodarstva učinkoval na znižanje posledic krize, v parlamentu ni sprejet, saj vladajoča parlamentarna večina tega enostavno noče sprejeti. Krepijo se stiske ljudi, ki se znajdejo brez dela, in to ne le zaradi objektivnih problemov delodajalcev, temveč tudi zaradi premajhnega posluha države. Danes smo tako soočeni z dramatičnimi podatki o brezposelnosti, ki se bliža številki 80.000 in se bo po predvidevanjih hitro dvignila na 110.000, v septembru 2008 pa je bila na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih približno 60.000 iskalcev zaposlitve. SDS kot opozicijska stranka želi z ustrezno razpravo ter predlaganimi ukrepi v parlamentu najti ustrezne rešitve in kot poslanec SDS med možnimi ukrepi podpiram ustanovitev skladov za čakanje na delo, ki onemogočajo neposreden prehod ljudi v brezposelnost in bi bili narejeni po vzoru nekaterih zahodnih držav, podpiram krepitev javnih del in tudi ostalih ukrepov, ki so predlagani s strani gospodarstva. Kot poslanec SDS menim, da bi morala vlada pripraviti ukrepe tudi za blažitev socialne krize, ki bo sledila gospodarski. Po mojem mnenju je tudi nesprejemljivo, da se
vlada ne želi opredeliti do ukrepov, ki jih predlagajo delodajalci, saj so le ti baza, kateri je potrebno posvetiti veliko truda. Sedanja vlada pozablja, da je potrebno v luči gospodarske krize razumevati vsakega posameznika in njegov položaj, se pa vlada vse preveč ukvarja s političnimi menjavami in prestižem, ki ga bodo posameznikom menjave prinesle, obenem pa takšne menjave predstavljajo tudi šok za zaposlene. V tej krizni situaciji bi morali držati skupaj, ne pa, da se pogovarjamo samo o tem, kje bo kdo zamenjan in kako bo diskvalificiran.
ja, mater vseh tajkunskih zgodb. Bavčar je imel v JJ osamosvojitvenega prijatelja in podpornika za svoje »velike« tajkunske posle.
Vlada JJ je preko svojih nadzornikov v državnih bankah dopustila, da so le-te odobravale tajkunske kredite za prevzeme. Zanimiva sponzorstva (kanadski veslači, Pavlinova tretjeligaška Olimpija) in nakup dragih avtomobilov v Elesu, ki ga je vodil Janšin direktor Turk. »Darilo« 21 mio EUR Mariborski škofiji preko investicijskega sklada Zvon Ena s strani Dravskih elektrarn, ki jih je vodil Janšin človek Koletnik.
»Darilo« Blejskega otoka Cerkvi, ki ga je bivši minister Simoniti izpeljal na skrivaj tik pred volitvami.
Neposredna krivda za potop Pa-lome, Elana, Luke Koper, HITA, Interevrope, ki so jih upravljali od Vlade nastavljeni kadri. V javni upravi je bilo v štirih letih vlade JJ zaposlenih preko 200
ir*
Opozoril bi še na dejstvo, da bo Slovenija prvič v zgodovini samostojne države padla pod povprečje gospodarske rasti v EU, tak podatek pa predstavlja katastrofo za našo državo. Bili smo edina država od novih članic Evropske unije, ki je imela stabilno valuto, v proračunski blagajni smo prvič v zgodovini imeli presežek, zato bi morali izrabiti boljše pogoje, ki so že bili vzpostavljeni, a samo 150 dni nove vlade je bilo dovolj, da je izničila delo štiriletnega mandata prejšnje vlade. Zato predlagam, da se sedanja
teologov, samo na ministrstvu za visoko šolstvo več kot 20. Nekdanji notranji minister Mate je začel graditi novo razkošno stavbo ministrstva mimo razpisov, lagal in prikrival javnosti, saj bo lizing povzročil desetkrat višje stroške, kot dosedanje najemnine.
Škodljiv, netransparenten in nepotreben nakup Patrij, ki jih še vedno ni.
Zapravljivost in nesposobnost ob gradnji in prevzemu Onkološkega inštituta, Pediatrične in Nevrološke klinike ter zavožena in ustavljena gradnje Urgence v KCL ...
Se tudi vam, tako kot meni, zdi, da gre ob vseh kritikah, pogro-mih, izčrpavanju v dolgotrajnih in brezplodnih izrednih sej DZ za preusmerjanje SDS, Janše in opozicije od lastne soodgovornosti in sokrivde za krizno stanje, v katerem smo?
Cveta Zalokar-Oražem
vlada začne resno ukvarjati s problematiko krize v naši državi. Usmeriti se je potrebno v nova znanja, nove tehnologije in nove investicije. Ob vse večjemu številu stečajev podjetij je potrebno prilagoditi zakonodajne možnosti, da na pogorišču podjetij, ki so šla v stečaj, lahko takoj začne teči nov posel. Tako bi se nemudoma vse, kar je zdravega v teh podjetjih, vrtelo naprej. Kajti, če bomo pustili, da bo po teh stečajih odmrlo vse, kar je zdravega v podjetjih, potem bomo potrebovali desetletja trdega dela, da bomo iz takšnih pogorišč, ponovno vzpostavili zdrava podjetja. Varčevanje pri kavicah, kot ga zagovarja premier Pahor, pa nima nobenega vpliva na strateške pro-j ekte.
Robert Hrovat Poslanec SDS v Državnem zboru RS www.roberthrovat.sds.si
Stiebel eltron lwz 303/403 integral/sol kompaktna naprava za prezračevanje, pripravo tople sanitarne vode in ogrevanje nizkoenergijskih ter pasivnih hiš
Nov pravilnik o učinkoviti rabi energije določa poleg izolacije , ki je primarnega značaja, tudi izraba obnovljivih virov energije.Pri novogradnji in obnovi je po 1. juliju 2009 za izdajo gradbenega dovoljenja potrebno priložiti tudi elaborat o energetski učinkovitosti stavbe, kar je osnova za kasnejšo izdajo energetske izkaznice, ki jo bo imela vsaka stavba.
V vsaki stavbi je potrebno zagotoviti najmanj 25% moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in pripravo tople sanitarne vode z obnovljivimi viri energije. V tem članku vam predstavljamo eno od naprav, ki nam omogoča v eni kompaktni enoti učinkovito izrabo toplote iz okolice z učinkovitim izkoristkom na letni ravni.
Vsak stanovanj ski prostor ne zahteva samo, da ga primerno ogrevamo, ampak ga moramo tudi
ustrezno prezračevati. Kontrolirano prezračevanje stanovanjskih prostorov postaja tako iz leta v leto bolj pomembno. Vendar pa nam z običajnim prezračevanjem stanovanjskih prostorov nehote uhaja navzven velik del že obstoječe toplote in tako, kot pravi star pregovor res dobesedno »mečemo drva (denar) skozi okna«. Poleg tega pa je svež in čist zrak v stanovanjskih prostorih še kako pomemben dejavnik za naše zdravje. Moderne STIEBEL ELTRON toplotne črpalke tipa LWZ poskrbijo prav za to, da je v stanovanjskih prostorih primerno toplo in vedno sveže. Takšne toplotne črpalke združujejo v sebi funkcije ogrevanja prostorov, priprave tople sanitarne vode in samega prezračevanja stanovanjskih prostorov. Sama naprava vse to naredi zelo natančno, nemoteče in povsem avtomatizirano,
s čimer se privarčuje zelo veliko energije. Naprava LWZ 303/403 je toplotna črpalka, ki je bila razvita predvsem za nizkoenergij ske hiše. Z njo je mogoče ogrevanje stanovanj skih prostorov, priprava tople sanitarne vode in prezračevanje stanovanj skih prostorov. Tako LWZ 303/403 proizvaja zadostno količino toplote, katero pridobiva iz zunanjega zraka. Prav tako LWZ 303/403 poskrbi za pripravo tople sanitarne vode in uravnava kompletno prezračevanj e stanovanj skih prostorov. Sama naprava LWZ 303/403 s svojim inovativnim protitočnim križnim toplotnim izmenjevalcem odvzame iz izrabljenega (odpadnega) zraka do 90 % toplote in ta toplota se nato preko prezračevanja dovaja nazaj v stanovanjske prostore. S tem sam objekt -hiša ob prezračevanju ne izgubi skoraj nič energije. Kot kompletna naprava je LWZ 303/403 opre-
mljena še z 200 l emajli-ranim bojleijem za pripravo tople sanitarne vode, pri zelo nizkih zunanjih temperaturah oz. ob zelo veliki potrebi po toploti pa ima LWZ 303/403 v sebi že vgrajen dodaten električen grelec za pokrivanje teh toplotnih potreb. V kombinaciji s solarnim sistemom ( SOL izvedba LWZ naprave) pa je mogoče energijske stroške samega objekta še dodatno znižati. Naprave LWZ 303/403 so primerne predvsem za nizkoenergetske objekte do cca. 200 m2 in za toplotne potrebe do cca. 10 kW (po DIN EN 12831). Seveda pa mora biti na objektu vgrajeno nizko-temperaturno gretje (35 °C).
Več informacij o LWZ 303/403 SOL in ostalih toplotnih črpalkah STI-EBEL ELTRON lahko dobite na Vodotermu v Radomljah tel:01/7228-920
Vodoterm Radomlje d.o.o.
NISSAN QASHQAI NJEGOVO MESTO JE V MESTU ŽE ZA 18.750C
Qashqai združuje eleganten in kompakten dizajn, okretnost srednjega razreda in vzdržljivost špotno-terenskega vozila. Pustite mu, da vam pokaže mesto, kot ga še niste videli. Sedaj s 5-letno garancijo!
Nissan Krulc Cesta heroja Vasje 1251 Moravče
Tel: Ol 723 11 43
www.nissan-krulc.com
Poraba goriva kombinirano (1/100km): 5,5 - 8,4, emisija C02:146 - 208 g/km. Garancija prodajalca velja 3 leta ta 100.000 km. Komercialna ponudba "5 let garancije" zajema 2-letno podaljšano garancjo, ki naetopi v trenutku, ko nastopi prvi od omenjenih kriterijev. Slika je simbolna www.niaean.ai
	Najvišja dovoljena debeloprodajna cena za 30 sekund	Najvišja dovoljena drobnoprodajna cena za 30 sekund	
		opravljeni klici	prejeti klici
2009	0,26 €	0.43 €	0.19 €
2010	0,22 €	0.39 €	0.15 €
2011	0,18 €	0.35 €	0.11 €
			
	SMS Debeloprodajna cena	SMS Drobnoprodajna cena	
2009	0.04€	0.11€	
Volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament
f lfse za vrt
Ponudba velja v tehničnih prodajalnah Mercator s tovrstno ponudbo do 6. 5. 2009
i- L	.
	
mURRAtf	MOTORNE KOSILNICE
O MP500
motor Briggs&Stratton 500 Series, širina košnje 48 cm, koš 65 litrov, višina reza od 15-75 mm
279,00 EUR
3) EMP2265
motor Briggs&Stratton 650 Series, širina košnje 55 cm, samohodna, pogon na sprednja kolesa, koš 88 I, višina reza od 35-90mm, 3vl (mulčer, stranski izmet, koš)
369,00 EUR
O MXTH675
motor Briggs&Stratton 675 Series Ready Start, širina košnje 48 cm, samohodna, pogon na zadnja kolesa, koš 65 l, višina reza od 20-80 mm, oležajena kolesa, velika zadnja kolesa, funkcija 3 v 1 (mulčer, stranski izmet, koš)
439,00 EUR
O MX550
motor Briggs&Stratton 550 Series, širina košnje 48 cm, samohodna, pogon na zadnja kolesa, koš 65 I, nastavitev višine reza z eno ročko od 15-75 mm
329,00 EUR
r* Center tehnike in grad
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00
Ponudba velja do 6. 5. 2009 oz. do prodaje zalog.
srSii
Ii ijjj
-s-

v T* 1
v«
Pišnančje meso BREZPLAČNO
Zar Gorenc
plinski, dim.: 51 x 40 cm, s kuhalnikom, FE ploščo in nogami + pakirano piščančje meso za žar
(na voljo v živilskih prodajalnah Mercator s tovrstno ponudbo)
BREZPLAČNO

Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana. Simbolne slike.
19%

iSf^ JK J'
^ JP ^
V
■ ff: W
f
i

dB M
Mercator
najboljši sosed
Met
PETEK, 24. APRIL 2009
KDAJ: ob 17.00
KJE: Atletski stadion Domžale
Vabljeni na medklubski atletski miting Domžale open 2009. Organizator: Atletski klub Domžale.
KDAJ: ob 19.00 KJE: Knjižnica Domžale
Približuje se zaključek bralne značke Domžale beremo in Men-gšani beremo. Vse sodelujoče obveščamo, da se je projekt zaključili 10. aprila 2009. Zaključno prireditev s podelitvijo knjižnih nagrad in literarnim večerom z Nežo Maurer in Sabino Hribar bomo pripravili 24. aprila 2009, ob 19.00.
NEDELJA, 26. APRIL 2009
KDAJj ob 9. 00
KJE: Športni park Ihan - balinišče
Vabljeni na tradicionalni medobčinski balinarski turnir. Organizator: Balinarski klub Tabor Ihan.
PONEDELJEK, 27. APRIL 2009
KDAJ: ob 8.00 KJE: Gradiško jezero
Vabljeni na tekmovanje v lovu na krapa s plovcem. Organizator: Ribiška družina Bistrica Domžale.
KDAJ: ob 15.00 KJE: Dom krajanov Žeje
Osrednja občinska slovesnost ob 27. aprilu - dnevu boja proti okupatorju. Organizatorja: Občina Domžale in Združenje borcev za vrednote NOB Občine Domžale.
Od 25. aprila do 3. maja
Dobrodošli v Arboretumu Volčji Potok
Vodstvo Arboretuma Volčji Potok je pred začetkom letošnje osrednje prireditve - vrste razstav, med katerimi je posebej vabljiva že 18. razstava tulipanov, in drugih prireditev številne novinarje seznanilo tudi s sanacijo posledic lanskoletnega neurja, katerega posledice so tudi nova prizorišča, ki omogočajo, da rastejo nove podobe Arboretuma Volčji potok, o čemer se lahko sami prepričate. Ob tej priložnosti se je vodstvo zahvalilo novinarjem za korektno poročanje.
Največ besed je bilo namenjenih letošnjim številnim razstavam, ki se začenjajo 25. aprila, med njimi so zlasti opozorili na naslednje prijetne dogodke, ki vam bodo zanesljivo polepšali praznične dni.
Razstava tulipanov
Že 18. razstava prinaša več kot dva milijona tulipanov, ki se bohotijo kar na 30 hektarjih arboretskih površin. Z njimi se boste srečali tudi v zgodnjem angleškem parku, kjer boste spoznali kar dvesto sort, označenih z imeni. Posebej vas vabijo, da si ogledate papagajske in polnjene tulipane in se prepričate, da so res nekaj posebnega.
Vrstnarska razstava in razstava slovenskih grosistov cvetja
Slovenski vrtnarji proizvajajo kvalitetno sezonsko cvetje s še posebno bogatim izborom za balkone in enoletne nasade. Letos obljubljajo še več novosti, nekatere boste lahko prvič videli v živo, zato ne pozabite obiskati vseh največjih slovenskih grosistov cvetja.
Razstava drevesničarjev
Ker je kvaliteta bivanja, v katero prištevamo tudi ozelenitve prostorov, vse pomembnejša, si ne pozabite ogledati okrasnih rastlin, s katerimi lahko ozelenite svoje domove in okolico.
Razstava vrtne opreme in vrtnarski sejem
Različni tlaki, vrtne ure, svetilne, vrtne posode, ribniki, zimski vrtovi, mize, stoli, vse to si boste lahko ogledali v spodnjem angleškem parku, na delu parkirnega prostora pred vhodom v park pa vam bo s ponudbo rastlin, čebulic, semen in vrtnega orodja na voljo več kot 60 ponudnikov.
Razstava orhidej
Orhideje so v zadnjih dveh letih postale najbolj prodajane sobne rastline, zanimanje pa še kar raste. Obiščite star steklenjak za staro upravno zgradbo!
Predstavitev občin
Kot je že običajno zadnja leta, se bodo s svojimi zanimivostmi, znamenitostmi, vrsto prospektov in kulturnim programom prestavljale tudi občine. Občina Domžale se bo s projektom Kolesarske poti predstavljala v času od 28. do 30. aprila. Dobrodošli!
Dobrodošli torej v Arboretumu Volčji Potok med prazničnimi dnevi!
KOLEDAR DOGODKOV
TOREK, 28. APRIL 2009
KJE: Arboretum Volčji Potok
Predstavitev Občine Domžale s projektom Kolesarske poti
stran
12
SREDA, 29. APRIL 2009
KJE: Knjižnica Domžale.
Vsem, ki se v knjižnici učite ali pa se o tem še odločate, je v Točki vseživljenjskega učenja dvakrat mesečno na voljo mentorica (go. Mateja Mugerle iz Mestne knjižnice Ljubljana). Predstavila vam bo vseživljenjsko učenje, spletno učenje in gradiva, ki so primerna za samostojno učenje. Z vami bo opravila uvodni svetovalni razgovor in vas brezplačno vpisala v Točko vseživljenjskega učenja. Vabljeni vsako 1. in 3. sredo v mesecu (naslednji termin: sreda 29. april 2009)
KJE: Arboretum Volčji Potok
Predstavitev Občine Domžale s projektom Kolesarske poti
ČETRTEK, 30. APRIL 2009
KDAJ: ob 20.00
KJE: Pokrito balinišče na Količevem
Vabljeni na tradicionalno prvomajsko kresovanje. Organizator: Balinarski športni klub Budničar Količevo.
KJE: Arboretum Volčji Potok
Predstavitev Občine Domžale s projektom Kolesarske poti
PETEK, 8. MAJ 2009
KDAJ: ob 20.00
KJE: Osnovna šola Domžale
Vabljeni na slavnostni koncert ob 30-letnici ustanovitve zbora. Organizator: Ženski pevski zbor Stane Habe Domžale.
PONEDELJEK, 18. MAJ 2009
KDAJ: 19.00
KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska 58.
Vabljeni na predavnje v okviru Programa za odgovorno starševstvo - Kaj početi na počitnicah? Predava Lili Jazbec, prof.
TOREK, 19. MAJ 2009
KDAJ: 19.00
KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska 58.
Vabljeni na predstavitev knjige Kurja šola, mačja šola. Knjigo, ki bi jo morali prebrati vsi profesorji, učitelji in vsi starši bo predstavila avotrica in psihiatrinja Darja Boben Bardutzky.
13. junij 2009
Dobrodošli na 36. srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov
Kot ste lahko že prebrali, bodo občine Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin letos gostiteljice 36. srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov, ki bo 13. junija 2009.
Ob 20. uri - skupni nastop v Hali komunalnega centra Domžale
Pred skupno prireditvijo bo promenadni koncert Godbe Domžale, ki bo nastopila tudi v okviru skupinskega nastopa.
Ob 17. uri - nastop v Občini Trzin
Ploščad pred Kulturnim centrom Ivana Hribarja, Ljubljanska cesta 12 (v primeru slabega vremena v dvorani KUD F. Kotar). Prireditev bo v okviru Trzinske pomladi,
Ob 17. uri - nastop v Občini Lukovica
Osrednji trg - Stari trg 1 (v primeru slabega vremena v dvorani), povezano z odkritjem plošče enemu od urednikov Lovca.
Ob 17. uri - nastop v Občini Mengeš
Grad Jablje, prireditev bo v okviru praznika Občine Mengeš.
Ob 18. uri - nastop v Občini Moravče
Kulturni dom Moravče.
Old timer klub Soteska
vabi na
mednarodno srečanje starodobnikov
v soboto, 25. aprila 2009, z začetkom ob 8. uri
pred klubom Soteška pot 21 v Črnučah.
Posebej vas vabimo na srečanje na makadamskem parkirišču ob VELEBLAGOVNICI v centru mesta, kjer bo postanek vseh starodobnikov med 11. in 12. uro.
Dobrodošli!
(IZ)BR@NO
iz Knjižnice Domžale
ODRASLI
• Bauer, Joachim: PRINCIP ČLOVEŠKOSTI, Študentska založba 2008
Je človekova narava dobra ali zla, je zlo le stranpot sicer generično dobrega bitja, kaj je pravzaprav vodilo razvoja družbe in kaj stoji za evolucijo. Avtor Joachim Bauer, po izobrazbi zdravnik internist, molekularni biolog in psihiater z naborom dokazov in spoznanj pokaže, da naj bi bil človek že fiziološko naravnan na sodelovanje in ujemanje. Gibalo našega tu-bitja je po njegovem stremljenje k vključenosti, k vzajemnemu delovanju in iskanju avtentičnega ljubezenskega odnosa. Človeškost se v vsej svoji naravni in kulturni razsežnosti kaže kot rezultat sodelovanja. Prav tako se nekaterih naravnih fenomenov ne da razložiti s tezo, da je konkurenca, boj za preživetje in naravna selekcija gonilo vsega živega. Bauer nasprotuje socio-biološkim predstavam o sebičnem genu, po katerem naj bi bil sam gen nosilec evolucije. Geni se brez sodelovanja drugih molekul ne morejo niti razmnoževati, kaj šele da bi celotno evolucijo razumeli kot boj genov za preživetje. Gonilo vsega živega ni "vojna narave", ki jo je postuliral Darwin. Prenos takšnega "ekonomističnega" mišljenja, ki vidi v konkurenčnem boju in stremljenju za dobiček odsev naravnih zakonov, na opazovanje narave je danes naravnost naiven. Ob pogledu na zgodovinski primer družbene recepcije darwinizma, konec devetnajstega in v začetku 20. stoletja, pa tudi nevaren. Kompleksnost življenja, kot ga poznamo, je lahko nastala le z osrednjo, primarno vlogo sodelovalnih mehanizmov. Geni in okolje, izkušnje stikov in telesna biologija tvorijo enotnost, so del sodelovalnega projekta. Boj za preživetje pa je le ideologija, ki ne vzdrži preverjanja v naravi.
• Boris Pahor: SPOPAD S POMLADJO, Slovenska matica, 1998
Človek iz taborišča pride v sanatorij. Preživel je. A kaj sedaj? Je življenje sploh še mogoče? So onkraj pekla res še ljudje? Težak boj z lastno luknjo v telesu, v srcu, ga sili v človeški kontakt z ljudmi okoli sebe. In najprej z bolničarko, žensko, ki mu pomaga spoznavati življenje skozi njeno telo, toplino, pogovor, sprehode in smeh. Vendar - ali je to že življenje? Taboriščni človek spoznava, da ni razmerja. Da nikoli ne more obstajati, da gre za temeljno asimetrijo človeškega občestva, da se nikoli ne bomo razumeli. Ne med seboj ne sami sebe. Bi res lahko rekli, da vsi nosimo Auschwitz v sebi?
• Jurij Hudolin: PASTOREK, Študentska založba, 2008
Roman je precej žalostna zgodba o odraščanju mlajšega fanta ob apatični mami, ki se zaljubi v gostilničarja na Hrvaškem. S tem si zapre vse poti za srečo in normalno življenje. V trenutku jo moški prične izkoriščevati za delovno silo - tako njo kot fanta. Očim je brutalen in povsem vase zaverovan. Nihče mu nič ne more. Ženska mu rodi otroka in to je še dodaten udarec za njo in njenega sina. Novorojeni otrok mu pomeni vse, onadva prav nič. To je zgodba o nasilju v družini in o tem, kako se z vsem tem sooča otrok.
OTROCI IN MLADINA
•	Marja Božič: ŠKRATOVA ČAROBNA KUHINJA, Naravna pot, 2008
Marja Božič je napisala prav posebno kuharsko knjigo. Namenjena je malim kuharjem, pa tudi njihovim staršem, in sploh vsem, ki se radi sladkajo in pri tem mislijo tudi na svoje zdravje. Skratka, knjiga, polna zanimivih a preprostih receptov, ki vsebujejo naravne sestavine. Prav posebej pa knjiga pritegne mlade bralce tudi zaradi izvirne zgodbice o škratu Bučku Kuharčku. Opremljena je z veliko nazornimi fotografijami, kar še olajša že tako ne ravno zapletene priprave dobrot. To je torej prava družinska kuharica, ki spodbuja starše, naj iz peke in kuhanja naredijo dogodek, pri katerem bodo otroci sodelovali in ne zgolj opazovali.
•	Brian Selznick: HUGO CABRET, Mladinska knjiga, 2009
Knjiga je že na prvi pogled nenavadna, ko pa jo odpremo, pred nami zaživi v vsej svoji izvirnosti, kajti pisatelj je v njej združil elemente romana, slikanice, stripa in filma. Krasi jo skoraj tristo izvirnih ilustracij. V njej pa uživamo tudi v skrivnostni in napeti zgodbi. Hugo Cabret je sirota, navijalec ur in tatič. Živi na prometni železniški postaji v Parizu, skriva se v njenih zidovih in skuša sestaviti edini spomin po svojem očetu, moža sestavljenega iz urnih mehanizmov in fine mehanike, ki naj bi znal tudi pisati. A zgodba se zaplete ob srečanju s prodajalcem igrač, zagrenjenim starcem in čudaško deklico. Napeta in zanimiva knjiga, ki je v Ameriki prejela vrsto prestižnih nagrad.
• Mojiceja Podgoršek : O DEKLICI Z NAJLEPŠIMI SANJAMI, Morfem, 2008
Deklica Maja je morala zaradi svoje debelosti prenašati posmehovanja in zbadljivke svojih vrstnikov. Zato se je večkrat žalostno zatekla v svoje sanje. Najlepše se je počutila takrat, ko je brala. Njeno branje je bilo tako tekoče in doživeto, da so jo sošolci in učiteljica z veseljem poslušali. Takrat se je Maja počutila kot v najlepših sanjah. Nekega dne, ko je posedala ob jezeru, se je zares znašla v njih. Sanje so ji prinašale poljubček prijatelja Matica, vprašanje deklice Maše, ali si želi postati njena prijateljica, srečni objem v maminem naročju ... Bile so tako čudovite, da jih Maja ni želela nikoli več zapustiti. Toda nekega dne je deklica odkrila skrivnost in svoje sanje spremenila v resničnost. Prijetno pravljico dopolnjujejo ilustracije Andreje Peklar.
MEDIOTEKA
• V DEŽELI ŽENSK (In the Land of Women) - DVD, Ka-rantanija cinemas, 2008
Carter Webb (Adam Brody) iz Los Angelesa je mlad scenarist za erotične filme. Nekega dne, ko najmanj pričakuje, ga zapusti dekle. Odloči, da si bo za prebolevanje ljubezni vzel daljši oddih. Odloči se za obisk bolehne babice (Olympia Dukakis) v Michiganu. Tam spozna sosedi, gospodinjo Sarah (Meg Ryan) in njeno najstniško hči Lucy. Carter s Sarah hodi na daljše sprehode in med njima se tako splete globoka vez. Sarah ugotovi, da ima raka. Šele bolezen jo pripravi do tega, da ugotovi, kakšno je njeno življenje. Ugotovi, da je v bistvu zelo dolgočasno, mož jo vara, tudi s hčerkama se ne razume najbolje. Tako na sprehodih svoje težave zaupa Carterju. Ampak Carterju zaupa tudi Lucy, ki postaja vedno bolj ogreta za njegovo spogledovanje ... Druženje s sosedama Carterja privede do tega, da obračuna s svojo preteklostjo, ugotovi, da vse v življenju ni samoumevno, njegovo življenje sosedi nepričakovano obrneta na glavo ...
Uredil in izbral: Janez Dolinšek
stran
13
KULTURA
Likovna razstava v Galeriji Domžale
Marija Mojca Vilar: Poklon vodi
(nadaljevanje s 1. strani)
Dejstvo je, da Marijo Mojco Vilar privlači narava, iz katere motivno črpa in jo navdihuje v vseh njenih elementarnih silah in nenehnem spreminjanju, kroženju in neizpodbitnem določanju našega bivanja na svetu. Motiv vode v umetnosti lahko razlagamo večpomensko: poglavitno pomeni nenadomestljivi vir življenja, medtem ko v simboličnem smislu izraža izvirnost in čistost samega življenja. Voda kot eden izmed štirih tradicionalnih elementov pomeni hkrati tudi simbol materinstva in s tem izvir in začetek življenja, ki se v krščanstvu izraža kot krst. Marija Mojca Vilar o vodi razmišlja kot simbolu, kot izvoru življenja, kot radosti življenja in kot neprecenljivi dobrini prihodnosti. V prenesenem pomenu je voda tudi velik del nje same, saj živi in ustvarja ob bregovih Kamniške Bistrice, ki je bila in bo pogost motiv upodabljanja mnogih dom-
žalskih umetnikov in umetnic, a je avtorica razstave storila korak dlje in domačo reko pripeljala v sam galerijski prostor.
Korenine umetniške video instalacije segajo v sedemdeseta in osemdeseta leta prejšnjega stoletja ob rojstvu video umetnosti in je danes ob digitalni video projekciji postala bolj dostopna kot kdajkoli prej. Pri umetniški instalaciji je predvsem pomembna umetnikova združitev določenega prostora in pripovedne funkcije, aktivno vlogo pa igra tudi gledalec - torej mi, ki ustvarjamo pripovedno sekvenco s tem, ko sodelujemo v prostoru. V ta namen nas tudi avtorica popelje preko mostička ob šumenju reke do morja na šestih platnih, ki simbolično predstavljajo izvir in izliv vsega živega na tem svetu. V razstavi lahko izluščimo tudi družbeno noto sporočila, saj umetnica na svoj izviren način prepoznava posebnosti časa in prostora, v katerem biva, ga definira
skladno s svojimi nazori in likovnimi izkušnjami. Z drugimi besedami
umetnica Marija Mojca Vilar v svojem projektu Poklon vodi izpostavlja predvsem ekološko obarvano sporočilo o zavedanju vode kot neprecenljivemu viru življenja, ki ga na žalost današnji človek vse manj ceni.
Katarina Rus Krušelj
Zaključni koncert ob 15. obletnici
Dekliški pevski zbor Sirene zadnjič v originalni zasedbi
Da bi na novo predstavljala Dekliški pevski zbor Sirene, ga seveda ne bom, saj mislim, da nas vsi že dobro poznate.
Dekliški pevski zbor Sirene se v letu 2009, po 15. letih uspešnega delovanja, poslavlja od zveste publike in vas vljudno vabi na veliki zaključni koncert v originalni zasedbi, pod vodstvom naše ustanoviteljice in zborovodkinje Petre Grkman. Koncert se bo zgodil v velikem Letnem gledališču Studenec, v nedeljo, 31. maja 2009, ob 20. uri. Vstopnice (13 evrov za odrasle in 5 za otroke) bodo na voljo na kraju dogodka. Koncert bo vsekakor spektakularen in poln pozitivne
energije, kot vedno. Z nami bodo nastopili: Eva Černe (med drugimi tudi bivša članica našega zbora), Občinski pihalni orkester Sv. Rupert pod vodstvom dirigenta Boštjana Dimnika, Matevž Šalehar-Hamo in skupina Tribute2love ter seveda Sirene s svojo spremljevalno skupino. Sirene smo se »rodile« leta 1994 v Homcu in takrat se je začela pisati zgodba o uspehu, ne samo naše skupine, ampak tudi zgodba o Petri Grkman, ki je s svojo pozitivno energijo, močno voljo in predvsem velikim glasbenim talentom iz cerkvenega zbora ustvarila skupino, o kateri se bo še dolgo govorilo. Začele smo z malo drugačnim repertoarjem kot ostali zbori. Ker pa ženske, kot
veste, nikoli nismo zadovoljne z malim, smo si želele vedno več. Podale smo se tudi v pop, rock, soul, jazz in slovenske zimzelene popevke. Najbolj pa smo se našle v črnsko-duhovni glasbi, ki je bila že od začetka nekakšen simbol Siren. Sirene prepevamo različne priredbe znanih melodij, ki so vedno delo Petre Grkman. Leta 2000 smo svoje veselje do petja prenesle tudi na naš projekt - zgoščenko z naslovom Malo sonca, malo smeha, v letošnjem letu pa smo za Vas pripravile tudi našo drugo zgoščenko, ki pa bo izšla tik pred našim zadnjim koncertom. Po 15. letih uspešnega dela, prepevanja in ustvarjanja po Sloveniji, tujini in odmevnih televizijskih nastopih se naša pot zaključuje. V teh letih smo odrasle, naše poti pa se na žalost razhajajo. Zato Vas vljudno vabimo, drage poslušalke in poslušalci, ki ste nas podpirali vsa leta našega delovanja, da se še zadnjič z nami poveselite in nam prisluhnete na velikem odru Letnega gledališča Studenec. Pridružite se nam, ne bo Vam žal!
Vesna Potokar
Ljudske pevke Mare Vilar - Pele so jih mati moja
Zgoščenka Kdor ima srce - darilo za jubilej
Ne zgodi se prav velikokrat, da za koncert zmanjka stolov za ljubitelje slovenske ljudske pesmi. Pa vendar se je to zgodilo v začetku aprila v Kulturnem domu Gro-blje, kjer so Ljudske pevke Mare Vilar, ki sicer pojejo v okviru Kulturnega društva Domžale, pripravile predstavitev svojega novega CD-ja z naslovom Kdor ima srce. Kot darilo so ga namenile vsem ljubiteljem slovenske ljudske pesmi v jubilejnem 30. letu svojega petja, kar pomeni tri desetletja ustvarjanja in poustvarjanja ljudskih in ponarodelih viž.
bah Lepe Vide kot v pripovedovanju šal, predvsem pa v njenem nalezljivem smehu, ki ga ni nikoli konca. Skupaj z njo pojejo še Slavka Ger-čar (ki poskrbi prav za vse), Milka Koritnik, Majda Močnik, Angelca Plaznik, Stanka Prislan, Marija Ravnikar, Mari Škerjanc in Regina Škufca. Ob tem se pevke rade spominjajo svojih pokroviteljev - Gin-ko Domžale, predvsem pa številnih koncertov, katerih vodilo je bilo, da je življenje ena sama pesem. Gospa Mara Vilar, katere prijazna domačija je tudi prostor za redne tedenske vaje, ki se pred koncerti
Ljudske pevke so nastale iz Ženskega pevskega zbora Toko, ki je prvič zapel 8. marca 1978. Od samega začetka ga vodi še vedno mladostna Mara Vilar, ki ob obilici pozitivne energije razdaja tudi iskriv humor, ki se skriva tako v različnih izved-
podvojijo, je v pogovoru povedala, da se je z ljudsko pesmijo srečala že v otroštvu. Njen oče je namreč opravil orglarsko šolo, posamezne pesmi so prispevale pevke, ki so jih našle na vseh koncih Slovenije. Pesmi so tudi iz pesmaric, ki jih de-
setletja ni nihče odprl, v programu imajo pesmi, ki jih ni nihče pel 200 in več let. Pojejo z veliko ljubeznijo in so ena od redkih tovrstnih pevskih skupin v Sloveniji. »Te pesmi so naše poslanstvo, so naše slovenske korenine, za katere bi želele, da bi ostale tudi za prihodnost,« pravi gospa Vilar in pove, da so dobrodošle na koncertih širom Slovenije, pele so tudi v tujini, še posebej pa so ponosne, da še vedno prepevajo na usnarijadah. Rade s pesmijo obiščejo šole in vrtce, saj je za mlade pomembno, da poznajo ljudsko pesem, ki jo ljudske pevke, tako pravi gospa Mara, uporabljajo namesto lekarne, tablet in vsega ostalega, za dobro počutje.
Kot pa nam je povedal Bela Somi, predsednik Kulturnega društva Kontrabant, v katerega rokah je bilo snemanje CD-ja, je bilo delo z ljudskimi pevkami zanimivo, prijetno in prisrčno. Trajalo je skoraj dve leti, da je bilo posnetih 15 ljudskih pesmi, »prav takih, kot so jih peli nekoč,« zagotavlja gospod Bela, »le malce manj robate so, saj so izgubile delček trdote in ostrine in gredo tako vsem še bolj do srca«. Pa dekleta niso samo pela. Kot na CD-ju je koncert povezovala Mara Vilar, ob posameznih pesmih pa so se jim pridružili handgemashtarji, prisluhnili smo zvokom dud, violine, klarineta, kontrabasa, frulice, bajsa in nikoli manjkajoče harmonike, pa tudi, kot smo lahko prebrali v prijaznem povabilu na novinarsko konferenco, ščepec vaškega
kvantanja in opevanja. Pozabiti pa ne smemo niti na ljudske pevce iz Blagovice, ki so koncertni večer začeli in so s pevkami spletli prisrčne vezi. Vodi jih Matjaž Pesto-tnik. Koncert je s prisrčnim besedilom napovedala Mojca Vilar, vsi pa smo se lahko prepričali o žlahtni energiji, mladostni iskrivosti in igrivosti, pa tudi rahli norčavosti, ki veje iz ljudskih pesmi. Poslušali bi še in še, saj je koncert mnogo prehitro minil.
Zato je treba vzeti CD Kdor ima srce in prisluhniti pesmim - Dober večer, Bog daj, Ljubezen do domovine, Stoji tam gora Limbarska, Žena v gostilno pride, Se davno mrači, moj'ga fanta še ni, S'nočkaj sem eno pošto dobil, Lan' sem se oženu, S'nočkaj m'je lunca prav lepo svetila, Ne de mi več rasla, Marija bi rada na ohcet šla, Bleda luna, V Ljubljano s'm pršu, Dekle pred kasarno pride, Predica, Slovenka sem - ter se predati spominom na preteklost. Da je ne bomo pozabili, so s svojim CD-jem Kdor ima srce poskrbele Ljudske pevke Mare Vilar Kulturnega društva Domžale.
Verjamem besedilu ene izmed zapetih pesmi, ki še kako velja za vse pevke ... in pela bom jih, dokler bom živela, ter ljudskim pevkam Mare Vilar čestitam ob izidu CD-ja in ob jubileju, kitga bodo uradno praznovale v jeseni. Takrat se spet vidimo, kajne, dekleta?
Vera Vojska
Ženski pevski zbor Stane Habe DU Domžale v teh dneh praznuje svoj 30. rojstni dan. Rade bi ga praznovale z vsemi, ki imate radi lepo pesem, zato vas vabimo, da se nam pridružite na
jubilejnem koncertu
v petek, 8. maja, ob 20. uri, v Osnovni šoli Domžale.
Z nami bodo tudi naši gostje in povezovalka Draga Jeretina Anžin. Dobrodošli!
%ws Ka
MM
mesečni koledar
MAJ 2 00 9
Sreda, 6. maj ob 20:00
NIZIOL KVARTET
Bartek Niziol violina Christopher Whithing violina Michel Willi viola Alexander Neustroev violončelo
Program:
J. Haydn: Kvartet št. 61, op. 76 A. Borodin: Kvartet št. 2 P. I. Čajkovski: št. 1, op. 11
Člani kvarteta Niziol prihajajo iz
Poljske, ZDA, Švice in Rusije, spoznali pa so se v Zürichu kot člani orkestra Tonhalle. Pod vodstvom poljskega violinista Barteka Niziola, ki kot solist nastopa z mnogimi priznanimi orkestri, je njihovo igranje prepredeno s strastjo, virtuoznostjo in široko zvokovno paleto, poslušalcev pa se vedno dotaknejo z izredno globino svojega izvajanja. Učenci in študenti glasbenih šol imajo pri nakupu vstopnic 50%popusta.
Četrtek, 7. maj Petek, 8. maj Torek, 19. maj
Sreda, 20. maj, vedno ob 20:00
SNG Nova Gorica / Gledališče Koper Branislav Nušic: GOSPA MINISTRICA
komedija
Režiser: Dušan Jovanovic Igrajo: Saša Pavček, Mojca Fatur, Ajda Toman, Radoš Bolčina, Miha Nemec, Gorazd Žilavec, Minu Kjuder, Ana Facchini, Nejc Cijan, Stane Leban, Nevenka Vrančič, Jože Hrovat, Teja Glažar, Maja Poljanec, Milan Vodop-ivec, Gorazd Jakomini, Ivo Barišič, Matjaž Vidmar, Maja Medvešček
Vlada pade. Preprosta, skrbna, a precej naivna malomeščanka, žena malega politika, postane gospa ministrica! Ob nenadni sreči se ji zavrti v glavi, izgubi ravnotežje in njen prestop iz vsakdanjega življenjskega toka se zasuka v kratko tragikomično epizodo. Čeprav je zgodba postavljena v čas »ob srečanju« 19. in 20. stoletja, ji naše nove politične izkušnje vdihujejo presenetljivo svežino in aktualno satiričnost.
Četrtek, 7. maj ob 18:30 - GALERIJA DOMŽALE RAZSTAVA UČENCEV OSNOVNE ŠOLE RODICA
razstava bo odprta do 15. maja 2009, organizacija: OŠ Rodica
Ponedeljek, 11. maj ob 18:00 Srednja šola Domžale
ČAS ZA PLES
muzikal gledališkega krožka na Srednji šoli Domžale
Muzikal Čas za ples govori o zaljubljeni dijakinji Ani, ki se med poletnimi počitnicami zaljubi v uporniškega dijaka Jana. Anina mami je seveda pretirano zaščitniška do edinke, ki ji prepove sestajanje z Janom. Zgodba se prepleta s pevsko-plesnimi nastopi iz različnih muzikalov (Grease, High school musical, Mama mia, Hairspray) ter glasbenih ustvarjalcev v zgodovinskem okvirju zadnjih 60-ih let (Rolling Stones, Madonna, Abba ... )
Petek, 15. maj ob 19:30
SPOMINSKA SLOVESNOST OB 20. LETNICI SMRTI METKE PICHLER
organizacija: JSKD, izpostava Domžale

Četrtek, 21. maj ob 19:00 GALERIJA DOMŽALE
KULTURNA DRUŠTVA V DOMŽALSKI OBČINI 1884-2009
ob 125-letnici ljubiteljskih kulturnih dejavnosti s prvim nastopom domžalskih godbenikov
125-letnico začetka kulturnih dejavnosti v domžalski občini sta se območna izpostava JSKD in Zveza kulturnih društev odločila zaznamovati z jubilejno publikacijo in razstavo dr. Miroslava Stiplovška, ki ponujata prvi obsežnejši zgodovinski pregled značilnosti delovanja ljubiteljskih kulturnih društev in njihovih zvez od konca 19. stoletja do sedanjega časa. Razstava bo odprta do 5. junija 2009. Vstop v Galerijo Domžale je prost.
Sobota 23. maj ob 19:30
VOKALNI KONCERT
nastopila bosta pevski zbor Divertimento iz Landskrone na Švedskem in Mešani pevski zbor Slamnik, Kulturnega društva Ihan organizacija: JSKD, izpostava Domžale
Sobota, 30. maj ob 19:30
LETNI KONCERT ZBORA GROBLJE z gosti
koncert
NAPOVEDUJEMO V JUNIJU
Mestno gledališče Ptuj
Jordi Glaceran: GRÖNHOLMOVA METODA
kadrovska komedija
Režija: Nenni Delmestre Igrajo: Alenka Tetičkovič, Vladimir Jurc, Kristijan Ostanek, Aljoša Ternovšek
Q
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
informacije: (01) 722 50 50 info@kd-domzale.si www.kd-domzale.si
KULTURA
stran
14
Območno srečanje folklornih skupin
Domžale sta prvič zastopali dve skupini

Območni izpostavi Kamnik in Domžale Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti sta, kot vsako leto, organizirali območno srečanje folklornih skupin. Srečanje je potekalo v lepi dvorani Doma kulture Kamnik, v petek, 13. marca. V dokaj zasedeni dvorani se je pomerilo pet skupin. Program je duhovito povezoval Tone Ftičar. Srečanje je spremljala Neva Trampuš, strokovna ocenjevalka in selektorica skupin za regionalno oziroma državno raven.
Tokrat petek, pa še trinajsti povrhu, za Domžale ni bil nesrečen dan. Srečanja sta se udeležili kar dve domžalski skupini. Prva je nastopila že dobro znana Otroška folklorna skupina Domžale, ki jo vodi Boža Bauer. Boži je uspelo na ogromni oder pripeljati veliko veselja, nastopilo je 33 otrok! Seveda nas je Boža vnovič presenetila z novo odrsko postavitvijo »Žabarji grejo!«. Za zgledno ko-stumiranje nastopajočih je poskrbela Neva Čokl. Godec Klemen
Dovč in otroci so navdušili strokovno in ostalo publiko. Folklorna skupina Trzinka iz Trzina, ki jo vodi Janez Florjanc, je bila verjetno najbolj vesela. Zaupamo vam, da je bil to njihov prvi nastop. Pokazali so, kako so nekoč plesali na Kranjskem. Želimo jim še veliko uspeha. Nato je na oder prišla Folklorna skupina Komenda, ki se že vrsto let pojavlja na srečanjih.
Folklorna skupina Groblje, ki jo vodi Nevenka Unk-Hribovšek, je tokrat nastopila že enajstič. Za to njeno prvo udeležbo na območnem srečanju je Nevenka pripravila novo odrsko postavitev »Le predi, dekle, predi«. Plesalci so prikazali, kako so se ljudje nekoč na Grobljah zabavali, ko še ni bilo radia in televizije: po opravljenem skupinskem delu so se pošalili in zaplesali. Na odru so se pojavili vsi člani skupine ter zaplesali ob popolni godčevski zasedbi.
Srečanje so z nastopom zaključili Kamničani. Folklorno skupino Kamnik vodi Franc Poljanšek, ki je na oder spravil prihod šuštarja,
M
ko so še hodili po hišah v štero. Šuštar je bil on sam. Na odru se je zvrstilo več kot 120 nastopajočih. Za zaključek sta Tone Ftičar in Pavle Pevec v imenu organizatorjev vsem skupinam podelila priznanja. Gledalci so veseli odšli domov, skupine so se poslovile, vodstva skupin pa so se zadržala z organizatorjema in ocenjevalko. Le Trzinci so ostali in ob prešernem veselju čakali in pričakali svojega Janeza s pesmijo »Naš učitelj Janez«.
Franci Hribovšek
Uspela premiera Odrasle gledališke skupine Kulturnega društva Jožef Virk Dob
Balada
i vv* •
o taščici
Kulturno društvo Jožef Virk Dob, ki je v letu 2006 praznovalo prvih sto let uspešnega delovanja in se lahko pohvali kot edino ljubiteljsko društvo z otroškim gledališkim abonmajem, je v letošnji sezoni uprizorilo Balado o taščici, staro igro o starih ljudeh Igorja Torkarja. Igro, ki je bila zaigrana povsem profesionalno, je priredil Mihael Starbek, letošnji dobitnik zlate plakete Občine Domžale, režiral pa Peter Militarev. Prav vsem iskrene čestitke.
Balada o taščici je tenkočutna drama, ki se dogaja v domu upokojencev ali, kot jo imenuje upokojenec Tone, v hiralnici. Osrednje prizorišče (sceno je postavil
Mihael Starbek, razsvetljava in ton sta bila v rokah Pavla Oreh-ka, režiser Peter Militarev pa je poskrbel tudi za kostume) je dvoposteljna soba, v kateri jesen življenja poteka upokojencema Luki, ki ga je imenitno odigral Mihael Starbek, ter Tonetu, ki ni nič manj dober v vlogi osamljenega reševalca križank in starega človeka, ki mu niti v življenju, še manj pa na starost, ni prav nič po godu. Še najmanj umetnik Luka s svojim lovljenjem ptic ter rezljanjem le-teh iz najbolj primernega lesa - lipovine. Večno nezadovoljen ima Tone vedno kaj povedati, največkrat zlobnega, kar pa Luko pravzaprav ne moti. Malce, ker slabo sliši, največ pa zato, ker ga vseskozi spremlja ljubezen do ptic, posebej do žive taščice, ki mu dela družbo ter vse bolj dobiva obliko izrezljane ptice. »Lesene« ptice, ki jim umetnik vdihuje svojo dušo, predvsem pa Lukova ljubezen in poznavanje ptic, posebej očarajo bolniško sestro Anko (Kaja Grčar), medtem ko je glavna naloga strežnice Kati (Vera Orehek), da upokojenca pravočasno dobita vse obroke ter da ne pozabita na tablete. Njun odnos, ki temelji na »zlobnem« Tonetu, ki vseskozi kruli, napada in žali, in dobremu, do ptic celo ljubečem Luki, ki se s pticami pogovarja in je vse, kar zna, pridobil prav v pogovorih z njimi, malce zapleta poznanstvo z upokojenko Mino (Tjašo Ku-ret), ki ima rada Toneta, hkrati pa s svojo odločnostjo, v nekaterih trenutkih pa mirnostjo, blaži odnos med njima. Ta se kaže tudi v Tonetovi ljubosumnosti ter pretirani skrbi za čistočo in hrano na eni, ter v neizmerni ljubezni Luke do ptic, pa tudi do ljudi na drugi strani.
Dogajanje zaplete smrt taščice, ki bi lahko pomenila tudi smrt Luke, zato jo Mina, po Toneto-
vem mnenju, simpatična mrha, ki jo »osvaja« le zato, da bi kljuboval njenemu prijateljstvu z Lukom, zamenja z izrezljano taščico ter sama prazni njeno posodo za hrano, saj bi rada Luko, ki ga ima iskreno rada, ohranila pri življenju. Skozi dogajanje, v katerem se Tonetova zlobnost stopnjuje, le-ta ugotovi, da je taščica umrla in grozi Mini, da bo to povedal Luki. Ker bi ta rada preprečila, da bi Luka ugotovil smrt taščice, ki se zaradi njegovega slabega vida vsak dan bolj opomore, bo šla s Tonetom, ki vseskozi opozarja na svojo žalostno življenjsko pot, pa je nikoli ne razkrije, na sprehod. S sprehoda se vrne brez njega, saj ga je medtem zadela kap. Žalostna je, a hkrati vesela, saj tako Luka zaradi slabega vida ne bo ugotovil, da taščice ni več in bo živel naprej. Sama pa bo, s tem, da bo ohranila njegovo življenje, vsaj malce premagala osamljenost, pa vendar skupaj z njim samo čakala, čakala, čakala ... Prav osamljenost je vodilo igre, ki jo zaradi svojih značajev junaki ne znajo, čeprav včasih poskušajo, premagati. Ostajajo vsak v svojem svetu, Tone s svojo zlob-nostjo in nezadovoljnostjo, Luka v svojem svetu s pticami, brez katerih je njegovo življenje prazno. Tekoče dramsko dogajanje, ki ga sem in tja zmoti kakšna šaljiva Tonetova domislica, odlična igralca, iz katerih kar sevajo glavne značilnosti njunih značajev, v katerih igro so se vklopile tudi ostale osebe, je do te mere pritegnila gledalca premiere, da smo z veliko zbranostjo spremljali igro, ki je dala misliti. Balada o taščici je zato še ena imenitna uprizoritev odrasle skupine Kulturnega društva Jožef Virk, ki si zasluži iskreno pohvalo.
Vera Vojska
Likovno društvo Petra Lobode Domžale v letu 2009
Likovno društvo Petra Lobode Domžale nadaljuje z aktivnim delovanjem na likovnem področju tudi v letu 2009. Pod vodstvom akademskega slikarja Danijela Lovra Fuggerja se člani društva tedensko srečujejo v OŠ Domžale, kjer se izobražujejo in ustvarjajo. Po celi Sloveniji pripravljajo skupinske in tudi samostojne razstave. Aktivno razstavlja tudi mentor društva, ki se tokrat s ciklom slik Rudarstvo predstavlja v Galeriji Medija, v kulturnem centru Delavski dom Zagorje.
Januarja in februarja so si člani LD Petra Lobode Domžale ogledali razstavo Impresionisti v Narodni galeriji Ljubljana, se pripravili na društveno razstavo v kamniškem Snoviku in se ob strokovnem predavanju mentorja likovno preizkusili v lepljenki oz. trganki. V marcu in aprilu so si vsi člani društva ogledali razstavo v ljubljanski galeriji Krka, kjer se je avtor razstave Jan Samec predstavil s Kolaži. V aprilu so nato postavili skupinsko razstavo v Snoviku. V aprilu se je
članica društva Danica Smrdel samostojno predstavila v Golfskem klubu Arboretuma Volčji Potok. Samostojno je razstavljala Ida Rebula v DU Domžale, kjer bo v drugi polovici aprila razstavljala tudi Agica Križnar. Samostojno razstavljata Ana Rajer v Muzeju Šenčur pri Kranju in Asta Perko Stante v Salonu pohištva v Domžalah ter v Kavarni Veronika v Kamniku. Asta Perko Stante, Ida Rebula in Marj ana Tavčar so že dvaj set let članice Likovne sekcije Tine Rožanc v Ljubljani. Letos so razstavljale na direkciji Slovenskih železnic v Ljubljani. Kot članice nastopajo tudi v Društvu likovnikov v Ljubljani. Razstavljale so v Črnučah, na temo Šopek za mamico, ob 8. marcu. Na temo Moja pot v abstraktno sta Marjana Tavčar in Ida Rebula prejeli priznanje. Vse tri članice so slikale tudi na temo Skodelica kave.
Katarina Rus Krušelj
Asta Perko Stante: Mali grad, Kamnik
stran
15
KULTURA
Godba Domžale
1884-2009
V naslednjih nekaj številkah bomo v našem časopisu namenili nekaj prostora in pozornosti najstarejšemu društvu v naši občini, ki letos praznuje 125-letnico neprekinjenega delovanja.
125 let tradicije
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Godba Domžale je od ustanovitve, leta 1884, doživelo vrsto sprememb, v zadnjem obdobju pa je opaziti predvsem kvalitetno rast, ki se odraža tudi z dosežki na različnih tekmovanjih.
Med drugo svetovno vojno godba s svojim delovanjem ni prenehala, po vojni pa se je na novo organizirala in kmalu sestavila pod svojim okriljem mladinsko godbo, saj glasbene šole v Domžalah še ni bilo. Do stote obletnice leta 1984 je godba redno delovala, nastopala na različnih koncertih, prireditvah, formirali pa so se tudi t..i. ''klasični'' nastopi - prvomajska budnica, komemoracija na Dan mrtvih ... Z dirigentom Tonetom Juvanom, godbo je prevzel leta 1974, se je godba začela udeleževati tudi tekmovanj pihalnih orkestrov. Tudi z naslednjim dirigentom, Frančkom Kuharičem, je godba kvalitetno napredovala, 13-le-tno sodelovanje z njim pa kronala z zlatim priznanjem na tekmovanju v zabavnem programu v Ormožu (2000).
Leta 2001 je pod dirigentom Gregorjem Vidmarjem na državnem tekmovanju Zveze slovenskih godb (ZSG) v 3. težavnostni stopnji in naslednje leto v 2. težavnostni stopnji godba osvojila zlato plaketo. S tem uspehom so se domžalske godbenice in godbeniki uvrstili v 1. težavnostno stopnjo ZSG. Uspešne uvrstitve na uradnih tekmovanjih ZSG so še naprej dopolnjevali na tekmovanju v zabavnem programu za Pokal mesta Ormož, saj smo leta 2001 in 2002 dosegli absolutno prvo mesto, leta 2003 pa zlato plaketo. Na dirigentskem mestu je od jeseni 2006 Domžalčan
Damjan Tomažin, ki se je že v letu 2007 z godbo udeležil mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov v Novem mestu. Zahtevno mednarodno tekmovanje je bilo za domžalske godbenice in godbenike priprava na tekmovanje v Laškem maja 2008, ki je potekalo pod okriljem Zveze slovenskih godb. Na tekmovanju so z 92,20 točke dosegli zlato plaketo, ter se tako še utrdili v skupini najkvalitetnejših slovenskih godb.
Kdo so članice in člani Godbe Domžale?
Če večinoma govorimo o Godbi kot o skupini posameznikov, je prav, da jih tudi pobližje spoznamo. Na čelu je seveda dirigent Damjan Tomažin, ki originalno prihaja iz Depale vasi. V prvi vrsti na njegovi desni so najnežnejši in včasih tudi najbolj piskajoči glasovi, flavtistke Ana, Vesna, Tjaša, Špela, Andreja, Ana, Lejla in flavtista Andrej in Andrej. Zraven flavt sedijo klarinetisti
Franci, Blaž, Jernej (t.i. koncertmojster), Tadej, Matej, Gorazd, Jaka, Mirko st., Mirko ml., Tine, in lepši del sekcije klarinetov: Manca, Klara in Anita. Na glasne trobente igrajo Andrej, Tine, Ivan, Klemen, Tomaž, Daniel, Gregor, Primož, Janez, Urban, Anže, Bor. V isti vrsti trobent imajo svoje mesto rogisti Miha, Jan in predsednik Florjan, fagotist Bogdan, ter saksofonisti Leon, Lan, Drago in Matej. Zadnjo vrsto sestavljajo tenor tubisti Darko, Janez, Ivo, Dominik, Primož, Tone, tube Sanel, Martin, Konrad, Ivan, Bine in Peter, ter še pozavnisti Janez, Peter in Simon. Ne pozabimo pa seveda še na tolkalce. To so: Jože, Janez, Zvone, Simon, Lojze, Janez, Simon in Rok. Ves orkester imamo sedaj na dlani in ko se vsi enkrat usklajeno združijo, dobimo Godbo Domžale, ki poleg pregovornih nastopov tudi redno preverja in dokazuje svojo kakovost na različnih tekmovanjih. Gotovo je trenutno najpomembnejša in najbolj sveža plaketa z jesenskega tekmovanja Zveze slovenskih godb, kjer je godba osvojila zlato plaketo in se še utrdila v najvišji, 1. skupini slovenskih godb. Torej pri vsej, 125-letni zgodovini najstarejšega domžalskega društva, ne gre le za dolgo tradicij o, temveč tudi za nenehno kakovostno rast in razvij anj e glasbene plati. Vse to boste lahko preverili ob praznovanju 125-letnice naše godbe 22. maja na slavnostnem koncertu v domžalski hali komunalnega centra, ter naslednji dan, 23. maja, ko v Domžale pride kar deset prij atelj skih godb, ki bodo z igranjem po različnih krajevnih skupnostih in z zaključkom pred blagovnico Vele počastili visok jubilej domžalske godbe. Podrobnosti o koncertu in sobotnem srečanju godb pa v naslednji številki Slamnika.
PATO
Razkošje barv slikarja Jožeta Toniga
V razstavno-prodajni galeriji Fara v Škofji Loki je bila 27. marca otvoritev razstave slik znanega domžalskega kiparja, slikarja in restavratorja Jožeta Toniga. Umetnik je tokrat dal na ogled oljne slike, kjer je na dvodimenzionalni ploskvi pričaral tretjo dimenzijo - iluzijo prostora. Slikarski del razstave so dopolnjevali tudi kipi iz terakote in brona.
Za uvodno glasbeno razpoloženje je poskrbela avtorjeva hči Laura Tonig, ki je prisotnim zaigrala nekaj znanih skladb na sintesajzer. Sledil je govor likovne kritičarke Anamarije Stibilj Šajn, ki nas je preko navdušujočih in skrbno izbranih besed popeljala skozi razstavljene slike. Poudarila je: »Avtorja je povsem prevzela fascinacija nad naravo. Zdi se, da so njegovi motivi obsijani s soncem. Avtor nam pričara pisano koloristično vzdušje, izhajajoče iz naravoposnema-
joče barvne palete, oživljeno pa z njemu lastnim karakterjem in z močjo, s katero se barve spreminjajo v zavidljivo žare-nje.«
Moč njenih besed se je za nekaj časa združila s slikarskimi umetnijami, a ko je govorjena beseda utihnila, so slike govorile naprej. V skrbno izbranih krajinskih motivih, ki jih je slikar naslikal z močnimi, žarečimi, jesenskimi barvami, sta se pogovarjali svetloba in senca. Slike so v obiskovalcih burile domišljijo in vabile na sprehod po tej čudoviti naravi. To je bil večer žarenja barv, ki so vsaka po svoje, na svoj posebni način, vplivale na vsakega obiskovalca in klicale k ponovnemu ogledu.
Avtorju razstave iskrene čestitke za izredno lepe slike in kipe, ki vlivajo v človeku optimizem, dajejo energijo in spominjajo na včasih pozabljeno sožitje z naravo in sočlovekom.
Mira Smrkolj
Otroška folklorna skupina Domžale uspešno nastopila v Cankarjevem domu
Dotik
t-rajanja
Konec marca je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, v pravem folklornem projektu DOTIK T-RAJANJA, ki je bil namenjen 60-letnici Folklorne skupine Tine Rožanc in folklornega delovanja dr. Bruna Ravnikarja, nastopila tudi Otroška folklorna skupina Domžale. Vodi jo prizadevna Boža Bauer, ki je svoje folklorne izkušnje, znanje, srce in ljubezen namenila ohranjanju glasbenega in plesnega izročila v folklori, pomagajo pa ji Jelka Kokalj, Tanja Zore in Alenka Fortuna, ki je skupaj z Nevo Čokl tudi oblikovalka
kostumskih podob. Domžalska otroška folklorna skupina je prispevala odrsko predstavitev nastopa pod naslovom Žabarji gredo, glasbeno priredbo je ustvaril Klemen Dovč, tudi harmonikar, ob njem sta sodelovala tudi Bernard Kreč in Eva Kavčič, oba violina.
Kratka vsebina prisrčnih folklornih slik
Domžalski otroci so si nedeljsko popoldne kraj šali z igrami in plesom. Nepričakovano so jih zmotili Ljubljančani. Visoko so se nosili in Domžalčane dražili, da so kmetje. Seveda jim ti niso ostali dolžni. Nazaj so jim ponagajali z žabarji. Drug pred drugim so se postavljali tudi s plesom. Ples je oboje tako prevzel, da so kmalu pozabili na špetir in se na koncu zavrteli skupaj kot prijatelji. Zadovoljni so se razšli, žabarji v Ljubljano, Dom-žalčani pa na kmete. Mladi domžalski folkloristi so bili imenitni v oblačilih iz prejšnjega stoletja, dekleta s kitami, vsi pa bosi in dobro razpoloženi - tako v petju kot v plesu. Prisrčne slike druženja mladih, ki so nas spomnili na igrice našega otroštva, so bile deležne glasnega aplavza in odkritega občudovanja mladih umetnikov. Obiskovalci iz Domžal smo Rožancem in dr. Brunu Ravnikarju, s katerim lepo
sodelujemo, iz srca zaploskali. Navdušeni smo bili navdušeni nad programom, v katerem so ob vrsti plesalcev in plesalk, ki so predstavili plese in igre ter pesmi vseh slovenskih pokrajin, nastopili tudi gostje: Jararaja, Volk Folk, glasbena skupina sester Trobec-Žagar, Gregor Budal, Janez Dovč in Boštjan Gombač. Ob tem moram še enkrat pohvaliti Otroško folklorno skupino Domžale, saj je bila edina, ki je kot gostj a nastopila v res prijetnem folklornem večeru. Program je kot častni gost spremljal tudi pred-
sednik države, dr. Danilo Trnk.Čestitke Otroški folklorni skupini Domžale ter gospe Boži Bauer in vsem, ki so kakorkoli prispevali, da smo bili Domžalčani na Dotiku t-rajanja res ponosni. Lahko rečem, da je pesem Sijaj, sijaj sončece, ki smo jo ob koncu prireditve zapeli kot čestitko vsem iz Folklorne skupine Tine Rožanc ob 60. rojstnem dnevu, veljala posebej za nas, saj je iz vseh naših oči v soboto, 29. marca 2009, sijalo sonce.
Vera
AVTO DETR, d.o.o. SLOVENSKA CESTA 66, 1234 MENGEŠ, TEL. 01 723 73 13 Mengeš	E-MAIL: AVTODETR@SIOL.NET
UREDNIŠTVO
stran
16
pisma bralcev
ObJivlWdo ke avtorjev,
Lik'rili itlL-nlikLl4ijc pih/junii urrdniil\ u in so milinVi prisile* ki krajši lkJ .fJH 1 znakov s prtslcdlci.
M krat i LSC:inm hfu!«. da scili&ča /apisatw v l'isroih bralajn niso slaliiOa urcdftür a.
Obnova mrliških vežic v Domžalah - na Pšati pa dnevnih sob!?
Ob prebiranju »svetniških vprašanj« na spletnem naslovu Občine sem se začudil nad vprašanjem št. 586/17.02.09, ki ga je zastavil znani svetnik LDS, ki se je in se še dandanes na raznih funkcijah (skoraj od vrtca dalje) neumorno trudi za komunalno (NE)enakost v Občini Domžale. Vaše sprenevedanje, g. Preskar, gre celo do problematike urejanja »mrliških vežic«, za katere interventno zahtevate »da je potrebno na področju domžalskih KS v letu 2009 prioritetno razrešiti vprašanje obnove mrliških vežic«. Tudi sam bi pozdravil to pobudo, žal pa je »obče znano«, da če hočeš nekaj obnavljati, mora najprej »obstajati«! Škoda, da se, g. Preskar, niste obrnili malo proti »jugu« svoje KS, kjer bi hitro ugotovili, da imamo na Pšati samo »britof« brez mrliške vežice! Smo pa res »pravi Evropejci«! Morda se motim in je cenjeni svetnik zahteval interventna sredstva iz proračuna za obnovo »začasnih mrliških vežic«, ki smo jih prebivalci Pšate prisiljeni zagotoviti v svojih stanovanjih? Žal, glede na Vašo prehojeno »komunalno pot«, ne morete bežati od odgovornosti za naše »vežice«!
Kot vaščan Pšate pričakujem od Vas, g. Preskar, da dopolnite zahtevek - vprašanje št. 586 z zahtevo, da se najprej zagotovi vsem »dostojne zadnje ure« bivanja na tem svetu oz. se najprej zgradi mrliška vežica, kjer je še ni(mamo), šele nato pa naj se pristopi k sanacijam obstoječih. Še dobro, da so sedanji župan in
Nagrajuje Honda Ambrož
Tokratni nagrajenci iz prejšnje številke slamnika bodo prejeli vstopnice za nogometno tekmo Nogometnega kluba Domžale. Izžrebani so bili naslednji nagrajenci, Tomislav Rostan, Janez Kepec, Marijan Skok, Jerko Fujs in Danica Rajter Čestitamo! Najsrečnejšim reševalcem današnje križanke bo nagrade zagotovila Honda Ambrož: 1. nagrada: brezplačni vikend najem vozil HONDA CIVIC; 2. nagrada: plastična ročka 4 l olja Castrol TXT; 3. nagrada: plastična ročka 4 l olja Castrol GRX; 4. nagrada: preventivni pregled vozila z meritvami. Pravilne rešitve pričakujemo do 7. maja 2009. Do takrat lep pozdrav in veliko sreče!
bivša županja delovali po pravilu »pametnega kmeta«, ki v obdobju »debelih krav« špara in sta ustvarila veliko rezervo (žal v leasingu in kreditih), ki bo lahko uporabljena v sedanjem času »suhih krav«, da tudi ena manjša (»nerazkošna«) mrliška vežica na Pšati ne bo problem, pa še za kakšen »marmor« v »Preskarje-vih« propadlih vežicah bo ostalo. Jaz bi ob takih sprenevedanjih zar-deval, pa Vi, g. Preskar?
F. Hrovat
Med nami so goljufi in prevaranti
Zaradi goljufov in prevarantov, ki živijo pri nas v Občini Domžale, nam, družini Cerar iz Petrovičeve ulice 25 na Rodici, sodišče prodaja dom. V letu 1992 sva skupaj s sedaj že pokojnim možem in gradbenim podjetjem porok za posojilo za nakup lokala Mačkovci 80, ki ga je gradbeno podjetje tudi gradilo. Goljufa in prevaranta je pokojni mož poznal, saj je ta na domu njegovih staršev v Krašnji kot rejenec živel 11 let. Takrat sva mislila, da je pošten, kaj kmalu pa je posojilo nehal plačevati. Dolg, ki ga je najel pri SKB banki in za katerega sva bila z možem poroka, je gradbeno podjetje takoj poplačalo in tako izbrisalo svojo hipoteko. Takoj nato pa so vložili tožbo za prodajo našega doma. Podajali smo ugovore in pritožbe, želeli smo se dogovoriti tudi za meditacijo, vendar niso pristali, ker so že imeli kupca za njihovo terjatev. V tem času, 10 let, je bila terjatev večkrat prodana. Goljuf in prevarant pa je v tem času najemal še druge visoke kredite, si sposojal denar, kar ni povrnil, zato mu je sodišče v letu 2006 zaplenilo lokal. Kupec lokala je bil lastnik naše terjatve.
Naše trpljenje tako traja že več kot deset let. Naša hiša je bila zgrajena pošteno in vrnjena vsa posojila, sedaj pa jo prodaja spretni goljuf, prevarant in lažnivec. Veliko ljudi si jo ogleduje s ceste, niti eden pa ni prišel vprašat, zakaj jo sodišče prodaja. Naše trpljenje je veliko, saj to je naš dom.
Jožica Cerar
NAGRADNA	Kulturni dom
KRIŽANKA	Franca Bernika, p. p. 2,
6	1230 Domžale.
Se enkrat sejninah«
O populizmu in
(Slamnik, 27. 3. 2009 - odmev na pismo Roka Ravnikarja, svetnika SLS)
V predzadnji številki Slamnika je svetnik SLS Rok Ravnikar komentiral moj predlog za znižanje sejnin in plač občinskih funkcionarjev s spremembo ustreznega pravilnika, ki jo je občinski svet obravnaval na 24. seji, 18. februarja letos. Kot je znano, je svet s 14 glasovi proti in 4 glasovi za zavrnil moj predlog za začasno znižanje sejnin za 10 % v letu 2009 in 2010, sprejel pa tisti del mojega predloga, ki omogoča svetnicam in svetnikom, da se sami s podpisom posebne izjave odrečejo delu ali celotnim sejninam za seje občinskega sveta in delovnih teles sveta ter nadzornega odbora. Sprejel je tudi predlog, da se tako privarčevana sredstva namenijo
STREHOVEC dr. Jagoda
Aljaževa 30, 1000 Ljubljana telefon: 059 937 081
Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob
Ordinacijski čas:
Ponedeljek
od 13. do 19. ure
Torek od 9. do 13. ure
Sreda od 13. do 19. ure
Četrtek od 13. do 19. ure
Petek od 9. do 13. ure
50 % za dodatne štipendije, ostalo pa za dodatna sredstva Rdečemu križu in Karitasu ter za Varno hišo žrtvam družinskega nasilja. Rok Ravnikar je že na sami seji in tudi v omenjenem pismu v Slamniku ocenil moje predloge prvenstveno kot populizem in se potem obširno razpisal o našem delu ter pribil, da si ''za pošteno delo zaslužimo poštene plače''.
Toda: saj moja poanta ni bila v tem, temveč da moramo najprej mi sami pokazati voljo za bolj pravično uporabo proračunskih sredstev, da bomo potem lahko ukrepali na drugih področjih, kjer gre seveda za popolnoma drugačne, večje številke - kot primer sem omenil, da pričakujem od istih svetnic in svetnikom, ki so glasovali proti mojemu predlogu, da bodo pokazali svojo načelnost ob razpravi o 1 mio evrov veliki prekoračitvi investicije v prenovo Hale KC ali ob drugih primerih porabe skupnega denarja davkoplačevalcev. Tu nas seveda čakajo glavni orehi. In kako je sedaj s tem populizmom?! Po podpisanih izjavah svetnic in svetnikov o odpovedi celotni ali delu sejnine bo letni prihranek v proračunu za sejnine na ravni približno 1.000 evrov mesečno ali 10.000 evrov letno. To omogoča na primer deset novih občinskih štipendij po 80 do 100 evrov mesečno. Zaradi popolnosti informacije še imena: podpisani sem se edini odrekel 100 % sejninam do konca mandata, Peter Verbič 50 % - enako do konca mandata. Robert Hrovat, mag. Lovro Lončar, Roman Kurman-šek, Darja Ciglar Brzovic, Janez Sti-brič in mag. Majda Pučnik Rudl 40 %
IF					r
TRGOVINA i AVTO D C LI					
potrosni
lalerial
- zavore sklopke
- metlice, brisalci
RADOMLJE
trgovina 01/7 22 72 33 delavnica 01/722 16 94
do 31. 12. 2009; Metka Zupanek 40 % do konca mandata; Janez Limbek 20 % do 31. 12. 2009 - za seje Občinskega sveta; Gregor Rovanšek do 31. 12. 2009 za občinski svet in Anton Preskar 10 % do konca mandata za vse in Sonja Heine 5 % do 31. 12. 2009 - za seje Občinskega sveta. Verjamem, da bomo v si podpisani svetniki in svetnice zadovoljni, če bo 10 učencev oz. dijakov iz socialno šibkih družin lahko še spomladi začelo prejemati občinsko štipendijo, ki so jo mnogi izgubili tudi v naši občini zaradi enkratnega draginj skega dodatka staršev v lanskem letu. Upam, da bomo že 22. aprila popravili naše cenzuse za štipendije in da bomo iz drugih sredstev proračuna dodali denar vsaj še za 30 - 40 novih štipendij. Občina Domžale j e imela davnega leta
1971/72 150 štipendistov, sedaj pa se že nekaj let hvalimo s 30 štipendisti. Po mojem prepričanju bi morali dobiti štipendije vsi otroci, katerih starši ne dosegajo določene ravni dohodka zato, da bi vsem mladim vsaj na ta način omogočili enakopravnejši start v življenje. Naši občini to ne bi smelo biti pretežko, ko ob tem ali pred tem finansiramo marsikaj drugega. Seveda Roku Ravnikarju nikakor ne odrekam pravice, da je za »pošteno delo pošteno plačan«, še bolj pa mu želim uspešno delovno pot zdravnika - pripravnika, ki jo je začel s 1. marcem letos. To je oz. bo njegov največji prispevek za naše skupno dobro.
Franci Gerbec Svetnik SD
_ _ _
Športno društvo ŽELVA
vabi v soboto, 30. maja 2009, od 9. do 11. ure, vse otroke, stare od 3 do 8 let, na
OTROŠKO OLIMPIJADO
Na športnem igrišču pri Osnovni šoli Preserje pri Radomljah.
Preizkusili se boste v različnih disciplinah: teku, skoku v daljino, spretnostih z
žogo, poligonu ... Vsak otrok bo zmagovalec, zato bo dobil medaljo, malico in sok. Prijavnina: 5 evrov V primeru dežja bo olimpijada prestavljena na september. Lepo vas pozdravljamo in se veselimo vaše udeležbe.
Informacije: 01/722 73 36 Športno društvo Želva

EURO
NCAP
www, euro ncap.com
ADULT	*
OCCUPANT |55ß
★★★★

HONDA AMBROŽ
Servis in prodaja vozil Honda CAR - LINE AMBROŽ D.O.O. Prešernova 12 1235 Radomlje www.honda-ambroz.com 01/722-75-34 041/390-094
HONDA AMBROŽ
-	prodaja vozil
-	pooblaščena servisna delavnica
-	kleparska delavnica
-	ličarska delavnica
~ original rezervni deli in prodaja dodatne opreme
HONDA AMBROŽ
«r na
pdrhjdai.skem. najtahddnejsa toi va ivro* e
m
DOVAtA KI I1JUE
mm
I
LEVI
psitdk
hhav sviEr
rr«r
if. Spi
pflpflljif. spfrtld. 1IYAIARJU
Cl±»|>Etl0LLi
FOCflt
TAD[ZW
tHlDAfttli UTA
pnafli STHWfN* ft
w a «s® »*
MICE*
a
BEUA< KOVIN pi miti1p ühiCEh
IHK hu Hälfe (MtMlLt
EHA
&AVHO AYHRIK
frtDHJI
HITER
»«muci
HDD
MtJP(4	m4*vi
R€KA NED lavjki .Vf , HEWADRA HSv±i*( OBMICtU	5URT
■ ■II BI
M bih
■g rnez»F
;JL>D Ö*J>
!
I'HAUJli MAYRlCNIH BUIr
me5td na
bel	ita» «wfu.
hk(n:ce ktuui sevirö
ZAHODM od
stdck-mljiw
«UM
nmn
WELHA HAPRAV1 IIPUÜ4J VlISTjH DfFhtKA
pjwispa AVIOR: MUHA GHEtP *«a piwtas
fdrtueal ski nüco metaä »dnaldd
izvajalec
Blijjgir Uli . itwdv.
iHunil
SPAH&KI
■nam*
■imui «DDDLF ULI AK ZA mZST HWLW IIAliJAH. JUW	SKI JEZTK
JLNCBIjnl SAHHIX h jLHViAi Ü PHIOEL KIHH
BKJA
tum
btiuiyl«
hltA	WBI
SpÄ	"LHfl£IJI
PAEAKA	,
I im HAI
STARA MAMA
ahloh CtVITK
UYl pp11 dk ddnave v n?ujKur
V1KD. KflDNi
«ASTUHA
11PH MAZE
HÜ KUNSU V CR. NJT VMLUA TIERED
JUiHO. AUERIIKA KUKAVICA
VILE«*
za ■aiEvm MllllA-
hjra
IN
i*VINISTE VIPAIH ANELU
IlKAtlCA V Ch MIT
URI «AfrtNtV
STAVNI 51RDJ. Kl ULIVA rtHt
NUMD-HliPKA
puraih
KATDLICAK VfllH NEU 9HRI r I.
KIROV
hAj
P«IMDRSKI WAtJW
N«RSHA RIBA
[V(N RUA1EU
!>' üi kja shtnesa filTMA
ANERTSKA flLWiHA JERUXA CAUfiFll
iAtEZA
ph i5ddu za6h0 v HC 1*1
1
KHaift
BAH
STRKlitE
JAJKItiltA ISKALKA DKl«(lr
HEKBAKJA DfJiAVNA ft«lTflfllALKALK(|lA HA BDRUEM |H MAVAiHCU
CÜAJIAj. CLDBUCII JIEP»ESU K« SVETU
JVAH lAufU
MICjfJLE Hir'JiH
PQMOC: Ef A-pufia, ENDOJtUTJKULA-prozna nDtrinj.H plait kutikulc (Ipjianotcsv iz bfljakapin in hiliiu, K AT Afift-ena (ujglnbljtli dEpr«$ij na sviilu. KÜM IT AT-cipHtfnnja upr^viu lerltorialiu ?nnta OflMhf im in HrvaŠkem. SEHET-iPvi philo* DnnavE v Romuniji
stran
17
VRTCI IN SOLE
Najmlajši na taboru
Ko sva se septembra odločali o tem, kam bomo z najmlajšimi med letom odšli na izlet, sva pomislili tudi na bližnji Tabor. Pa sva hitro našli kup pomislekov: ali bodo otroci zmogli hoditi tako daleč in še v hrib, ali se bomo v vrtec vrnili pravočasno ... Prav tako je bilo s starši,
ko sva jim na roditeljskemu sestanku predlagali omenjeni izlet. Nekateri so se čudili, drugi so samo vprašujoče gledali, spet tretji so se nasmihali nad najinim optimizmom. Skupaj smo se nato odločili, da bi otroci verjetno spomladi zmogli vsaj del poti.
Pa smo skozi celo leto pridno hodili na sprehode, se držali za vrvico in tudi s starši smo nekajkrat odšli na izlet. Otroci so bili vse bolj vztrajni, aktivni in tudi navdušeni nad vsakim ciljem, ki smo ga dosegli. V aprilu sva se tako brez pomislekov soglasno odločili, da odidemo na prav na vrh Tabora.
Po zajtrku smo se obuli, oblekli, otroci so sodelovali tudi pri pripravi malice, ki smo jo zložili v nahrbtnik in odšli. Opazovali smo okolico, se sproščeno pogovarjali in tudi hoja v hrib nam ni povzročala nobenih težav. Nekajkrat smo se ustavili in si privoščili kratek oddih in prav kmalu smo bili na vrhu. Ogledali smo si različne živali, med drugim tudi pava, kokoši posebne vrste (pegatke), krave, velikega psa, koze ... Seveda smo si vsi zadovoljni privoščili tudi malico. Vračali smo se bolj počasi, saj smo bili že malo utrujeni. Na poti nazaj smo opazovali tudi majhno ovco, ki se je pasla na bližnjem travniku. Preživeli smo res krasno, nepozabno dopoldne v naravi.
Jana Strojan in Tanja Keržan Vrtec Domžale Enota Krtek
Iskanje
zajčkovega
zaklada
Tudi letos nas je tradicionalno obiskal velikonočni zajček in nam skril svoj zaklad.
Iskanje zajčkovega zaklada se je začelo že takoj po zajtrku, ko so otroci na polici odkrili kuverto s pismom, v katerem so bila napisana navodila, kako se moramo lotiti iskanja. Na pomoč nam je priskočil tudi čisto pravi zajček Anni, ki se je skrival v igralnici. Tako smo se skupaj z njim podali na lov za skritim zakladom. Iskali smo kuverte, v katerih so bila napisana navodila, kako priti do zaklada.
V vsaki kuverti je bila naloga, ki smo jo morali uspešno rešiti, da smo lahko nadaljevali svojo pot. Ko smo rešili vse na-
loge, smo prišli do sladkega zajčkovega zaklada, ki se je skrival za vrtno uto.
Nataša Mihelčič
Prve pomladne dni smo v vrtcu Urša praznovali in se veselili novega letnega časa
Cici varstvo
Obisk ovce
V Cici varstvu smo zopet pripravili presenečenje za otroke. V velikonočnem tednu so se otroci zelo potrudili pri barvanju pirhov. Starejši otroci so v roke prijeli čopiče, mlajši pa so se preizkusili v prstnih barvah. Tako smo starše obdarili s pirhi v košaricah. Cici varstvo pa je zato presenetilo otroke. Kot ponavadi smo se dopoldne odpravili na vrt in se preizkusili v izdelovanju po-tičk v peskovniku. Ko smo se zaigrali, je nepričakovano k nam zakorakala čisto prava ovca. Otroci se je niso bali in so jo vsi hoteli pobožati. Bili so navdušeni. Pestro dopoldne nam bo vsem ostalo v spominu. Hvala ovci, da nas je obiskala.
Urša K.
Pomladni dan na Osnovni šoli Rodica
Ustvarjalnost in inovativnost od A do Z
V sredo, 8. aprila popoldne, je Osnovna šola Rodica odprla svoja vrata vsem, ki so želeli pogledati, kako ustvarjalni in inovativni so učenci in učitelji te šole.
In imeli so kaj za videti, od A do Ž. Pr-vošolci so se predstavili z največjo abecedo, skupina deklet je pokazala, kako se besede lepo napiše, učenci so zaigrali nekaj prizorov in recitirali, nekateri so se nastopali s svojimi besednimi umetninami v maternem jeziku, drugi so pesmice napisali v tujem jeziku. Žan nas je poučil o delovanju baterij, v isti učilnici pa so mladi tehniki brusili steklo in izdelovali vitraže. Mlade perice so prikazovale, kako se je pralo včasih, in delile ognjičeva mazila. Po šoli je dišalo po angleškem zajtrku in sladicah.
Nagovor ravnateljice Milene Vidovič
Obiskovalci so si lahko še ogledali nekaj kratkih dokumentarnih in animiranih filmov, razstavo likovnih izdelkov, predstavitev letošnjih šolskih projektov in interesnih dejavnosti, prisluhnili so predstavitvam raziskovalnih nalog ali
se udeležili katere izmed ustvarjalnih delavnic. Prireditev, ki je bila del evropskega projekta Pomladni dan, je koordinirala prof. Sonja Koželj Juhant.
I. L.
Dan odprtih vrat Osnovne šole Roje
Ustvarjalne delavnice, Povodni mož, veliko plesa dobre volje
Osnovna šola Roje je tudi letos v z ačetku aprila pripravila dan odprtih vrat. Pod vodstvom organizacijskega odbora, ki so ga sestavljali tako učitelji kot učenci, so v soboto, 4. aprila, medse povabili starše, rejnike, otroke ter vse ostale obiskovalce, da spoznajo življenje in delo na šoli, se preizkusijo v ustvarjalnih delavnicah, skupaj z učenci in učenkami zaplešejo, se družijo in sladkajo z dobrotami, ki so jih pripravili učenci in učenke, ter si ogledajo predstavo Povodnega moža Franceta Prešerna, ki so ga ob pomoči učiteljic pripravili učenci OVI IV. stopnje ter 5. razreda.
Prijetna sončna sobota je v Osnovno šolo Roje privabila številne obiskovalce, ki jih je v avli pričakala tržnica z izdelki učencev in učenk, nato pa so v telovadnici z navdušenjem spremljali plesni program ter prisluhnili pozdravnim besedam ravnateljice Marjance Bogataj. Veliko zanimanje je bilo za ustvarjalne delavnice,
kjer je bila pri nekaterih pravcata gneča. Tako učenci kot drugi obiskovalci so se namreč pod vodstvom spretnih učiteljic, pa tudi staršev, skušali naučiti splesti velikonočno butaro, narediti rožo za mamico ali rejnico, veliko se je slikalo, tudi žagalo, predvsem pa se je od ustvarjalnosti kar bliskalo. Spretne roke so ustvarjale lepe izdelke iz različnih materialov, razpoloženje pa je polepšal tudi mladi harmonikar. Sledil je višek dneva odprtih vrat, ki ga je bilo zaradi velikega zanimanja potrebno kar ponoviti.
Festival sodobnih umetnosti mladih
S/
Cas za ples domžalskih srednješolcev navdušil
V Cankarjevem domu v Ljubljani je od 6. do 11. aprila potekal Festival sodobnih umetnosti mladih - TRAN-SGENERACIJE, in sicer v dveh delih: gledališki in plesni del ter razstavni in video del.
Pod geslom Kulturna vzgoja je kapital za 21. stoletje se je predstavila vrsta srednjih šol, med njimi tudi Gledališki
krožek Srednje šole Domžale, ki se je v petek, 10. aprila, predstavila s svojim muzikalom Čas za ples, ki je postal med mladimi letos pravi hit. Pod mentorstvom Martine Motl so skozi igro, glasbo in ples opozorili na prepad, predvsem pa potrebno sodelovanje ter navdušili tudi polno Linhartovo dvorano. Čestitamo!
Vera
Učenci in učenke OVI IV. stopnje ter petega razreda so namreč pripravili uprizoritev Povodnega moža Franceta Prešerna ter ga predstavili na lepo okrašenem odru. S pomočjo raznovrstne glasbe, veselega plesa in recitacije je pred nami zaživela stara Ljubljana s prebivalci, oblečenimi v imenitne kostume. Občudovali smo Urško in ples s Povodnim možem, ki jo je odnesel v Ljubljanico. Bilo je res lepo, posebej še, ker so v igri uživali tako igralci kot obiskovalci, ki bi še in še gledali mlade plesalce, navdušene nad glasnimi aplavzi in veliko hvaležnostjo, da smo lahko uživali. Sledilo je druženje in sladkanje z dobrotami. Veliko pohval vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je bil 4. april za vse učence in učenke pa tudi učitelje, predvsem pa obiskovalce, resnično prijeten dan, ko smo spoznavali, kako prijetno je življenje in delo na šoli, o kateri je Slavko Jug zapisal:
Moj ata je v službi, a mama doma. Vmes se napiše vejica.
Jaz hodim v šolo in znam že veliko. Na koncu stavka napišem piko.
Vera
Mlade oči nam lepšajo dneve, privabljajo nasmeh na obraz in poskrbijo, da so vsi dnevi kot pomlad.
Praznovali pa nismo sami, povabili smo naše starše, bratce, sestrice, dedke, babice in prijatelje iz igralnih uric.
Zbrali smo se na hribu, okrašenem s cvetjem iz eko materialov, ki so ga izdelali otroci iz vsake skupine. Praznovanje nam je popestrila vsem otrokom dobro znana rožica Fifi, ki je bila navdušena, kako dobro je skrbela za svoje rože, da tako cvetijo. Pomladno pesem so nam za praznovanje zapele vzgojiteljice, venček lepih misli pa nam je namenila tudi ravnateljica Antonija Doberšek. Naši najmlajši nastopajoči so nas
pozdravili ob spremljavi pesmic. Starejši otroci so nam dopoldne polepšali v pomladni preobleki s pesmimi in plesom.
V sklopu projekta Eko vrtec smo posadili dve drevesi hruški, ki nam jih je prijazno sponzoriral Mercator, ki ga je zastopala Tanja Erjavec. Za prisotnost in dobro voljo se ji obenem lepo zahvaljujemo. Po koncu smo obljubili, da bomo na hruški skrbno pazili in veselo zapeli himno našega vrtca.
Mlade oči so svetle luči, ki dolge noči spreminjajo v jutra. Mlade oči so vsake oči, ki v njih plemeni svetloba pomladi.
(Dušan Velkavrh)
Sabina Urbanija
Ai<A
\ Dor
(A/
Domžafe
Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje domžalsko-kamniškega območja
BIOLOŠKO-DINAMIČNA METODA SONARAVNEGA KMETOVANJA zagotavlja:
-	zdrave pridelke za zdravo prehrano ljudi;
-	trajno ohranjanje rodovitnosti tal;
-	vzgojo domačih semen z večletno kaljivostjo;
-	ekološko ravnovesje v naravi;
-	naravo in človeku prijazno kmetovanje.
Dodatno k uporabi biološko dinamičnih preparatov se dovoljuje še uporabo:
-	večine sredstev, ki se uporabljajo v ekološki pridelavi;
-	homeopatskih preparatov;
-	energetsko katalitske preparate.
KJE SE LAHKO VČLANITE?
Na sedežu društva Ajda Domžale, Podrečje 10, tel.: 01/721 48 00 ali na predavanjih v Domžalskem domu - velika dvorana (stara knjižnica).
Koledar društvenih aktivnosti v aprilu 2009
-	KDAJ: sobota, 25. 4. 2007, ob 14.00
-	KJE: biološko dinamična kmetija pri (Cajhnovih) - Videmškovi, Prešernova 26, Dob pri Domžalah
-	KAJ: izkopavanje biološko dinamičnih pripravkov
-	KDO: delavnico vodi Jože Grabljevec
Koledar društvenih aktivnosti v maju 2009
-	KDAJ: četrtek, 15. 5. 2009, ob 19.00
-	KJE: Domžalski dom - velika dvorana (stara knjižnica)
-	KAJ: predavanje Z biodinamiko nad osteoporozo
-	KDO: predava Sanja Lončar
Petošolci OS Dob na Veselem toboganu
V četrtek, 5. februarja, smo se predstavniki učencev petih razredov Osnovne šole Dob, v spremstvu učiteljice Martine Lipar, odpeljali v Ljubljano, kjer smo na Radiu Slovenija snemali oddajo Veseli tobogan. Sestavili smo dve skupini, v vsaki so bili trije učenci. V skupini A smo bile deklice: Julija Vita Glas, Tina Ravnikar in Katja Zavrl, skupino B pa so zastopali dečki: Anže Farkaš, Domen Nahtigal in Jan Kotnik. Pred snemanjem smo v šoli dobili gradivo in učne vsebine, iz katerih smo se učili. Tema Veselega tobogana je bila kruh.
Pred začetkom snemanja sta nam voditelja oddaje Veseli tobogan razdelila majice, nas posedla pred prave mikrofone ter dala navodila, kako bo oddaja potekala. In tekmovanje se je začelo. Sestavljeno je bilo iz treh krogov vprašanj. V prvem krogu so bila vprašanja določena in vredna dve točki, odgovarjali pa smo z drži
ali ne drži. V drugem krogu smo sami izbirali vprašanja, za odgovor pa smo imeli na izbiro tri možnosti, ki nam jih je podal voditelj. Odgovori so bili vredni tri točke. V tretjem krogu pa smo izbirali vprašanja nasprotni ekipi, pravilni odgovor je prinesel dve točki. Tekmovanje je bilo do konca zelo napeto, saj je bilo število doseženih točk tesno skupaj prav do zaključka kviza. Navsezadnje pa smo zmagala dekleta in se prebila do finala. Že naslednji teden smo bile ponovno v studiu Radia Slovenije, kjer smo se pomerile z ekipo iz Osnovne šole Livada. Za to oddajo smo vložile še več truda, kar se je zelo obrestovalo, saj smo ponovno zmagale. Ta dan si bomo za vedno zapomnile, prav tako pa tudi naši starši in učiteljica, ki so nas spremljali in spodbujali z glasnim navijanjem, čeprav tega v studiu ni bilo slišati.
Tina Ravnikar, 5. b
f#* I
<J
DOMŽALE
stran
18
Kamilo Marine
Čas, ko so bile Induplati Jarše središče društvenega življenja našega kraja
Spomini v preteklost in leta po 2. svetovni vojni v Induplati Jarše. To ni bil le čas, ko so ljudje odhajali na delo in prihajali utrujeni domov, pač pa je bil čas solidarnosti in predvsem močne povezanosti s tovarno, ki je dajala ne le delo, pač pa tudi društveno življenje vsem zaposlenim in okoliškim prebivalcem. To je bil tudi čas, ko je podjetje vodil direktor Ka-milo Marinc, gospod, ki je minule dni praznoval 90-letnico svojega rojstva in ki še vedno s pozitivnim pogledom in pomembnim poudarkom na malega človeka gleda v preteklost. Direktorsko mesto v Induplati Jarše je leta 1948 prevzel z devetindvajsetimi leti, njegov prihod pa je pomenil pospešen razvoj v vodilno tekstilno podjetje na področju tedanje Jugoslavije. Gospoda Kamila Marinca, ki je praznoval svoj častitljivi jubilej v Domžalah v družbi prijateljev, smo obiskali tudi mi in nastal je zanimiv pogovor.
O vas sem slišala veliko pozitivnih stvari, pa me zanima, če se danes ozrete v preteklost, kako gledate na svoje življenje?
V življenju sem imel veliko sreče. Zato, ker sem res doživel tudi težke dogodke, od bombnega napada v Beogradu do partizanov in vse te dogodke sem srečno preživel, ostal sem živ. Najlepši dnevi oz. leta pa so bila v kolektivu Induplati.
Rodili ste se v Bežicah, živeli v Kamniku, na koncu pa ste pristali v Domžalah?
Moj oče je bil davkar v Kamniku, nato pa je bil premeščen v Ljubljano, od koder sem se vozil v Jarše. Takratna kadrovska služba na ministrstvu za industrijo me je najprej prestavila v Škofjo Loko, kjer je bilo 120 strojev, nato v Kranj, kjer je bilo 500 delavcev; tista tovarna je bila v velikem zaostanku za plani, takrat pa je bil plan najvažnejši. Mi smo letni plan izpolnili že 1. decembra. Takrat sem zaposlenim obljubil kremšnite in klobaso, če nam uspe, sicer pa je bilo to težko življenje in samo črn kruh. Takrat sem tudi doživel prvo delavsko stavko. Takrat je bila to sramota. Ljudje so stavkali, ker nismo ustavili tovarne, ko smo izpolnili plan, kljub moji obljubi, in naredili veselice. Tega nisem mogel uresničiti, ker so poslali iz Ljubljane delegacijo, da moramo začeti delati, zato smo ponovno zagnali stroje, a smo kasneje vseeno proslavljali.
Z devetindvajsetimi leti ste prevzeli delo direktorja v Induplati. Kako bi ocenili te začetke?
Ko sem prišel v tovarno, je bil popoln kaos. Polovica strojev pokritih, vse neorganizirano. Direktor Rebernik, ki sem ga poznal še od majhnega v Kamniku, ni bil organizator, tovarna je bila popolna zmešnjava. Potem smo to začeli počasi urejati in dosegli to, da smo postali ena najboljših tekstilnih tovarn.
Tisti čas pa se je konkretno vzpodbujalo izobraževanje v tekstilni industriji.
Jaz sem imel sistem, da sem vabil čim več intelektualcev v tovarno. Ko sem prišel, ni bilo nobenega. Eden je imel srednjo šolo, drugače pa so bili vsi brez šol. Eno leto sem razpisal 40 štipendij, od tistih jih je nekaj ostalo v tovarni, večina pa je šla. Japelj pa je bil celo nagrajenec v Krki, kamor je šel od nas. V tovarni smo zmeraj gledali na to, da je bila prednost v znanju in naša tovarna je bila, s pomočjo mojih sodelavcev, ena najboljših tekstilnih tovarn, ki je imela vse od zobne do splošne ambulante, ki smo jo vzpostavili nekaj mesecev po mojem prihodu, delavci pa so imeli menzo, kjer so dobivali redne obroke, kljub težkim časom. Svojo farmo s stotimi prašiči smo imeli, svojo vrtnarijo, kinodvorano, kino Union je imel premiero, drugi dan pa je bil film že v Jaršah. Tudi telovadno društvo smo imeli, gojili atletiko, imeli smo stalne zabave. Vsega je bilo zadosti, ljudje so bili zelo zadovoljni.
Dejansko ste v tovarni skrbeli za društveno življenje.
Tako je, okoli tovarne pa smo zgradili tudi 60 individualnih hiš. Ljudje so gradili za drobiž. S škatlicami od vžigalic so odplačevali kredite. Zgradili smo samski dom. To je bilo pravo naselje okoli tovarne. Po nekaj letih vodenja Induplati sem bil povabljen v Beograd na seminar, kjer so predavali Američani, tam sem pobral marsikatere ideje in jih prenesel v to-
Takrat ste prešli na sistem samoupravljanja Induplati Jarše.
To so bile zavore za napredek. Ta samoupravna ureditev ni bila v podporo razvoju. Tako da jaz nisem bil nič navdušen nad tem. A smo se prilagodili zahtevam časa.
Odkar ste leta 1948 prevzeli vodenje Induplati Jarše, pa do danes, je minilo dobrih 60 let. Kako bi gledali razvoj Domžal kot mesta v tem času?
Mesto se je strašno razvilo. Jaz sem se tedaj vsak dan v tovarno vozil po makadamu, danes je to čisto druga zgodba. Domžale so se strašno razvijale, gospodarska moč je bila tukaj velika. Danes, ko gledam, kar ne morem verjeti, da to tako hitro raste.
Svoj čas ste dali velik poudarek družbenemu življenju, za zadovoljne delavce. Kaj pa danes, tega je veliko manj? Je zaradi tega manjša uspešnost gospodarstva? Komunizem je propadel, kapitalizem bo propadel, nekaj novega se bo moralo ustvariti, nov red, ki bo bližje ljudem, kot je bil do sedaj. Kar se tiče slovenskih razprtij, jih težko prenašam. Čeprav sem naprednega duha.
Induplati so bile svoj čas vodilna tovarna v Jugoslaviji, kako se je to kazalo?
Po kvaliteti izdelkov. Induplati je bil pojem kvalitete, ker so bili stari kadri vsi izučeni v tem duhu in to je bila kvaliteta. Tudi materiale smo uporabljali take, ki so bili višek trdnosti. Če ste vi od Jarš kupili brisačo ali kako tkanino, ste jo imeli leta in ste jo rajši stran vrgli, ne da bi se uničila. Neuničljivi smo bili. Sicer malo dražji, a je bila kvaliteta. Starejši ljudje se tega še danes spomnijo. Potem je prišel drugi čas, ko so se trije ljudje odločili, da likvidirajo Jarše, se polastijo zemlje, in to so tudi uspeli. Prišlo je do planskega uničenja tovarne. Zdaj je tam industrijska cona, štirje hektarji zemlje. Če bi Jarše danes še obstajale, bi zaposlovale najmanj 500 ljudi. To bi bil dober zaslužek.
Na vrhuncu so Induplati Jarše zaposlovale od 1100 do 1200 ljudi.
Največ je bilo 1200 ljudi. V tistem času smo imeli najprej okoli 900 ljudi, nato pa so pripeljali iz Prekmurja delovno silo, ljudi, ki smo jih najprej namestili v menzo, da so spali na pogradih, nato pa so se počasi asimilirali v družbo.
Induplati Jarše so delovale po konceptu tovarne, ki je razumela, da je treba imeti lastno trgovsko mrežo.
Res je, imeli smo nekaj trgovin, tako v Beogradu, Zagrebu Ljubljani, Mariboru, Sarajevu in drugod.
Obstajale so celo igre Tekstiljada.
Vsako leto smo imeli Tekstiljado. Tisti dan smo tekmovali v lahki atletiki, sledila pa je veselica. Prišli so skoraj vsi ljudje. Zanimivo je bilo tudi za 8. marec, ko so prišle vse ženske, moški pa niso smeli. Dobile so klobaso in pol litra vina.
Induplati so bile srce kraja. Svoji delavcem ste nudili tudi počitniške kapacitete.
Tako je, na morju smo imeli nov hotel ob morju s 50 posteljami. Najprej smo planirali 25 postelj, tik pred koncem
sem šel pogledat, kako potekajo dela in sva se z inženirjem dogovorila, da naredimo kar 50-posteljne kapacitete, da so delavci imeli zagotovljeno ugodno letovanje. Pa še iz Jarš smo pošiljali kuhinjo, ki je bila dobra in so bili zelo zadovoljni.
Danes dela mali človek za podjetje, nekoč pa je podjetje delalo za malega človeka.
Pri današnjih managerjih ni skrbi za male ljudi, samo pohlep po denarju. Na žalost je danes tako. Takrat pa smo bili drugače vzgojeni, »partizanščina« je vsakomur, ki je bil v partizanih, dala smisel za človeka.
Takrat so ljudje dejansko jemali tovarno za svojo. Je bilo to zaradi samoupravljanja ali družbenega spoštovanja ljudi?
Če si znal pridobiti ljudi, je bilo to družbeno, politično po mojem ne. Če so se dobro počutili, pri nas so se ljudje, ko so prišli v tovarno, dobro počutili, je bilo bistveno, da ko prideš na delovno mesto, prideš z veseljem in ne z odporom. Velikokrat, ko so ljudje odhajali domov ob dveh, sem šel in gledal njihove obraze in sem po obrazih ugotovil, če je vse v redu. In bili so čisto drugi obrazi, kakor kadar v podjetju ni bilo kaj v redu.
Ali je po vašem mnenju odgovornost vodstva, da skrbi za družbeno odgovornost tudi izven podjetja?
Seveda, to je povezano. Danes je preveč pohlepa, samo to je vodilo nekaterih managerjev. Ne morem si predstavljati, kakšen človek je to, ki dobi 12 tisoč evrov plače, odteguje ljudem plače, pri svoji pa ne popusti niti za evro. Tega ne razumem. To ni v skladu z mojimi načeli.
Tudi nekoč ni bilo vse le lepo. Odkrito, bili so tudi težki časi, a v osnovi so bile tovarne družbeno odgovorne in so ljudem zagotavljale pogoje za življenje in delo. Tovarne so služile ljudstvu. Danes se spopadamo z gospodarsko krizo, ki je v večji meri prisotna v mislih, a nekateri jo tudi fizično že čutijo.
Po mojem še ni tako hudo. Če gledam danes v trgovini, je še vedno vse polno in ljudje kupujejo to, kar rabijo in tudi to, kar ne rabijo.
Kaj pa najlepši dogodek iz časa vašega delovanja v Domžalah, kaj se vam je najbolj vtisnilo v spomin?
Težko bi rekel, saj sem bil ves čas zadovoljen in zelo nerad sem šel. Mene je namreč republika poslala v Beograd za predstavnika vlade, to je bila takratna zvezna vlada. Vse je bilo drugače, kot je sedaj, moč je bila v Beogradu, ne v Sloveniji.
Napisali pa ste tudi knjigo o In-duplati Jarše, ki daje zelo zanimiv vpogled v prvih 30 let delovanja tovarne.
Takrat sem si vzel dopust in knjigo v enem tednu spravil skupaj, risbe pa so mi naredili v tovarni. Ljudje so knjigo o Induplati Jarše sprejeli zelo pozitivno. Takrat sem imel še smisel za to, danes pa ne morem več pisati. Napisal sem tudi knjigo o partizanih, zgodovino Gubčeve brigade.
Mateja A. Kegel
Nisem Omehčan Tabornik
Komaj je na domača vrata potrkala tista »prava« pomlad, že je bilo na obzorju prvo malce resnejše taborniško nočno orientacijsko tekmovanje - NOT 2009. Ker smo domžalski taborniki takorekoč orientacijski fanatiki, ga tudi mi seveda nismo zamudili.
28. marca se nas je na Osnovni šoli Žužemberk zbralo natanko 50 ekip, od katerih so štiri zastopale barve domžalskega RST-ja. Četudi so nam težki topografski testi, prva pomoč in signalizacija nekoliko zbili moralo in nam ustne kotičke potisnili navzdol, nas je orientacija po številnih prekletih hribčkih, gostih grmičkih in vrtačah spravila v boljšo voljo. Ja, ni ga boljšega od sopihanja pri hoji navkreber.
A glej ga zlomka, to še ni vse. Ko smo se v nedeljo zjutraj »prebudili« in se še napol v spancu odpravili na razglasitev rezultatov, smo bili presrečni. Ne samo da so bile uspešne posamezne ekipe RST-ja, RST je zmagal tudi v skupnem seštevku. Vse lepo
Najprej: »Gaaas,« potem pa
????
Odbor za mladino v dekaniji Domžale je v letu mladih pripravil večer z gosti
na temo varnosti v prometu z naslovom Najprej: »Gaaas,« potem pa: .... ??!!
Mlade iz več župnij so v petek, 3. aprila, v novem župnišču na Viru nagovorili Veronika Trdan in njen sin Damijan iz društva Vita, društva za pomoč po nezgodni poškodbi glave, in pomočnik komandirja domžalske policijske postaje, Aleš Oberčkal. Kot 15-letnik je Damjan z motornim kolesom imel pred 16 leti hudo prometno nesrečo, ki je njega in njegovo družino zaznamovala za vse življenje: zaradi poškodbe glave se je po osemmesečni komi prebudil kot težek invalid. Njegova mama mu je z močno voljo stala ob strani in mu je tudi sedaj glavna opora v življenju. Damjan hkrati še zelo težko govori. Za sporazumevanje uporablja list, na katerem so posamezno napisane velike črke naše abecede: s kazalcem desne roke se pomika od črke do črke in tako sestavlja besede in stavke. Ra-
se enkrat konča, zategadelj smo kmalu po podelitvi z nasmeškom na obrazu, dasiravno zaspani in ožu-ljeni (pa še kaj bi se našlo), odracljali domov.
Peace:), Črt Jašovič
zumljivo je, da zato »pogovor« poteka zelo počasi.
Zbrani smo se nato zamislili še ob besedah predstavnika policije, Aleša Oberčkala, ki nam je z diaprojekcijo prikazal stanje naše prometne (nemarnosti. Statistični podatki niso razveseljivi: veliko preveč ljudi umre v prometnih nesrečah, številni udeleženci v prometu se telesno poškodujejo ali pa utrpijo škodo, še vedno je med glavnimi vzroki nesreč neprilagojena hitrost vožnje - prekoračitev dovoljene hitrosti v naseljih ali izven njih... Udeleženci večera smo domov odhajali s trdnim sklepom, da bomo (vozniki) na cestah manj lahkomiselni, da bomo bolj skrbeli za lastno varnost in varnost drugih ljudi. Da bi bilo takih primerov, kot je Damjanov, čim manj.
J. K.

ELEKTRO POGIVAVSEK
Elektro Počivavšek, d.o.o.
Ljubljanska 119a, 1230 Domžale Tel.: 01/721 61 06, Faks: 01/724 86 88 info@elektro-pocivavsek.si www.elektro-pocivavsek.si
BARVNI LCD
VIDEO DOMOFONEMOSRL 37 169,00 EUR
AKCIJA!
RADARSKA STROPNA ALI STENSKA SVETILKA STEINEL Rs16 39,96 EUR	VARČNA ŽARNICA
PHILIPS ECONOMY 11W/14W827E276 year life time 2,90 EUR
Akdja v maloprodaji velja do razprodaje zalog! Slike akcijskih artiklov si lahko ogledate tudi na naši NOVI spletni strani www.elektro-pocivavsek.si.
OBVEŠČAMO VAS O UKINITVI PRODAJE ENERGETSKO NEUČINKOVITIH STANDARDNIH ŽARNIC
Evropska komisija je sprejela direktivo o postopni ukinitvi energetsko neučinkovitih standardnih žarnicah, ki stopi v veljavo s 1. septembrom 2009. V prvi fazi bodo izločeni tipi žarnic visokih moči (100W matirane in višje), nato se bo izločevanje postopno prenašalo tudi na nižje moči. Imamo dogovor s podjetjem ZEOS, da poskrbimo za zbiranje in varno odlaganje starih odpadnih fluorescentnih in varčnih sijalk po vzoru ekološko osveščenih držav Eli. Pri prevzemu večje količine starih sijalk vam zagotovimo potrdilo- žig, da ste varno odložili stare sijalke in vam pri nakupu nove varčne sijalke nudimo 5% popust. Predstavljamo novost v našem prodajnem asortimanu avtomobilske žarnice Hella in Philips.
stran
19
SPORT
Novice iz Atletskega kluba Domžale
Jana Strahinič na evropskem dvoranskem prvenstvu
Prijetno je ob številnih uspehih mladih in še mlajših atletov zapisati in pohvaliti tudi zrele atlete z daljšim atletskim stažem. In za to, da mi ob tem ni potrebno biti skromna, je poskrbela Jana Strahinič, ki je nastopila na 7. evropskem prvenstvu za veterane v dvorani v italijanski Anconi, ki je bilo od 15. do 29. marca letos.
Cita Cvirn - lansko leto s številko 13 srebrna, letos na Prvenstvu Slovenije v dolgih tekih - zlata!
Jana je nastopila v teku na 1500 metrov in v krosu na pet kilometrov. Na krajši preizkušnji je čez cilj pritekla kot odlična peta, slavila je nemška predstavnica. Še enkrat kot vzdržljiva se je Jana izkazala v krosu, kjer je bila sedma in kjer je Angležinja slavila pred kar petimi Italijankami.
Domžalski dolgoprogaši so pokazali svoje mišice
Prvenstvo Slovenije v dolgih tekih je po Odprtem prvenstvu Slovenije v krosu, ki ga je AK Domžale priredil v Turnšah, prvo državno prvenstvo za tekače. Tokrat je bila z desetinami krogov in tisoči korakov »obremenjena« steza v Novem mestu, kjer so se 11. aprila zbrali tekači od 3 do 10 km in tekačice od 2 do 10 km.
Izplen štirih dolgoprogašev iz Domžal je bil - pošteno povedano - zares vrhunski! Po 25 krogih (10 km) sta se v vrsti domžalskih dolgoprogašic kar dve »spremenili« v slovenski prvakinji: Mateja Šimic je postala članska prvakinja z rezultatom 36:58,92 min, kar je hkrati tudi nov absolutni klubski rekord AK Domžale, med starejšimi mladinkami pa je prvakinja postala Cita Cvirn (43:16,40). Med pionirkami je bila v teku na 3000 metrov srebrna Eva Aljančič (11:12,89), še eno visoko uvrstitev pa je zabeležil tudi Peter Kastelic (32:33,64), ki je čez cilj pritekel za Roman Kejžarjem in Mitjo Kosoveljem in osvojil končno tretje mesto.
Čestitke - tudi trenerju Lojzetu Pun-gerčiču!
Bojana
Roman Lazar, predsednik Atletskega kluba Domžale, z najboljšimi štafetami pionirk
Prvenstvo Slovenije v gorskih tekih za štafete
v
Razgibana proga Sumberka za najboljše gorske tekače
Tomo Šarf, prvi mož slovenskih gorskih tekov za najboljšimi štafetami pionirk pred začetkom
(nadaljevanje s 1. strani)
Vrhunskim gorskim tekačem in vsem tistim, ki si upajo, pa je 2000 metrov dolga trim steza preizkušnja, na kateri se v okviru prvenstva Slovenije v gorskih tekih za štafete merijo za naslove prvakov Slovenije in najboljše v teku za posameznike. In že osmo tovrstno prvenstvo je Atletski klub Domžale, skupaj s Športnim društvom TVD Partizan Domžale, organiziral v nedeljo, 19. aprila.
Tekmovanje je bilo pestro v vseh pogledih! Najprej je bil tukaj datum tekmovanja, saj imamo Domžalčani na 19. april tudi svoj občinski praznik. Na prizorišču so bili tako organizatorji veseli župana Tonija Dragarja, ki je za še bolj svečano podelitev odličja izročil najboljšima članskima štafetama. Izneveril se ni niti muhasti april, ki je na nedeljsko dopoldne še obljubljal sonce, a so si tekmovalci in tekmoval-
ke že kaj kmalu morali obleči anorake in med tekom včasih preskočiti tudi kakšno lužo. A na podlagi komentarjev tekačev: »V primerjavi z lanskim letom je bilo prav suho in špica,« ni bilo tako hudo, saj je bila lansko leto steza zares prava drsalnica, drevesa kot oprijemališča pa nepogrešljivi pripomočki. Za tiste, ki so bili na Šum-berku prvič, so bili presenečenje tudi okusni makaroni, ki so jih ob čaju spet pripravili domžalski taborniki - malica je na tekmovanjih vse prej kot nekaj običajnega. Za zadnje »presenečenje« so poskrbeli kar tekmovalci sami, saj se jih je pred startno črto zbralo največ do sedaj. Kar okoli 120 se jih je na tekmovanje pripeljalo praktično z vse Slovenije, da pa bo številka zares videti visoka, naj napišemo, da so nekateri klubi svoje tekmovalce pripeljali kar z avtobusom!
In zdaj k rezultatom. Štafeta štej e tri tekače, izmed katerih vsak teče en krog, kot »predaja« pa šteje dotik naslednje-
ga tekmovalca v predajnem prostoru. V kategoriji najmlajših so bile med dekleti najhitrejše pionirke iz Atletskega kluba Sevnica, in sicer so Sara Karlovšek, Urška Pungerčar in Katarina Gorenc drugouvrščeno ekipo iz Osnovne šole Simona Jenka iz Smlednika prehitele za kar dve minuti! Da je bil tek res hiter, pove podatek, da so Sevničanke z rezultatom 33:23 za več kot dve minuti popravile rekord proge za pionirke. Med pionirji so bili z rezultatom 30:53 najhitrejši Miha Kreč, Matevž Škrtič in Mitja Kotnik, člani AKG Papež. V mladinski kategoriji je naslov najboljših med dekleti ostal v Domžalah, in sicer so Ajda Sitar, Klara Kastelec in Cita Cvirn za 46 sekund prehitele konkurentke iz Tekaškega kluba Šmarnogorska naveza. Med mladinci so bili s še enim novim rekordom proge najhitrejši Matija Oblak, Žiga Čadež in Urban Jereb iz Športnega društva Tabor Žiri (28:00). Med članicami so bile najboljše Sevničan-ke: Alenka Radej, Brigita Karlovšek in Vanja Lendaro, najostrejši boj pa se je bil v konkurenci članov, kjer se je na progo podalo kar 12 štafet. Čez ciljno črto so le štiri sekunde pred člani TK Šmarnogorske naveze pritekli člani KGT Papež: Marjan Zupančič, Seba-stjan Zarnik in Rok Markuš (27:02), le
sedem sekund za drugouvrščenimi pa so čez cilj pritekli še Sevničani. Poleg zmagovalne ekipe mladink so Domžalčani - tekači v oranžnih dresih
-	dosegli še naslednje rezultate: pionirke - Manca Slabanja, Tina Vaupot in Eva Aljančič so bile šeste, pionirji
-	Gregor Lazar, Rok Kveder in Andrej Rak ter mladinci - Jure Aljančič, Miha Škoflek in Jaka Vodnjov so tek zaključili na nehvaležnem četrtem mestu. V močni konkurenci članov sta se pomerili še dve štafeti članov; za Domžale 1 so tekli Domen Zupan, Peter Kastelic in Domen Jarc ter se uvrstili na peto mesto, 12. pa je bila štafeta Domžale 2: Fredi Adler, Ivo Leskovšek in Peter Šauli.
Po prvenstvu Slovenije so se za nagrade pomerili še posamezniki, in sicer je na najvišjo stopničko po svojo praktično nagrado stopil Matic Slabe iz KGT Papež, srebrna je bila Ana Vrečar iz Kronosa, tretji pa še en Ljubljančan, Peter Letnar.
Čestitke! Organizatorjem za odlično organizirano tekmovanje in vse ostale »popestritve«, ki so prvenstvo Slovenije naredile še prijetnejše, tekmovalcem in tekmovalkam pa za rezultate in uvrstitve.
Se vidimo - na Šumberku 2010!
Bojana
Tečemo radi
v
Športno društvo Želva Radomlje
4. aprila je Športno društvo Želva, na igrišču pri OŠ Preserje pri Radomljah, organiziralo 11. tek za otroke Tečemo radi.
Na tekmovanju je sodelovalo 45 otrok, ki so bili razdeljeni v starostne kategorije od 3 do 8 let. Najmlajši so pretekli 100 metrov, najstarejši pa 500 metrov. Pred sa-
mim tekmovanjem so se udeleženci ogreli ^pod mentorstvom svojih vodij iz Športnega društva Želva. Med tekmovanjem so najmlajše lahko spremljali njihovi starši, ki so bili res aktivni pri vzpodbujanju svojih otrok. Vsak udeleženec je ob koncu prejel majico, priznanje in čokolado. Po teku smo se skupaj tudi okrepčali s sadjem, pecivom in sokom. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vodstvu šole, ki nam je dovolilo uporabo igrišča, in pa tudi vsem udeležencem za prijetno druženje.
Andreja Mežan, ŠD Želva
Z nordijskim
korakom med našimi solinami
TVD Partizan Domžale že nekaj let aktivno vključuje v svoj program tudi nordijsko hojo. Ta športna aktivnost je primerna za najširšo možno populacijo in jo imenujejo tudi najboljši šport na svetu.
Ker nas je že kar nekaj, ki aktivno hodimo na tedensko vadbo, smo se letos odločili in se v manjšem številu udeležili rekreativnega pohoda in teka Soline 2009. Ta pohod in tek od sečoveljskih do
strunjanskih solin, v dolžini 9,5 km, poteka večino poti ob morju in se zaključi
na parkirišču pri hotelu Krka. Ker nam je bilo tudi vreme izredno naklonjeno, smo vsi prav uživali v nordijskem koraku in razgledi na morje in obalo. Vsi smo se na koncu strinjali, da smo celotno pot opravili v res lahkotnem koraku, saj je nordijska hoja znana po tem, da postanemo lažji, lahkotnejši in hitrejši pohodniki.
Informacije o nordijski hoji: Primož (tel.: 040/259-939)
Vabljeni tudi na našo internetno stran: http://www.tvdrustvo-partizandomzale.
Dober dan, Špela Mičunovič
Dokler bom imela veselje do smučanja, bom smučala
Ena izmed treh mladih smučark, ki jih v glasilu Krajevne skupnosti Vir avtor Franc Pančur imenuje kar vražje Virjanke, je tudi Špela Mičunovič, za katero sem v prejšnji številki zapisala, da je med mlajšimi deklicami državna prvakinja v supervele-slalomu, drugo mesto pa je osvojila tudi v tekmovanju za Veliko nagrado Argete. Danes Špelo, ki je stara 12 let in obiskuje 7. razred Osnovne šole Rodica in ima najraje matematiko, podrobneje predstavljamo.
Kako se v šoli počutiš? Ti v njej omogočajo tvoje treninge?
V	šoli se počutim dobro in sem odlična učenka. Učitelji so razumevajoči, sošolka Neža pa skrbi, da sem na tekočem s snovjo.
Kdaj si prvič stopila na smuči, tvoj prvi učitelj?
Dobesedno sem na smuči stopila pri dveh letih, nato sem smučala s starši. Pri šestih letih sem začela s pravim učenjem smučanja v Alpski šoli, pri smučarskem učitelju Jožetu Lenčku.
Katero disciplino imaš najrajši, zakaj?
Rada imam slalom, še raje pa superve-leslalom, saj mi je všeč hitrost.
V	kateri klub si vključena in kdo je tvoj trener? Si z njim zadovoljna?
Sem članica smučarskega kluba ASK Triglav Kranj. Trenira me najboljši trener, Matjaž Peneš. Z ostalimi se zelo dobro razumemo, smo dobra ekipa in imamo trenerja radi. Izmed 34 slovenskih klubov je letos naš klub osvojil drugo mesto v skupni razvrstitvi klubov za Veliko nagrado Argeta. V Zahodni regiji pa smo osvojili prvo mesto.
Čestitam. Kje vse trenirate in kako je videti trening na snegu?
Začnemo zelo zgodaj, saj smo zjutraj prvi v vrsti za na žičnico. Najprej naredimo nekaj prostih voženj po smučišču in ko trenerji postavijo progo, vadimo vožnje med vratci slaloma, veleslaloma, včasih pa tudi superveleslaloma. Opravimo še nekaj voženj prosto po smučišču in trening se zaključi. V pripravljalnem obdobju, ko ni tekem, vadimo tehniko smučanja.
Se spominjaš svoje prve medalje? Tvoj največji uspeh do sedaj?
Prvo medaljo sem dobila na Pokalu Krvavca leta 2003. Te, in tudi vseh naslednjih, je bil najbolj vesel ata Tomaž, ki me je vedno nagradil, tako da je bil on moj prvi in najboljši sponzor, sedaj pa je to ELAN. Največji uspeh je 3. mesto na Pokalu Loka, 2. mesto v skupni razvrstitvi Velike nagrade Argete. Najbolj svež uspeh pa sem dosegla prejšnji teden na mednarodnem otroškem tekmovanju v Val d'Iseru, kjer sem v močni mednarodni konkurenci dosegla odlično 5. mesto v superveleslalomu.
Si se kdaj poškodovala?
Kot cicibanka sem si v začetku tekmo-
valne sezone med treningom v zapestju zlomila roko in kar šest tednov nisem smučala. Takrat sem spoznala, kako težko mi je brez smučanja.
Kdo te navadno spremlja na tekmovanjih?
Vedno starša, neposredno pa tudi serviser Brane, ki skrbi, da so moje smuči vedno brezhibne, družinski prijatelji in moj najzvestejši spremljevalec - moj kuža Gor, saj zjutraj, kljub zgodnji uri, budno spremlja pakiranje in je prvi v avtu, saj se boji, da bi ostal doma.
Kaj si želiš v življenju in posebej v športu ?
Dokler bom imela veselje do smučanja, bom smučala, velikih načrtov pa nimam. Rada bi šla na športno gimnazijo. Rada postala fizioterapevtka in mogoče s poklicem ostala v smučanji, saj je poškodb na žalost veliko.
Se ukvarjaš še s kakšnim športom, morda tudi v njem dosegaš kakšne uspehe?
Pozimi večinoma le smučam, poleti smučam na vodi, vozim monocikel, igram tenis, odlično plavam. Smučanje vzame veliko časa, tako da mi drugi športi pomenijo le dopolnitev.
Kaj delaš ob prostem času, če ga imaš, bereš knjige, gledaš filme?
Prosti čas vedno najdem. Takrat grem najraje na vožnjo s kolesom ali pa se odpeljem s kolesom k sorodnikom, kjer zabavam vseh njihovih pet otrok. Berem, zadnje sem prebrala Prežihove Solzice, zadnji film pa je bil Strastna zapravljivka.
Imaš svoje vzornike?
Moja smučarska vzornika sta Ted Lige-ty in Lindsay Vonn.
Kako bo videti tvoje letošnje poletje?
Pričeli smo že s smučarskimi pripravami za naslednjo tekmovalno sezono, tako da še kar smučamo na Krvavcu. Pred počitnicami gremo s klubom na priprave v Premanturo. Nato bodo vsak dan suhi treningi na atletskem stadionu v Kranju in kak dan smučanja na ledeniku. Prave počitnice imam en mesec. Takrat grem na morje, kjer veliko plavam, smučam na vodi, tečem in tudi lenarim. Konec avgusta pa imamo klubske priprave v Planici. Lanske so mi ostale v lepem spominu po uspešnem kolesarskem vzponu na Vršič.
Pričakovanja?
V naslednji sezoni si želim, da bi bila predvsem zdrava, da bi še naprej uživala v smučanju in spoznavala nove smučarske prijateljice in prijatelje. Na tekmovanjih pa si želim dosegati rezultate, podobne letošnjim.
Prijetne počitnice, veliko dobrih prijateljev in še več odličnih uspehov ti želim ter se ti zahvaljujem za pogovor.
Vera
Vabljeni na tek okoli Gradiškega jezera
Turistično društvo Gradišče pri Lukovici
vljudno vabimo na obalo Gradiškega jezera, kjer bo potekal 6. gradiški tek okoli jezera,
9. maja 2009, ob 10. uri.
Tekli bomo: otroci na razdalji 1.200 m, ženske in moški 1 krog - 4.200 m, ženske in moški 2 kroga - 8.400 m, ženske in moški 3 kroge - 12.600 m
Vsi udeleženci tečejo in hodijo na lastno odgovornost in samo po označeni poti. Prijave na tek sprejemamo na dan teka, do 9. ure zjutraj. Štartnina: odrasli 7 evrov, otroci 2 evra.
Vsi udeleženci teka dobijo topli obrok.
Prisrčno vabljeni.
Za dodatne informacije pokličite na tel.: 041/312-716.
SPORT
stran
20
11. kegljaški turnir slovenskih paraplegikov za pokal Domžal
Kot običajno zopet najboljši gostitelji
Društvo paraplegikov ljubljanske regije, v okviru katerega se združujejo tudi paraplegiki in tetraplegiki iz Občine Domžale, je 18. aprila, v počastitev 19. aprila - praznika Občine Domžale, na kegljišču Restavracije Šport park Domžale pripravilo tradicionalno kegljanje slovenskih paraplegikov za pokal Domžal. Kegljaški turnir v Domžalah je izredno kvaliteten in priljubljen, vsa leta pa ga, kot generalni pokrovitelj, podpira tudi Občina Domžale. Pri organizaciji in izvedbi so pomagali tudi Zavod za šport in rekreacijo Domžale ter Kegljaški klub Domžale, od koder so prišli sodniki Slavko Tomc, Ranko Dujic in Cvetka Logar, ter drugi pokrovitelji.
Turnir se je začel že v zgodnjih jutranjih urah in je vse dopoldne kazal izredno borbenost več kot 40 udeležencev, ki so se pomerili v kategorijah deklet, fantov, veteranov, tetraplegikov, pokali pa so bili namenjeni tudi najboljšim ekipam ter tradicionalnemu skupnemu zmagovalcu. Zaključnega dela - podelitve priznanj najboljšim - se udeležil tudi župan Občine Domžale, Toni Dragar, ki je ob pozdravu in čestitkah najboljšim, zagotovil, da so pa-raplegiki v občini vedno dobrodošli, občina pa bo tudi v prihodnje podpirala aktivnosti društva. Pri podelitvi sta sodelovala tudi mag. Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacij o Domžale, ter svetovalka v Uradu župana, Vera Vojska.
REZULTATI EKIPNO: 1. mesto DP ljubljanske pokrajine - 767,
2.	mesto DP severne Štajerske -730 in 3. mesto DP jugozahodne Štajerske s 679 podrtimi keglji REZULTATI MOŠKI: 1. mesto Martin Tabak - DPLJ 217, 2. mesto Miran Jernejšek - DPSŠ 210,
3.	mesto Viktor Rupnik - DPLJ 206 kegljev
REZULTATI ŽENSKE: 1. mesto Slavka Jereb - DPKR 188, 2. mesto Senka Ivaniševič - DPLJ 186, 3. mesto Cvetka Štirn - DPLJ 151 REZULTATI TETRAPLEGIKI: 1. mesto Slavko Dunaj - DPMS, 173, 2. mesto Marjan Štiber -DPSŠ, 172, 3. mesto Aleš Povše -DPJZŠ, 157 podrtih kegljev REZULTATI VETERANI: 1. me-
sto Hasan Čauvševič - DPLJ, 202, 2. mesto Emil Palameta - DPLJ 175, 3. mesto Boris Šter - DPKR, 160 podrtih kegljev Vsem nastopajočim, posebej najboljšim, iskrene čestitke, iskrena hvala pa tudi glavni organizatorki, eni najboljših slovenskih kegljavk, Cvetki Štirn.
U. Ž.
Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine se zahvaljuje vsem, ki so podprli turnir:
Občina Domžale, Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Restavracija Šport park, Milan Skočaj Milan Domžale, Občina Trzin, MG Inštalaterstvo Krtina, Avto GP, Peter Govejšek s. p. Brezje pri Dobu, Aleksander Kornhau-ser s.p., Marlow Design d.o.o. Domžale, Pekarna Koncilija Domžale, Brown Forman Worldwide d.o.o. Ljubljana, Avto Snoj Črnuče, Šmit-Vehovar Vi-dem-Dobrepolje, Vrečar Jerca Moravče, Met&Met d.o.o. Ljubljana, Mehani d.o.o. Ljubljana, Helpy d.o.o. Trzin, Pečarstvo Avbelj Franc Lukovica, Avto servis Kveder Božidar Krtina, Agroemona Domžale, Mercator d.d. Ljubljana, Zveza paraple-gikov Slovenije, Verplex, Peter Verbič ml. Jarše in Zavarovalnica Triglav d.d.
Hvala!
Karate društvo ATOMShotokan-Do Domžale
Karateistka Tamara Kokalj je boljša iz tekme v tekmo
Če smo o prvih uvrstitvah ATOMovke Tamare Kokalj pisali pohvalno in o drugih s presežniki, se zna zgoditi, da bo do najpomembnejšega tekmovanja letos - 10. svetovnega S.K.I.F. prvenstva v grških Atenah, morda že zmanjkalo besed.
Tamara je letos postala prvakinja Slovenije v katah - najvišji nivo in v kumiteju-borbah nad 60 kg, poleg tega je zabeležila tudi zmago kot članica ekipe. Z zlato in srebrno medaljo se je izkazala na mednarodnem turnirju na Nizozemskem, s svojo pripravljenostjo pa je navdušila tudi na turnirju v italijanskem Torinu 4. aprila, kjer je kljub žrebu, ki ji je namenil najmočnejše kon-kurentke, v absolutni konkurenci karateistk v kumiteju-borbah osvojila srebrno odličje. Da pa je Tamara le ena izmed vzhajajočih cvetk iz vrste ATO-Movcev, dokazujejo še uspehi drugih članov ATOMa.
Zmagovalna ekipa ATOMovcev v Radljah
Kimon open 2009
Deseterica ATOMovcev je 4. aprila nastopila na karate turnirju mladih v Ljubljani. Karin Podboršek, Iva Perger, Žan Podboršek, Žan Guček, Hana Kerič, David Kardum, Grega Teršek, Patricija Vehovec, Črt Hro-vatin in Rok Kurent so se veselili 7 zlatih, 8 srebrnih in 8 bronastih medalj v posamični konkurenci, Karate društvo ATOM Shotokan-Do Domžale pa je zabeležilo še ekipno drugo mesto.
Pomagali tudi Vaški Bojsi!
11. aprila se je v Radljah 136 karateistom iz cele Slovenije pridružilo še 33 ATOMovcev, ki so se na kyu turnirju -turnirju šolskih pasov - pomerili tako za uvrstitev v kyu reprezentanco Slovenije kot za ekipno zmago na turnirju in posamična odličja. Zahvala za razpoloženje gre zagotovo tudi domžalskim Vaškim Bojsem, ki so z motorji prišli spodbujat ATOMovce. Ekipna zmaga ATOMa je bila s 1855 točkami pred Shotokanom z Iga (450) in mari-
borskim Kanazawa Dojo (435). 1. mesto: Klemen Kastelic, Žan Pod-boršek, Iva Perger, Špela Novak, Polona Orehek, Blaž Ravnikar, Maruša Šircelj, Barbara Šavorn, David Kardum, Grega Teršek, Rok Kurent in Patricija Vehovec; 2. mesto: Urban Mušič, Žan Guček, Hana Kerič, Matevž Peternel, Črt Hrovatin, Tjaša Zupančič in Tilen Špenko; 3. mesto: Mitja Hofer, Katja Kač, Mark Horvat in Igor Zidarič.
Bojana Foto: Tamara Kokalj
0
Sankukai karate klub Domžale
Naši cicibani pridno trenirajo
Naši najmlajši člani so seveda tudi zelo pridni in trdno trenirajo. Ker se še ne udeležujejo tekmovanj, se o njih ne sliši prav veliko, zato smo jim tokrat namenili nekaj besed.
Že nekaj let niso dečki in deklice najmlajši člani domžalskega društva. To so cicibani! Sekcija Cicibanov je zelo aktivna. V Domžalah trenutno delujeta dve taki skupini. Res, da se o njih ne piše prav pogosto, ker so še premladi za udeležbo na tekmovanjih. Tudi izpiti za
pasove so na daljša obdobja, zato zaslužijo na tem mestu posebno pohvalo. Ker so to otroci od petega do sedmega leta starosti, je zanje pripravljen poseben program učenja tehnik karateja, pravilnega pristopa in seveda napredovanja v znanju in prikazu naučenega. Večina treninga je sicer posvečena »karatejskemu« pristopu, vendar brez igre vsekakor ne gre, zato del treninga spodbuja tako otrokovo domišljijo in razmišljanje, kot motoriko. Tistim, ki so bolj mirne narave, bodo treningi prinesli več samozavesti in od-
Torkova skupina med treningom
ločnosti, živahnejšim otrokom pa bosta disciplina in delo pomagala k lažjemu ter mirnejšemu vključevanju v okolico.
Moramo priznati, da so kljub letom in razigranosti zelo pridni in uspešno napredujejo, kar poudarja tudi
njihova vaditeljica Andreja Voler in njena pomočnica Teja Medle, na izpitih oz. demonstracijah pa cicibani požanjejo vedno največji aplavz. Bravo!
G. J.
Klub borilnih veščin Domžale
Tamari in Davidu prvi mesti
V soboto, 4. aprila, sta Klub borilnih veščin Ormož in Kickboxing zveza Slovenije organizirala 2. državni turnir v kickboxingu v disciplinah semi kontakta in lajt kontakta. Tekmovanja se je udeležilo 225 tekmovalcev iz 20 klubov, med njimi tudi osem tekmovalcev iz Kluba borilnih veščin Domžale, sodila pa sta Franci Pavlič in Andraž Ciuha.
Tekmovalka in tekmovalci iz Kluba borilnih veščin Domžale so na državnem turnirju pokazali veliko poguma, strokovnega znanja, predvsem pa borbenosti, zato tudi rezultati niso izostali. Prav vsi zaslužijo iskrene čestitke, še posebej pa Tamara Radkovič, v kategoriji članice do 65 kg, ter David Nagode, v kategoriji člani do 89 kg, ki sta osvojila prvi
mesti. Ostali tekmovalci so se uvrstili takole: 2. mesto Marjan Bolhar - člani do 79 kg, 3. mesto Mitja Bolčina - člani do 69 kg in Miha Božič - člani do 89 kg, 5. mesto pa so osvojili: Matej Balantič - člani do 94 kg, Blaž Leben - člani nad 94 kg in Miha Močnik - člani do 84 kg. Še enkrat iskrene čestitke in veliko uspehov tudi na zadnjem turnirju za državno prvenstvo, 27. junija v Murski Soboti.
Vera
KK Helios
Boj za vrh prvenstva
Košarkarji Heliosa, ki so ohranili pokončno držo in niso neposredno izpadli iz lige NLB, še več, na koncu so se
povzpeli na 12. mesto, za seboj pa pustili tako Vojvodino, ki se je za najmanj eno leto poslovila od lige NLB, kot tudi Zagreb CO. Dom-žalčani so tako zbrali 34 točk, 8 zmag in 18 porazov. Po koncu lige NLB so se domžalski košarkarji tako lahko popolnoma usmerili v drugi del državnega prvenstva, lige UPC, ki je ta trenutek v polnem vzponu.
Košarkarji Heliosa so namreč drugi del lige za prvaka začeli več kot odlično. Hiter ritem in dve tekmi na teden so v kratkem času prinesle v domžalsko malho naslednje rezultate: Helios je najprej premagal elektro Esotech, proti kateri so slavili z rezultatom 84:64. Že ob koncu lige NLB je bil Helios boljši od Uniona Olimpije, tekma vredna ogleda pa je bila tudi tista, ki so jo fantje odigrali v Hali komunalnega centra, saj, kljub večjemu delu vodstva Heliosa, na koncu ni šlo vse tako zlahka in na koncu je bila razlika le točka - zmaga pa je na srečo ostala doma. Končni rezultat srečanja med Heliosom in Union Olimpijo je bil 79:78.
Vedno neugodno pa je igranje pri ekipi Geoplin Slovana. Tudi tokrat je bilo srečanje vse prej kot lahko, Domžal-čani pa so se morali krepko potruditi, da so vzeli še en skalp v borbi za najvišje mesto. A tudi tokrat jim je uspelo, končni izid v prid Domžal pa je bil 93:89. Po štirih krogih sta bili tako edini neporaženi ekipi Helios in Krka, sledil pa je medsebojni obračun v novomeški dvorani Leona Štuklja. Že zadnje gostovanje Heliosa v Novem mestu, če se spomnimo, je bilo ponižanje, razlika velika, zgodba pa se je ponovila. Helios, ki že od začetka ni držal koraka s Krko, je na koncu izgubil za 21 točk, Krka pa je, na krilih domače dvorane, slavila 90:79 in za
točko ušla Heliosu na lestvici. A ne za dolgo. Sledila so še tri srečanja, v katerih je Helios konstantno zmagoval, po drugi strani pa Krki ni šlo vse tako gladko. Helios je premagal Hopse iz Polzele v dvorani HKC z rezultatom 80:75, v Laškem je padel tudi Zlato-rog, zmaga Heliosa je bila 84:78, visoko poraženi pa so bili tudi košarkarji Luke Koper - rezultat v Kopru je bil 82:101 v prid Heliosa.
Stanje na lestvici
Trenutno stanje na lestvici se je v zadnjih treh krogih spremenilo, prvo mesto je prevzela Union Olimpija s sedmimi zmagami in edinim porazom proti Heliosu, medtem ko Helios ostaj a na drugem mestu, prav tako s sedmimi zmagami in enim porazom. Krka pa je z dvema porazoma in šestimi zmagami zdrsnila na tretje mesto. S četrtim mestom sledijo Hopsi Polzela, ki imajo štiri zmage in štiri poraze. Do konca je še nekaj krogov, glede na rezultate posameznih srečanj pa letos nobeni ekipi ob koncu ne bo lahko ...
(mak)
v
Hokejski klub Žolne
Začetki hokejske ekipe Žolne segajo v leto 2006. Takrat smo se odločili, da se kontrolorji zračnega prometa in ljubitelji hokeja na ledu organiziramo in zastopamo barve našega podjetja na evropskem prvenstvu kontrolorjev zračnega prometa v hokeju na ledu. Pred tem se tekmovanj nismo udeleževali, čeprav smo občasno rekreativno že igrali skupaj. Konec leta 2006 smo se odločili, da gremo na 9. kontrolorski turnir v hokeju na ledu, v Budimpešto.
Prijavili smo se kot čisti »outsiderji«, nadeli smo si ime Žolne in ob prijavi na turnir zapisali, da smo »jezerniki -lakersi«, ker smo se drsanja in hokeja naučili na bližnjih zamrznjenih jezerih in mlakužah. Na turnirju so nas ostale ekipe zelo dobro sprejele. Na tem turnirju smo se odlično odrezali in bili prvovrstno presenečenje, saj smo se zavihteli kar na visoko 2. mesto. Lansko leto smo na 10. turnirju v Bratislavi zasedli 4. mesto. Omenjena rezultata sta nam dala krila, tako da smo v začetku letošnjega leta ustnovi-li hokejski klub Žolne. Letos, od 17. do 19. aprila, organiziramo 11. turnir kontrolorjev zračnega prometa v ho-
keju na ledu na Bledu. Sodelovalo bo devet ekip: Helsinki, Praga, Košice, Bratislava, Budimpešta, Dunaj, mešana ekipa Ženeva&Praga, ekipa Sky Europe in HK Žolne. Prvotni namen kluba HK Žolne je, da združuje rekreativne igralce hokeja na ledu, ki so posredno ali neposredno povezani z letalstvom, ker pa ima klub tudi člane, ki niso povezani z letalstvom, imamo v klubu še selekcijo, ki se imenuje Mlinski kamni. 14. marca smo v Vevčah izpeljali že 2. turnir Mlinskih kamnov. Po lanskem uspešnem turnirju, ko so sodelovale štiri ekipe, smo letos povabili šest ekip.
Ponovno je zmagala ekipa radia Hit in tako že drugič zaporedoma osvojila turnir Mlinskih kamnov.
Končni vrstni red:
1.	Radio Hit
2.	Trim Tim - Žirovnica
3.	Flying Chickens - Medvode
4.	Žolne
5.	Krpani
6.	Mlinski kamni Radomlje
Gregor Bukovec Predsednik HK Žolne
Na črno-belih poljih
Ljubljanska šahovska liga - Prvak MKK Podpeč, Domžale tretje
Ekipa Domžal: od leve proti desni-Filip, Plaskan, Šemrl in Skok.
Ob organizaciji ŠK Komenda je potekala 62. ljubljanska šahovska liga, t. i. delavska liga. V njej so tekmovali v super ligi in še dodatnih treh ligah. Vsega skupaj je nastopalo 36 moštev. V super ligi, v kateri je igralo deset moštev, je zanesljivo slavil MKK Podpeč, Domžale so bile tretje.
Domžalčani so bili še dva kola pred koncem na drugem mestu, vendar pa so v predzadnjem kolu visoko, kar z 0 : 4 izgubili s Podpečjo. Z enakim izidom so v zadnjem koli premagali Pekos Pub Trzin, kar pa je zadoščalo le za tretje mesto, saj je konkurenčni Mentor v zadnjem kolu tudi visoko, s 3.5 : 0.5 premagal KC Farmacijo. Domžale so tako zabeležile edini poraz, remizi-rale so s Črnimi vitezi, Mentorjem in Sinfoniko Vrhnika, preostalih pet dvobojev pa zmagale. Za MKK Podpeč, ki so jo sestavljali šahisti z vseh vetrov, so nastopali mednarodni mojster Igor Jelen, pa mojstri Zorko, Gombač, Črepan, Kokol, in še MK Čepon. Za drugo uvrščeni Mentor je bila na čelu velemojstri-ca Krivec, pa moj ster Guid in vrsta močnih šahistov - Bratko, Sirnik, Potočnik in Arčon. Domžalčani so igrali zelo zanesljivo, kar kažejo tudi uspehi na posameznih deskah. Na prvi deski je Šemrl iz osmih partij iztržil štiri točke in pol in le remi mu je manjkal, da bi dosegel tretje mesto in medaljo. Na drugi deski je Plaskan iz devetih partij osvojil štiri točke in bronasto medaljo, na tretji pa Filip iz petih partij štiri točke, pa vendarle le bronasto medaljo. Na četrti deski je kapetan ekipe Jože
Skok zbral pet točk in pol iz devetih duelov in bronasto medaljo, na šesti pa Rebernik tri točke iz petih dvobojev in medaljo s srebrnim leskom.
Vrstni red: MKK Podeč 29, Mentor 23, Domžale 21, Črni vitezi 19.5, Klinični center in Višnja gora-Stična po 17.5, Komenda Popotnik in Sinfonika Vrhnika po 16.5, KS Farmacija 10.5, Pekos Pub Trzin 8. Zadnji dve ekipi sta izpadli v prvi ligo.
Sahara dogsi znova v super ligo
V	prvi ligi se je druga domžalska zasedba Sahara dogs uvrstila na zanesljivo drugo mesto, s tem pa ponovno v najmočnejšo ljubljansko ligo. Moštvo je remiziralo tri dvoboje, v zadnjem kolu z zmagovalko Komendo Utrdba, ki bo jo morali premagati kar z 3.5 : 0.5, če bi želeli osvojiti prvo mesto. Na prvi deski je Karnar odigral le štiri partije, vendar je zabeležil dve točki in pol. Na drugi deski je kot ponavadi blestel Vavpetič, ki je iz devetih partij oddal le točko in osvojil zlato medaljo na svoji deski. Tudi Janjič je na tretji deski igral zelo dobro in je iz devetih partij dosegel pet točk in pol in medaljo s srebrnim sijajem. Jerina je bil na šesti deski zanesljiv in je zbral štiri točke in pol iz petih partij ter zlato medaljo. Zasedbo je kot ka-petan vodil Franci Košir.
V	prvi ligi se je dobro držala tudi ekipa Bor Dob A, ki je osvojila lepo četrto mesto med desetimi ekipami. Na prvi deski je Bogdan Osolin priboril štiri in pol točke iz osmih partij, na tretji deski Bohorč pet iz sedmih dvobojev, oba sta dobila bronasto kolajno, na četrti deski pa Majcen štiri točke in pol iz devetih partij in medaljo s srebrnim leskom. Vrstni red: Komenda Utrdba 28.5, Domžale-Sahara dogsi 25.5, Ig in Bor Dob A po 20, Buscotrade Trzin 17, Podpeč Senožeti 16, KPŠRD Karel Jeraj 14.5, Prigo Podpeč 14, ŠD Železničar 13, Loka pri Mengšu 11.5.
V	drugi ligi je zmagal Kamnik pred Črnim grabnom in Višnjo goro-Stično 2, v tretji ligi je med šestimi ekipami zmagal Karel Jeraj, sledita Dom in Agencija za nepremičnine ter Trzinka Trzin.
Jože Skok
PRIJAVE DO 21.05.2009: http://www.ak-domzale.sl, s prijavnico v Slamniku. PRIJAVA VKLJUČUJE: spominsko štartno številko, topli obrok na cilju, brezalkoholno pijačo, nagrade za prvouvrščeno in prvouvršenega ter najstarejšega in najstarejšo udeleženko (-ca), žrebanje štartnih številk za nagrade donatorjev. ORGANIZATORJI: SOCIALNI DEMOKRATI DOMŽALE, Atletski klub Domžale, TVD Partizan Domžale in domžalska mladina.

CHmidi
i i
PR0FUNDIS
d.o.o., Domžale
PRIJAVNICA
Rok prijave do 21.05.2009
Državno prvenstvo uspešno za Sovice
Državno prvenstvo navijaških in pom pon skupin, ki je bilo v soboto, 4. aprila, v Škofljici, je potrdilo odlično pripravljenost Sovic, saj so osvojili kar sedem prvih in eno drugo mesto.
Za odlične koreografije in vrhunsko pripravljenost tekmovalnih skupin so zaslužne trenerke Lana Gavrilov, Simona Kopač in Maja Štikavac. Za dobro vzdušje in glasno podporo s tribun pa smo poskrbeli tudi starši Sovic, ki spremljamo svoje otroke na tekmo-
vanja in smo na njihove dosežke zelo ponosni.
Sovice z nastopi v letošnji sezoni še niso zaključile, saj jih konec maja čaka še mednarodno tekmovanje v Nemčiji na Elite Cheerleading Championship, v začetku julija pa se bodo odpravile na evropsko prvenstvo, ki bo na Švedskem.
Čestitamo in veliko uspehov še na-
prej!
Predsednica ŠD Sovice
S plesno ustvarjalnostjo do tekmovalnih rezultatov
Plesni trening je neke vrste transformacijski proces, pri katerem plesalcu pomagamo razviti določene človeške lastnosti in sposobnosti do te mere, da lahko posega po najvišjih tekmovalnih dosežkih. Celostna priprava plesalca zagotavlja povečanje učinkovitosti funkcioniranja plesalčevega organizma in zavzema fizično in psihično pripravo, celoten način preživljanja časa v športnikovem vsakdanjem življenju ter tudi duhovnost, ki je za plesalce še posebej pomembna, saj so plesalci hkrati športniki in umetniki in s svojo lastno ustvarjalnostjo prispevajo k tekmovalnim uspehom (povzeto po Zagorc, Petrovič, Miladinova, 2005).
Plesni pari so tokrat svojo ustvarjalnost pokazali širnemu občinstvu na kvalifikacijskem turnirju v Krškem, v nedeljo, 5. aprila. Na lep sončen dan so si na izletu po plesnem parketu priplesali naslednje uvrstitve: Štepec Matevž in Šernek Barbara (pionirji C) - 2. mesto ST, 6. mesto LA; Podgoršek Jaka in Matuš Katarina (pionirji B) - 2. mesto ST, 4. mesto LA; Mestek Martin in Judež Kaja (pionirji B) - 5. mesto ST, 8. mesto LA; Kotlovšek Jan in Ško-fljanc Neža (mlajši mladinci B) - 9. mesto ST in LA; Metelko Žiga in Dolenc Lea (ml. mladinci B) - 10. mesto ST, 16. mesto LA. Koritnik Andraž in Repič Tjaša sta v standardu tekmovala med starejšimi mladinci B in zasedla 2. mesto, v latinskoameriških plesih pa prvič med starejšimi mladinci A, kjer sta zasedla 7. mesto.
Trenutno najbolj popularna plesna zvrst so zagotovo t. i. ulični plesi. Na kvalifikacijskih turnirjih se v različnih disciplinah in kategorijah pomeri največje število tekmovalcev prav v hip hopu, ki je, poleg disco plesov, street plesov, electric boogieja in breaka, del uličnih plesov. Na zadnjem kvalifikacijskem turnirju, ki je za pionirje in člane potekal 4. aprila v Novem mestu, za mladince pa 5. aprila v organizaciji PK Miki, na OŠ Marije Vere v Kamniku, je preboj med najboljše in s tem uvrstitev na državno prvenstvo uspela hip hop članici Manci Ravnikar, ki se je v konkurenci tridesetih plesalk uvrstila na 4. mesto, in
IME IN PRIIMEK: .. DATUM ROJSTVA:
NASLOV:
Startnina do 18 let, upokojenci, študenti: 1 €.	Startnina nad 18 let: 5€
Izjavljam, da sem seznanjen s progo in tečem na lastno odgovornost.
PODPIS:.....................
Dolžina proge: cca 9,5 km (krožna).
Izpolni organizator:
KATEGORIJA:.................... STARTNA ŠTEVILKA:................
PRIJAVNICO POŠLJITE NA NASLOV: ATLETSKI KLUB DOMŽALE, KOPALIŠKA C.4, 1230 DOMŽALE Prijava bo možna tudi na intemetni strani Atletskega kluba Domžale: http://www.ak-domzale.si
Špeli Brkič, ki je med mladinkami s prepričljivim nastopom prehitela kar 45 plesalk in se uvrstila na 3. mesto. Uspeh sta dopolnili še Ana-marija Dolenc in Alja Šinkovec, ki sta med hip hop pari mladinci zasedli 4. mesto. Z nastopom na nedeljskem kvalifikacijskem turnirju so se na državno prvenstvo uvrstile tudi oriental show solo mladinka Ana Marija Mandič, med orient pari mladinci pa Ana Car in Alenka Ravnikar. Orient mala skupina mladink si je priplesala 1. mesto, v electric boogie disciplini se je na državno prvenstvo med electric solisti pionirji uvrstil Janez Štrukelj, med electric pari mladinci Teja Pongračič in Vita Osolin, med electric pari člani pa Matej Resnik in Žiga Žargi, ki sta s tem nastopom uspešno prestopila v člansko kategorijo.
Poleg plesalcev uličnih plesov so na zadnjem KV-turnirju svojo fizično in psihično pripravljenost preverjali tudi plesalci šov in jazz plesov, ki so si nabirali dodatne izkušnje, se učili spopadanja s tremo in samostojne priprave na tekmo. V nedeljo je v isti dvorani potekal tudi izbor za mladinske male skupine, ki bodo na Evropskem prvenstvu v Beogradu, od 1. do 3. maja 2009, zastopale Slovenijo, eno najuspešnejših držav na mednarodnih plesnih tekmah. Tekmovanje je potekalo po urniku, občinstvo je bilo številno, nekateri plesalci pa so se na tekmovanje pripravljali kar zunaj dvorane, saj jih je toplo sonce napolnilo z dodatno energijo. Uvrstitve so bile za nekatere plesalce več kot odlične - prvega mesta se je kar dvakrat, med šov solo pionirkami in šov pari pionirji z Moniko Karnar, veselila Klara Peček, 2. mesto si je med šov solo pionirkami priplesala Lana Smolnikar, med šov solo mladinkami Klara Senica, med jazz solo mladinkami Petra Peček, med šov malimi skupinami pionirji pa Pismonoše. Stopničk sta se veselili tudi Petra Ravbar in Petra Peček, ki sta se med šov pari mladinci uvrstili na 3. mesto, ki so ga med mladinskimi malimi skupinami s točko Škorpijoni zasedle tudi Neža Hrovat, Anja Ivanc, Petra Ravbar, Andreja Ručigaj in Katja Tekavc. Plesalke koreografije Škorpijoni so se na posebnem izboru uvrstile tudi na Evropsko prvenstvo, kar je podvojilo njihovo veselje. Četrto mesto je med jazz solo mladinkami pripadlo Ivani Babič, med šov pari pionirji Gaji Ramšak in Naji Šarec, med šov pari mladinci pa Žani Bab-nik in Maši Šraj, peto mesto si je med šov solo mladinkami priplesa-la Petra Peček.
Romana Pahor www.mikiples.com
%ws Ka
MM
Vsi bližnji, ki smo jih ljubili, nas s smrtjo niso zapustili. V ljubezen so se spremenili, z njo naša srca napolnili.
Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega
Ladota Prelovška
z Umekove 1, Vir
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, tople besede, darovano cvetje, sveče in drugo pomoč ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala dr. Poloni Burja, gospodu župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen obred in Pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njegovi
Naj bo spokojen, sladek spanec tvoj, prinese blaženega naj miru, v srcih nosili bomo te s seboj,
spominjali se bomo dni, ko bil si tu.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je sklenil naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric in tast
Janez Jeglič
Domžale, Prešernova cesta 34
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Najlepša hvala tudi članom ZŠAM ter kolektivu HELIOS. Najlepša hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam ob težkih trenutkih stali ob strani.
Vsi njegovi
Solze se bodo posušile, a srčne rane nikoli zacelile.
ZAHVALA
28. aprila bo minilo eno leto,
odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat,
dedek in pradedek
Josip Tartara
Hvala vsem, ki se ga spomnite in mu prižgete svečke.
Vsi njegovi
Odšel je Janko Kralj
Na lep aprilski dopoldan se je veliko število sodelavcev, prijateljev in sosedov na domžalskem pokopališču poslovilo od Janka Kralja, do zadnjega delovnega dneva vodje Kadrovsko-splošnega sektorja Papir kartona Količevo, v katerem je delal zadnjih 33 let.

Celo svoje življenje je Janko Kralj posvetil ljudem in naravi. V tovarni je bil odgovoren za kadrovsko, varnostno in splošno področje, tako v prejšnjih, socialističnih časih, ko je takratna Papirnica Količevo zaposlovala preko tisoč delavcev, pa tudi potem, ko je moral ob prodaji tovarne v tuje roke opraviti eno najtežjih del v svojem življenju: sezname odvečnih delavcev. To je bil za delavce in zanj hud šok, ki se je za mnoge končal s predčasno upokojitvijo ali odpravnino. Delo v tovarni in za tovarno je bilo zanj najpomembnejše, bil je pripaden delu in tovarni, kot bi bila še vedno tudi njegova. Pri tem svojem delu je bil vedno dosleden in zahteven, morda večkrat tudi ne dobro sprejet, vendar so mu vsi priznavali, da ga je opravljal tako z občutkom za interese tovarne in njenih lastnikov, kakor tudi delavcev. Na takšnem občutljivem križišču interesov pogosto ni lahko delovati, vendar je Janko neštetokrat dokazal pravo mero občutljivosti in poštenosti.
V javnem delovanju v nekdanji in sedanji Občini Domžale se ga mnogi nekdanji prijatelji spomnimo kot dolgoletnega predsednika tedanje ZSMS, ki je med drugim organizirala za tiste čase (šestdeseta in sedemdeseta leta) tudi pomembne zabavne prireditve za mlade, zlasti
nedeljske plese v Grobljah, glavno zbirališče mladih za celotno domžalsko-kamniško območje. Od mladih nog je bil aktivno vključen v delo predhodnice sedanjih Socialnih demokratov in nekdanje ZLSD, v organih Občine Domžale pa je bil dolga leta vse do zadnjega zelo aktiven član nadzornega odbora. Tudi pri tem je bil vedno zelo vztrajen in kritičen do napak in slabega dela, pri čemer se nikoli ni oziral na to, ali je v ozadju takšno ali drugačno vplivno ime, institucija ali posameznik. Janko Kralj je imel svoja socialna vodila kot nespremenljivo smer in cilj svojega dela v prejšnjih in sedanjih časih,
Manj znano širši javnosti pa je bila njegova ljubezen do narave, kjer je dolga leta aktivno delal v Lovski družini Domžale, in ljubezen do narodno zabavne glasbe. Prav Janko Kralj je bil glavni in edini pobudnik takratnemu predsedniku države Milanu Kučanu, da je podelil visoko državno odlikovanje Vilko in Slavku Avseniku. Kot je spomnil dr. France Habe ob slovesu, se je tega tako veselil, kot da bi bilo odlikovanje podeljeno njemu. Vsi, ki smo z njim dolga leta sodelovali in prijateljevali, se ga bomo spominjali kot redko poštenega, pokončnega in doslednega moža, ki ni spreminjal svojih prepričanj po dnevnih potrebah ali željah drugih.
Franci Gerbec
OBJAVE
stran
22
(3d
Glasbena šola Domžale
Glasbena šola Domžale na podlagi 20., 21., 22., 23. in 24. člena Zakona o glasbenih šolah (Ur. l. RS 81/2006) in na podlagi 2. člena Pravilnika o šolskem koledarju za glasbene šole (Ur. l. RS 44/2001) objavlja naslednji
RAZPIS ZA VPIS UČENCEV V ŠOL. LETO 2009/10
Oddelek		Inštrument/petje	Priporočena strost	Sprejemni preizkusi
DOMŽALE		klavir harmonika violina violončelo kitara flavta klarinet trobenta rog pozavna tolkala petje	7-9 let 7-9 let 7-9 let 7-9	let 8-10	let 10-12 let 10-12	let 9-11	let 9-11 let 11-18	let 9-18 let dekleta 17-24 let, fantje 18-24 let	za vse inštrumente in petje bodo v petek, 22. maja, ob 16. uri, ali v soboto, 23. maja, ob 9. uri, v Glasbeni šoli Domžale, Ljubljanska c. 61, Domžale
MENGEŠ		klavir harmonika kitara flavta trobenta tolkala petje	7-9 let 7-9	let 8-10	let 10-12 let 9-11	let 9-18 let dekleta 17-24 let, fantje 18-24 let	za vse inštrumente in petje bodo v petek, 22. maja, ob 16. uri, v Glasbeni šoli Mengeš, Trdinov trg 8, Mengeš
BRDO PRI LUKOVICI		druga trobila	10-18 let	v Domžalah (glej zgoraj!)
Op.: Za ostale oddelke PREDŠOLSKI POUK	v šolskem letu 2009/10 ne bo razpisa.			
Oddelek	Naziv skupine		Leto rojstva	Opombe
	Predšolska glasbena vzgoja (PGV)		2004	Predšolski otroci ne opravljajo sprejemnega preizkusa.
DOMŽALE	Glasbena pripravnica (GLP)		2003	Vpis: od 22. do 24. junija, od 8. do 15. ure, v Glasbeni šoli Domžale, Ljubljanska c. 61, Domžale
MENGEŠ	Predšolska glasbena vzgoja (PGV) (če bo 14 učencev, sicer bo pouk samo v Domžalah) Glasbena pripravnica (GLP)		2004 2003	Predšolski otroci ne opravljajo sprejemnega preizkusa. Vpis: od 22. do 24. junija, od 8. do 15. ure, v Glasbeni šoli Domžale, Ljubljanska c. 61, Domžale
O rezultatih sprejemnih preizkusov (in sprejeti o vpisu), boste obveščeni po pošti.
Dodatna pojasnila o rezultatih sprejemnih preizkusov bodo možna izključno v ponedeljek, 15. junija, in v torek, 16. junija, med 8. in 12. uro (tel.: 01/724—14—19) oz. v navedenem času osebno pri ravnatelju šole. Lepo vabljeni!
Občina Domžale Javno povabilo za prijavo programov sofinanciranja družbeno-socialnih in socialno-humanitarnih društev
I.
Občina Domžale bo v letu 2009 sofinancirala programe družbeno-soci-alnih in socialno-humanitarnih društev. Vabimo vsa društva, ki izvajajo dejavnosti na navedenih področjih na območju Občine Domžale in ki bi želela pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave.
II.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.:
-	opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe);
-	predračunska vrednost programa;
-	vire financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna;
-	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
Pri dodelitvi proračunskih sredstev za programe družbeno-socialnih in so-cialno-humanitarnih društev se bodo upoštevala že odobrena proračunska sredstva za ta namen v letu 2009.
III.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »Za javno povabilo št. 122-7/09« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, ali jih pošljete priporočeno po pošti, najkasneje do 7. 5. 2009, na naslov: Občina Domžale, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100, int. 152 ali 151.
VI.
Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki.
Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni do 7. 7. 2009.
Župan Toni Dragar
Javni vzgojno-varstveni zavod Vrtec Urša in Javni vzgojno-varstveni zavod Vrtec Domžale na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08) in 2. člena Odloka o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec (Uradni ve-stnik Občine Domžale, št. 4/09 - v nadaljevanju Odlok) objavljata
Skupni javni vpis novincev v javni vzgojno-varstveni zavod vrtec Urša in javni vzgojno-varstveni zavod vrtec Domžale za šolsko leto 2009/2010.
1.	Predmet skupnega javnega vpisa je vpis novincev v Javni vzgojno-var-stveni zavod Vrtec Urša in Javni vzgojno-varstveni zavod Vrtec Domžale (v nadaljevanju: vrtec) za šolsko leto 2009/2010.
Predvideno število prostih mest v vrtcu:
136 mest za otroke, rojene v letu 2008, 109 mest za otroke, rojene v letu 2007, 92 mest za otroke, rojene v letu 2006, 41 mest za otroke, rojene v letu 2005, 13 mest za otroke, rojene v letu 2004.
2.	Starši oziroma skrbniki otroka (v nadaljevanju: starši) oddajo vlogo za sprejem otroka v vrtec na predpisanem obrazcu. Obrazec Vloga za sprejem otroka v vrtec dobijo starši na sedežu vrtca, v enotah vrtca in na spletnih straneh vrtca.
Vloge morajo biti oddane osebno na sedežu vrtca (Vrtec Urša ali Vrtec Domžale) ali priporočeno po pošti.
Ne glede na število oddanih vlog v vrtec za šolsko leto 2009/2010 se šteje, da so starši oddali eno vlogo.
3.	Rok za oddajo vlog je 15. maj 2009.
V	skladu s 14. členom Odloka se v šolskem letu 2009/2010 izjemoma upoštevajo že oddane vloge do roka javnega vpisa za isto šolsko leto in bodo starši pozvani na dopolnitev vloge z ustreznimi podatki, ki so potrebni za odločitev.
V	primeru osebnega vpisa bo vpis potekal:
3.1.:	v Vrtcu Urša, Slamnikarska cesta 26, Domžale (tel. 01 729 86 00), vsak delovni dan, od 4. do vključno 15. maja 2009, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00;
v torek, 5. maja 2009, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00; v torek, 12. maja 2009, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00.
3.2.:	v Vrtcu Domžale, Savska cesta 3, Domžale (tel. 01 724 82 94),
vsak delovni dan, od 4. do vključno 15. maja 2009, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00;
v sredo, 6. maja 2009, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ure; v sredo, 13. maja 2009, od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ure.
4.	V času javnega vpisa lahko starši že vključenih otrok zaprosijo za premestitev iz enega javnega vrtca v drug javni vrtec v okviru Občine Domžale oziroma iz enote v enoto v okviru posameznega vrtca. O premestitvah odloča Komisija za sprejem otrok v vrtec.
5.	Komisija za sprejem otrok v vrtec pri odločitvi o sprejemu otroka v vrtec upošteva pogoje in kriterije Odloka.
Starši, katerim bo izdana odločba o sprejemu otroka v vrtec, morajo v roku, določenem v odločbi, podpisati pogodbo z vrtcem, sicer se šteje, da so umaknili vlogo za vpis otroka v vrtec.
6.	O rezultatih javnega vpisa in premestitvah bo odločeno najkasneje do 30. junija 2009.
Ravnateljica Vrtca Urša: Antonija Doberšek V. D. ravnateljice Vrtca Domžale: Jana Julijana Pirman
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2009 (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 03/08) ter Pravilnika o subvencioniranju obrestne mere posojil za pospeševanje razvoja podjetništva v Občini Domžale (Ur. ve-stnik Občine Domžale, št. 3/05), v sodelovanju z Gorenjsko Banko d.d. Kranj objavlja
J A V N I RA Z P I S
ZA POSOJILA S SUBVENCIONIRANO OBRESTNO MERO ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA PODJETNIŠTVA V OBČINI DOMŽALE ZA LETO 2009
1.	RAZPISANA SREDSTVA
Razpisana vsota posojil znaša 535.400 EUR. Posojila se plasirajo preko Gorenjske Banke d.d. Kranj (v nadaljevanju: banka), s katero Občina Domžale sklene ustrezno pogodbo o medsebojnem sodelovanju pri odobravanju dolgoročnih posojil.
2.	PREDMET JAVNEGA POZIVA
Posojila se dodeljujejo za naslednje namene:
a)	nakup opreme ter strojev za uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje in izdelkov, ki odpravlja obremenjevanje okolja;
b)	izdelava dokumentacije zahtevnih projektov in aktivnosti;
c)	nakup nove in generalno obnovljene opreme;
d)	nakup, opremljanje in urejanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov;
e)	nakup, graditev in prenovo poslovnih prostorov;
f)	nakup patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti;
g)	investicije v osnovna sredstva, ki bodo služila pospeševanju turizma v občini.
3.	UPRAVIČENCI IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV
Za posojilo lahko zaprosijo naslednji upravičenci:
a)	gospodarske družbe, ki se uvrščajo med majhne družbe, ker izpolnjujejo dve od teh meril:
-	povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50;
-	čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.800.000 EUR;
-	vrednost aktive ne presega 4.400.000 EUR.
b)	samostojni podjetniki in ostali zasebniki, za katere se smiselno uporabljajo pravila za majhne družbe.
Sedež upravičenca ter kraj investicije morata biti na območju Občine Domžale.
Občina bo upravičencem subvencionirala obrestno mero, v skladu s pravilom »de minimis«. Znesek pomoči posameznemu upravičencu ne sme preseči 100.000 EUR (pri posojilih s subvencionirano obrestno mero se kot pomoč upoštevajo samo subvencionirane obresti) v obdobju treh let od zadnjega prejema takšne pomoči, ne glede na obliko ali namen pomoči.
Do pomoči niso upravičena podjetja iz cestnopro-metnega sektorja, kmetijstva in ribištva, podjetja, ki se ukvarjajo z izvoznimi dejavnostmi, ter podjetja v težavah v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah.
4.	PREDNOSTNI KRITERIJI
Posojila se prednostno dodeljujejo upravičencem, ki:
-	odpirajo nova delovna mesta;
-	dajejo pozitivne ekonomske učinke;
-	uvajajo sodoben, tehnološko in ekološko neoporečen, energetsko varčen delovni proces;
-	dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva v občini;
-	so turistično in promocijsko usmerjeni.
5.	VIŠINA POSOJILA IN POSOJILNI POGOJI
-	Doba vračanja posojila znaša do 8 let;
-	letna obrestna mera: trimesečni EURIBOR + 0
%;
-	višina posojila ne sme biti višja od 75 % predračunske vrednosti investicije;
-	višina zaprošenega in odobrenega posojila ne more biti nižja od 4.173 EUR;
-	višina bančne provizije : 1,2 % od višine posojila, minimalno 150 EUR;
-	banka bo odločitev o višini posojila sprejela na podlagi posojilne sposobnosti, plana poslovanja prosilca ter ustreznega zavarovanja;
-	upravičenec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko.
Skrajni rok za črpanje posojila s subvencionirano obrestno mero za upravičence je 15. 12. 2009.
Upravičenec v soglasju z banko za zavarovanje rednega odplačevanja posojil, obresti in drugih stroškov banki lahko predloži:
-	bianco menico,
-	plačilo zavarovalne premije pri zavarovalnici (velja samo za zasebnike),
-	zastavno pravico na nepremičnine in premičnine ter vinkulacija zavarovalne police,
-	zastavno pravico na vrednostnih papirjih,
-	morebitno drugo obliko zavarovanja.
6.	POTREBNA DOKUMENTACIJA
Prosilec zaprosi za pridobitev posojila na vlogi (obrazcu), ki jo lahko dobi v času uradnih ur na na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale, ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/Razpisi. Za obravnavo vloge pa so poleg pravil-
no izpolnjenega obrazca potrebna naslednja dokazila in dokumentacija:
a.	Dokazila o obstoju podjetja:
-	samostojni podjetnik: izpis iz poslovnega registra Slovenije (pridobi občina iz uradnih evidenc);
-	gospodarska družba: dokazilo o vpisu družbe v sodni register (pridobi občina iz uradnih evidenc);
-	ostali zasebniki: dokazilo o registraciji.
b.	Dokazila o plačilni in posojilni sposobnosti:
-	samostojni podjetnik in ostali zasebniki: podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida za preteklo leto (pridobi občina iz uradnih evidenc);
-	obrazec za odmero davka iz dohodka od dejavnosti s strani DURS-a za preteklo leto (pridobi občina iz uradnih evidenc) ter potrdilo o plačanih davčnih obveznostih;
-	pravne osebe: podatki iz bilance stanja in izkaz poslovnega izida za preteklo leto (pridobi občina iz uradnih evidenc);
-	vsi prosilci: podatki o solventnosti (izda banka, pri kateri ima prosilec odprt račun).
c.	Vsi prosilci, ne glede na pravno subjektiviteto: poslovni načrt ali kratek investicijski program za investicijo;
č. Dokazilo glede na namen posojila:
-	pri nakupu nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme: predračun;
-	pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pisna izjava in garancija izvajalca generalnega popravila;
-	pri nakupu patenta in blagovne znamke: pogodba o nakupu patenta oziroma blagovne znamke;
-	pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov: overjena kupoprodajna pogodba ali predpogodba za zemljišče in predračun stroškov urejanja ter opremljanja zemljišča;
-	dokazilo, da je zemljišče opredeljeno za gradnjo poslovnih prostorov;
-	pri nakupu poslovnih prostorov: overjena kupoprodajna pogodba ali predpogodba;
-	pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostorov: že izdano gradbeno dovoljenje (fotokopijo pridobi občina iz uradnih evidenc) oz. veljavna lokacijska informacija, če je to potrebno glede na vrsto investicije;
-	predračun (ki ni starejši od 6 mesecev);
-	zemljiškoknjižni izpisek (pridobi občina iz uradnih evidenc) oziroma izjava lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemna pogodba, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila.
d.	Dokumentacija za zavarovanje posojila je odvisna od oblike zavarovanja, za katero se prosilec dogovori z banko.
e.	Pismena izjava prosilca, da za isti namen kot zapro-ša za posojilo, še ni dobil državne pomoči po shemi »de minimis« oz., če jo je dobil, mora navesti višino prejetih sredstev.
f.	Dokazila, ki so dostopna v uradnih evidencah, prosilec lahko sam predloži vlogi, v kolikor pa tega ne želi, mora izpolniti pisno izjavo, da za potrebe tega javnega razpisa dovoljuje Občini Domžale pridobitev podatkov iz uradnih evidenc.
Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača.
7.	OBRAVNAVANJE VLOG
Vloge za odobritev subvencioniranja dela obrestne mere obravnava Komisija za obrt in podjetništvo na Oddelku za finance in gospodarstvo. Sklep o odobritvi subvencije na predlog komisije ter predhodnem mnenju bančne organizacije izda Oddelek za finance in gospodarstvo, najkasneje v roku 60 dni od popolne vloge. Zoper sklep iz prejšnjega stavka je v roku 8 dni od prejema možno vložiti ugovor pri županu Občine Domžale.
8.	NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG
Rok za predložitev vlog teče od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa do porabe sredstev, vendar najkasneje do vključno 30. 10. 2009. Vloge se bodo obravnavale po vrstnem redu prejetih vlog. Prosilci oddajo vlogo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4, ali pa pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale, s pripisom na kuverti: "Ne odpiraj - Javni razpis
-	Posojila za podjetništvo".
Dodatne informacije lahko dobite po tel. 01/721-42-51, Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo.
Občina Domžale župan Toni Dragar
stran
23
KLANE d
Notranja in vhodna vrata Strešna in vertikalna okna Parketi, kljuke, police
Klimatske naprave »strokovna montaža«
KLANE d.o.o.
Kajuhova 15 1235 Radomlje
051/313-098 www.klane.si
^KDVIT.
Na Gmajni 17A t 234 Mengeš
041M6G-38Q
www.ekovit.si
SVETOVANJE NAČRTOVANJE PRODAJA IZVEDBA SUBVENCIJE
►	TOPLOTNE ČRPALKE
►	PEČI IN KOTLI NA BI0MAS0
►	SOLARNJ SISTEMI IN FOTOVOLTA1KA
►	PREZRAČEVALNI SISTEMI
►	NIZ KO ENERGIJSKE IN PASIVNE HlSE
►	ENERGETSKA SANACIJA OBJEKTOV
KAIRO

INŽENIRING d.o.o, Mengeš
Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupih menjavi, mlda^i ji I i najem u vseh vrst nepremičnin, predvsem uhimsčju občin MengeS, Domžale. Kamnik in Trzin.
Slovenska oHtt 24. 1234 Mengeü telefon: Oß 72,30-9«, 72-30-987 fox 01/72-38-015
OBJAVE
OPTIKA OČESNA AMBULANTA
Helena Dolinšek s.p.
Breznikova 15, Domžale Tel.:OI/72IG-436 (Breza center)
Samostanska 14, Kamnik Tel.:0l/83l7-005
Vinko: OBI/795- 960 Marta: 04I/456-67E
%
mali oglasi
SKRBIMO ZA UREJANJE OKOLICE, nudimo obrezovanje drevja, odvoz vejevja, košnjo, polaganje trave. Prodajamo zemljo, kompost, gnoj. Izposojamo vrtičkarske stroje. PRO MOTO d.o.o., Miklošičeva ul. 9, 1230 Domžale Tel: 041 789 711.
RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. VEZENŠEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale Tel.: 040/268-090
Frizerski salon
Irena MiheliČ s.p. Savsku cesta 1. 1230 Domžale
KOZMETIČNI SALON LANEJA
- masaža, depilacija, podaljševanje nohtov, manikura, estetska pedikura. Laneja kozmetični salon Eva Klančar s.p.,Vir, Čufarjeva 6, 1230 Domžale Tel.:041/840-909 laneja@klane.si
INŠTRUIRAM MATEMATIKO, dipl. ing. mat. KECELJ Martin s.p., Maklenovec 3, 1225 Lukovica Tel.: 040/550-040.
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV
KLANČAR s.p. Preserje,
Kajuhova 15, 1235 Radomlje
(v bližini Kemisa).
Tel.: 01 722 78 97, 041/689-840
RAČUNOVODSKE STORITVE in DAVČNO SVETOVANJE po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS Nahtigal d.o.o., Pot za Bistrico 23, 1230 Domžale. Tel.: 041/732-267.
Delovni čas od ponedeljka do petku: 7.011 du 19.11(1, sobota: 7.0(1 do 12.00
\{)% popust s tem kuponom!
01/72-42-778
dent d.a.a.
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ
Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
•	popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje
•	zobna protetika z uporabo sodobnih materialov
•	zdravju prijazna brezkovinska keramika
•	beljenje zob
ODPRTO TUDI OB SOBOTAH
Dolenjgrad
Telefon: (01) 750 72 00 Fax: (01) 750 72 10 E-pošta: tajnistvo@dolenjgrad.si Internet: www.dolenjgrad.si
2elimo vam zagotoviti varno in mirno starost. V kolikor bo dovolj zanimanja za nove oblike bivanja, bo 1. faza naselja oziroma 90 stanovanjskih enot, zgrajenih v dobrih 15 mesecih od pridobitve gradbenega dovoljenja.
V novih stanovanjih boste lahko uživali že leta 2010, če boste pohiteli in sklenili predpogodbo do konca meseca maja 2009.
Stanovanja so skrbno načrtovana in prilagojena starejši populaciji. Dodatno udobje prispeva 24 urna nujna pomoč prek klicnega centra pa tudi socialna in zdravstvena oskrba.
Vsako stanovanje ima parkirno mesto v podzemni garaži.
Pri načrtovanju nismo mislili le na vaše udobje, temveč tudi na kakovostno in okolju prijazo gradnjo. Več kot 30 % energije se pridobi iz obnovljivih virov.
OSKRBOVANA STAN VANJA V KAMNIKU
primer dvosobnega stanovanja
V prelepi zeleni pokrajini ob reki Nevljici in v neposredni bližini doma starejših občanov bomo zgradili naselje s 147 oskrbovanimi stanovanji. Lokacija je umaknjena iz mestnega vrveža v naravo, a je hkrati le 5-10 minut hoje do centra Kamnika.
Kamniška Bistrica 13 km Velika Planina 8 km Sv. Primož 5 km
Kranj 28 km
Letališče Jožeta Pučnika 15 km Tunjice 5 km Smučišče Krvavec 16 km
Igrišča, bazeni 500 m

STAREJŠ OBČAN

Celje 60 km
Terme Snovik 8 km
Ljubljana 20 km Golf Arboretum 5 km
Si Mercator Center Domžale
i nt i m i s s i mi
H
PRVOMAJSKE POČITNICE 09
•	Jadran in Slovenija •odhodi: 24.04. -03.05.
•	Kompasovi klubi - počitnice za celo družino
MERCATORCENTER DOMŽALE: Cest; 1230 Domžale, 01 7295 070, domzale@ki
A

lg KD Finančna točka
premoženjsko svetovanje, d .0,0.
nlbO
^Smckter jjg pI^gT
PIRAT SNACK BAR VAS It ENO URO PRED ODPRTJEM MC DO M 2 ALE VABI NA DOBRO JUTRANJO KAVICO, NARAVNI SOK IZ PRAVIH POMARANČ, CE PA STE LAČNI - TOAST PIRAT SPECIAL.
VSE ZA SOLO V DZS NAROČI. V USTVARJALNE POČITNICE SKOČI!
V m*]j lr juniju r Mvrcalvr Pllu kartico: popum na učbenika In flelovn« jvurKa. popuHa na faiffc« po1r*KC ine', kT^iTiT^^. + mol noti nakup* na a obrokev
V.-Hrf f» t^Ih i * II**» M i» ?r>	i!»f*na — fw imVi***
DOROTHY PERKINS
TOPSHOP
Najnovejša moda iz Londona.
CVETLIČARNA Vv^.v% ARBORETUM
MKKf ATOR r HM UR HtM^IJ!
sporrMansta razstava tt| 25.H,
mM i"Ij fj rrf 11 ni' v 11 ,<;i
vsako piico ena srečka...
V prod. j I j. nov	•
pikit«k iriti '	•
can* p. k et h. ' 1 ta %
ti 1* 4 EU H
Zlatarna Celje ^ j,
iviv u. fa rn s -ed/e. eu
ZA	PIRAMO
vs	p 5 €
GcaNA PE14 D0MŽALE;te|: °1/ 724 4180 v/ .^HBOma Pri nakupu nI možno uveljavljati dodatni popust članska Izkaznice!	
mESsnn
www.mestna-optika.si
SimPLE
FRIZERSKI SALON
Diu
perilo, ki razvaja
red design award winner 2009
www.alpina.si
SANTANA
PONUDBA PRIZNANtH BLAGOVNiH ZNAMK PARFUMOV IN KOZMETIKE
VINTERSPORT
Kjer se šport začne
Hipermarket
urarstvo
hetfl
1892
AKCUA - 40%
na določene modele ur znamke Pierre Cardin
AKCIJA 29,90
posebna ponudba ur za samo 29,90 €
Mercator d.d., Cesta talcev 4, 1230 Domžale, telefon: 01 721 89 41
DELOVNI ČAS: ^^BB^^^BMod 9. do 21. ure^^^Bod 8. do 21. ure^^^B od 8. do 13. ure