117. štev.
■IIWiXaBB1!l«K1’»TWril
V Ljubljani, četrtek 19, maja 1921, Poštnina plačana v gotovini, iv. leto.
Velja v Ljubljani in po pošti f
t?l« leto rol leta . tetri !ct» . zs mesec .
K 3€0- — „ 180— „ 90— „ 30—
Za inozemstvo:
celo leto .	k	480—
F01 lela. . . . „	210—
t*<rt leta .	„	120—
M mcscc .	„	40—
Za Ameriko:
celolelno polletno . Četrtletno.
8 dolar. 4 dolarje 2 dolarja
Novi naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici.
■mMMmaunMMMmnmMMMMi
si se zaračunajo po 'o/«/	\	n	proštom	in	sicer
Isok ter 55 nun stOi za enkrat 2 K večkrat popust.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Teleion štev. 44. : ~	~
izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1’60 K.
Ja.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj riloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj sc irankirajo. — „ " ' Rokopisi se ne vračajo.	------
Položaj v Beogradu.
Vladne stranke za naziv SHS. Spori v demokratskih vrstah. Kancel-paragrai ostane. Zahteva za priključitev Koroške južno od Drave k Jugoslaviji.
Beograd, 18. maja. (Izv.) Danes popoldne se je v skupščini nadaljevala debata o naslovu države. Govorili so Milojkovie, Begovič, Mišič in Rojc., ki so se vsi izjavili za naziv države »Jugoslavija*. Govoril je tudi tov. Anton Brandner. kr se ie v svojih izvajanjih najodločneje zavzel za naziv »Jugoslavija«. Kritiziral je postopanje vladne večine, ki notranjost države zastopa skrajni centralizem in edinstvo, dočim na zunaj uganja seperatizem. Tudi na zunaj moramo nastopati kot enoten narod. Izvan po medklicih ie govoril tov. Brandner tudi o koroškem plebiscitu. — Kakršen je danes položaj, bodo vladne stranke glasovale za naziv države SHS. — Priglašenih je še 9 govornikov, med njimi Trum-bič. Jutri je glasovanje o imenu države.
Beorgrad, 18. maja. (Izv.) Demokratski poslanec Pavel Andelič je objavil v beograjskih »Novostih« članek, v katerem kritikuje vodstvo demokratske stranke. Andelič je imel razgovor tudi z ministrskim predsednikom Pašičem ter zahteval, da sc naša država imenuje Jugoslavija, nakar mu je Pašič izjavil, da bi v slučaju, da se to zgodi, takoj podal ostavko. O tem je poslanec Andelič obvestil svoje tovariše v klubu ter Izjavil, da bo glasoval za ime Jugo-
slavija. Isto je izjavil tudi dr. Milan Rojc.
Beograd. 18. maja. (Izv.) Na današnji seji ožjega ustavnega odbora se je razpravljalo o spremembah čl. 12 ustavnega načrta, kot so jih predlagali klerikalci in po kojih bi se moral izpustiti kancclparagraf. Ti predlogi klerikalcev so bili odbiti. Razpravljalo se je o spremembi čl. 13, glede katerega se je dosegel sporazum ter čl. 14. Seja je bila zaključena ob 13. uri.
Beograd. 18. maja. (Izv.) Na današnji seji skupščine je min. predsednik odgovoril na interpelacijo bivšega predsednika plebiscitne komisije Juvanoviča glede . da je vlada 24. aprila poslala noto posla-niški konferenci v Pariš, kjer zahteva, da se na Koroškem južna stran LTave priključi naši državi. Pri tej svoji zahtevi se je vlada sklicevala na strategične meje in na plebiscitno postopanje v Gornji ŠlezijI.
Vr
Zagreb, 18. maja. »»Jutranji Ust«, do-znava, da bo 62 poslancev Iz Iirvatske, ki uočeio sodelovati v konstituantl, v par dneh Izdalo razglas ljudstvu, v katerem bo-do razložili svole postopanje in naznačUi delo v konstituantl za delo, ki za hrvatskl del naroda ni obvezno. V tem razglasu se objavijo tudi uspehi zborovanja, ki se je vršilo pred Binkoštml.
Volitve v italijanski parlament.
Navzlic nasilju sijajna zmaga Slovencev na Goriškem. V Zadru se Jugoslovani niso udeležili volitev.
Gorica, 18. maja. Na Goriškem je jugoslovanska narodna stranka dosegla sijajne uspehe. Kolikor je do-sedaj volilni rezultat znan so dobili naši kandidatje v okrajih Gorica 674. Gorica, okolica 10249. Tolmin 6137. Sežana 4604, Postojna 8270, Gradišče in Trbiž 408, skupaj 30342 glasov. Vsi ostali nasprotniki so dobili le 15060 glasov. Zaenkrat so gotovo izvoljeni dr. Josip Wilfan. Vir-gilij Ščeka in dr. Ludovik Podgornik. Z gotovostjo se računa, da bo izvoren tudi Josip Lavrenčič. En nian-at dobe komunisti.
Št. Peter na Krasu. 18. maja. (Izv.) Naši volilci so šli navdušeno in neustrašeno na volišče. Začetek volitev je bil določen na 7. uro zjutraj. Komisija je volitev namenoma zadrževala, samo, da bi utrudila naše ljudi. Vendar so naši volilci vztrajali do tl ponoči, ko je bila volitev zaključena. Komisija je v sled malenkostnih nedostatkov zavrgla 360 glasov. Na dan volitev je prišla v St. Peter tolpa fašistov, ki se pa ni upala v bližino volišča. Ko so fašisti videli velike množice naših volileev, so natihoma odšli. Značilno je, da v St. Petru ni bil noben glas oddan za nasprotne stranke in je vseh 568 oddanih glasov dobil dr. Wilfan.
Trst. 18. maja. (Izv.) V Trstu in
okolici so bili volilci izpostavljeni največjemu terorju fašistov. Večina naših volileev se ni mogla udeležiti volitev, ker je bilo brez vsake zaščite pred divjanjem pijanih tolp fašistov. V Opčinah je od 667 volil-cev prišlo volit 210 (31%); pri Sv. Križu, kjer so fašisti naše volilce odganjali z boipbami. Je volilo komaj 8%; v Gropadi je volilo od 574 volileev, komaj 109 (18%); pri Sv. M. Magdaleni jih je volilo samo 30%; v Lonjeru ni mogel vsled terorja nihče volit; v Rojanu je morala večina naših oditi iz volišča; v Verdeli je volilo od 593 le 311 volil-cev (52%). Italijani so se posluževali tudi podkupovanja. Ponujali so za glasove od 100 do 300 lir.
Trst. 18. maja. V Kanfanaru je bilo od 448 glasov oddanih za italijanski blok 445, v Buzetu od 680 za italijanski blok 600. v Sv. Vinčena-ti vsi glasovi za blok. V Puli ie dobila jugoslov. stranka na vseh sedmih voliščih 384 glasov, v Vodnianu 20, v Malem L.ošinju 22, v Velikem Lošinju 19.
Split, 18. maja. Jugoslovani v Zadru so sc vzdržali volitev v rimski parlament. Italijani so glasovali za Krekicha. Na otoku I netovo ie od 400 volileev glasovalo 35 oseb.
Izid volitev v Italiji.
Rim. 18. maja. Nadaljnji začasni •zali volitev potrjujejo približno dosedanjo cenitev, da bo blok imel v zbornici šibko večino. Doslej je zna-jjili nekako 400 izidov, in sicer imajo čtlani nacionalističnega bloka 150 mandatov, ,h katerim pride še 40 urugih ministerijalcev in 6 Giolitti-Janccv. socialisti 98 (izgubili 34. pri-flobili 6), pristaši ljudske stranke 83 (izgubili 14, pridobili 0), komunisti 10 (pridobili 7). republikanci 7 (pridobili 5) mandatov. V Tridcutu so bili iz-
voljeni 4 pristaši ljudske stranke In dva socialista, v Trstu dva pristaša nacionalističnega bloka, en republikanec in en komunist. — Milanski »Avanti« računa v svoji nocojšnji izdaji. da bodo imeli socians«". ^20 mandatov. List z zadovoljstvom ugotavlja. da so nasilja fašistov proletarijat oživila. Glasilo ljudske stranke meni, da dobi ljudska stranka, ki je bila doslej-zastopana z 101 poslancem, sedaj 106 mandatov.
VOLITEV ŽUPANA V CELJU.
Celje. 18. maja. (Izv.) Pri današnji prvi seji občinskega sveta je bil izvoljen županom dr. Juro Krašovec (JDS) in podžupanom Karl Žabkar (NSS). Socijalni demokratje so pak-tirali s klerikalci. Izvoliti so hoteli soc. demokratičnega župana ter derikalnega podžupana. DECEMBERSKA REVIZIJA REVIZORJA RAJHERJA PRI »SAMOPOMOČI«.
V decembru pretečenega leta je dobil g. Rajher nalogo, da podvza-me revizijo bilance pri »Samopomoči«. •— Tisti čas se je namreč govorilo, da ima blagajna znaten deficit. — G. Rajher je do »temeljiti« reviziji ugotovil, da ima »Samopomoč« 16.000 K prebitka. — Malo na to je zahteval izvanredni občni zbor ponovno revizijo in volil v to svrlio revizijsko komisijo. Ta pa je dognala. da ni bilanca v tako lepem redu, kakor si je to domišljeval g. Rajher, temveč da ima blagajna 243.395 K 47 v. prirnanjklaja. Ugotavljamo, da se je vršila ta naknadna revizija pre-gledovalne komisije na podlagi Istih računov, istega Inventarja, odnosno od takrat še ostalega (inventarja) prištevši izkupiček. Na kakšni podlagi. na čigavo Iniciativo in v korist koga .ie tora! g. revizor Raiher kon-statiral stanje bilance — razven par malenkostnih nepravilnosti — kot v nailepšem redu? V interesu javnosti je, da se oblasti za pojasnemje te interesantne reVizije pobrigajo, in onemogočijo gospodarstvu kvarne ter netočne revizije.
OBRAVNAVA PROTI HRVAŠKIM VELE-IZDAJALCEM.
Zagreb, 18. maja. Glavna obravnava proti dr. šullalu In tovarišem bo v četrtek, 2. junija ob petnajstih pred zagrebškim sodiščem.
REGENT V BOSNI, HERCEGOVINI IN DALMACIJI.
Beograd, 18. mala. V kratkem bo po-setll regent Bosno, Hercegovino in Dalmacijo, nato pa bo odpotoval na Irancosko Italijansko rivljcro, kjer se sestane z prln-cczlnjo Jeleno.
TURČIJA PODPIRA BANDE V ALBANIJI.
Beograd, 18. mala. Presbifo doznava Iz Londona: »Mornlng Post« javlja Iz Carigrada, da Je Mustafa Kemal paša v an-gerskem parlamentu Izjavil, da ima Turčija v Albaniji važne Interese in da je dovolil nekaterim častnikom albanskega rodu, da odidejo v Albanijo In tam organizirajo boj proti Srbom.
MADŽARSKA V ZVEZI NARODOV
Dunaj, 18. maja. (Izv.) Kakor poroča »Das.neue Achtuhrblatt«, bo po ratifikaciji mirovne pogodbe odposlan v zvezo narodov kot zastopnik Madžarske grof Albert Ap-ponu. Grof Appony zbira sedaj gradivo. nanašajoče se na zaščito manjšin v nasledstvenih državah ter namerava objaviti kršenje tozadevnih določb mirovne pogodbe, ki so ga baje izvršile Romunija in Jugoslavija.
NOVA POGAJANJA Z RUDARJI NA ANGLEŠKEM.
London,. 18. maja. (Izv.) Lloyd George se je povrnil v London, kjer bo sodeloval pri rešenju premogovnega vprašanja. Predlogi, ki jih namerava slaviti, so začasno še tajni, a se bodo v kratkem objavili, vendar se njegov nastop v splošnem presoja precej optimistično. Z gotovostjo se računa na zboljšanje sedanjega položaja ter je upati, da bo prišlo vsaj do delnega sporazuma s štrajkujočimi rudarji tekom prihodnjih dni.
ZA NEODVISNOST IRSKE.
Washington, 18. maja. Lord Hugh Coc.il se zavzema za ustanovitev neodvisnega kraljestva Irske z armado, toda brez mornarice, pod vlado člana hiše Windsorskc, n. pr. walskega princa. Ako bi izbruhnila vojna, bi mogla Anglija odpraviti irsko ustavo
Problem moči.
Iz Idrllo se poroča, da so tain naši v a- | lllcl početkom volitev vrgli par bomb In 1 prav tako koncem volilnega akta ter na , ta način nasprotnike, ki bj Imeli veselje do lašlstovsklh manir, že vnaprej ostrašlll.
Ta dogodek Je silno poučen. Idrijčani so problem moči In uspeha vzeli zelo enostavno, tako kakor Je v resnici enostaven. Vse latneiitlranje In zgražanje nad nasprotnikovo krivičnostjo nima nikakega haska, ak0 sl ne znaš sam pomagati. Kaj nam koristi, ako se ogorčeno zgražamo nad brez-prlmcrnlm faSlstovsklin terorjem v Istri. Dejstvo Je, da nam Je ta metoda ugrabila mandate, kajti od šcsterlh Istrskih mandatov bi imeli dobit) tri, a smo rešili le enega ali v najboljšem slučaju dva. Svet bo čul sedaj le o končnem rezultatu volitev; nihče se ne bo zanimal za podrobnosti. In če naposled spravimo v svet pravilne vesti o terorju Glnntovlh ljudi — saj le svet navnicn, da se po volitvah stranko prlto-žnlejo o nasprotntškl krivičnosti! — K sreči je Goriška z Notranjsko Izkazala pravo lice, a pač, ker se Jo ravnala po načinu Idrijčanov In Tolmincev.
Zakaj načenjamo to vprašanje?
Zato ker se nam zdi, da Je potrebna, da se ob tej priliki resno In stvarno razgovorimo o problemu sile. Ravno ml Slovenci se silno radi udajamo sentimentalnemu argumentiranju s teoretično pravič-
nostjo. O priliki nesrečnega koroškega plebiscita smo resno upali, da se bo radi znanih volilnih nerednosti razveljavilo Izvršeno glasovanje-lstotako se zadnji čas čudimo, da ententa takorekoč ni že intervenirala na Koroškem, kjer našim rojakom požigajo hiše, Jih napadajo, pobijajo...
Ne prav nič ne podcenjujemo moči Ideje ,toda v absolutno pravičnost pa oe smemo verovati, ako ne želimo, da se' bo naša lahkovernost maščevala na nas samih, kakor se je že tolikokrat.
Zato nikjer ne zidajmo upov na našo proteste — Iz papirja. Gotovo, politično društvo »Edinost« ni moglo druzega ko protestirati pri ministrskem predsedniku Giollttlju, nihče pa sl seveda od tega na more pričakovati najmanjšega uspeha. Krivice, M se nam- gode, so velike, toda odpomoč proti njim Je le v — naši dejanj-skl moči. Kjer ne moremo fašistov odpo-diti z bombami in kamenjem, tam — smrt pač podlogi) za enkrat. To Je grenka resnica, vso drugo so lepe dekoracije, drugega nič.
Ako bomo tako realistično presojal! položaj, tedaj se bomo tem bolj vneto In realistično pripravljali na ono delo, M nas edino more rešiti Izpod fašistov skega nasilja. Tega so moramo zavedati ravno danes, ko Je strastno strankarstvo tako silno razcepilo narodne vrste.
Solnograška za Nemčijo.
Jugoslavija zasede Koroško.
Solnograd, 18. maja. (Izv.) Kljub osebuf Intervenciji zveznega kanclerja dr. Mayerla v Solnogradu, ki naj bi preprečil zvezo k Nemčiji, noče Solnograška vpoštevatl nasvetov zvezne republike. Izvršiti hoče gia-sovaujo za priključitev. V včerajšnji seji le sklenil deželni zbor sledeče: V razveljavile ni u točke 6 sklepa soluograškega deželnega odbora z dne 28. aprila glede Izraženia ljudske volje dno 29. maja o priklopltvl k Nemčiji so sklene: »Ker Je deželna vlada kot zvezna oblast vsled predlogov od stra-
ni zvezne vlade ovirana na Izvabi ljudskega glasovanja dne 29. maja, Izjavijo vse v, deželni vlad) zastopane stranke, da se sestavi takoj permanentni posebni odsek, ki bo Imel nalogo, da glasovanje Izvede !n uspeli Istega sporoči pristojnim oblastim, da ga predlože zvezi narodov v vednost.« Vsled tega sklepa solnograskega deželnega zbora bo Jugoslavija de lacto sprejela poziv, da vkoraka na Koroško, kot so to sklenili zastopniki entente na Dunaju, Beograd.
Korfanty še vedno obvlada Gor.
Šlezijo.
Spor med Francijo in Anglijo. Ostavka Brianda,
Berlin, 18. maja. Kakor javlja »Vosslsche Zeltung« Je Kor!anty hkrati z brzojavko medzaveznlškl komisiji Izdal upornikom proglas, v katerem odobrava demobilizacijo moštva In poživlja ono moštvo, ki ni več potrebno, naj se vrne k delu. Da se vpostavl gospodarsko življenje, ie potrebno, da uradniki prevzamejo zopet svoje dolžnosti. V nasprotju s tem proglasom poroča »Lokalanzelger«: Poljak) napadalo od sinoči Klučborg. Glavni udarec Je namenjen na Gole.
London, 18. maja. V pogovoru s posebnim poročevalcem lista »Dajly Ezpress« jo Korfanty izjavil, da bo, ako zavezniki no bi sprejeli pollskega stališča, zapustil Gorenjo Šlezijo. Zaveznik) bi bili odgovorni za posledice, ki bi nastale vsled tega. Ako bi on odšel, bi v Gorenji Šlezljl nastal kaos.
London, 18. maja. »Moming Post« objavlja brzojavko, katero je Korfanty poslal Lloyd Georgu, odgovarjajoč na njegov odgovor v spodnji zbornici o Gorenji šlczill. Korianty pravi, da le v svoji akciji pre-
prečil anarhijo m meščansko vojno v Gorenji šlezljl, Kor!auty naposled apelira ia čut pravičnosti L!oyd Georgea hi na njegovo čast kot Angleža ter zahteva pravično razsodbo na temelju versallleske pogodbe.
Pariz, 18. maja. (Izv.) Naj večjo pozornost Je v tukajšnjih krogih vzbudila od Agence Havas priobčena vest, da se sestanek med Brlaudom In Lloyd Georgeom, ki je bil določen na prihodnjo nedeljo, kakor tud) prihodnja seja vrhovnega sveta ne bo vršila. Včeraj se je Briand pogovarjal teleioničuo z Lloyd Georgeom, tekom katerega pogovora sta se imenovana državnika radi gorrt]cš!czl]skcga vprašanja sporekla.
Allian, 18. maja. (Izv.) Lloyd Georgo Jo pozval Italijansko vlado k sodelovanja pri prihodnjem sestanku vrhovnega sveta, na katerem se bodo določile nove meje v Gornji Šlezljl. — Tozadevno se vrše sedaj posvetovanja med groiom Slorzo In Glollt-tijem.
BORŽNA IN TRŽNA POROČILA.
19. maja.
Zagreb: 18. maja. Berlin 220—224.50, Budimpešta 61—63, Italija 712—718, London 515—520, Nc\vyork kabel 126.50—127, Newyork ček 121.25—125.50, Pariz 1100 do 1110, Praga 192.75—193.50, Švica 2325 do 2350, Dunaj 22.95—23.05. Valute: dolarji 123 do 124, avstrijske krono 23—24, carski rublji 51—56, češkoslovaške krone 192—0, napolcondorl 0—140, marke 226—227, leji 224—228, lire 695—700.
Beograd: 18. maia. Valute: 20 dinarjev v zlatu 22.63—22.75, Irank) 270—0, dolarji 30.80—31, lire 172 -175, levi 40.50 do 41.50, leji 56.25—56.50, marke 55—56.50, avstrijsko krone 6.75—0, napoleondorl 109 do 111. Devize: Pariz 272—274, London 128 do 129.50, Ženeva 590—595, Solun 190 do 196, Ruu-Milan 177.50-178,50, Praga 48.30
do 48.45, Dunaj 5.70—5.75, Newyork- 0 do
31.20, Solija 0—42.
šlezija.
18. maja.
C u r 1 h : Berlin 962 in pol, Nev, york 556, London 2227, Pariz 4730, Milan 3085, Praga 8.05, Budimpešta 2.70, Zagreb 4.27 In pol, Dunaj 1.47.
Dunaj:	Dolarji	542—547,	marke
1038—1044, funti 2350—2370, franc. Iranki 4600—4640, lire 3105—3125, dinar 1680— 1700, poljske marke 62.50—64.50, švicarski Iranki 9S00—9550, čcškoslov. krone 805— 810.
Praga: Valute: Marke 116.23, švic. Iranki 1208.50, lire 367, irancoskl Iranki 567.50, funti 269.50 ,dolarji 66.50, dinar)’, 198, avstr, kolkovanc krone 11.25, poljsk? juarke 7.611,
Češka narodna socialistična stranka.
Sobotna praška »Tribuna« prl-naša z ozirom na zborovanje narodno socJjalističue stranke v Pragi sledeči jako zanimiv članek:
Tokrat se udeleže zborovanja tudi ruski socijalni revolučijonarji, jkojih oficijclni predstaviteli Suho-mlin, član osrednjega izvrševalnega odbora rusko socijalne revolucijo-narae stranke, ima na zborovanju celo referat:	»Pot	k	slovanskemu
socijalizmu«. — Tudi jugoslovanski narodni socijalisti so tukaj in njihovi poslanci. Slovenci.
Zborovanje proklamira prvič slovanski socijalizem in nrlpravlja znanstvene razloge zanj.' Iz tega razloga je žev pred meseci konferi-ral v Pragi Černov s Klofačem, ki sta se v nazorih strinjala. Oba stojita proti materijalističnemu socijalizmu, ne zapirata oči pred skušnjami, pridobljenimi v svetovni vojni in iz ruskega boljševištva ter se trudita socijalizmu navdahniti slovansko dušo, živ smisel za dobro, humani teto in poštenost — postaviti ga na etični temelj. Oba trdno verujeta. da je za socijalizem treba vzgoje In da ni mogoče socljalizma diktirati in vterorizirati. Socijalizem mora iziti iz pogojev vsakega naroda posebej, bo tedaj naravno v pravem smislu besede narodni in bodoča resnična internacijonala more biti samo federacija narodnih sociializmov. In predvsem je treba razumeti, da socijalizem ne more biti samo gospodarski problem, temveč da je predvsem nravno vprašanje. S soci-jalizmom mora začeti vsak sam pri sebi. najpreje moramo znati obvladati samega sebe. če hočemo opravljati druge. Moderni socijalizem mora zavzeti pozitivno stališče napram državi, napram parlamentu in napram narodu. Opira se na princip demokracije in stoji proti destruktivnemu socijalizmu, čigar principi eanikavanja so posebno nevarni za nove države in male narode in gotovo tudi za delavsko ljudstvo.
V tem oziru pride gotovo do jasnih izjav. Več kot verjetno je, da bo zborovanje izpopolnilo ime stranke, ki se bo imenovala »Češkoslovaška stranka narodnih socijalistov«. hi to Iz stvarnih in formalnih razlogov. Stranka hoče Javno pokazati, da njen socijalizem raste iz potrebe In pogojev naroda, in s tem se jasno odločiti od Marxističnega socijalizina. Stranka ostane socijalistična. kakor se je sklenilo na zborovanju pred tremi leti. toda noče. da bi se enačila s kakšno drugo sociialistično stranko, koje principe in taktiko Smatra za pomotne. da tudi škodljive. Stranka je socijalistična in se zato ne boji nove znanstvene sku-šenosti na svoje gibanje aplicirati in zato stoji proti praznemu rodolju-barstvu. ki se kaže samo pri slavnostih. ljubezni do ljudstva pa ne pozna. je torej proti praznemu rodo-llubarstvu in proti praznemu sofcija-IŠzovanju.
Program zborovanja govori Jasno o novem duhu stranke. Suhoanlin govori o slovanskem socijalizmu, Klofač o konstruktivnem socijaliz-mit, kot edino pravem izrazu resničnega narodnega čustvovanja, dr. 1'hlir o veliki izobrazbi in boljšem Človeku kot temelju sociializma, Tučny o tvornem socijalizmu. Zborovanje se bo pečalo tudi s stališčem napram Sokolstvu in je na programu referat: Tyrševa ideia in narodni socijalizem.
„Jutrcv konfident*4.
Za dnevnik »Jugoslavijo« so se mladoliberalci potegovali na vso moč. Ponujali so vse mogoče gosp. Pesku, če postane »Jugoslavija« je-deesarska. Ko vse vabe in celo težki milijoni niso zalegli, so začeli izdajati »Jutro« ter rovati in na vse načine intrigirati zoper »Jugoslavije«, da bi jo uničili.
Razmere v uredništvu »Jugoslaviji« so postajale čedalje neznos-nejše. Posebno se je odlikoval s svojo štenkarijo urednik g. Stane Kosovel ter kazal pri vsaki priliki uprav strupeno sovraštvo do NSS, pa tudi kot kolega je bil silno nestrpen, tako da mu je upravičeno cie-jai njegov tovariš sourednik, da je satansko hudoben. O. Pesek je dolgo potrpel, a 19. marca t. 1. ie prišlo do preloma tudi med njim in «■ Kosovelom.
Vsled nekvalificiranega obnašanja Kosovelovega, ga je g. Pesek odpustil iz službe. Ponavljamo, kar smo pisali že 5. t. m. in česar dose-daj še ni ovrgel noben list in tudi včerajšnja sodnijski obravnava ne:
Začetkom aprila ie zahteval g. Kosovel -trimesečno plačo kot od pravnino. O. Pesek mu le odgovoril, da ie bii unravičen ga odpustiti, ker se ie nekvalificirano obnašal napram njemu kot svojemu šefu hi ker je sam dejal, da »gremo narazen«. Da pa ne bi-g. Kosovelu nenadoma morebiti otešfcočil gmotnega položaja. je bil g. Pesek pripravljen ga vzeti nazaj v službo: da še več, da mu olajša službovanje, le celo dejal, da mu ni treba delati službe v uredništvu. temveč lahko dela kot eks-ternlst, t. I. spiše doma todensko po i 2 ali 3 kakršnekoli že članke in bo dobival polno plačo, zahteva pa. da med tem časom, ko bo dobival od g. Peska plačo ne sme sodelovati pri »Jutru«, kalil nikdo ne more In ne sme zahtevati od g. Peska,da naj komurkoli še plačuje zato. da bo sodeloval pri listu, ki ruje zoper njega in ga blati. O. Kosovci tega m hotel,, temveč rale sodeluje pri »Jutru«.
G. Kosovel je napačno informiral stanovsko društvo časnikarjev, katerega odbornik je tudi on Ut društvo ie. ne da bi se prei informiralo ori g. Pesku — in ne da bi ga prej le obvestilo, izreklo zaporo nad uredništvom »Jugoslavije«, t. i. da ne sme noben organiziran član društva sodelovati pri njej.
S tem se je hotelo prisiliti gosp. Peska, da mora izplačati g. Kosovelu še trimesečno plačo, čeprav ta sodeluje pri »Jutru« in ne pri »Jugoslaviji«. Značilno je. kar poroča celo včerajšnji »Slovenec«, da je lz-poevdal pred sodiščem predsednik Novinarskega društva g. Fran Smodej, da se odbor »Novinarskega društva« ni bavil s tem, zakaj je gosp. Pesek odpustil g. Kosovela, temveč odbor se je postavil samo na stališče. da ima g. Pesek izplačati Kosovelu zakonito trimesečno odpravnino. — Ker pa se odbor ni bavil s tem. zakaj je Pesek odpustil Kosovela. tudi ne more vedeti ali je zahtevana trimesečna odpravnina zakonita ali ne. In baš s tem je dopri-nešen dokaz, da se je hotelo s silo prisiliti Peska, da izplača nekaj, česar ni dolžan. Da ta domneva ni brez podlage, je dokaz, da je državno pravdništvo tožilo odbor »Novinarskega društva« radi izsiljevanja. NI tožil g. Pesek »Novinarskega gru-štva«. temveč državno pravdništvo.
In včeraj se je vršila obravnava te tožbe. Ves mladoliberalni in mno-gobrojeu advokatski štab ie bil na delu, da reši obtoženi odbor. Dokazovali so. da je odbor samo obvestil
društvene člane o proglašeni zapori. ni pa na nikogar vplival s silo In sodnik g. Premerstein je oprostil obtoženi oclbor, češ. da niso z ustrahovanjem ali s silo hoteli omogočiti g. Kosovelu, da pride do trimesečne odpravnine 9100 K pri listu »Jugoslavije«, ker sc ne more reči, da so izvajali kak pritisk ali nasilje.
»Slovenec« pa še poroča, kar je »Jutro« seve previdno zamolčalo, da si je zastopnik državnega pravd-ništva pridržal za vzklik tridnevni pomislek.
Iz te obravnave je napravilo »Jutro« grozno storijo. Ker z Radičevo krvavo storijo na Hrvatskem zdaj o Binkoštih, katero so jedeesar-ski listi tako pompozno napovedovali, ni nič, mora »Jutro« nuditi či-tateljem vsaj neki »ersac« in tako poroča »Jutro« na dolgo in široko da je bil s to sodno obravnavo predvčeraj g. Pesek »politično, moralno in socijalno justificiran«.
»Jutru« je seve vse čist evangelij, kar je navajal g. Kosovel v svojo obrambo. Ko ga je hotel g. Pesek parkrat zavrniti, je upravičeno dejal pravni zastopnik: »Pustite ga, saj ima g. Kosovel kot obtoženec pravico, da laže.« A eno je povedal g. Kosovel pred sodiščem, česar pa »Jutro« ni zabeležilo, da se ga je sumilo, da je »Jutrov« konfident.
Po stališču, ki ga je zavzel odbor »Novinarskega društva« v slučaju Kosovela, se sme vsak urednik s svojim delodajalcem meni nič tebi nič spreti, sme rovariti zoper list pri katerem je uslužben. sme uganjati celo lopovščine, in če ga delodajalec odpusti radi tega. mu mora kot nagrado za njegovo nekvalificirano obnašanje dati še trimesečno plačo kot odpravnino. Zgoditi se zna »sm-čaj«. da se vrine v uredništvo »Jutra« kak klerikalen konfident ali pa v uredništvo »Slovenca« kak derno-
člana kar na slepo, ne da bi se ba-
vilo z njegovo kvaliteto.
Še en nedostatek je ta. da se je sklepalo o tej osebni zadevi g. Kosovela — ki je ob jednem odbornik
Novinarskega društva v njegovi navzočnosti in se je seve on na ib olj zavzemal za to, da se proglasi bojkot uredništva »Jugoslavije«, med tem ko je drugod navada, da se v takih slučajih intcresiranec odstrani.
Beležke.
Resnost In budalosti.
Dr. Lapajne je dal »Pondeijku« na razpolago o Trboveljskih higienskih razmerah. Iz tega resnega poročila je priobčil »Pondeljek« samo iz.vleček in dejal: »Prostor nam ne dopušča, da bi priobčili celo poročilo.
Pondeljkov prostor je namreč načeloma rezerviran za budalosti. (Tako krsti namreč »Pondeljek« sam svoja najnovejša poročila).
Jcdeesarska zgaga.
Nadrahov Cene jo je polomil. G. Fran Govekar ga odklanja, da se milo izrazimo, kajti g. Govekar se krepkejše.
Ja. ja stvar gre »Izlima«.
Prenizka ponudba.
JDS išče kompromisa z NSS tei ponuja zato par mladinov.
Dež. predsednik posreduje.
Gosp. dr. Baltič je pozval predvčeraj in včeraj k sebi zastopnike političnih strank, da konferira z njimi o konstituiranju občinskih odborov v avtonomnih mestih. Za NSS je pozval gg. dr. Tone Jamerja in Antona Peska. G. dr. Baltič je slikal važnost rednega delovanja občinskih odborov in ker nima nobena stranka absolutne večine, je potrebno, da se stranke sporazumejo med seboj. Ker ima NSS državnost in narodnost v svojem programu. (Opomba ured. Prvo oficijelno priznanje, da je tudi NSS državotvorna!) naj se sporazume s stran ko, ki ima istotako državnost itv narodnost v svojem programu. Dež. vlada nikakor ne perhorescira komisarja. če se pa stranke ne sporazumejo, ne bo druzega izhoda. — G. Pesek je zatrdil; da ima NSS resno voljo do pozitivnega dela, vendar pa ji mora vlada omogočiti, da to voljo dokaže. Vlada naj zavrne neutemeljene prizive zoper obč. volitve v Ljubljani in Mariboru ter nemudoma skliče obč. odbornike, da sc konstituirajo. Dokler pa vlada tega ne stori, je vsak apel na dela-Ijubnost NSo brezpredmeten.
Gospodarstvo.
ANGLEŠKI RUDARSKI ŠTRAJK IN NJEGOVE POSLEDICE.
Ko se je sredi aprila izjalovil pričakovani skupni nastop trozveze angleških industrijskih delavcev (ru-. darjev. prometnih delavcev in železničarjev). zdelo se je, da se bodo I morali štrajkujoči rudarji vdati, t. j.
da bodo morali sprejeti radikalno kretski''konfident,''in ko se sprejo | znižanje mezd od strani lastnikov ter ga bo delodajalec postavil na premogokopov, ter se odreči izpol
cesto, ali bo tedaj odbor »Novinarskega društva« tudi proglasil zaporo nad dotičnim listom, ne da bi se bavil. zakaj je bil odpuščen?!
Ne zaper organizacijo novinarjev. temveč zoper zlorabo iste, je nastopil g. Pesek v obrambo duev-nika »Jugoslavije«. »Novinarsko društvo« ie podpiral g. Pesek od njegovega početka, pristopil je takoj kot ustanovni član in je dosedaj od delodajalcev edini. Gospodje demokrati, ki se kar cedite prijaznosti do organizacije novinarjev, dokažite to svojo naklonjenost z dejanji ter posnemajte g. Peska: pristopite kot ustanovni člani. Doslej pa še ni niti eden teh širokoustnežev plačal tisoč dinarjev ustanovnioe.
Kakor hitro je izjavil Pesek, da plača Kosovelu polno trimesečno plačo če med tem. dokler bo plačan od Peska, ne bo sodeloval pri »Ju-ttu«, bi bil moral odbor »Novinarskega društva«, če se že ni hotel ba-viti zakaj je bil odpuščen, ukiniti zaporo nad »Jugoslavijo«, kajti nemoralno je zahtevati plačilo za koga, da bo sodeloval pri nasprotnem listu, ki ga blati ia radi katerega je bii, kakor je pri obravnavi g. Kosovel sam dejal, osumljen, da je »Jutrov« konfident.
Te vrste niso napisane kot lekcija Nov. društvu. Vsako organizacijo je treba upoštevati, zato moramo pa tudi opozoriti na napake v tako važni organizaciji kakor ie baš Novinarsko drušvo. Ravno v tem. da društvo resno prouči vsako zadevo svojih članov, ki se zatečejo-k iiiemu za pomoč, je dana garancija, da bo imelo društvo in vzgajalo res samo kvalitativno najbolj! materija! ne pa postalo zaščitnik vsakega svojega
nitvi njihovih načelnih zahtev. In vendar traja št raj še dalje (45 dni) ter je izgled za mimo poravnavo manjši nego prej. Sklenjene vrste rudarjev še ne dajo razkleniti niti vsled tega. da so v nekaterih okrajih bile ponudene rudarjem mezde, ki se le malo ali pa nič ne razlikujejo od mezd plačevanih do meseca marca.' Nade interesiranih krogov, da bodo lakota in prazne blagajne rudarskih organizacij izsilile konec štrajku. se niso uresničile. Rudarji so odločeni, da ne popuste po nobc-eni ceni. Osebne žrtve in odreke rudarjev in njih soprog na korist skupne stvari, so občudovanja vredne. Akoravno se zadeva m premaknila niti za korak naprej, se vendar ne sme misliti, da ste nasprotni stranki zadnje štiri tedne držali roke križem. Tudi vlada je pokazala večjo inicijativo. ko so ostali rudarji v mezdnem boju osamljeni. Koncem aprila so začela nova pogajanja v cilju, da pride do začasne uredbe spora, ter tako ustvari za definiti-j ven dogovor mirnejše ozračje. Vlada je predlagala: ustanovljenje najvišje meje za znižanje mezd, odreka na vsak dobiček v manj donosnih okrajih in začasno vladno podporo v okrajih, kjer bi minimalna mezda prekoračevala donosnost premogovnikov. Kakor maksimum znižanja mezd je predlagala vlada 3 šilinge 0 pensov (približno 100 jugoslovanskih kron) na dan ter se Je izjavila pripravljeno, dati za prihodnje tri mesece podporo 7V2 milijona funtov (4200 milijonov jugoslovanskih K). Tekom daljnjih pogajanj je zvišala vlada ponudeno podporo na 10 milijonov suntov (5600 milijonov jugoslovanskih kron), ki naj bi sc razdelila na 4 mesece. Lastniki premogo-
»nmiimmr i-^irnrggTr-Tr^ij^^jmsag
Dodatkov- O Šle- 1 hajalo. že v prastarih časih mnogo J sov. Šele v uajnovejših časih se je J P __________________________ mrvKnih dmronclrlh	Inv ki RO I nnsrečiln Nemcem popolnoma za-
Z1J1.
Šlezija je prastara slovanska in poljska zemlja. Pradomovina Slovanov se je raztezala, kakor se navadno govori, od srednjega Dnjepra do Visle, a na jugu do Karpat. V resnici je segala do Visle samo ob njenem spodnjem teku, ob zgornjem teku je prekoračila Vislo, segala do Odre in celo čez Odro. Torej je sedanja gorja Šlezija spadala k pradomovini Slovanov. Po arheoloških izkopinah sodeč je celo prebivalstvo onkraj Odre v sedanji Lužici in Mišnji bilo iste narodnosti, kakor pa onstran Odre in Visle.
V začetkih poljske države je bila Šlezija njeni sestavni del. Nad njo je vladal že stari Meško, prvi poljski vladar in njegov sin Borislav Hrabri. V Šlezijl so se bili odločilni boji med. P.oliakI in NemcL V nil se ie na-
močnih slovanskih gradov, ki so igrali v teh bojih veliko vlogo in ob njih se je razbijal nemški naval. Taki stari in zgodovinsko važni gradovi so bili na primer: Glogov, Opo-le. Bitom.
Nasledniki Boleslava Hrabrega so delili poljsko državo med svoje sinove in tako je tudi Šlezija dobila svojega kneza iz vladarske rodbine Plastrov, ki je pa priznaval poljskega kralja za svojega vrhovnega gospoda. Ta je zopet delil deželo med svoja sinove in tako je polagoma razpadla Šlezija na mnogo majhnih kneževin, v katerih so vladali knezi poljske vladarske rodbine. Toda ti knezi so se ženili z Nemkami, spravljali so v dežeio nemške priseljenike in tako so delovali pri ponemčevanju Šlezije. Visoki stanovi in mesta so Se ponemčila, toda ljudstvo Je ostalo poljsko v celi Šleziii do novih ča-.
posrečilo Nemcem popolnoma treti Slovane v spodnji in srednji Šleziji. gornja Šlezija je pa še sedaj po velikanski večini poljska. Slezij-ski knezi so se skušali polagoma popolnoma iznebiti poljske nadobla-
vojski iztrgal Šlczijo avstrijski cesarici Mariji Tereziji. Pri Avstriji so ostale odslej samo Še tri kneževine: Tašin, Tropava in Jagerdorf. Vse ostale so prišle pod Prusijo. Cela Šlezija se je delila v tem času na 19 kneževin in i i več grofij in samo-
sti in pri tem sp jim pomagali nem- i slojnih gospodstev. ški vladarji. Š pomočjo slavnega | gete p0d prusko vlado se je pri-vladarja Friderika Rude- t. čeja šlezija naglo in nasilno germa-
nemškega __________
čebradca so res dobili skoraj popolno samostojnost, vendar so po imenu spadali k poijki državi. Slavni češki vladar Jan iz rodbine Luksen-bužanov je dosegel, da se mu je poklonila večina šlezijskih knezov In
nizirati. Upravno je tvorila pod Prusi Šlezija samostojno provinco, ki je bila razdeljena na tri dele. imenovane okrožja: Opolsko. Vratislav-ško in Ligniško. To je odgovarjalo j stari zgodovinski in zemljepisni de-ga priznala 2a vrhovnega gospoda. i litvi na zgornjo, srednjo in spodnjo
Njegovemu sinu Karlu, najslavnej šemu češkemu vladarju in nemškemu cesariu. so se poklonili še ostali knezi iz dolnje Šlezije. Tako je prišla Šlezija pod češko krono in z njo je pozneje prišla pod Avstrijo. Pruski krati Friderik ie v sedemletni
''Šlezijo. Pod Opole je spadalo 20 okrajev, pod Vratislavo 24 in pod Lignico 21. Glasovanje se je vršilo satno v opolskcm okrožju z izjemo nekaj okrajev, ki so že močno ponemčeni in so ostali pri Prusiij brez glasovanja.	(Dalje prih.)
kopov pa so pristali na maksimalno znižanje mezd od 3 šilingov na dan. Te ponudbe so rudarji odklo-nili, najprej iz razloga, ker niso hoteli pristati na večje znižanje mezd nego 2 šilingov (56 jugoslovanskih kron) na dan in nadalje iz razloga, ker so gornji predlogi v nasprotju z njihovimi načelnimi zahtevami. Vlada je namreč zahtevala, da naj se poravnava sklene za 15 mesecev z urejenjem mezd po okrajih, dočim stoje rudarji na načelnem stališču, da se imajo mezde urediti kakor skupnost za celo državo. Iu tako so pogajanja koncem aprila dospela do mrtve točke. Stavljeno je bilo od neinteresiranih strani več predlogov. ki pa niso bili sprejeti enkrat od ene. drugikrat od druge strani. .Medtem je pa postal položaj zelo resen. Čut solidarnosti pri sodrugih v delavski trozvezi. železničarjih in prometnih delavcih se zopet obuja ter med rezervisti, vpoklicanimi da vrše policijsko službo proti štraj-kovcem se poraja duh upornosti. Najtežje se pa občutijo posledice za gospodarstvo Anglije. Izvoz premoga. ki je znašal meseca marca še 1,995.895 ton, sc je skrčil v aprilu na 606.584 ton (torej pod tretjino), kar pomenja v denarju zmanjšanje izvoza za okoli 6,500.000 funtov. (3640 milijonov jugoslov. kron!), Uvoz se je znižal za 77 milijonov funtov (okoii 43 milijonov jugoslovanskih kron), a i/.voz za 58 milijonov funtov (okoli 32 milijard jugoslovanskih kron). To je neizmerno veliko nazadovanje. V teh številkah se izraža vsled rudarskega štrajka nastali zastoj v industriji. Število brezposelnih ali deloma zaposlenih delavcev na Angleškem le doseglo v zadnjem času neverjetno število 4 milijonov, kar pomenja. ako se računa povprečno pet oseb na delavsko družino 20 milijonov naroda brez virov dohodkov od dela. to je polovico vsega prebivalstva Anglije! Promet seveda tudi močno trpi vsled štrajka. kateremu šc ni videti konca in glede katerega ni izključeno. da se izprevrže v generalni štrajk z vsemi mogočimi katastrofalnimi posledicami v gospodarskem in političnem oziru.
A
'+ Nove uredbe valut in deviz. Qosjx>« darslio finančni odbor ministrov je sprejol nove uredbe o valutah in devizah v odo-brenje.
+ Dohodki državne trošarine, ki so
bili za 11 mesecev zadnjega proračunskega leta proračunjeni na 124,120.819 dinarjev. 35 par, so znašali v istem času 149.711.985, dinarjev 19 par. Presežek znaša torej 25 milijonov 591.168 dinarjev.
,+ Ministrstvo za šume la rude namerava razveljaviti vse zaostale pogodbe z Inozemskimi tvrdkami glede eksploatacije naših gozdov.
4- Bolgarska živina. Komisija za sprejemanje živine od Bolgarske je dne 14. t, m. v Zaječaru spreleta od Bolgarske na račun vojne odškodnine 1500 ovac. Ovce s« prodajo na javni dražbi dne 21. t. ni. v Za* ječaru. Z izkupičkom sc ustanovi fond za izplačila živine, ki sa in lastniki izgubili v vojni leta 1912,
Dnevne vesti.
r- .
. — Regent odpotuje v Francijo «8 Anglijo. »Tribuna« piše: Regent Aleksander bo v kratkem odpotoval na francosko ali angleško Prl-tnorje. Princesinja Jelena sc mu bo Died potoma pridružila.
— General Maister odpotoval na Konferenco razmejitvene komisije.
1 redscdnik Jugoslovenske delegacije ^ razmejitvene komisije general Maister je včeraj odpotoval v Opatijo h konferenci razmejitvene komisije.
— Za Gosposvetski Zvon se Je nabralo 'V mesecu marcu med osobjem Poverjeništva za soc. skrbstvo invalidski oddelek v Ljubljani, po gospodični Rudolfovi znesek 222 K. Srčna hvala.
— Predsednik deželne vlade g.
dr. Baltič je odpotoval včeraj v uradnih poslih v Beograd. Zato do nadaljnjega odpade vsak sprejem Pri deželnem predsedništvu.
_ ■— Delegat ministra financ v tiuhljanl, dr. Karl Šavnik se je 18. t. m. odpeljal službeno v Beograd, od koder se predvidoma 'povrne v desetih dneh.
— Volitev župana v Ptuju je okrajno Rta varstvo k»t nezakonito razveljavilo.
— Potniki skozi Jugoslavijo ne potrebujejo našega vizuma. Naša vlada je odre* dJla, da potniki, ki potujejo skoz! našo državo, ne potrebujejo jugoslovanske?! vi-e“ma. Tujci, ki po tuje j,o skozi našo državo, bodo dobili v vlaku tranzitni vizum, id ga bodo na obmejni postaji zopet oddali.
— Neslovanski aradnik) se odpuste te državne službe. Iz Beograda poročajo, da le ministrski svet sklenfl odpustiti vse kradnike-tujce. Izkazalo se Je namreč, da *o nezanesljivi ter da ruvarilo proti državi.
— Profesorji In nčItetJt v Sloveni!!, ki So nemške ali madžarske narodnost!, se niorajo po učnem načrtu, ki ga Je izdelalo ministrstvo prosvete, do letošnje Jeseni naučiti našega jezika.
— Srbohrvaščina v ljudskih šolah. Po *»čnean načrtu ministrstva za prosveto se
0 Poučevala v naših ljudskih šolah srbo-bnvaščin^ že v 3. razredu.
— Bolgari kttiekajo proti naši državi, ^ganski časopfcl širijo vesti, da namerava naša država Bolgarijo zasesti. Pres-biro pa izjavlja, da so vse t« vesti teuden-cHozne izmišljotine breiz vsake podlage.
— V Mas tak pri Dublianl Je Izvoljen
župana komunist Fr. SkobeJ. Tudt ob-
fcleski svetovalci bo sami komunisti.
— Kot odvetnik v Sloverijgradcu se tiasell dr. Konrad Janežič, ki je bil dose-
v Voloski.
. — General Wrangel t JugoslavIM. Po
Poročilih iz Beograda Je naiša vlada dovolila generalu Wranglu bivanje v Jugoslaviji. Nastanjen bo s svojim štabom v kaik-čoem večjem kraju.
— Imenovanja. Višji živinozd ravnik hugon Turk je imenovan za veterinarskega nadzornika v 8. činovnom razredu. Vi* šJa žlvinozdravnlka Rebek v Ljubljani Tn Demšar v Litiji sta pomaknjena v 7. činov-nlki razred. Pri državnem kmetijsko kemijskem zavodu v Ljubljani je sprejet za asistenta dr. Anton Schiffrer.
— Imenovanje v davčni službi. Za višje davčne upravitelje so Imenovani:	Rudolf Plrehiar, Hinko Drvenik, Fran Gostiša, Otou Steplč, Ladislav Jerše, Franc Resnik, Jožef Pichler, Anton Reber, Ivan Vodičk, Aleksander Golja, Ivan Gorjup, Aleksander Hruška, Karel Bezeg, Franc Rcr.dia, Franc Valentinič, Ferdo Tičar, Mihael Schwarz, Anton Dobravc in Ivan Stanič. Za davčne upravitelje: davčni oficiaJi Iv. Kiišar, Rihard Koller, Rudolf Pehani, Zdravko Saolfa, Fran Cuš, Makso Merčun, Jakob Mallnger, Viktor Damjan, Albert Primec, Bogomir Železnik, Jožef Sever, Alfonz Ribič, Miroslav Pirkmajer in Karel Ga-brou; Za davčne oflciate: davčni asistenti Stefani Kramar, Gustav Gruttschreiber, Mohor Zupančič, Anton Šel, Mijo Fajt, Alojzij Lazar, Karel Grah, Anton Petek, Jožef Trtnik, Anton Vardjan, Franc Marinc, Ivan Madronič, Viktor Bischof, Mihael Kamer, -Makso Žumer, Alfonz Debelak, lMalija Križan, Alojzij Osina In Filip Dvor-Sek. Za voditelja davčnega okraj, oblast Vi iV Logatcu Je imenovan po službeni potrobi Ivan Sctiwarz, davčni upravitelj v Kranju. Franc Žuža, davčni upravitelj v Celju, Je stalno upokojen.
— Za potujoče občinstvo je velika udobnost, da si more odslej nabavljali izkaznice za spalne vozove pri brzovlakih in terijcnt-cksprcsnfh vlakJh le dan pred odhodom. Izkaznice se dobe v potovalni pisarni Ed. Tavčarja na Dunajski cesti 31.
— Društvo organov Hnaučne kontrole „*a Slovenijo. Dne 26. t. m. se vrši ob 10. ^dop. v Mariboru, Narodni dosn, tovariški .sestanek. Na sestanku poročajo gg.: predsednik »Saveza« Kpvač, odborniki: Arko, ',£ešnik, Držaj. Ker*se bado obravnavale 'fcelo važne stanovske zadeve, vabimo gg. tovariše, da se tega sestanka polnoštevilno
.(udeleže, — Predsedstvo,
I — Pozor na btnkoštnlco! BinkoŠtnlce
pri nas med najžlahtnejšimi gozdnimi
cvetkami vsled Uubkfli zvončnic In Terasnega vonja. Vendar je treba pozornosti, ker ta cvetka je zolo ostra, da naravnost strupena. Paziti je treba, da je posebno otroci ne devajo v usta.
— Aretiran tihotapec bankovcev s ponarejenimi žigi v Budimpešti. Večerni listi poreko: Policija je -na zaupen način izvedela, da hočejo tihotapci Iz Dunaja spraviti v Budimpešto popotni kovčeg 2 bankovci bivše Avstro-ogrskc banke, ki nosijo ponarejene žige. Detektivom se je p> sr c čilo, da so 16. t, m. popoldne na vlaku, ki je priSel z Dunaja, prijeli človeka, ki Je imel s seboj kovčeg, v katrrein Je bilo za osem milijonov kron napačno žigosanih bankovcev. Ugotovilo se Je, da je aretira, nec, ki se piše Arpad Deutsch, -prejšnji teden prinesel v Budim peSto trs In pol mfli-jonn bankovcev Avsiro-ogrske banke, ki jiJi je hotel zamenjali za ti ovc madžarske državno novčauice. Ugotovil© pa se je, da so nosili tl bankovci ponarejene žige. Dentsoh se je izgovarjal, da je dobil ta denar v Budimpešti,
— Smrtno Je ponesrečil v brastnSkem rudniku Fr. Brinar.
— Uvedba selslce službe pri <|K>£tnc« urada Planina pri Rakeku. S 1. t. m. se ie uvedlo pri poštnem uradu Planina pri Rakeku dostavljanje postnih poKljk po sel-skem pismonoši v sledečih krajih: Laie, Jakovica, Grčaravac in Llplje. Dostavljalo se bo vsak dan raze« modcUe.
— Vojni ubežnik Od Trlelavanskega (40) polka fe pobejoM redov Fr. Kt&e, doma iz Golublnjoka v novomeškem okraju.
Ljubljana.
= Sliod Nar. soc. stranke se vrši v soboto, 21. tm. ob 8. uri v Mestnem domu. Na dnevnem redu ie poročilo delegatov NSS o uarodao-so-clallstičuem kongres« v Progi. Poživljalo se vsi tovariši, da se shoda polnoštevilno udeleže!
~ Izobraževalno društva »Bratstvo«
vabi odbornike na važno sejo, katera to vrši v petek 20, t m. v društvenih prostorih v Narodnem domu.
— Vse člane In prijatelje •Jugosiovea-ske Matice« v Ljubljani bi bližnji okolici ponovno vabimo na sestanek, bi se vrši ja-trii v četrtek ob 8. zvečer v velik« dvorani bivšega deželnega dvorca na Kongresnem trru. Razgovor *e vrši o bližnjem občnem zboru, določitev dele&itov za istega in o nadaljnjem delovanju »Jugoslovenske Mitiče« v Ljubljani. Vljudno prosimo številne In točne udeležbe v četrtek «i> 3. zvečer.
— Zadruga kleparjev, Inštalaterjev, krovcev la kotlarjev v Ljubljani je imela dne 12. t. m. ustanovni občni zbor. Volitve, kntero |e vodil magistralni komisar g. dr. Rlko Fuchs, se je udeležilo 23 »mojstrov Iz Ljubljane ta okolice. V odbor so kili soglasno Izvoljeni: Načelnik: Jakob Babnik, inštalater. Podna čelrtik: Ivan Jerančič, klepar. Odborniki za Ljubljano: Jakob Fligl, klepar. Lovro PiSman, lclepar. Anton Gantar, klepar in Inštalater. Josip PospKIt, klepar. Franjo Lončar, kleiMtr iti inštalater. Odborniki za okolico: Ivan Woslner, Ide-
,par in inštalater v Mostah. Justin Primož, klepar na Glincah. Knez Anton, klepar na Glincah. Namestniki:	Ivan	Križnar,	kro-
vec v Ljubljani. Franjo FnJan. krovec na Ilovici. Pregledniki; Emil Ecker, Mtfr In InStalater. Teodor Korn, klepar, ieitalatef in krove. Tajnik: Viktor Fligl, Delokrog zadruge je Ljubljana mesto ki LJubUana okoilca.
— Narodni ženski zavez kraljevine
SHS bo imel letos 1, 2, 3, septembra svojo glavno skupščino v Ljubljani. V. N. ž. s. je združeniu okolo 200 ženskih organizacij naše države, zato je pričakovati, da bo udeležba na skupščini velika. Predpriprave za ljubljansko skupščino s<o Za v teku ta osnoval se je v ta namen fe zastopnic vsth ljubljanskih ženskih društev glavni odbor, katerega predsednica je gospa Franja dr. Tavčarjeva, podpredsednici sta gospe dr. Pogačnikova in dr. Žerjavova. Upostavlie-nih je več odsekov, katerih naloga je, da preskrbe gostom stanovanja, da pripravijo dostojen sprejem Srbkinjam in Hrvaticam, da preskrbe denarna sredstva itd. Prebivalstvo mesta Ljubljane prosfmo, da bi tem odsekom v vsakem oziru pomagalo pri njih težavnem poslu, ker n! lahka stvar preskrbeti za najmanj« 500 oseb vse tako, da bodo imeli gostje najlepši vtts o gostoljubnosti Slovencev.
-— Goriča podružnica SPD vabi svoje člane na sestanek 20. t. m. ob 20. uri v klubovo sobo kavarne Zvezda, kjer bo poročal predsednik o sklepih jugoslovanskih in češkoslovaških turiistovskili društev. Vsakega planinca bo zanimalo zvodetl, da so hoče tudi v planinstvu uvesti enotnost med vsemi slovaim&iml državami. — Odbor.
— Članom Slovenskega lovskega društva je dala Komanda dravske divizijske oblasti vsak drugi četrtek v mesecu od 2. ure pop. dalje tia razpoflago vojaSko strelišče pod Golovcem. Streljali se sme le s kroglo. Prvo streljanje 19. t. m. Člani ie vabijo k obit«! udeležbi. — Odbor.
—- Promocije. Dne 21. t. m. ob 12. dop. bodo promovirani za doktorja igrava v. biy-
fi deželni zbornici slede&i gospodje: Ivo Lulik, avskultant pri dež. sodišču v-'Ljubljani, Franc Muhič, avskultant pri okr. sodišču v Mariboru in Teo Vodušek Iz Trbovelj.	j
— »Mednarodna* špedicijska tvrdka Ranzinger v Ljubljani odgovarja slovenskim strankam na slovenske dopise dosledno nemško. Zavedni slovenski trgovci se nad tem upravičeno jezijo, a krivi so največ sa- 1 mi. Čemu pa se zatekajo k tvrdki, ki hoče ostati nemška v Jugoslaviji, torej živeti le od Ncmccv? Saj imamo podjetje »Balkan*, ki ima uslužbene Jugoslovane ter dopisuje slovensko.
— Osrednje društvo trgovskih nastav-Ijencev poziva vse tovariše in tovarišice, da Čitnprcje vrnejo izpolnjene ali prazne ! pristopne izjave, na v okrožnicah navedeni naslov. Pristopne izjave se za sestavo društvene evidence 5n volilnega imenika za volitve v obrtno sodišče nujna potrebujejo. — Odbor.
— Obesiš se Je v ponedeljek zvečer v Tivolskem gozdu nek? vegak. Našla pa sta Ka še pravočasna dva stražnika, odrezala jermaa ter obtAezica o Živila,
— Pevsko društvo »Stavila« Vič-GIin-cc vabi občrastvo na vežiko spomladansko veselico, katera se v nedeljo, 22. t. m. na vrtu gosBine E. Navaka na Viču. Na veselici sodeluje polnoštevilna mengeška Eod-ba,
— Nesreča na glavnem kolodvoru. Dne
16. t. m. jc bil na tak, glavnem kolodvoru smrtno povožen 37 letai premikač Jv. Pun* grčan.
— 2480 birmancev je bilo o binkoštnlh praznikih v ljubljanski stolnici.
— Tatvina vajet. V noči od 12. na 13. t m. je ukradel neznan storilec izpred hleva veletrgovca Ivana Kneza, Gosposvet-svetska c, 1,, dva paTa vajet in 2 irzdi v vrednosti 3000 K.
— Predrzen '»lomilec. V noči na 15. t. ni je neki moški vlomil v urarsko delavnico Fr. Pirša v Trnovski ulici. PirS je pravočasno zaslišal ropot v delavnic*, šel tja in vlojnflea zgrabit. Vlomilec se je sestavil, V obupni borbi je Pirš sunil aekatn tatu e dletom s tako silo, da jc bilo dleto moiao krvavo. Ranjeni tat je sicer pobegnil, toda baš dobljena rana ga bo najbr/e izdala. Vlomilcc sl je bil že nabral la 3145 kron raznega orodja, da bi ga odnesel.
— Pogreša se 12 Mrva Ladislava Kn-nej, h54 Marije Kunej na Poljanski cesti 51. Deklica je srednje, močne postave, kostanjevih las in črnih oči. Oblečena je bila v zeleno krilo, belo jopo in rdeč predpasnik. Govori slovensko, v ljubljanskem narečjii.
Ukradeni psički. Na Pokopališki uitci 29 ms Ml? v »toči 13. t. m. ukradeni trii« 0» 1 mesec stari psički ovije pasme In kodraste dlake. Gospodar ceni psičke 1000 kron.
— Ukradeno ]e bilo 16. t. m. iz dvorišča hiše V/oltova ulica št. 1 popolnoma novo, črno pleskano športno kolo znamke Es-Ka št. 98517 \Tedno 4530 K. Kdor zve za tatu, naj naznani lastniku Franc Jak>-piii, cesta na Loko 17 ali pa telefonira §t. 260.
— Izgubljena. Kuharica Antonija Haj-denek je izgubila prejšnjo nedello na Rožniku srebrno uro brez verižice. — Zasebnica Marija Golob ra je Izgubila že prelš-tiji mesec zlato podeigasto iglo s 5 dija-inanti, vredno približno 2000 K.
Maribor.
Razborite neiiičur^e. Ana in Terezija Mavko te Ljutvcrc pri Apačah sta ob priliki popisovanja živine po finančnih stražnikih dne 2. septembra 1920 psovali našo državo In naše oblasti z besedami: »Wir slnd Deutsche und bleiben Deutsche, ihr habt hter niclits zu suchen. Die Grenzen stud noch nicht bestinamt uitd hoffentlich tallen wir zu Deutsch Oesterreich. Serbi-schen Gesettzon und Anordmmgen wol!en »rk uti s nicht filgen.i Obsojeni sta bili na 200 oz. 500 K globe in Ana Mavko razun-tega še na 24 ur zaj>ora. — Zanimivo je, da sta obe Sdovenki, ki le za silo obvladujete nemški jezik.
Neprevidnost pri delu. Ivan Fras in Jožef Babošek Iz Iranjšec sta bila obsojena radi pregreška proti varnosti življenja in sicer -prvi na 3, drugi na dva tedna stogega zapora, ker sta brez pomoči kakega strokovnjaka skušala razdreti kupljeno stiskalnico. Pri tem sta ravnala tako neprevidno, da je stiskalno dreyo padlo na Potra ČreSfijarja ter ga zmečkalo, vsled česar je isti še tisti dan umrl.
»Jadrati*, pevsko društvo beguncev iz iuga poriva vse gg. pevce in pevke, da se zanesljivo udeleže pevske vaje v četrtek, dne 19. t. m. ob 20, uri v društveni sobi.
!?-•«& tatvine je bil obsojen na 6 tednov težke ječe invalid Marko Jemejšek Iz Slovenske Bistrice.
Aretiran tat. Franc Kranjc, trgovski pomočnik, nestalnega bivališča, je bil obsojen na 4 in pol meseca težke ječe, ker je ukradel v trafiki Marije Artner na Vodnikovem trgu tobaka v vrednosti 1818 K.
Konjski tat. Stefan Štefanlč iz Podove Je bil obsouen na 7 mesecev težke jele, ker je -ukradel Aloj»1)u Lebarju konja, ki ga je prodal v Nemško Avstrijo za 7000 K.
Sokol II v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 22. t. m., svoj paiizlet v kroju čez Orle a* Škofljico. Zbira«© s« ofe jmj četrt
na 2. url na Cojzovl cesti pred Solo. Odhod točno ob 2. url pop. Udeležba dolžnost. K udeležbi vabljeni todi člani drugih bratskih sokolskih društev.	k
Celje.
V celjskem mestnem gledališča sc vrši danes 19. t. m. ob 5. urj popoldne otroška predstava »Janko ta Metka« pri snlža-nlh cenah. Igra je v petih slikah In Jo re- j žira gospa Vera Založnikova. — Za prihodnje dni se pripravlja angleška veseloigra j »Miss Hobbs«, za katero vlada že sedaj 1 veliko zanimanje. V burki nastopajo samo osebe iz nalelBgantnejSlh krogov. Zadnl« dejanje Igre, ki bo vzbujala veliko vesetait vsled dobrih šal, se godi na jahti.
Češki pevci so se minulo soboto ob I. nri peljali skozi Celje v Ljubljano. Na kolodvoru sio jih pričakovali moka lori člani CPD ter jih pozdravili. Čehi so vrnili pozdrave. Sprejem ni bil sijajem ta bilo bj pač i priporočljivo v drugem enakem slučaju istega malo temeljiteš&e pripraviti.
Biukoštnl prazniki so potekli pni nas ob lepem vreineuu. Celjani so pohiteli na izlete v Mii njo in daljno okolico ter uživali krasoto našega kraja. Mnogi so pohiteli tudi v Savinjske planine, da uživajo v par brezskrbnih uricah planinske krasote. Z veseljem na obrazih ta v dobrera razpoloženju so se vračali Celjani rvečer zopet na svoje domove.
Aškerčeva ulica se nahaja v škandaloznem stanju. Ce so se popravile že vse druge celjske ulice, naj bd se spravila v red tndl ta, da ne bo deMa sramote celjskemu mestu.
Nezgoda. V soboto a večer je ptdjnJ nek hlapoc tvrdke čater v Spodnji Hudnjl tpd Celju z lesom naložen voz po kralja Petra cesti proti mostu 'čez Koprivnico v Gaber-Je. Na sredi mosta se je v>z prevrnil v potok in potegnil seboj celo ograjo na mostu. Konje je hlapec še v zadujem trenutku odpel, ker bi se bila drugače pripetila Še večja nesreča. Razen poškodbe na mostu ta razbitega vaza pa sc ka] hnjSega «i pripetil^
PorofH se je g. Pran Ooračan, črkosta-■vec Zvezne tiskarne v CcJju z gdč. Pepco
Vodebov©.
OBČNI ZBOR »SAMOPOMOČI«.
Včeraj ob 8. uri zvečer se je vršil v Mestnem domu izv. Dbčni zbor »Samopomoči*. Otvori ga načelnik Govekar, ter poda take?] besedo k. Romanu, članu revizijske komisi?e. Ta prečita v naglem tempu poročilo, kjer razkrinka polejr 7-naiul; dveia obtožencev, nepravilno, nestrokov-njašfco. In brezbrižno poslovanje dosedanjega odbora. Nato ugotovi 1,124.000 K deficita. Ko se .ie govornik zasigural pred možnostjo detajlne debate o celi preiskavi, predlaga obravnavanje nadaljne točke namreč. ali se odloči zbrani zbor liqni-diratl. ali otvoriti koukurs. — Pri tem omeni, da je dobil od mmietra dr, Kukovca osebno zagotovSo. da država v slučaln vsakega primaiij-klaja. po dovršeni llguidaciii, posojilo odpise. Končno se 5e sklenilo, da zadruga mirno i:qn»dira in je v to svrho izvolila petčlanski limiidncijski odbor: Žagar, sodni nadsv. Strle, Korun, kanclist Sturm in okrajni tajnik Slana.
Nato se je ©tvorila živaluta debata o tem, naj se 11 akti kontra zadružnemu podpredsedniku Bizjakr oddajo deželnemu sodišču ali ne. Respicient Držaj predlaga naj se odstopijo akti proti celemu načelstvu, ki je tako malomarno, kljub večkratnemu opominjanju blagajnika 2agarja, gonilo zadrugo v propast. Predlog je vsled preburne debate zamti, nato pa Je načelstvo, ki je čulo vedno glasnejše besede neza-upnosti. zapustilo oder in začelo je živahno kombiniranje krivcev. Med drugim se je čulo. da nosi na stvari g. Rajher s svojo napačno revizijo veliko krivdo. Potek te priobčujemo na prvi strani.
Sokolstvo.
II. pokrajinski zlet v Osijeku. Vedno bolj se bliža čas, ko poletimo v Osijek, vsled česar poživljamo vsa- društva in hipe, da so nemnoimo pripravljajo za zlet, ki bo za Sokolstvo velikega pomena. Poživljamo vsa društva, da zbirajo neumorno zletne fonde, da s tem omogočijo vsem telovadcem udeležbo na zletu. Znpe naj čtm-prej javijo števalo udeležencev. Pokrajinski zlet v Osijeku je žo priprava za vse-sokolski zlet v Ljubljani v avgustu 1932, v sled česar ne sni e nihče manjkati. Proste vaje za zlet v Osijeku so jako lahke, vsled česar moramo zahtevati tem večjo točnost. Začetniki jim uaj zlasti posvetijo najvočjo pridnost, ker so predpriprava za vaje vse-sokolskega zleta v Ljubljani.
Spori m turistika.
»Šport« štev. 20 Ima sledečo vsebino: Reorganizacija Jugoslov. olimpijsskega odbora. — Pro-pozicije z* pomladanske dlr-jfa % I^aifioru dne ,1«, In 16. inaja t, i, -7.
Otvoritvena konjska dirka v Ljutomer«. Nogomet. — Kolesarstvo. — Motociklu »tika. — Avtomobllistika. — Atletika. —* Tenis. — Konjski šport. — Službene ob* jave. — Razno.
Sla via, Praga : Ilir ga. Predprodaja vstopnic od četrtka naprej v drsgerlji Kanc sa sedeže in v trgovini Pevalek, Židovska' ulica za stojišča. Cene: numerimii sedeži I. vrste 10 din., II. vrste S din., stojišča 3 dinarje, dijaki in člani 2 dinarja. — Tekma se. prične v soboto kot v nedeljo ob pol 18. url.
lllrij« : Šparta, Zagreb 5 : 1 in 4 : 0. Prvi dan mirna Igra, v kateri sta obe stran, ki razvile lepo igro. Začetek ni kasa!, da bo zmagala Ilirija s tako veliko diferenco golov, a čim dalj se Je igralo, v tom večja premoč je prehajala Ilirija. Prvi gol je do* segla v 20 min. Šparta, malo pred odmorom je Ilirija Izravnala in napravila v drugi pok lovici igre potem 5e 4 gole. — Drugi dan sta oba kluba nastopila z boljšim moStvom, a kljub temu nista dosegla igre prvega dne, ker so se nekateri .igralci Sparte prepirali, delali medklice In uporabili yelo surovo Igro, proti čemur sodnik ni znal nastopiti. — V Iliriji se hoče udomačiti zopet stara grda navada, pred kateTo pravočasno svarimo: igralci se med seboj prerekajo, to celo na način, k( se ga intclisent sfcer izogiba. Za spremembo tudi včasih kdo mala »poStrajka*. Desno krilo se je v tem r.a-ravnost odlikovalo, v ponedeljek so se navzeli tesa duha pa kar vsi trije srednji napadalci, če igralci nočejo opustiti lesa It osebnih nagibov, naj bi pomislili vsa!, da ptukvarijo $ takim nastopam cel utis igre.
Gledališče in glasba,
Koncert hrvatekega pevskega drnštv* •Lisinski« Iz Zagreba. Pod okriljem naše Glasbeae Matice priredi pevski »bor Lisin-skega iz Zagreba v torek diie 24. maja v veliki dvorani hotela Uniaon koncert s sledečim sporedom: 1, Ksnjaeič: Sdjančtc«. a) Dve jabukc; b) Zar tako? c) Po onom ieloiii zeJenofli. Mešani abori. — 2. Piam«, nac: Pjesnaa od kanaanskega veselja. Ženski zbori- — 3. JosefovM: a) Kosci; b) Zdravo Marija. Lliotka: c) Permi, Moški zbori. — 4. Kotijovif: a) Oj za gorom; b) Oroženi Djerdan; c) Vragoljan. Ženski sbart s spremljevanjem klavirja. — 5. L.iJ>-vic: a) Pastirčki; b) Kropa rji; c) Medved z medom. Mešani abori. — 6. Žgaaec: ^5 Črne čiiaic z v*»skimi petami: b) D.^dil Jm-da; c) Vn uileki se umivam; d) Jedua nuj-ka vuimla; c) Raca plava po Dravi. Mešani zbori. — 7. Žganec: a) Ziba liaju; Ua-jič; b) Je 1’ is ialba; c) titezi babo niorj; Dev. d) Vigred približa se; e) Marija in mlinar; Žirovnik: i) Moj očka iaia koiijika dva. Moški zbori. — 8. Mokranjac: Deseta nik^vct. Mešan zbor. Besedilo pogrni se dobi pa 8 K le vod v predprodaji vmo-nic in na večer koncerta pri Magajni. Na posamezne pesmi sc še'povrnemo, danes pa opozarjamo občinstvo na izredni glasbeni užileL, ki nam se r.udi in £a vljudna vabimo, da z maosttbrojiiim peseiom počasti bratski hjvatvk; pevski -/bor ia njejuvo od-lično kulttira-i delo.
Znanost in usnetnost
Otvoritev XIX. umetnostne razstave. V uedeJja, 15. t. ul ob 11. uri dopoldne sa je vršila v Jakopičevem paviljonu otvori^ tov XIX. umetnostne razstave. Udeležba, zastopnikov korporacij je bila po star! ljubljanski navadi srednja, dasiravno nudi razstava dflkaj lepih dovršenih del. Občinstvu se obisk razstave priporoča. Sirokcv-no oceno prioličkno drujič.
Vesna. Prejeli srno prvo številko toga željiio pričakovanega kulturnega in modernega lista. Prva itcvalka »Veaie« dokazuje, da se lahico sesdag naš ženski svet popolnoma omancipira od raznih tnjih, posebno nemških modnih revij. Poleg lepi* slovue vsebine ima-prva številka več modnih 'm drugih umetniških slik. Cena posamezni številki je 32 K, pri letni naročol Je številka za 2 K cenejša. Naroča se pri apravaištru. Mikloliieva cesta 16. Novo revijo toplo priporočamo.
Pokrajina.
Laško. Na buikoštni ponedeljek se 1« v našem trgu slavnostno proslavila 50 letnica obstoja gasilskega društva. K slavno* stl so prihiteli iz vseh krajev Slovenije ter tudi te Tlrvatske vrti sušilci, ki so se iz-« vrstno počutili v našem lepem trjja. -* Lep utis, ki so ga dobili, Je sanio kvarilo Škandalozno odiranje nekaterih gostilničarjev, ki so drli gasilce m drugo občinstvo l-a najnesramnejij načiu. Vsem pa te prednjačil v tem oziru Herr Henker, ki Je 7.311 it e-val za kpšček sira 14 K, 'za 'pečenko oz.lr, kosti z mesom pa kar 20 K. Ni treba poudarjati, da Je bila postrežba škandalozna in serviranje vse preje kot okusno. Zanimivo Je bilo gledati, kako so si gostje snažill (vilice in nože z namiauuni prti, ki pa že tudi precejšnji čas niso videli vode. Ni čuda, da so nekateri gostje želeli, da se /lin servirajo vampi g. Heukcrja. — Več zavednih gasilcev.
Pošljite naročnino!
Stran 4.
 n& bi
A. K«. Greeo:
Nevestina
skrivnost.
(Dalje.)
Brez skrbi; vsekako vas zapeljem do mesta.
V Kameronovo začudenje se je izkazalo, da drži cesta, po kateri sta se bila peljala z Le\visom, lokoma v Harley nazaj, dočim je on mislil, da jima leži mesto za hrbtom.
In kako daleč je odtod do gostilne? jc vprašal moža.
Pet milj skozi Sinton; naravnost samo tri.
Mož. ki Ra zasledujemo, najbrže n! krenil na Sinton.
Doktor se je v skrbeh ozrl proti nebu ter poiskal tovariša. Na vozu je sedel samo Lewis.
Kje jc krošnjar? je vprašal zdravnik.
Stopil je v hišo. da sc ogreje. Menda je naveličan te komedije; težko da bi hotel nocoj še z vami naprej. Ali vas Noyes popelje?
Da. bas zdaj zapreza.
Imel sein ga za pametnejšega. Mu, kogar glava, tistega svet. Jaz se hočem rajši podvizati domov k svoji stari, preden mi konj obleži na cesti. Srečno pot, in opravite dobro. Tatu ne boste dobili, nahod pa prav gotovo.
S tem tolažilnim obetom je obrnil svojo žival ter izginil v temi, še preden se mu je utegnil doktor zahvaliti.
Kameron je čakal z največjo nestrpnostjo, kdaj bo novi voz pripravljen. V tem se mu je spet pridružil krošnjar.
Menda me vendar ne pustite tukaj samega, je vzkliknil vznemirjeno, ugenivši zdravnikov namen. Ako me ne vzamete s seboj, mi ne preostane drugega nego teči peš za vozom. zakaj v Harley se moram vrniti, naj stane kar hoče.
Ali je bil to še snočnji nosljač in drsač? Doktor ga je nezaupno pomeril z očmi. Kaj, če bi bil dozdevni krošnjar zaveznik njegovega sovražnika in bi mu bilo naročeno, naj ga spotoma zadržuje? — Ko pa je pogledal moža natančneje, se mu jc zdel tako dobrodušen, nedolžen in nesumljiv, da mu ni mogel odreči prostorčka na vozu.
Dež se je bil ulil ter zavil vso pokrajino v gost pajčolan, in veter ie pihal s podvojenim gnevom. Toda novi voznik jc bil kos svojemu poslu. Vozil jc, kar so le nesle konja noge. Dohitimo ga prav gotovo, je obljubljal zdravniku.
Toda najsi je gonil še tolikanj, koleslja niso zagledali. Večkrat se jim jc zdelo, da slišijo drdranje koles, ali veter je tulil tako glasno, da se niso mogli zanesti. Dospeli so bili na kraj. kjer se je cepila ceta, in sc ustavili, da bi klenili, kako in kaj.
Ako stanuje v Harlevu. se gotovo ni peljal na Sinton, je trdil Noy-es. zakaj vreme je takšno, da pošten človek še psa nc bi spodil pod milo nebo.
V llarleyu ne stanuje, je dejal Kameron; sploh je tujec v tem kraju. On gleda le, kako bi mi ušel, In bo izbral tisto pot, pok ateri se mu bo zdelo to najlaglje mogoče.
Ako ve za nedeljski vlak. ki vozi opolnoči skozi Sinton ,bo hotel gotovo bežati ž njim.
Kaj pravite? Nedeljski vlak proti jugu? je vzkliknil Kameron ves vznemirjen.
Da: ustavlja se v Sintonu točno opolnoči.
Tedaj v Sinton! S tem vlakom se bo hotel peljati, ker ver. da ml drugače ne uide.
V hudem dežju in črni temi je dospela trojica naposled v mesto Sinton ter se ustavila pred tamošnjo gostilno. Pred vrati je stal koleselj, In komaj ga je Kameron zagledal,
že je skočil ves razburjen z voza ter planil k njemu.
Zdaj nam nc uide več, je vzkliknil poln veselega upanja; to je moj koleselj, ki si ga je bil prilastil.
Toda radoval se je prezgodaj. V gostilni so jim povedali, da je ubeZ-nik vprašal, kadj odhajajo vlaki, potem pa je odšel, ne da bi pustil kako naročilo.
Daleč seveda ni mogel biti. Vse jc kazalo, da sc zanaša na nočni vlak in mora priti o pravem času spet na svetlo. V tej nadi je Kameron odslovil voznika; prav rad bi bil videl, ako bi bil izginil ž njim vred tudi krošnjar. Ta pa si je bil izbral gorak kotiček, v katerem sc jc počutil očividno kakor v raju. Doktor se ni delj menil zanj, marveč je povečerjal in sedel nato v temnejši konec sobe, da bi tam počakal Mo-les\vorthovega prihoda.
Toda dolgo ni užival počitka. Mučiti ga je začela misel, ali je res modro, da ostane tu. Moles\vorth. ki ga je bil danes že enkrat tako grdo ukanil, mu jc bil zmožen vreči novo poleno pod noge. Ali ni morda nastavil voza le z namenom, da bi ga prevaril?
Ti dvomi niso dali doktorju več miru: stopil je pred hišo. da bi pogledal. kakšno jc vreme. Dež je pral, veter je tulil in ubogi konj je stal še vedno pod mili mneboin ter drgetal od mraza in mokrote.
Zdajci pa je prešinila doktorja pametna misel: kaj. če bi se odpeljal' brž v Harley nazaj? Po ravni poti se razdalja ni zdela prevelika; vsekako bi moral ujeti v Harleyu polunočni vlak. Razentega se mu je nudila s tem prilika, da vrne koleselj lastniku ter vzame svojo potno torbo, ki jo je bil pustil v harleyski gostilni. In kar se je zdelo še bolj važno: njegov odhod je moral uspavati preganjančevo sumnjo, ako jc bil morda podkupil gostilničarja.
naj ga posvari, če bi pretila nevarnost.
S trdnim namenom, da izvrši ta načrt, je Kameron izjavil svojo pravico do voza, ki je stal pred hišo. In -Ujtfpo 9f as ‘[KF.IUA0311 OJMIH ju J3>[
vil brez nadaljnje zamude.
Voz je že drdral, ko je stopil krošnjar z začudenim obrazom na prag ter zaklical za njim: »Menda se pač vrnete, gospod?« Toda doktor je preslišal ta klic. ali pa mu til hotel odgovoriti.
Spotoma jc razpletal svojo srečno domislico; že je videl v duhu Molesvvortha, kako stoji na postajnem hodniku, nič hudega ne sluteč, on pa pristopi nenadoma k njemu ter mu položi roko na ramo.
Mali oglasi.
i*rotia se:
KNJIŽEVNI VIJESNIK.
Na ljetnu sesouu naručite si odmah novo-izašlu nam knjigu nirasek: Filozoficka histerija K 30- koja Je Iz a 51 a kao prvo lirvat-sko jubilejno izdanje. Pouzcčem uz K 30. Satje J. Herejk srcdišnjica Češko-Jtigoslo-venske knjižarei Zagreb, Hatzova ulica 15. Najboljl historlčki roman češkoslovačkoga naroda.	348
LEPA VILA hlevi za živino, prostori za vozove In vse kar serabi pri hiši, en joh zemlje, četrt ure od mesta proč, se takoj proda. Vpraša se v upravi »Jugoslavije« v Mariboru. 856 POSESTVO 80 oralov veliko, z gospodarskimi poslopji, se proda. Redi se laliko 12—14 glav goveje živine. Od posestva je 60 oralov smrekovega, bukovega In hrastovega gozda. Proda se tud] na drobno. Cena po dogovoru. Ponudbe na naslov: Jože GoltniV, ■posestnik, Dobrovlje, p. Mozirje. 845 RUSKA KNJIŽEVNOSTI ČeSko Jugoslovenska naklada J. Herejk, Zagreb, preuzela Je generalno zastupstvo za državu SHS oslm Srbije Slavenskoga nakladstva, | Ima na zallhl bogati Izbor ruske literature. Tražite ejenike. Naru&be se brzo l odma odpremaju.	834
ČFDNO POSESTVO
10 minut južno od Maribora se proda. Naslov v upravi lista.	857.
POSESTVA
veleposestva, grajščine od 4 do 400 oralov. Krasne stanovanjske hiše, 2 krasni 3 nadstropni hiši, hotel, vile, gostilne, mlin proti a pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. Dopisi le poti znamki.	80S»
Službe:
MIZAR
zmožen samostojno voditi večje podjetje, sc sprejme v kompanijo pod zelo ugodnimi pogoji. Kje, pove uprava lista. (Za odgovor priložiti znamko.)	858
DOLJŠA KUHARICA
oz. gospodinja, vdova srednjih let, z IN letnim sinom ali brez njega, išče službe v, boljši rodbini ali starejši gospe. Ore najraje v Maribor ali okolico. Gre tudi na kako viniCarijo, vajena je vsega gospo-^ dinjstva, živinoreje in trgovine. Naslov pove upiava »Jugoslavije«.	859.
DEKLICA
stara 19 let, ki je dovršila šeslrazrcdno !n eno trgovsko šolo, želi vstopiti kot učenka v manufakturno ali špecerijsko trgovino v mestu ali na deželi. Naslov pod deklica 77, na upravo Jugoslavije.	851!
SPREJMEM ZANESLJIVO osebo k 3 fantkom v starosti od 3 In pol do 7 let, ki je vajena šivanja in drugih, hišnih opravil proti dobri plači. Nastop 1. Junij.	841»
Razno:
DRUŽABNIK ALI DRUZABNICA
za trgovino z mešanim blagom se Išče 3 kapitalom 80—100.000 kron, ali se pa odda trgovina v najem. V tem slučaju se proda popolnoma nova trgovska oprema. Trgovina je na zelo prometnem kraju na Sta* jerskem. Cenjene dopise pod: »Dobra bodočnost« na upravo tega lista.	855
DRUŽABNIK se išče za v že vpeljano špecerijsko trgovino na drobno in debelo s primernim pre-i moženjem.	,
Cenjene ponudbe na upravništvo »Jugoslavije« pod »Družabnik«.	844
Auto
2 elegantna automobila osebna se prodasta po ugodni ceni. — Čopova ni. 10 na dvorišču v garaži med 11 —12 in B — 6 pop.
Prima angleški Kristal
,Boraks‘
vsaka množina se dobi po K 31 •— frnneo skladišče. — Naročila na
PROMET
tehn. industr. podjetje d. % o. z.
Ljubljana, Gradišče 9/1.
Industrijsko sol
za usnjarje v vrečah in
belo jedilno sol
oddaja vsako množino Iranko Maribor tvrdka
Ugodna prilika za nakup •	v
MARIBOR.
Telefon 68.	Telefon	08.
Zahtevajte cene!
Obvestilo.
Obveščava cenj. odjemalco in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnlljlh cenah. Gotovi Čevlji v zalogi
Turistovski čevlji lastnega Izdelka. Ant. in Jož. Brajer- Kapele
Ljubljana, Turjaški trg (Breg) It, 1.
Dobi se pri Franc Lautlla r-Ju,
Sv. Patra C. 83, ali na stojnici v Šolskem drevoredu. — Razpošilja so od 10 kg naprej.
f.
vsakovrstnih nogavic in pletenin, bombaža, sukanca, vezalk itd. Velika partija platna za rjuho 150 cm. — Najnižje cene, ker sam dovažam.
m tt. i.
F. BRUMAT
LJUBLJANA
Manufaktura in tkanine.
Mestni trg 25.
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9.
Naj večja zaloga izgotovljen ih oblek za gospode, dečke in otroke.
Blago za obleke in plašče.
ahlene po mil it ini«ii» tsčno po naratlln.
Konfekcija za dame.
Priporočajte in razširjajte Jugoslavijo,
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
Mariiin trg 8 WoIfova ulica 1 — Podružnica v Murski Soboti In DolJnii Lendavi.
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun
Ustanovljen septembra 1919. Prometa v lanskem letu nad 128,000.000 kron.
4
1| oi
2 lo
čistih brez odbitka rentnega davka.
Neposredno pod državnim nadzorstvom.
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
Avtogaraža
Popravila vseh strojev Šušteršič & drug.
Kleparstvo
Teodor Korn, krovski in kleparski mojster, vpel>evalec vodovodov Poljanska cesta štev. 8.
Pisalni stroji Kontrolne blagajne
prodaja in popravlja Franc Bar, Cankarjevo nabr. 5.
Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33.	Specialna trgovina z juveli in zlatnino Lud. Černe, Wolfova ulica 3.	s papirjem Uranus, Mestni trg 11.
		a pohištvom in mizarstvom Franc Škafar, Rimska cesta 16.
Skladišče, špedicijsko Dunajska c. 33 (Telcf. 366).		
	Orodje in tehnične potrebščine Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37	
		s pisalnimi stroji The Rex & Co., Selenburgova ulica štev. 6.
Špedicija Uher J. & A. Selenburgova ul. 4. Telefon št. 117.		
		s čevlji Aleksander Oblat, Sv. Petra c. 28.
	Trgovina i Špecerijskim in delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica.	
Slikarstvo, pleskarstvo Ivan Martinc, Poljanska c. 20.		s špecerijskim Iti kolonijalnim blagom Hinko Štancer, Dunajska c. 10.
• Špecerijo, železnino in cementom
Alojzij Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta št. 31.
Šivalnih in pisalnih strojev in koles Ivan Jax & sin, Dunajska c. 15.
z Železnino na debelo in drobno Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1.
z delikatesami in prekajevalnica *
J. Chalupnik, Stari trg 19.
z železnino
Erjavec & Turk, Valvazorjev trg 7, nasproti Križ. cerkve.
Arhitekt
Viljem Treo, Gosposvetska c. 10.
Fotografski atelje in povečevalni zavod
Franc Kunc, Wollova ulica 6.
Slike za legitimacije
Hugon Hibšer, fotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg štev. 7» naspr. Križ. cerkve.