KRŠČANSKA KULTURANE KLERIKALIZEM Marksizem kot izključni nauk o družbenem razvoju (c bil zavrnjeni i. mnogimi argumenti —filozofskimi, sociološkimi, političnimi, gospodar.skml i in zgodovinskimi, a najbolj korenito ga je odklonil Karel Capek ko je spoznal, da v marksistični dialektiki ni sledu ne mesta ljubezni kot odrešilni dimenziji medčloveških odnosov. "... ko bi imel preroštvo in. .. vso vednost in .. vso vero. .. ljubezni pa bi nc imel, nisem nič. .. Ljubezen Je potrpljiva, je dobrotljlva sc no označujoč nekatera svetovne vojne in povojnega na- J demokratizacijo v okviru obsto- siija Tito ne more več tvegati ponovnega množičnega razračuna-vanja, je treba pač upati, da se bo končno le izkazal državnika ječih političnih organizacij tako, da bi Socialistična zveza postala neodvisna od Zveze komunistov in z njo v vsakem oziru enako- in preprečil novo nesrečo s tem, pravna, REORGANIZACIJA NAMESTO REFORME Če so mislili Titovi reformatorji, ki so se pred šestnajstimi leti dialektično odločili za pod jetniško samoupravljanje in s tem, hočeš nočeš, za tržno gospodarstvo, da bo taka reforma kar naprej odloži j iva, poljubno za-držljiva in v nedogled združljiva s partijsko politično samovoljo, so se grobo žmotili. Sožitje takih nasprotij je moglo biti le prehodno, in dolgo zavlačevano prehodno razdobje se naglo bliža kraju. Podjetniško-tržni sistem ima svojo lastno dinamiko, ki jo je mogoče pametno uravnavati ali nespametno uničiti, ni je pa več mogoče ustaviti, „vplivanja", izvršni odbori pa bev do podrejeni organi osrednjih odborov in novih partijskih predsedstev. Zvezna partija bo namesto dosedanjega generalnega tajnika imela predsednika, ki pa bo zopet Tito. Republiške partije bodo imele le predsednike svojih novih predsedstev. Zedinili so se tudi na nov ključ kot nujna in druga kot ..antago-nistična". Njihova besedniška umetelnost se izčrpuje v obrazlo-ževanju preteklih „deformacij" kot „objektivno pogojenih" in pa v neumljivem dokazovanju, da je samoupravljanje sicer spontano a ne stihijsko, vseobsegajoče a vkljub temu vedno neposredno, vseodrešujoče — toda le. dokler je pod nevidnim vplivom partije. Od teh dialektičnih mitOlogov rešitve ne bo. Tito bo moral sam vzeti v roke nujno nalogo, da razvoj sistema prilagodi razvoju stvarnosti in potrebam ljudstva. Pri tem bo gotovo imel podporo vojske, med-republiške zasedbe novih brez katere bi ne bil mog.;I od-odborov zvezne partije. Slovenska ' straniti Rankoviča, pomoč prak- biti vsi komunisti zelo budni, da bi onemogočili destruktivno aktivnost teh ljudi. ....sem dal pobudo za reorganizacijo, ki jo izvajamo. .. Imeli smo kot veste izvršni komite in sekretariat izvršnega komiteja.... Izvršni komite je bil inerten. V sekretariatu so bili do VIII. kongresa le štirje člani. Tako smo se lahko pogostokrat sestajali, se pogovarjali; dajali predloge; Se: kretariat 'je bil v glavnem vodstvo. Prišlo je do tega, da smo si v majhnem krogu razdelili funkcije. Marku smo dali veliko: kadrovski sektor, službo državne varnosti, sodstvo in tožilstvo in drugo, ker smo mu popolnoma zaupali. V tem je bila naša krivda... Ko sem videl, da stvari ne gredo, čeprav smo na VIII. kongresu sprejeli zelo dobre sklepe, sem.... prišel na idejo in predlagal tovarišem, da reorganiziramo vodstvo Zveze komunistov..... Eden izmed glavnih motivov je bil ta, ker sem videl, da gremo težavnemu položaju nasproti, da pri nas v ozkem krogu okoli Rankoviča nastaja kult osebnosti in da gre za frakcionaško grupiranje.... Največja nevarnost je bila v tem, ker kult osebnosti ni nastajal samo navzgor, temveč tudi navzdol. .. Trdno sem prepričan, da bi to povzročilo zelo hud razdor med našimi narodi.... Govoril sem že o tem, da so st: z vprašanji Zveze komunistov začeli ukvarjati ljudje zunaj zveze, da so različni tuji elementi začeli dajati svoja mnenja o marksizmu in da ustvarjamo različne filozofske smeri. In tu smo bili odsotni.... To moramo preprečiti.... Zato zahtevamo, da bo v predsedstvu in komisijah veliko starejših in mlajših tovarišev in da tu pretresajo vse pomembne probleme. Razdelila se bodo delovna področja, izdajala se bo teoretič-no-politična revija in storili bomo vse, kar je potrebno, da se aktivira naša Zveza komunistov, da se bodo uprla vanjo oči in ušesa naših ljudi, ne pa, da ljudje poslušajo tiste, ki filozofirajo o vsem mogočem in katerim je do tega, da bi izrodili našo družbo v nekaj, česar mi nikoli nismo hoteli.... Čudim se, zakaj toliko dvoma o predsedstvu in novi organizaciji.... so tudi takšni, ki bi po tistem, kar se je zgodilo na IV, plenumu radi na ta način onemogočili konstruktivno razvojno smer v naši državi in krepitev, vloge Zveze komunistov. Delovali so na vseh linijah, da bi bili imeli čim širši prostor, da bi bilo čim več ljudi nasprotovalo temu.... Toda.... ni odvisno vse od organizacije, naj bo že kakršnakoli.... Ob tako svojevrstni dogodivščini se je težko vzdržati humorja, ki ga zgodba vsiljuje. To je opravil dopisnik UPI. Toda dogodek ima tudi svojo zelo resno stran. Taka zastopstva v meddržavnih odnosih so vedno skrbno izbrana in v tem primeru je šlo za številno skupino praktičnih strokovnjakov. Da so dezertirali vsi brez izjeme, ne pa, kot običajno, nekaj izjemnih poedincev, je posebnost, ki gotovo kaže na globoko krizo celotnega sistema. V sistemu gospodarskega samoupravljanja, kot se z njim tako samohvalno ponaša Titov režim, bi bilo pričakovati, da bodo DVOJNA HIBA SISTEMA Septembra in začetkom oktobra so se vršili zbori osrednjih odborov republiških in zvezne partije, da po lanski gospodarski reformi in letošnjem političnem gospodarstveniki med še najbolj I padcu Rankoviča končno pripra-zadovoljnimi ljudmi. Saj je poleg j vij0 tudi deformo partije same, vrhov partije ta plast edina, ki I kj vendar nosi politično odgovor- partija je poleg tega sklenila, da bo poslala v zvezne odbore „naj-uglednejše komuniste,.... ki ima- tičnih ljudi kot so Boris Krajgher in sodelovanje večine mlajših partijcev, ki so siti dialektičnega jo revolucionarne izkušnje in žongicrstva in hočejo „z reformo predstavljajo kontinuiteto revo-|(Jo kraja«. Kratka primerjava lucionarnega boja" partije. Po' jStarjh« in „miadih" partijcev bo imenih so ti preizkušeni sloven- t0 pojasnila. naj bi imela nekaj besede in sorazmerno dobre dohodke. Zakaj bi torej dezertirali prav taki ljudje? Saj gotovo niso mogli pričakovati, da bodo poleg azila in primernega dela v Nemčiji dobili tudi analogno vodilne položaje. Če bi pa jim šlo le za večji denarni zaslužek (?), bi pa itak že bili mogli poedinsko emigri-rati kot toliko drugih. Zato je pač treba zaključiti, da so mo-nakovski delegati iz Jugoslavije hoteli svetu in Jugoslaviji skupinsko demonstrirati, da so izgubili zaupanje v domači režim. nost za vse nasilje in napake dvajsetih let. Namesto napovedane reforme partijske vloge v sproščenem sistemu samoupravljanja pa je prišlo- le do reorganizacije partijskih odborov. Tresla se je gora, rodila se je miš. .Osrednji odbori partij bodo od- ski partijci naslednji: Edvard Kardelj, Boris Krajgher, Miha Marinko, Lidija Šentjurc, Viktor Avbelj, Marjan Orožen, Stane Kavčič, Mitja Ribičič in Roman Albreht. Ta odločitev in izbor sta pomebna, ker po novem ti ljudje ne bodo mogli .istočasno biti v odborih slovenske partije. To bi moglo pomeniti ali, da hočejo okrepiti zvezno partijo, ali pa narobe, da bi vodilni slovenski komunist v Beogradu varovali in razširjali pozicije slovenske partije. Ali pa se jih hoče slovenska Hiba titovskega sistema je os-1 vključivši potrebo po politični novna in dvojna. Gospodarskoj dvotirnosti, ali pa znova prepu- samoupravljanje je še vedno izpostavljeno samovoljnemu partijskemu vmešavanju v podjetjih in njih združenjih, poleg tega pa je še odvisno od administrativnega diktiran j a iz političnih središč, ki so še vedno monopol partije. Po javni in kategorični obsodbi Rankovičevega stalinizma in jugo-centralizma je Tito sedaj pred zelo težko dilemo: Ali se odločiti za dosledno izvedbo gospodarskega samoupravljanja, stiti partiji in UDB-i neomejeno oblast in zapreti vse meje. Prva izbira bi vsakogar globoko prizadela in pretresla vladajočo partijo, toda druga je mnogo hujša, ker bi povzročila, po mnenju vseh poznavalcev sedanjih razmer v Jugoslaviji, razsul sistema. Zato ima Tito dejansko le izbiro med poizkusom politične evolucije v obstoječem ustavnem okviru, ali pa bo prej ali slej moral kloniti ostrejšim in zato nevarnejšim političnim pritiskom iz slej imeli vrsto stalnih komisij partija na lep način znebiti? Boža razna področja partijskega mo videli. TITO IN PARTIJA Karkoli že bo, dvoje je jasno že brez dvoma vodilni teoretik Ti-sedaj. Partija je sicer nekoliko1 tovega režima, kakega državni-reorganizirana, ni pa reformira-1 škega genija pa pri njem doslej na pri koreninah. Drugič, iz vse- ni bilo zapaziti. Treba pa je pri- ga obilnega govorjenja in govoričenja v zvezi s partijsko reorganizacijo je znova prišla do izraza velika razlika med Titom in večino ostalih partijskih veteranov. Tito je domala edini med njimi, ki govori, da ga more vsakdo razumeti; čeprav govori en krat tako drugič drugače, je v poedinih izjavah dovolj jasen in preprost. Bakarič še najbolj poskuša Tita posnemati, pri tem pa napravlja vtis kot da govori nc-doktrinarno le zato, ker se v mlajših letih ni dobro priučil marksistične dialektike. V nasprotju z Bakaričem je Kardelj pustiti možnost, da je on započel zasnovo samoupravljanja s perspektivo resničnega pluralizma in liberalizacije. Med slovenskimi komunisti je podoba nejasna tudi glede Marinka. Čeprav je bil doslej vsaj titularni šef slovenske partije, ga v razpravah na zboru osrednjega odbora ni bilo slišati. Boris Krajgher se je izkazal z artikuliranjem gospodarske reforme, ki ji od začetka načeljuje, a je politično bolj molčeč. Morda jc prav on najbolj sposoben in stvaren od vseh. Kavčič, Ribičič in drugi gostobesedni prvaki slovenske Dočim so živeli predvojni komunisti v abstraktnem svetu marksističnih pretvar in utvar in so se v svojem podtalnem svetu vzgojili kot platonski ..idealisti", ki so kot akt komunistične vere v celoti zanikali in zavrgli vso predkomunistično stvarnost, med vojno in po vojni pa absolutne idealizirali vso novo komunistič no stvarnost, so povojni partije rasli iz tc novo naslajajoče stvar nosti, ki pa je zaradi njenm otipljivih krutosti in slabosti nisc mogli poveličevati kot neke na mišljene vere in raja, na zemlji. Ker so povojni partijci rasli s po manjkljivo komunistično stvar nos-tjo so nujno postali do nje kri tični in reformistični. Med povojnimi („mladi") in predvojnimi ((stari") so se tako nakopičile velike razlike. Kot pri vseh človeških razlikah pa so seveda tudi tu izjeme. Med „starimi" je nekaj mlado-mislečih in med ,,mLi dimi" jih je gotovo nekaj, ki sc pod vplivom ali v službi ..starih' . Nekateri neposredni opazoval- DRUGI O REFORMI PARTIJE „Tine Remškar je prepričan, da Zveza komunistov nasploh globoko zaostaja za družbenim razvojem, in se ne strinja s Sta-netom Kavčičem, ki ugotavlja, da zastoja Zveze komunistov ne moremo posploševati. Dokaz za splošno zaostajanje ZK je tudi Brionski plenum, kajti na probleme reagiramo šele na tisti kritični točki, ko bi sicer bile posledice, kakršne so želele konservativne sile. .. Ne bomo se mogli več zadovoljevati z izjavami „kri-vi smo". Tudi ljudje niso s tem zadovoljni. Stališč in sklepov VIII. kongresa praktično niti nismo še začeli izvajati in nismo še našli drugačnega načina dela. To velja tudi za Izvšni in Centralni komite ZK Slovenije. Vinko Hafner je dejal, da se kriza zaradi delovnih me tod v ZK še posebej opaža v terenskih osnovnih organizacijah. Kaže, kot da se po uspelem prevzemu oblasti. .. ZK zdaj — po prenosu oblasti na samouprav-ljailce, nekako več ne znajde.... Stane Dolanc ije dejal, da boj za zmago stališč brionskega sestanka še ni izbojevan.... in da je pravzaprav napačna takšna predstava, da so delovne metode :j srednji problem organizacije ZK. Problem, namreč veliko bolj globok, in tudi bolj težaven, saj gre dejansko za iskanje vodilne vloge ZK v naši samoupravni dmžbi.... (in da) dejanske demokratizacije v ZK šc ni mogoče čutiti...., Ljudje na terenu se sprašujejo, kje so garancije, da se bo f. reorganizacijo ZK kaj bistveno spremenilo. Pravijo, da samo reorganizacija in kadrovske spremembe — zamenjava starejših z mlajšimi — še ne dajejo poroštva, da se bodo poslej bolj uveljavljala njihova mnenja in predlogi... Stane Kranjc je med drugim dejal, da marsikje izražajo dvom v sposobnost vodstva, da bi realno ocenilo ramere in napravilo tudi nek programski koncept. Zastavljajo tudi vprašanje, če smo se sposobni odločno spopasti z nekaterimi pojavi in deformacijami. Ljudje zamerijo tudi nekatere privilegije, ki jih imajo posamezniki v naši družbeni skup- ci razmer v Jugoslaviji zagotav-j nosti. Kranjc je tudi ugotavljal, ljajo, da uživa Tite tudi šc mero zaupanja pri nekomunist čnent ljudstvu, ki da še ni izgubno vse vere v njegov praktični pol tični čut, in še upa v njegovo državniško zmožnost. Tud', če je temu tako, pa bo Tito odslej moral bolj budno paziti, da še preostalega ljudskega zaupanja ne zaigra. Tudi njemu čas izteka. KARDEJL 0 BODOČNOSTI SAMOUPRAVLJANA „Pojavi, ki smo jih obsodili na IV. plenumu, niso niti naključen pojav niti proizvod izključno subjektivnih nagnjenj posameznih ljudi.... Gre za globlje vzroke, ki so predvsem v strukturi naše družbe.... do IV plenuma Partijski organi in partijske organizacije se ne bi smele vtikati v konkretno uresničevanje sklepov v skupščinah, samoupravnih organih itd.....Doseči moramo, da bo zvezna ali republiška vlada odgovorna skupšči- je prišlo v trenutku, ko ga je I ni, ne samo formalno, temveč naša družbena stvarnost dovolila in omogočila.....Iluzijo formalne enotnosti je bilo mogoče razbiti in pokazati resnične odnose v družbi šele potem, ko jc mehanizem družbenega samoupravljanja dobil tako politično silo, da se je lahko sam pojavil kot politični činitelj. In prav to se je zgodilo zadnja leta.... če nc bo enotnosti volje in akcije.... potem tudi ne bo potrebnih rezultatov..... Zdaj hoče vsakdo vse naprtiti tudi stvarno. Uvesti moramo mehanizem avtomatičnega nezaupanja, če vlada vztraja na stali ščih, ki jih skupščina ne more sprejeti, oziroma možnost demi-sije vlade, če skupščina vztraja na politiki, za katere uresničeva nje vlada ne more sprejeti odgovornosti.... Tak medsebojni odnos bo treba razviti tudi v de lavskih svetih in drugje.... Socialistična zveza je najširši demokra tični instrument, ki naj zajema razne težnje znotraj socialistične strukture in jim daje prostor, da Ranikoviču in drugim, ki so do- se v demokratičnih oblikah med bili nauk.... So tudi drugi krivci, od katerih bodo eni še naprej ro-varili, tega pa jim ne smemo dopustiti." (Tito na V. plenarni seji Centralnega Komiteja ZKJ DELO 6. oktobra.) • SLOVENIJA V MEDNARODNEM SVETU seboj soočajo in razrešujejo. Da bi Socialistična zveza to bila, se moramo komunisti pojaviti v njej z jasno platformo in s pozitivno ustvarjalno aktivnostjo. (Kardelj na V plenumu C K ZKS, Delo, 2. okt.) Le malokdo verjame v dosledno izvedljivost točke v Jugoslovanski ustavi, ki priznava na papirju suverenost posameznih republik. Tudi, ko bi bilo vse tako mišljeno kot rečeno, dokler je v Jugoslaviji vojska skupna in morajo fantje proč od doma, v sosednje ali oddaljene republike, je izvedljivost gornje točke nemogoča in suverenosti ni. Poleg vojske, ki je srbska, bj suverenost predvidevala tudi pravico in možnost zunanje politike, ki prav tako ni mogoča. Izgleda, da Jugoslavija kot država tudi zelo malo upošteva posebnosti sestavnih zveznih republik pri izvajanju svoje zunanje politike. Je pa morda vse eno zanimivo dejstvo in po svoje pozitivno, da vzdržuje Socialistična republika Slovenija, ki očitno nima vpliva na jugoslovansko zunanjo politiko, neposredno stike s tujim svetom, posebno še s svojimi sosedi izven Jugoslavije. Ti in podob ni stiki, ki jih ima Slovenija, so vsekakor večjega pomena za to, publika izven meja Jugoslavije. Čeprav ti sliki dostikrat niso mnogo drugačni od onih, ki jih ima Slovenija s sosednjo republiko Hrvatsko, jim pristoji mednarodni značaj in pomen, ker segajo v področja izven mej Jugoslavije. In to tudi, če gre samo za kulturno izmenjavo, krajevno trgovino ali pa vljudnostne obiske. Kulturne prireditve, ki jih prirejajo različne skupine izven Slovenije, veliko pripomorejo na svoj način za utrditev slovenskega imena v svetu. Kulturne prireditve drugih narodov v mestih Slovenije so prav tako priznanje Slovencem za njihov doprinos skozi razdobja zgodovine k svetovnemu kulturnemu napredku. A tudi tovrstnim stikom lahko1 na ci, pomeni to istočasno, da hoče Slovenija svojo lastno zunanjo politiko do držav, kjer žive zamejski Slovenci, že ko le-ti nimajo zaščite od zvezne drave. Stiki Slovenije s Koroško so obojestranski in tudi niso samo omejeni na slovensko manjšino na Koroškem. V teku letošnjega leta jc bilo v Ljubljani več pev sikih gostovanj v okviru „kul turnih izmenjav med Koroško in Slovenijo", med katerimi bi bilo potrebno omenili komorni zbor da je bila doslej pri nas vsa politična moč združena v Izvršnem komiteju Centralnega komiteja LK... pristavil je, da imajo tudi razni izvršni organi iv občinah podoben odnos do širših forumov. Pri tem je poudaril, da ima del mladine vseh družbenih slojev odklonilno stališče do včla-njenja v ZK. Ob tem vprašanju se je treba zamisliti.... Mara iBešter je spregovorila o nekaterih aspektih demokratizacije, kot si jo predpostavljajo na univerzah. Grajala jc oceno Mijalka Todoroviča, ki je nedavno dejal, da privilegiji pri nas niso posebno pomembna stvar. S tem se večina ljudi ne strinja, je dejala Mara Bešter in pripoih-nila, da celo člani Centralnega komiteja „v naši republiki le prav malo vemo o delu Izvršnega komiteja. Prav tako bi morali biti vsi forumi povsem osebni, ne pa anonimni, kakršen jc tudi Izvršni komite CK ZKS.... Čla- iz St. Vida na Glini in komorni zibor celovškega radia. V Ljublja- nom ZK ne objavljajo člankov, ni je tudi nastopala celovška Ope- če pač niso popolnoma na liniji, ra in v zameno za to gostovanje je letos ponovno gostovala v Ce-lovcu ljubljanska Opera. Letos v avgustu je bila odprla v Sloveniji (v Kranju) skupinska razstava čeških likovnih umetnikov in ljubljansko „Delo" je takrat zapisalo, da so „naša kultur 'na in umetnostna žarišča dejav- pripišemo še en pomen: je to neposreden stik uradnega značaja s tujino, z bližnjimi ali daljnimi sosedi; ije to v nekem smislu poseg Slovenije v mednarodni svet. In ke gre za stike s Koroško ter tamkajšnjimi Slovenci ter s Prida se Slovenija uveljavi kot re- j morsko in tamkajšnjimi Sloven- no posegla v politiko mednarodnih stikov in prestopila mejo, v kateri se je njihova dejavnost do- ki trenutno velja kot pravilno...." (Iz razprave na Peti plenarni seji CK ZKS 30. septembra. DELO I. oktobra.) ... je naš izvršni komite.... ugotovil.... da naj bodo člani za zvezno predsedstvo izbrani iz vrst naših najuglednejših komunistov, ki so že dosedaj dajali svoj teoretski in praktični delež pri našem razvoju, imajo revolucio- slej izražala". Neposreden nastop narne izkušnje in predstavljajo na mednarodni ravni je torej kontinuiteto revolucionarnega smoter politične dejavnosti repu- boja Zveze komunistov. To naj blike Slovenije. j bodo tisti tovariši, ki uživajo (dalje na 5. strani) I (dalje na peti strani) DIALEKTIČNA SLAMA LOVENSKEGA 7%SMAL RAZPAD JUGOSLAVIJE? Tito je 19. avgusta v svojem govoru pred kadeti v Bileči rekel tudi tole: "Še vedno so v posameznih republikah ljudje, ki mislijo, da bo nekoč vendarle napočil dan, ko se bomo ločili drug od drugega. Ta moja trditev je zelo drzna, rečem vam pa, da ja točna".... Tito je s tem spravil vprašanje razpada Jugoslavije v diplomatske akte.... Ako bi Jugoslavija razpadla, bi čisto gotovo Hrvatje ustanovili svojo državo ... V slučaju razpada Jugoslavije so Sloveniji odprta sledeča pota: naslon na Hrvaško, naslon na Avstrijo, naslon na Italijo, samostojna država... Vendar se nam zdi, da bi se večina Slovenija odločila za samo- stojno državo... I.A. Ameriška domovina, 3. okt. 1966 NAŠ KURZIV — ..." Lani je visak Jugoslovan popil povprečno 33 litrov alkohola, od tega samo žganja osem litrov. Hkrati pa je lani kupil po eno knjigo le vsak drugi Jugoslovan. Lani smo izdali za alkohol nad 300 milijard starih dinarjev, kar znese na vsakega Jugoslovana povprečno 15.000 dinarjev. Za nakup knjig pa je lani odštel povprečno vsak Jugoslovan le 1000 starih dinarjev. Zaradi nesreč pri delu, ki jim asi-stira alkohol, imamo letno nad 90 milijard starih dinarjev škode, prav tolikšna pa je približno tudi vrednost letne knjižne produkcije v Jugoslaviji. "Porazni podatki. Govore o totalni mezainteresiranosti naših ljudi za knjige in kulturne vrednote. če upoštevamo, da izhajajo knjige skoraj v polovico manjši nakladi kot je število znanstvenih delavcev v Jugoslaviji, da je razmerje med številom prosvetnih delavcev in naklado nekako 20:1, razmerje med zaposlenimi s srednješolsko, višješolsko in visokošolsko izobrazbo ter naklado za posamezno knjigo pa 100:1, potem se lahko upravičeno 'vprašamo, kdo pri nas sploh še bere. "Podatki vsiljujejo človeku še sto in sto drugih vprašanj; preveč, da bi jih lahko v glosistični obliki le mimogrede omenili. Mimo enega pe ne smemo, ker je v tej zvezi kompleksno, temeljno in eksistenčno vprašanje vsake skupnosti, ki ji pravimo narod: "—'Mar nismo, zavzeti za aktualne probleme gospodarske reforme, pozabili tna problem duhovne reforme v pravem pomenu besede? "Bi ne bila potrebna prav tako, če ne še bolj, kot gospodarska? "Na strani 214 SP sem našel v 18. vrstici geslo: DRUŽBA, besedico KULTURA pa na strani 396, v 6. vrstici. Precej vsak sebi sta, vendar še zdaleč ne tako kot v življenju. Besedne zveze KULTURA V SOCIALISTIČNI DRUŽBI pa sploh >ni v Slovenskem pravopisu, kar se mi zdi razumljivo, če upoštevam, da je SP izpustil vse jezikovne anahro-nizme. To besedo najdemo le še v kaki pozabljeni marksistično teoretični razpravi. Ampak lahkot kaže—nihče več ne bere pri nas...." B. Hofrnan, KNJIGA 66, št. 6., str. 189—191. V LASTNEM ZRCALU (Iz izjav vodilnih slovenskih komunistov na V. plenarni seji CK ZiKS 30. septembra, DELO 1. in 2. Oktobra) Mitja Ribičič: „Zgodovina bo zabrisala 16 let razmaha med dobo imformbiroja in 4 plenumom. Verjetno bo zapisala, da je bil to en revolucionarni korak, takrat za neodvisnost in samostojno pot, danes pa kako po tej neodvisni poti...." Boris Majer: „V filozofiji družbenih znanosti ter v znanosti splolh srečujemo različne vplive, kajti mi smo zelo odprta dežela. To je velika prednost pred zaprtimi sistemi, kadar znamo ustvarjalno postaviti nasproti marksistična stališča. Pa ni zmeraj tako, to ima globoke posledice. .." Tone Bole: „S takšnimi birokratskimi pojavi, ikot so splet-karstvo, rivalstvo in karierizem doslej še nismo skušali odločno obračunati. Ce pa te pojavne oblike birokratizma lahko pripišemo tudi nekaterim funkcionarjem, potem to nikakor ni več obrobni problem." Marko Bule: »Reorganizacija vodilnih organov Zveze komunistov ne more pomeniti ero od ugotovitev zaključka reorganizacije kot je to ugotovil tudi tova-rič Kardelj, temveč komaj začetek tega procesa, kajti nova vodstva in nove relacije med njimi naj omogočijo novo vsebino in metodo dela Centralnega komiteja, močnejšo demokratizacijo Zveze komunistov za vzpostavitev novih odnosov v njej.... Izvršni komite je bil enoten, da v centralnem komiteju ZK Slovenije ni posebne potrebe po predsedniku Zveze komunistov Slovenije — kot je to v CK ZK Jugoslavije. Smatramo, da bi se predlagalo kreiranje mesta predsednika predsedništva, ki naj bi bil izmenljiv vsako leto. Za prvega predsednika pa naj bi bil izvoljen tovariš, ki naj bi imel predvsem partijsko zadolžitev.....Izvršni komite je ugotovil, da bi tako postavljenim kriterijem odgovarjal za predsednika predsedstva tovariš Albert Jakopič, za sekretarja Izvršnega komiteja pa tovariš Franc Popit..., Konkretnih bistvenih pripomb na posamezne kandidate v teh razpravah ni bilo. Bilo je nekaj načelnih pripomb, da preveč razglašamo naše principe v kadrova-nju in vključevanju novih ljudi, toda ob konkretnih rešitvah ostajamo preveč v ozkih kadrovskih okvirih." Stane Kavčič: »...Osnovna značilnost sedanjega dogajanja v tem obdobju je odprta konfrontacija in odprto politično srečanje z. birokratsko- konservativno-etatistično politično skupino in njihovimi koncepti, njihovimi metodami in njihovimi vplivi.... Leta 1948 smo se odkrito srečali s komformizmom (sic!) ....Takrat smo zelo hitro poleg odklanjanja in negacije prešli v konstruktivno negacijo danega stanja, z novimi rešitvami, s pogumnimi potezami.... Treba je nekaj podobnega napraviti sedaj. To se pravi — eliminirati, zavrniti to birokratsko neostalinistično politično koncepcijo z nadaljnjimi vrednostmi naše družbe.... Ce govorimo o splošno jugoslovanskem vidiku da smo mi v naši politiki čutili prisotnost kakih konservativnih, birokratskih tendenc in teženj. Mnogokrat smo čutili, da pod istimi besedami in pod istimi resolucijami razumemo in pojmujemo različne stvari. To bi bil nek naš politični realizem; naša strategija je bila, da to dejstvo eliminiramo z objektivnim razvojem naše družbe in seveda s tovarišiko lojalnostjo in neprestanim prepričevanjem, z d em ok ra t ič n i m Ikonf ron t i ran jem vseh stališč. Ta strategija je bila edino realna in v tedanjih razmerah najboljša, (toda) nas je vkljub temu mnogokrat prisilje-vala k nekaterim kompromisom... Vsepovsod imamo opravka, mogoče celo v večjem obsegu v podzavesti kot pa zavestno, z ostanki preteklosti, z mnogimi pojmovanji, sklepi, navadami, inercijo, prakso, iki je rezultat prejšnjih časov, ki je bila v prejšnjih obdobjih dobra, potrebna in koristna, od katere pa se mora- mo spričo spremenjenih okolnosti posloviti in vnesti tu nove kvalitete.... . ..Jasno, da ves ta kurz ne odpira vrat meščanski demokraciji, jasno da vse to kar se dogaja in kar se bo dogodilo, in da celotni novi položaj ZK ne vodi, ne povečuje kakršnihkoli šans za ka-kržnikoli politični pluralizem, ne odpiramo vrat nobenim no-vam šansam ali pa poskusom nekega slovenskega neoklerikalizma ali kaj podobnega... Komunisti bi morali biti iniciatorji široke platforme borbe zoper vse to; na najširši možni platformi graditve socializma se je treba danes boriti zoper take poskuse. Zato, ker to potem niso pozicije kakršnegakoli političnega monopolizma ali pa partijskega monopolizma, ampak resnično samoupravlja-ške pozicije Boj na tej široki platformi je naše izhodišče zato, da v kali zatremo morebitne poskuse tistih, ki mislijo, da je sedaj prišel njihov čas.... * * * Ko je tovariš Kardelj govoril o pomanjkljivostih v delovanju Zveze komunistov, je med drugim dejal, da smo načelno in globalno zavzemali smela napredna stališča. ,0 tem pričajo dokumenti vseh naših kongresov od šestega kongresa naprej in drugi programski dokumenti. Toda v vsakdanji praksi je bila naša načelna pot pod pritiskom realnih družbenih struktur ter vseh tistih tokov in tendenc, ki jih taka družbena struktura poraja. Zato je bila enotnost, glede načelnih postavk pri realizaciji ciljev pogosto prizadeta. Brionski plenum je zavrgel iluzijo lažne enotnosti, kakor hitro je s področja načelnega prišel na konkretni, iko je z analizo vzrokov raziskal, zakaj zaostaja praksa za našimi načelnimi pogledi. S to svojo smelostjo je brionski plenum — kot je rekel tov. Kardelj — odvrgel od Zveze komunistov večji del bremena nevzdržnih kompromisov z raznimi zaostalimi pojmovanji in težnjami, ki so se kot cokla obesile na vso aktivnost Zveze komunistov. Prav s tem pa je brionski plenum hkrati vzpostavil in okrepil enotnost Zveze komunistov, enotnost s perspektivo nadaljnjega boja za razvoj demokratičnih odnosov v Zveze komunistov in v vsej družbi. it it it ____Potem1 take m ne gre samo za to, da razvijamo demokratične institucije, gre tudi za to, da se v teh institucijah kot komunisti pojavljamo z jasnimi koncepcijami za reševanje problemov na raznih področjih. (Demokracija kot formalni instrumentarij je dejansko samo posoda, kaj pa bodo ljudje v to posodo dajali, je odvisno od kvalitete teh ljudi. Marsikdaj se lahko tudi v lepi posodi skuha slaba juha. * it * .. .Služba državne varnosti je odigrala izredno pomembno vlogo pri obrambi pridobitev revolucije.... če je prišlo do politične zlorabe te službe, je očitno, da je njen družbeni položaj dopuščal te zlorabe ... * * * Glavni vzrok deformacij, ki so omogočile politično zlorabo, je predvsem v tem, da je celotna koncepcija, na kateri je bila zgrajena sluba državne varnosti prišla že zdavnaj v nasprotje z našo se danjo družbeno stvarnostjo.... ko se je področje revolucionarne obrambe in socializma ter neodvisnosti vse bolj zoževalo, se je moč službe državne varnosti razraščala na področja socialistične strukture. * * * Pogosto se sprašujemo, češ kdo je kriv za težave v gospodarstvu. Odgovor na to ni tako enostaven. Gotovo je bilo v preteklosti dosti slabega gospodarjenja, dosti gospodarske nemaršči-ne, političnih tovaren in podobnega. Toda imeli smo tudi sistem administrativnega upravljanja, ki je bil v začetku nujen in s kate-' rega ostanki se še zdaj opletamo. Administrativni sistem pa kot dobro vemo, ne pozna ekonomskega računa. Ustvarja splet zapletenih odnosov, v katerih je težko izmeriti, kdo daje in kdo jemlje. (Iz "Pogovora v bralci", Delo, 7. oktobra.) Zakaj plačujemo gnilobo? „V časih gnile Jugoslavije je naša domovina slovela kot svetovno znana sadjarska dežela. Gnile Jugoslavije ni več. Ostalo je le — gnilo sadje." S to zgodovinsko primerjavo in s tem prežalostnim spoznanjem se začenja članek, ki ga je objavila ljubljanska »Tedenska tribuna" na prvi strani, dne 19. septembra. List — med drugim opisuje položaj takole: „Ko se sprehajaš med tržnimi stojnicami in po trgovinah s sadjem, nehote dobiš občutek, da pri nas prav gojimo gnilo, črvivo in obtolče-no sadje. Potrošnik je pri nas še vedno obsojen, da kupuje mačka v žakl ju, če ni že kar takoj jas- CELO PO PADU . . . .Čeprav smo udarili v središče bi rok ra t Skokonservat i vn e-ga zbiranja in vsega, tistega, kar vleče nazaj, pa nismo zadeli v glavno silo in glavne težnje takih reakcionarnih in nazadnjaških teženj v vrstah ZK sploh da ne govorim o onih drugih.... Ne smemo pozabiti, da so se glavne birokratske sile po IV. seji CK ZKJ umaknile ali pritajile. To ne pomeni, da so uničene, da se ne morejo vnovič prevrstiti ter tako ali drugače še naprej zavirati naš dosledni socialistični razvoj. Komunisti moramo imeti to pred očmi, se idejno, organizacijsko in politično usposabljati ter biti vselelij pripravljeni na boj proti takim odporom, seveda skupaj z vsem delavskih razredom, z delovnim ljudstvom, na čelu. Brez strahu, da bi kdorkoli pomislil, da precenjujem te nazadnjaške sile, bi dodal še to, da ni prav nič slučajno da so prav po IV. plenumu oživele akcije sovražnih emigrantskih elementov in krogov, od četniške emigracije prek bivšega srbskega kulturnega kluba in sina obznana ša Draškoviča, prek ustaških band, slovenske bele garde in drugih. To delovanje so podprli reakcionarni in najbolj reakcionarni krogi v svetu. Te akcije so se pojavile zlasti v zadnjem času prav z geslom, da so komunisti v Jugoslaviji tako odkrito in tako drastično prožili vprašanje "svoje Itistne policije". Te sile pa medtem na različne načine pri- no, da je maček zanikrn in kar se da neugleden. Toda sadje je kruh in vse prej kot luksus. In čeprav ni luksus, pa je drago kot povsem nepotrebno razkošje..." »Prodajamo pač, dobimo od uvoznikov," je pripomnila prodajalka južnega sadja. Poročevalec TT je nato vprašal mestnega tržnega inšpektorja: »Zakaj torej vse to sploh uvažamo?" ,,Politični uvozi!" Več inšpektor ni upal povedati.... List komentira: »Kaj pa če ni to mogoče le krinka za nesposobnost naših nakupovalcev v tujini? Naj jo res plačujejo naši potrošniki? Zakaj? Pri nas imamo lep pregovor: RANKOVIČA... tiskajo in delajo diverzije . . . Kajti navsezadnje kažejo politične akcije ZK po IV. plenumu, ob vseh izrednih in zelo plodnih rezultatih tudi nekatere pomanjkljivosti v izvajanju novih nalog. Nekdo je dejal, da se nove naloge še vedno rešujejo s starimi sredstvi in metodami. To je točno . . . (Mijalko Toclorovič no VI. plenarni seji CK ZK Srbije DELO, 17. septembra.) Tudi Ivo Osolnik meni, da je ost kritike, še posebej v našem dnevniku, naperjena samo navzdol in to v svobodni interpretaciji pisca, navzgor pa le takrat, kadar je o tem že dokončno izrekel svoje stališče višji forum. Naš list je po mnenju Osolnika le še uradno obarvan časnik. (Iz 'Pogovora z bralci", DELO, 7. oktobra.) Treba se je jasno zavedati, da so bili pristaši čvrste roke tudi tu, tudi v Sloveniji in to ne samo na najvišjem nivoju . . . Vsepovsod obstajajo tak tendence. (Stane Kavčič na V. plenumu CK ZKS, DELO, I. oktobra.) Vinko Hafner: „Ce je še teden po Brionskem plenumu UVD prisluškovala in ocenjevala, kako v občinskih vodstvih ocenjujejo stališče IV. plenuma, potem ne bi mogli trditi, da smo bili pri nas brez deformacije." (Vinko Hafner na V. plenumu CK KZS Delo, 1. oktobra.) ŠELE PO PADCU Vladimir Krivic.... je opozoril, da smo na začetku osvobajanja družbe pritiska politične policije. Ni naključje, da je prišlo do konfrontacije leto dni po začetku gospodarske reforme, in tudi ni naključje, da ob razpravah o Upravi državne varnosti reformiramo tudi ZK, prav tako carino, socialno zavarovanje, itd..... Zaostalih teženj je tudi v Sloveniji precej na vseh področjih. Ko je partija nehala nadzorovati državni aparat, ta nadzor ni prešel na predstavniške organe in tako smo dobili državo v državi... Stvar mora biti postavljena tako, da bo državljan prišel pred sodiščem do svoje pravice, tudi kadar bo kršena zakonitost. V prejšnjih letih so bila praktično vsa prizadevanja za reformo pravosodnega sistema brez ha-ska. Rankovič pa tudi konservativni elementi v pravosodju so takšno reformo ovirali. .. Prav tako je bil zelo močan odpor proti temu, da bi izenačil položaj obrambe in obtožbe. Advokature ni bilo mogoče uveljaviti in Ohranjal se je monopol tožilstva. Dejstvo pa je, da smo v Sloveniji prenesli okoli 90 odstotkov preiskav na sodišča, ponekod drugod v Jugoslaviji pa le deset odstotkov.... Doslej tudi ni bila dovolj zajamčena Izvršnost sodnih odločb in ni bil onemogočen pritisk na sodišča. Celo tisk je bil izrabljan za oblikovanje takšnega javnega mnenja, ki bi onemogočal tožilstvu in sodišču, da ugotovi objektivno resnico.... Neglede na subjektivna hotenja in namene se je UDV tudi v Sloveniji znašla v taboru konservativnih sil. Bila je izolirana od skupščinskega in celotnega demokratičnega sistema ter se je čedalje bolj razhajala s splošnim razvojem v republiki. Deformacije so bile večje kot smo menili in motili smo se, ko smo mislili, da je pri nas samoupravni sistem bolj razvit kot drugod. Ob fcri- Cisti računi — dobri prijatelji! Toda takšni računi so vse prej kot čisti in tudi prijateljstvo ne more biti kdove kako dobro, če za pošteno plačilo dobivamo pokvarjeno blago. Ne vemo, kakšna so ozadja pri takšni trgovini, toda če jo že plačuje potrošnik, potem ima vso pravico tudi izvedeti, kdo ima od takšnega trgovanja dobičke. In nekdo jiih prav gotovo ima.'' Kaj je nemorala? Ljubljanski študentski list TRIBUNA je v rubriki Ost tedna priobčil sestavek, ki ga povzemamo dobesedno: »Vsak dan trkajo na vrata naše bivše državljanske in sedanje občanske zavesti mnoga dobrodelna društva, ki zbirajo prostovoljne prispevke.... Naši občani naj bi z denarnimi prispevki odpravili lakoto v Indiji, razrešili vietnamski problem, zgradili novo stavbo ljubljanske bolnišnice in morda še kaj. Terenske družbenopolitične organizacije naslavljajo na občane svojega terena manifeste »Pomagajmo narodu Vietnama". Manifesti izražajo solidarnost jugoslovanskih narodov s pravično borbo vietnamskega ljudstva, a istočasno Obsojajo agresivne akcije Združeni držav Amerike, 'ki... uporabljajo brutalna sredstva za masovno uničenje prebivalstva'. Manifesti nam tudi sporočajo, da je bil 'nedavno' ustanovljen Jugoslovanski odbor za koordinacijo pomoči ljudstvu Vietnama.... »Obenem nas naši časopisi obveščajo, da izdelujejo slovenske tovarne obutve čevlje za ameriško vojsko, za tisto zloglasno US ARMY, ki uporablja 'brutalna sredstva za masovno uničenje civilnega prebivalstva'. V istem času, ko izdelujejo občani, ki bodo morda darovali sredstva za pomoč 'trpečemu vietnamskemu ljudstvu', čevlje za ameriške vojake, pa v Ljubljani zaseda simpozij o socialistični morali. Ce so na omenjenem simpoziju razpravljali o morali, so verjetno morali govoriti tudi o nemorali. Navedena dvojna igra je vzoren primer za našo socialistično nemoralo. Vprašanje, ki vsebuje že odgovor, je: Kdo ali kaj jo omogoča?" Študentski list Tribuna, Ljubljana 18. maja Kdo ga bo pil? Vsi jugoslovanski časopisi po- RANKOVIČA... tičnih trenutkih, tako ob začetku gospodarske reforme, ob konfliktih v gospodarskih organizacijah na univerzi, na kulturnem področju se je UVD čutila dolžno, da se vplete.... Vedeti moramo tudi da delajo v UVD taki ljudje, ki so se šolali v NKVD in so od tam prinesli določene metode Res je, da je bil notranji resor v Sloveniji v stalnih spopadih z zveznimi organi. Vendar je šlo predvsem za delitev pristojnosti. Slovenski delovni človek ne bi bil prav nič na boljšem, če bi UVD opravljala iste stvari v republiški pristojnosti kot prej v zvezni. Razprave in sklepi plenumov CK v drugih republikah, obsodba hegemonističnih in šovinističnih teženj v drugih republikah, to bo olajšalo boj proti razraščanju nevere v reševanje problemov majhnega naroda.... V UVD. .. je bilo na tisoče deformacij, ki so bile naperjene zoper svobodo in čast državljanov. Reorganizacijo je treba čim hitreje speljati ... Jože Smole (je dejal), da smo v Sloveniji premalo storili, da bi UVD gradili v samoupravni sistem. CK ZK Slovenije o tem sploh ni razpravljal...« V razpravah moramo paziti, da ne bi predimenzionirali vprašanja UVD, ker bi utegnilo priti do frontal-nega napada na delavce v njej.... Osnovni problem je danes spopad med etatizmom in samoupravljanjem. UVD je samo delček tega spopada...., Hafner je omenil, da je Uprava državne varnosti imela v naši republiki kartoteko za okoli 200.000 ljudi (in da) je treba razlikovati med tistim gradivom, ki je pomembno za dejavnost zoper razrednega sovražnika in vsem drugim gradivom, ki ga je treba vsekakor uničiti.... Mitja Ribičič: „....V slovenskem kulturnem in revialnem življenju ije vladalo določeno ozračje, v katerem je UVD štela za svojo patriotsko dolžnost, da nadzoruje posamzenike.... Nihče ne more verjeti, da bi nosilci konzervativnih teženj lahko tako dolgo vztrajali, ko jih ne bi nosil celotni .val ikonservativnil sil v Jugoslaviji. Narobe je bilo, da v CK nismo opravili politične de-ferenciacije med konservativnimi in progresivnimi silami v državni varnosti. Centralni komite mora zavzeti stališče do političnih zlorab ... Izvršni komite je bil zelo trdno povezan z oblastjo. Mimo predstavniških in državnih organov je razpolagal in odločal.... Delo državne komisije za reorganizacijo UVD je dokaz prepletanja partije z oblastjo.... Temeljni družbeni konflikt je v odločanju o denarju. Na tem se bodo še lomila kopja. Ce hočemo naprej moramo razvijati delitveni sistem in vlogo delavstva. To zagotavlja vodilno vlogo delavskega razreda. Druge družbene naloge bi bilo dobro bolj prepustiti sedanji stopnji samoupravljanja v SZDL. ZK pa naj se ukvarja predvsem s temeljno nalogo.... Boris Majer.... „Boj med etatizmom in samoupravljanjem bo še trajal, vendar se še bolj prenaša v sam samoupravni sistem. Delno se je že. Noben protago- ročajo, da je bila v Jugoslaviji letos izredno dobra letina. Istočasno se tudi že pojavljajo glasovi, da ne vedo, kam z žitom, koruzo in drugimi pridelki, ko ni dovolj silosov, skladišč in denarja za odkup.... Kako umno gospodari jugoslovanski socializem, presodite iz naslednjih odstavkov, ki jih povzemamo dobesedno iz ljubljanskega dnevnika »Delo" (6. septembra). , Beograd. — »Pridelali bomo okoli 130.000 vagonov grozdja in okoli 60.000 vagonov novega vina. To bo rekordna vinska letina, za kakšnih 16 odstotkov večja od lanske. Že se pojavlja vprašanje: kam s toliko vina? .. Tudi poslej bomo uvozili kakšnih 2000 vagonov vina, in sicer iz Alžirije. S ceno tega vina naj bi predvsem pobijali morebitne špekulativne cene domačih proizvajalcev in spodbujali izivoz jugoslovanskega vina.... Značilen je podatek, da je na našem tržišču cena konzumnih vin za 25 odstotkov višja kot na svetovnem trgu...." (Pripomba: Na tako gospodarjenje se pa res pije.... živijo!) KRISTUS JE VSTAL — TOKRAT V SOVJETIJI Znano je, da so postavili komunisti v SSSR svojčas spomenik Satanu in da so zanikali zgodovinskost Kristusa. Toda zgodilo se je tudi tu, kot je napovedal Janez XXIII. v okrožnici »Mir na zemlji": „....res se formula nauka ko je enkrat natančno določena, ne spreminja več, gibanja pa žive v spremenljivih konkretnih razmerah, ki nujno globoko vplivajo na razvoj nauka" (157). Katoliška mesečna revija Herder Correspondence poroča v 8. številki letošnjega letnika o takih radikalnih spremembah v Sovjetiji. V letošnji februarski številki ateistične revije Nauka i religija je objavil zgodovinar Sergej Ska-zkin, član Sovjetske akademije, uvodni članek k razpravi drugega zgodovinarja A. Každana. V tej razpravi zavrača Každan teorije, ki so bile doslej sestavni del protiverske sovjetske ideologije: da se je razvilo krščanstvo izven Palestine; da je krščanstvo naraven proizvod mita; da je krščanstvo zbirka mitičnih elementov raznih kultur. Každan navaja vrsto razlogov, da ima krščanstvo zgodovinskega utemeljitelja, Kristusa. 'Razna nasprotja v evangelijih pripisuje dejstvu, da so temeljili na ustnem izročilu ter so zanj dokaz, da ne gre za goljufijo. Ce bi šlo za goljufijo, bi takih nesoglasij (npr. datum Kristusovega rojstva) ne bilo. Priznanje zgodovinskosti Kristusa, ki je novo za sovjetske »znanstvenike", ne pomeni obenem tudi priznanje Kristusa kot Boga. Drugi pisec, Nevgod, tolmači pomen tega priznanja v ateističnem smislu: priznanje zgodovinskega Kristusa bo spodkopalo vero v njegovo božanstvo. Tako daleč danes; toda težko si je predstavljati, da se bo razvoj ustavil na tej točki. nist frakcije ni imel poguma, da bi odkrito nastopil proti samoupravljanju. To kaže, da je samoupravni sistem že tako močan da ga ni mogoče več neposredno napadati.... Na generalni ravni pravzaprav ni več mogoč boj mnertj, na primer za socializem ali proti njemu. Celo vprašanje samoupravnega sistema je že zunaj razprave. Konstruktiven boj mnenj je možen na ravni posebnega, ko se je treba odločiti kako bo v konkretnem realizirati splošne odločbe, ki smo jih sprejeli. Tu se morajo pojaviti razlike v mnenjih, kajti možne so različne konkretne rešitve...." (Iz razprave na Peti plenarni seji Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, 30. septembra. DELO I. oktobra.) Vsa poročila govore o tem, da delavci čedalje bolj sproščeno govorijo o samoupravljanju.... zamenja se čas, ko postaja vse bolj pomembno kaj kdo govori in ne kdo kaj pove. Delovni ljudje vse odločneje zahtevajo javno razpravljanje o vsem kar zadeva njih in njihovo gospodarjenje, in sb odločno proti, da bi o tem govorili le posamezniki 'bodisi na zaprtih, takoimenovanih »internih" sestankih, bodisi v tonu »političnega prepričevanja" ali kako drugače. Časi, ko je bilo treba vpoštevati samo to, kar je rekel kak funkcionar, čeprav marsikaj ni bilo vredno upoštevanja, izginevajo.... Delavci zahtevajo aktivno delo, nenehno izboljšavanje razmer v katerih gospodarijo in ne le lepe besede o samoupravljanju in o tem, kako delovne organizacije upravljajo z vse večjimi sredstvi. Delavci dostikrat ne vedo dovolj o ideologiji socializma. Toda hotenja, ki jih izražajo so plod dejstva, da je največje breme proizvodnje prav na ramenih sposobnih delavcev in da je njihovi interes za večjim dobičkom in boljšim življenjskim standardom upravičen. (DELO, uvodnik 25. avgusta.) Kaj je bilo nezakonitega v našem delu? Razprava je pokazala, da je bila nezakonitost predvsem v tem, da smo pri svojem delu rabili metodo, ki ni bila povsem v skladu z zakonitimi predpisi. V veljavi so namreč številne »in-strukcije" in navodila, ki so jih nadrejeni organi izdali pred ustavo in ki v marsičem niso več v Skladu z veljavnimi predpisi.... (Ivan Bokal, DELO, 28, avgusta.) Slovenija v mednarodnem svetu.. (dalje s 3. strani) Kulturne izmene Slovenije s •tujino ne ostanejo brez političnega barvila. Večjo politično pomembnost pa je treba pripisati političnim stikom samim. Ko zasledujemo dnevna poročila časopisja v Sloveniji in v obmejnih državah, lahko opazimo, da je bilo v zadnjem času več obiskov raznih političnih funkcionarjev ljubljanske vlade na Koroške ilk Ob priliki enega takšnih obiskov je koroški deželni glavar razpravljal o možnostih skupnih radijskih oddaj radia Ljubljana, Ceio vec in morda še Trst. Tovrstni poliitični stiki pa v resnici niso samo na ravni dveh dežel; avstrijski zvezni minister za gospodarstvo je tudi obiskal Ljubljano v uradnem spremstvu večje delegacije in je ob tej priliki izrazil željo, da bi se podobni stiki nadaljevali. Bilo je v mesecu juniju letos in se je obisk omejil samo na Slovenijo. Bolj zgodaj kot z Avstrijo je, začela Slovenija vpostavljati stike s sosedno Italijo; kulturne, gospodarske in politične. Ne samo zaradi posebnega položaja Trsta, za katerega se Jugoslavija kot /taka, vsaj politično, že dolgo ne zanima in je tamkajšnji slovenski živelj v prvi vrsti skrb Slovencev samih. Tako je bil v Ljubljani šele pred kratkim (avgusta letos) seminar za učitelje in profesorje, ki poučujejo na slovenskih šolah v Trstu. Take seminar je pa so prirejali zadnja tri leta vsako leto. Letošnje leto je bilo sploh plodno v izmenjavi kulturno-umet-nostne oblike s koroškimi in italijanskimi društvi: tako umetniška razstava slovenskih umetni ! kov v Čedadu in Beljaku ali pa gostovanje raznih pevskih in -lol-klomih skupin v krajih okoli Vidma, Gorice, Trbiža, Doberdoba, v Ukvah in Žabnicah. V zameno so bile v Sloveniji . italijanske umetnostne skupine (npr. pevski zbor i z Pontebe). V času hudih poplav na Dravskem polju na Tirolskem in Koroškem je prav tako Slovenija tri ne Jugoslavija ponudila svoio podporo. V rgsnici se jc koroška vlada naravnost obrnila na izvršni svet Slovenije. Podobno se obe vladi posvet ujet i o sodelovanju Slovenije in Koroške na področju trgovine, prometa in turizma. Sodelovanje s sosednjo Italijo je v glavnih obrisih prav takšno; začelo se je že pred več leti Ko gledamo razne svetovne en- Drugi o reformi partije. .. (dalje s 3. strani) ugled med vsemi našimi narodi ter predstavljajo generacijo za izvajanje Titove politike, našega programa, sklepov VIII. kongresa, gospodarske reforme ter IV. plenuma. Za člane zveznega izvršnega komiteja naj veljajo ista načela, poleg posebne usmeritve k idejno-političnemu delu in sposobnosti reduciranje sprejete politične orientacije za konkretno politično prakso. Izvršni komite je sprejel princip deakumulaci-je, kot osnoven princip. Prav tako naj bi se upošteval tudi princip kontinuitete in princip permanentnega vključevanja novih mlajših tovarišev, da se omogoči kontinuiteta tudi v naprej.... Na temelju že razloženih in v izvršnem komiteju sprejetih kriterijev.... predlaga izvršni komite plenumu za zvezno predsedstvo naslednje kandidate: kot prvega tovariša Edvarda Kardelja, dalje tov. Borisa Kraigherja, tov. Miho Marinka, tovarišico Lidijo Šentjurc, tov. Viktorja Avblja in tov. Marjana Orožna.... Izvršni komite je razpravljal tudi o kandidatih za člane izvršnega komiteja CK ZK Jugoslavije in predlaga plenumu naslednje kandidate: kot prvega tovariša Staneta Kavčiča, kot drugega tov. Mitjo Ribičiča, za katerega predlaga kooptiranje v CK ZKJ. in tretjega tov. Romana Albrehta (Marko Bule no peli plenarni seji, CK ZKS Delo, 2. oktobra) . obnovo ZK najpomembnejši oni, i iki bi 'komuniste izpostavili sistematični socialistični kritiki in pritisku širše javnosti. V tem pogledu obstoje različne možnosti, npr.: zaščititi z občim jugoslo-j vanskim zakonom javno kritiko i v odnosu do vsakega družbenega ' organa ali funkcionarja, zagotoviti možnosti te kritike v Javnih sredstvih za obveščanje in sodni postopek — kazen, proti vsem, ki na težje načine preganjajo dobronamerne, pa sicer., še ..tako ostre kritičarje. (Dr. Vojan Rus, Delo, 10. oktobra) Kar se tiče sistemskih ukrepov, mislim, da bi bili — poleg loči-ciklopedije, narodopisne zbirke j t ve organov ZK od oblasti — za 0 potrebi, da se partijski in drugi forumi čimbolj odpro jav nosti, je govoril Bogoljub Stojanovič. Poudaril je, da je to eden bistvenih pogojev, če hočemo preprečiti nastajanje fetišev, mitov in podobnih reči. Večina članstva je bila presenečena nad tistim, kar je razkril IV. plenum. Potem pa so se člani začasno potegnili vase, preživljali in razčiščevali so stvari, ker so čutili, da so bili v svoji tovarišiki ljubezni in zaupanju prevarani, osramočeni in užaljeni. Okoli Aleksandra Rankoviča je dejansko bil mit, odnosi v CK pa so bili idealizirani. Nasploh je pri nas precej idealizačije. Fetiš in miti lahko nastanejo samo tam, kjer ni prave odkritosti, kjer se ne ve za stališča, delo in življenje voditeljev.... (VI. plenum C K ZK Srbije, Delo 16. sept.) ter preglede svetovnih literatur in slovarjev moramo premnogo-krat zaskrbljeno ugotoviti, da so podatki o Slovencih netočni in pomanjkljivi, ali pa jih sploh m Slovenci skušajo povsod, kjer žive, ta nedostatek izboljšati, a nadejati se moremo resničnih sprememb samo s sodelovanjem iz Slovenije. V tem oziru zasluži priznanje vztrajno delo Slovenije da okrepi mednarodne stike. Ti poizkusi bodo privabili, upajmo, še v večji meri časnikarje iz tujine. Pričakujemo tudi, da bodo le-ti v bodoče bolj poudarjali po- seben položaj Slovenije in slovenske republike v Jugoslaviji. Pripovedovanje vseh onih, ki danes poznajo Slovenijo, se ujema v utemeljitvah, da se Slovenci hočejo vedno bolj uveljaviti v svetu in tud,i da jim Jugoslavija stoji na poti. Današnja komunistična oblast tudi uravnava svojo politiko tako. Toda to je ne opraviči ali razbremeni njene krivde za nasilje, ki ga je izvajala, ili ga še izvaja nad slovenskim prebivalstvom. še dolgo ne. C. M. LENDIČ BOŽIČNI DARILNI PAKETI HRANE ZAGOTOVLJENO BEZ CARINE Paket št. 11 $5.50 2 kg. kave Minas Paket št. 57 $24.00 20 lbs. kave Santos extra Paket št. 61 $24.50 10 lbs. kave Minas 10 lbs. sladkorja 10 lbs. riža 10 lbs. svinjske masti Paf'et št. 36 $11.50 1 kg. kave Minas 1 kg Gavr. salame 400 gr. marimtede 1 kg. sladkorja 1 kg. riža Carolina Paket št. 12 $5.95 Paket št. 43 $11.00 2 kg. kave Santos 10 lbs. kave Paket št. 62 $2'2.Ct> Paket št. 81 $12.00 10 lbs. kave 3 kg. kave 10 lbs. sladkorja 3 k«, riža 10 lbs. riža 3 kg. sladkorja 10 lbs testenin Paket št. 31 $21.00 1 kg. fine 'okolatie 1 kg. sušene slanine 3 kg. sladkorja 1 kg. kave i kg. testenin k6) navaja F. E. Teichtman-n (VVien XV) ob podpisu sporazuma med Vatikanom in Jugoslavijo naslednjo izjavo predsednika zvezne komisije za verska vprašanja Milutina Morače. ki je podpisal sporazum za Jugoslavi- jo: „Jaz sem seveda ateist. Toda vere ne bomo več preganjali s krvjo, marveč jo bomo pustili mirno umreti." • Devet poročenih mož je začelo 25 mesečni program za dia-konat v Braziliji. Edai pogojev je, da jih za to službo izvolijo verniki njihovih župnij. RIM ITALIJA HOTEL BLED' Via S. Crece in Gerusaiemme 40 ROMA — (Tel. 777-102) Rojaki ali potujete v Rim? Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana itd.. Vse te skrbi bodo odveč če se boste obrnili na: Vinko A. LEVSTIK - lastnik CARL VIPAVEC obrnite be z zaupanje!« v vseh nepremičninskih. družinskih SLOVENSKI ODVETNIK in pravnih /.aukvah na: |N NOTAR 278 Bathurst St., Room 4. Toronto. Ont. — EMpire 4-4004 podvojite si vaš denar s Canada Savings Bonds Centennial Series Centennial Series Canada Savings Bonds vam nudijo najvišje obresti v zgodovini — 5.48°/o na leto, če jih držite do dozoritve. Novi bondi dajo letne obresti 5% za vsako izmed prvih štirih let; 5'2% za vsako leto za naslednja tri leta; 53 4uo za naslednje leto in 6°'o za vsako leto za zadnjih pet let — skupno $72.Z:> obresti za vsak $100.— bond. Tokrat prvič je dana posebna možnost za združene obresti. Te dobite, če ne dvignete letnih obresti do 1. nov. 1979. Zalo dobite takrat celo obresti za vaše obresti, kar da še zraven $27.75 za vsak $100.— bond. Vse skupaj vam toraj da $100.— za $100.— bond. Je to varno in gotovo hranjenje. Ta skupina ima vse tradicionalne možnosti, ki napravljajo "Canada Sanvins Bonds" kanadasko priljubljeno naložitev denarja. So še vedno lahko za dobiti za denar ali na odplačilo na mestu vašega dela, v banki ali naložbenem zavoru. Lahko $10.000.—. Vsak kanadski prebivalec i apite majhne za >ju.— ali velike za jih lahko kupi do te omejene vsote. Prav tako tudi zapuščine ("Estates"). Lahko so vnočljivi, kadarkoli, v vsaki banki v Kanadi, za glavno vrednost skupno z obrestmi. Izpolnite samo zato pripravljeni formular na bondu, predložite vse banki in takoj dobite vaš denar, Tokrat so najboljši do sedaj, če jih držite, da debite najvišje obresti in obresti za obresti. PODVOJITE SI VAŠ DENAR z "Canada Savings Bonds Centennial Series". .CADIAN VAM PREDSTAVI "SEVEN SEAS" BRODOVJE j Plove k vam iz poznane Nova Škotske Annapolis doline, da vam zadovolji vaš okus z najboljšim rumom, ki ste ga kdajkoli okušali. "SEVEN SEAS" RUM (čist, srednji in temen) Postavite Acadian Rum na vašo listo danes Prvi na listi v Ontario (za pivce, ki vedo, kaj je dobro) ACADIAN DISTILLERS BRIDGETOVCN, NOVA SCOT1A Toronto Nekaj e "raku' Tako je v žalostni domovini • S klop Učne slike o Sloveniji. Slovenska šola Marije Pomagaj je zopet pričela z vrsto svojih kulturnih prireditev. Kot prva je bilo predavanje s skioptič-nimi slikami o Sloveniji v nedeljo 16. oktobra. Predaval je ravnatelj šole č. g. Tone Zrnec CM. Obravnaval je slovenske pokrajine jugozahodno od Save: Slovensko Primorje, Notranjsko, Dolenjsko in Belo krajino. Poleg šolske mladine so se prireditve udeležili starši in mnogo odraslih oseb. To predavanje o Sloveniji je bilo eno najlepših in najpopolnejših, kar smo jih do sedaj videli pri Mariji Pomagaj. • Misijonska tombola. Za misijonsko nedeljo v oktobru je Misijonski krožek v Torontu organiziral v dvorani Marije Pomagaj tombolo v prid slovenskim misijonarjem v poganskih deželah. Na misijonskih poljanah deluje nekaj več kot 60 slovenskih misijonarjev in misijonark. Tombola jc imela nad sto manjših dobitkov in štiri velike; Glavni dobitek je bil televizor. Udeležilo se je je mnogo rojakov iz našega mesta. Slovenski Misijonski krožek pri Mariji Pomagaj vodita g. Jakob Kvas kot predsednik in č. g. Jože Časi kot duhovni vodja. • SAVA. Torontski Savani so imeli 25. oktobra svoj redni mesečni sestanek. To pot je č. g. Tone Zrnec poživil med njimi misijonsko misel. Predaval je o misijonskem vprašanju pod na- llohnes Ave. jesensko vesclico.' tumtM!joV. Belokranjci in prijatelji so napol- !nanl" nili dvorano. • Koncert Ladka Korošca in Dolores Ivanchich V soboto zvečer 22. oktobra je bil v Slovenskem delavskem domu na VVaterloo Rd. koncert Ladka Korošca, basista ljubljanske opere in sopranistke Dolores Ivanchich, slovenske rojakinje iz Milvvaukeeja. Basist Ladko Korošec se je mudil v Združenih državah kot gost chicagoške opere. G. Korošec se je s svojimi gostovanji po Evropi in Japonskem uveljavil kot odličen basist. Na koncertu je zapel Gerbičevo Podjem na prejo, Viliharjevega Mornarja, narodni Moja kosa je križavna in Ti si urce zamudila in pa arije Gremina (Evgenij Onjegin), Sancha (Don Kihot), Figara (Figarova svatba) ter Bartola (Seviljski brivec). Ivanchicheva, ki je študirala petje tudi na Glasbeni akademiji v Ljubljani, pa je pela speve Ipavca, Kozine, Štritola narodne pesmi in ariji iz Rusalke in Figa-rove svatbe. Koncert je bil resničen pevski užitek. Z besedo RAK mislimo tu na novotvorbo, "malignant tumor" v telesu. Poznamo dve vrsti 'benigm" in "malig- Women's College Hospital bo prizidala nov del poslopja "Benlgm" so tumorji, Iki navadno rastejo počasi, se omejijo največ na svojo okolico. Telesu škodujejo predvsem v tem, da zaradi svoje lege, rasti in velikosti pritiska jo na druge organe in jih ovirajo. Ne vodijo pa človeka v smrt. Rak, "malignant" tumor pa je rast hude in nevarne vrste škodljivega likiiva v telesu. Njegove colice se ne množe in ne rastejo po zakonih narave, kot druge celice v telesu, ampak nekako podivjajo. Navadno hitro rastejo, vdirajo in se razrastejo v sosednje organe in jih uničujejo. Vrastejo se v limfe in žile in se po njih prenesejo na druge oddaljene dele telesa. Tam tvorijo nove tumorje, takozvane "metastaze". Te metastaze se najbolj pogosto najdejo v možganih, jetrih in pljučih. Karakteristično za vse rakaste tvorbe je tudi, da vodijo svojega nosilca v smrt, ako ni tumor ali rast tumorja pravočasno ustavljena. Povzročitelj rtka še danes ni znan. Zdi se, da nekatere vrste raka povzroča virus. Spet druge vrste raka opažamo pri kroničnih draženjih: rak na ustnicah pri hudih kadilcih pipe, navadno starejših; ralk na pljučih v pro- To poletje jc obiskal slovenski Krasna enakost sodobne 'kumuni-laint, ki živi nekje v Ameriki, do- stične buržoazije! imovino — Slovenijo. Ta fant je čudovito lepa pa je ostala napo vojni živel še precej let v ša slovenska zemlja. Sicer je bilo ..osvobojeni" Jugoslaviji, odslužil vse poletje precej deževno, von-j Titov o-srbsko vojsko, seveda, po dar se nisem utrudil, da ne bi tradiciji, nekje v Srbiji. Sedaj po potoval križem in počez po dragi obisku nam pa je povedal nekaj zemlji. Le mesta so se mi zdela zgodbic iz te naše žalostne domu- j čudno tuja. Neverjetno veliko za- vrne. Kar ga je najbolj presenetilo, čeprav prijetno, je bilo to, ko je neštetokrat doživel in spoznal, s kakšno neprikrito mržnjo in žgočim prezirom, pa tudi neustraše-nostjo izraža slovenska mladina morcev in sploh tujcev vsepovsod. Močno in povsod se šopiri srbijanščina, tudi če greš v planine. Pri tem se obnašajo res da bi bili gospodarji te zemilje. Toda naši l j ud je so tihi in j m i tudi s tem kažejo, kaj misli jo o žima, do parazitov-parlijcev, pa tudi do navadnih miličnikov. Ne more pozabiti, kakšen teror je šnici. Mnogo žena je bilo in sc zdravi tudi na ambulanti "Out-slovom: Sodobno misijonsko de- | palicn!t Department" omenjene teni večini pri hudih kadilcih Precej slovenskih otrok je bilo d ra,k v žclodcu rad nas. rojenih v Women's College Hos-1 na ^ želodčnega čira; pital-u in mnoge slovenske zene | rafe na žo]čncm mehurju sc opa. ža pri mnogih nosilcih žolčnih kamnov, ki niso bili pravočasno odstranjeni. svojo sodbo do osovraženega re- njih. Skoro nihče sc ne spušča z njimi v pogovor. Žalosten pa je pogled, ko človek gleda, kako na deželi razpa-vladal "takrat po vojni in sedaj dajo domovi in gospodarska po-kakšno neustrašeno zabavljanje, slopja. Saj zadolženi kmetje ni-Seveda, in tega se partijci tudi maj0 denarja miti za davke, ki zavedajo, takrat je še velik del j j dobesedno davijo. Sem in tja ljudstva verjel ..osvoboditeljem", je opaziti, zlasti če prideš od zu-sedaj pa ni nikogar več zanje, ra- na|j> [opo pobeljeno in predelano zen tistih, ki so z njimi pri ko- hi-šo. Včasih pred njo tudi avto. ritu. Pripoveduje, da je bil slu- prav lahko sem ugotovil in se čajno blizu, ko jc neka skupina nikjer zmotili, to so bile hiše par-mladincev ostro odgovarjala ne- tj.jccv al:i pa državnih funkcionar-ki skupini miličnikov. Tudi bese- jov Ljudje se ozirajo z mržnjo de so padle: „Prišel bo čas, ko na take hiše In to je popolnoma vas bomo vse pobcsili." Ko je razumljivo. slišal to, jo je takoj odkuril, ker ge on dogodek naj opišem, ki je bil prepričan, da bodo -vse are- mc je gjino pretresel. Doživel tirali. Toda ni se zgodilo ničesar. sonl ga slučajno na severni meji In temu se ni mogel dovolj na- Slovenije pri Cmureku. V obmej-čuditi. j nem pasu imajo ljudje to priliko, Nekje na Gorenjskem je vsto- da ,[aihiko hodijo delat v Avstrijo pil v avtobus in ravno zaslišal, J sj s ,tem vsaj nekaj zaslužijo. To-kalko je mlad fant na glas dejal: da prizor, ki sem ga doživel je „Ti Srb pa tiho bodi in zadovo- bil tako žalosten in poniževalen so bile zdravljene v tej bolni- lo katoliške Cerkve. Chicago • Veliki zaostanki na pošti. Okrog 15 milijonov kosov pošte se nabere dnevno na glavnem poštnem uradu v Chicagu. Letos se je zgodilo, da je nad 1 milijon pošiljk 3. in 4. razreda v zaostanku. Novi poštni ravnatelj Mr. licnry McGee je odredil, da morajo poštni uslužbenci delati tudi nadure, če se hočejo znebiti zaostankov. Odločno bo nastopil proti onim, ki ne prihajajo redno na delo. Nekaj zaležane pošte bodo menda kar požgali. .. Delni vzrok tega nereda jc v izostajanju od dela na pošti. Preveč je bilo „marširanja" v po letni dobi. Kaj bo v božični dobi, ko se pošte nakopiči trikratno od navadne? Tudi SD jc bila prizadeta. Paket s pošiljko SD za september je potreboval skoraj en mesec, da je prišel do naslovnika. Nekdo je poslal pošiljko v 250 milj oddaljeno mesto. Paket je potreboval 10 dni, da je prišel v roke prejemnika. • Sestanek graduantov farne šole Sv. Štefana v obliki vinske trgatve v veliki farni dvorani v soboto 15. oktobra je uspel nepričakovano. Bil je velik drenj. • Folk Fair na Navy Pier v soboto 15. in nedeljo 16. oktobra je lepo uspel. Poleg drugih narodnosti so bili lepo zastopani tudi Slovenci. Glavna zasluga pripade gospej Metodi Fišinger. • Rev. Vandelin Špendov, O. F. M., je bil na počitnicah v Sloveniji. Obiskal je predvsem svoje starše, ki so bili veseli, da vidijo svojega sina duhovnika. Mi pa smo ga pogrešali v cerkvi pri or-glah. • 40-urna pobožnost v začetku oktobra jc bila v znamenju molitve za mir, kot je to želel sv. oče Pavel VI. v svoji okrožnici. • Podružnica Slovenske ženske zveze št. 2 v Chicagu je 23. oktobra obhajala 40-letnico obstoja s sv. mašo in prireditvijo v farni dvorani. Nastopila sta solista g. Vladiko Korošec iz Ljubljane in gdč. Dolores Ivanchich iz Mihvaukee, Wisc. Cleveland bolnišnice. Članica zdravniškega osobja je tudi slovenska zdravnica ga. Dr. Gloria S. Bratina. Prvotno jc Womon's College Hospital sprejemala samo ženske; paciente, zdravnice, in bolničarke. Do 1905 leta torontska medicinska fakulteta ni sprejemala študentk. Po zaslugi dekana Dr. Michael Barrctt-a je torontska medicinska fakulteta dala tudi ženskam možnost za študij medicine. Imele so pa zdravnice velike težave ko so hotele zdraviti svoje pacientke v boljših mestnih bolnicnicah ženske še vedno niso imele enakopravnosti z moškimi na medicinskem polju. S silno voljo in skupnimi močmi so zdravnice 1915 leta kupile hišo na 152 Rusholme Rd. v Torontu in jo preuredile v bolnišnico. Ta stavba pa je kmalu postala pretesna in 1936 je bila dozidana nova bolnišnica na sedanjem mestu na Grosve-nor St. Bolnica je imela tedaj oddelke za porodništvo lezni, kirurgijo in interno medicino; poleg tega pa še ambulanto "Out patient Department". Ker so bili zdravstveni uspehi zelo zadovoljivi je WCH 1957 leta dobila uradno priznanje univerzitetne bolnišnice. Tako so se tu se še vedno — bolničarke študentje medicine in mladi zdravniki — teoretično in praktično učijo in izpopolnjujejo v medicinski stroki. Zadnjih nekaj let sprejema ta bolničnica v svoje Okrilje tudi moške zdravnike in moške paciente. še ena posebnost te bolnišnice je ta, da ima od 1948 leta "Can-cer Deteotion Clinic" za ženske, ki ga točasno vodi Lady (Dr.) H. Banting, vdova Nobelovega nagrajenca pokojnega Dr. F. Ban-tinga, znanega odkritelja insulina. Kmalu bo v gradnji nov del bolnišnice, ki bo moderno urejen. Več pacientov bo omogočeno zdravniti in dodan bo tudi oddelek za pediatriko (otroške bolezni). Tudi oddelek za Emer-gency—Prvo pomoč bo kmalu začel delovati. Ozdravljen bolnik Nobeden del telesa ni varen pred rakom. Pogosteje se pojavi v nekaterih delih telesa: pri ženskah je bolj običajen na prsih in na maternici; pri moških prevladuje rak na pljučih, želodcu in prostati. Rak ni nalezljiva bolezen. Kot statistika kaže tudi ni podedovan. Moderna medicinska znanost vendarle domneva, da se nekatere vrste raka podedujejo. Zdravljenje raka jc zaenkrat možno samo na tri načine: 1) Kirurgična operacija. 2) Rontgenovi žarki. 3) Obsevanje z radioaktivnimi žarki. Najbolj sigurno se odstrani raka z operacijo, ali pa z operacijo in še obsevanjem z žarki. To se pa da napraviti edino in samo, če se raka pravočasno diagnosticira in izroči takoj v roke kirurga. Tako se nosilec raka lahko popolnoma pozdravi. Važno je, da se pazi na sedem glavnih signalov, ki lahko pomenijo raka: , , , 1) Izredno krvavenje ali iztok ženske bo- . , , ,. iz kateregakoli organa. i 2) Bulice ali trdi tvori v prsih ali drugje na telesu. 3) Rane in čiri na ko/i ali sluznici, ki se nočejo zaceliti. 4) Težave s požiranjem hrane ali slaba prebava in bruhanje, ki se noče zboljšati in se ne zna pojasniti vzroka. 5) Sprememba normalne stoli-ce brez (pravega vzroka. 6) Hripavost ali kašelj, ki se noče pozdraviti. 7) Vsaka sprememba in rast bradavic in izrastkov na koži. Nobeden teh simptomov ine pomeni še, da je rak v telesu. Je pa nekak opomin, alarm, da se je treba čimpreje posvetovati z zdravnikom. Mnogo ljudi si je s tem rešilo življenje. Po 35. letu starosti se priporoča zdravniški pregled vsako leto; zdravnik pregleda s pomočjo inštrumentov tudi tiste organe, ki jih posameznik sam ne more videti. Dr. Gloria S. Bratina Ijen, da tukaj živiš in ješ naš kruh!" Nihče ni ničesar dodal, le nekateri so se nalahno muzali. • Nisem pa mogel ugotoviti, zakaj I je šlo. Kar me je posebno razveselilo, je pripovedoval naš znanec, je bilo, da so, kjerkoli sem bil, sem sllišal, po vseh. javnih lokalih, restavracijah in gostilnah, povsod juižnakom dosledno in le slovensko odgovarjali. Torej vendar enkrat, da so se Slovenci dokopali do svojega narodnega ponosa. Titov režim se silno trudi, da bi še bolj dvignil in povečal tuj-i siki promet. Ta prinaša litovski buržoaziji največ denarja in to zlasti tistega, do katerega imajo ' največji pohlep : dolar, funt, marka, frank — skratka z eno besedo: trda valuta. V večjih mestih za naše ljudi, pa tudi sramotna obtožba za komunistične oblastnike. Avstrijci so prišli s tovornjaki do meje. Na slovenski strani je bila že nagrmadena skoro tisočglava množica. Čim so se Avstrijci približali, se jc začelo prerivanje in suvanje med množico, pa tudi vpitje podobno ječanju: „Vzemite mene, jaz moram delati— Vzemite mene, imaim otroke........ in podobno. 'Prerivanje je bilo tako, da ni bilo mogoče v redu izbrali ljudi, katerih naj bi izbrali nekaj nad sto. V tem so začeli Avstrijci prijc mati najbližje in jih dobesedno metati na tovornjake, prav kakor mlada teleta. Na avstrijski strani so se začeli ferohotati in smejati. Videl sem nekoga, ki je vse te poniževalne WE 0U0TE For Titoisti erimes: A latter-day Nuremberg? LUBOR J. ZINK: COMMENT Otitavva. — Whon crkni nals set 'tliemsdlvcs up as lavvmakers, the first thing they do is to fashioo their ovvn concept of morality and justice. Everything that serves their aims becomes moral and jurisprudence is turned into a tool of the perverted code of ethics. Ali the modem totalitarian states have based their legal systcms on the premise that might is r igli t aind thait the de-sired end justiliies vvhatever means are deemed necessary for its attaiioment. The ruliing oliquc of the one-party state decrees vvhat is right and vvoe to anyone vvho dares ito quesition, let alone oppose (the diotate. Even those vvho are considered to be mcrely stan d in g in the way are branded as enemies and earmarked for iiquidation. Communist justice Im H»tler's Germany, the Jevvs and other "inferior raccs" had been slaughtered vvholesale in the name of Nazi justice. In the Soviet Union, and later on throu-ghout the saitellite orbit and in Red China, couotless miillions oi people vvere liquidaited in the name of Communist justice. After Hitler's defeat, his top-echelon henohmen were tried as vvas crimiinals by the outraged International community. To this day Wost German authoritics are traaking dovvn an putting on trial the lovver-echelun accom-plicos in the ghastlv erimes per-petrated by the bestial regime. AHhough the total number ol viotims of Communist totalita-rianism is estimaited to cxceed by far 'that of the Nazi tyranny, no Slovenije je videl cene v izložbah j prizore filmal. Verjetno je bi prodajaln v — dolarjih!!! Sicer med njimi še kak bivši Hitlerjev pa, kdo od navadnih slovenskih vojak in se je spomnil, kako so ljudi, ki ni partijec, si more prt- pred nekaj desetletji delali po- dobno na slovenskem štajerskem in Gorenjskem. Ne moremo obsojati ubogih, lačnih ljudi, ki se morajo poniževati na ta način, da pridejo do kruha. Krivdo nosi tista zasovražena kasta Kardeljev, Leslkovšikov, Tomšičev in podobnih, ki predstavljajo komunistično partijo. Upamo pa, da bo enkrat konec tudi te naj bolj umazane in najbolj strahot-m komunistični funkcionar pa I ne dobe v življenju slovenskega plača za svoj avto le 32.000 dinar- naroda, jev davka na leto. Pri tem zasluži voščiti TV, avto, električne stroje najrazličnejših uporabnosti? Silno visoki so davki, katere pobirajo mesečno. Davki od vsake kravice, obdelane njive, celo ' od drv, ki jih kmet poseka v lastnem gozdu (seveda le z natančno zaznamovano količino). | Ubogi delavec, ki se pelje dnevno na delo z kolesom, plača na leto I 10.000 din davka, toda partijec i prvi 30.000 do 40.000 na mesec, ' partijec pa 150.000 do 300.000 din! Tako je zaključil obiskovalec Slovenije svoje pripovedovanje. M,—T. DVA UMETNIKA O TRETIRA-NJU SLOVENSKE KULTURE NOVI REKTOR GREGORIJAN-SKEGA VSEUCILISCA patriots who, during the last sfcages of the war, tried to keep Slovenian part of Yugoslavia free lrom Communist domina-t ion. The moticy remnants of vvhat vvas once the Yugoslav Royal Army lost the battle and re-treated into the British-iliekl part of Southern A ustna. There the Slovenian homeguardsinen. tlie Serbian volunteers and the Mon-toncgriin Chotniks vvho remained loyal to King Peter vvere put in a camp ncar Klagenfurt and promised -transfer to Italv vvhere some other remnants of Peter s army -found refuge. Mass slaughter Hovvover, on May 24, 1945, the disarmed Yugoslav troops vvere transportcd by the British to Lhc Yugoslav border and handed over to Tito's partisans. The Coinmu-nists toOk the transport to spe-cialily prepared clearings m the dense forests near the village ol Kočevje and there, in eold blood, machincgunned the 20,000 men. This crkne of the Tito regime is deseribed in detail by Yugo-slav vvriter B. M. Karapandizic vvho novv lives in Cleveland. His book, Kočevje, is based part!y on extensive research and partly on an eye-witness accounit given by a survivor of the massacre vvho, wounded bv tlie firing squads, managed to cravvl from under the heap ol bodies and make his way to Austria. Whcn I read the book, vvhich accused the British of complicity in this horrible event and even gives ilhe name of the British army major vvho vvas in charge of the transfer of the 20,000 men to te Titoiists. I asiked the British High Commissioncr's office in Oltavva to cheok the gruesome story. After several vveoks of vvaitdng for the resullit of the query An London, I vvas lold that the book's deseription of the one apparent:ly dares to oven 1 Kočevje massacre vvas "essential- consider demanding a trial of the Bolshovik criminals. Stalin, the areh-murderer vvho pionecrcd genocide in this sup-posedlv enlightoned cemtury, died peacefully in his bed, re-vered to the ond by -Communist.s ali over the vvorld as a messiah of social justice and progress. Khrushchev, vvho supervised Stalini bloody purges in the Ukrai-nc and later, even after revealing and denounciing Stalin'« monst-rous erimes, ordered the buteh-cry of Hungarian patriots, enjovs the reputation of a jovial, good-natuired old lelilovv. And there is nothing but praiise ali over ly correct". Further investigastion is under vvay to clarily why the unlortu-nate refugees vvere sent back 'o Slovenia after Lhey had been allegedly promised transfer to Italy. The Tito regime, vvhich never brcathed a vvord about the Kočevje massacre and novv tries to limit the distribution oi Mr. Karapadnzic's book. as much as possible, vvili undoubtedly argue that Yu.goslavs vvho opposed the Communist partisans vvere trait ors. VVhiile some people may re-gard sueh an argument as' dc-batable, no one can accept it as itbe plače for YugoSlavia's Josip justification or excuse for the Broz-Tito, the foxy player ol j massacre of 20,000 human beings. botih sides of the Cold War street. People vvho novv haiil him as the great dcrnocrat among the Commiunisit diotators, aipparently do not knovv that this crafly old man has on his consciencc one Shocking the the belated dis-closure of the Kočevje horror is, it is, unfortunately, on!y a sample of the erimes committed by ali the Communist regimes in the name of proletarian justice. How long can any docent free nation of the grizzliest erimes of the go on fooling itis consciencc and imimediate postvvar days. I ©ven praise and honor the crim- Fcvv people knovv that at the' inals? ond of May, 1945, vvhen the guns | (Toronto Telegram — Ju.ly 22» were already silent ali over 1966.) Europe, Tiito's partisans massac- (Kočevje and "essentially cor-red olosc to 20,000 of their coin- rect"—povdarili mi! Uredništvo) V "Besedi ustvarjalcev" prinaša Za novega rektorja jezuitske Knjiga (št. 7-8) izjavi dveh umet- univerze Gregoriana v Rimu je nikov glede kulture in umetnost- bil ustoličen kanadski jezuit so ne ustvarjalnosti družbi. Slovenski časnikar Bogo Pogačnik je predkratkim izdal svoje vtise s številnih potovanj po svetu v knjigi „Povsod so ljudje" slovenski ciolog preč. Herve Carrier, D.J. Ob tej priliki je revija Knjiga (št. Akademski slikar Vladimir La-kovič je dal naslednji odgovor na vprašanje: „Kaj sodite o družbenem tretiranju slovenske kulture nasploh?" „Bojim se, da postaja kultura • Literarna stran avstrijskega tednika Die Furche je objavila v 30. številki članek dr. Regi-nalda Vosperniika iz Celovca „lz avstrijskega juga — misli ob slovenski pesnitvi na Koroškem po letu 1945". Poleg članka so objavljene slike Karla Smolleta, v našem družbenem življenju ne-| Valentina Polanška, Florijana Li-kakšno nujno zlo, če hočete :ne- pusoha, Ericha Prunča in Milke potrebna, da služi komaj še po-1 Hartmannove ter prevodi po ene • VVorld Councll of Churches je organiziral poleti veliko konferenco v Ženevi, ki je obravnavala razmerje med Cerkvijo in • Osemnajst milijonov dinarjev izgube, ki jo jc ladjedelnica v Piranu imela zaradi površnega izračuna pri izdelavi parnika "Gara Clausen" za nekega danskega naročnika, bodo morali plačati njeni delavni. Kakor piše "Delo", ni izgube krivo nesposobno in kriminalno vodstvo tovarne, temveč delavci, ki so, so- vršni demokraciji, v kolikor ji •tudi to ..dekorativno funkcijo" ne odreka vse bolj zakoreninjena logika o dominantni vrednosti zgolj gospodarsko produktivnih panog." ( Str. 270) pesnitve Polanška, Smolleta, Prunča ter Alfreda Buttlarja Moscona. • Na Irskem je umrl v 94. letu starosti Patrick Gallagher. Vsi so ga poznali pod imenom • Jesenska prireditev "Tabora" V soboto zvečer I. oktobra je bila v Slovenskem domu na Holmes Ave. lepo uspela tra-dicinalna jesenska prireditev krajevnega društva ZSPB "Tabor". Igrali so "Veseli Slovenci". Čisti dohodek jc šel v invalidski sklad, j rovanju v Ženevi se je jasno po-'rncrno življenjsko raven in med • Veselica Belokranjskega kluba kazalo, da ni človeštvo več razkla- |isU'mi- ,kjer je lakota in pomanj-Belokranjski klub v Clevelandu 1 no med kapitaliste in komuniste, 'kav"je vsakodnevna izkušnja preje v sobuto 22. oktobra zvečer marveč da je glavna točilnica v tezne večine- Na 'tem zborovanju družbo. Po predmetu razprav je, veda na zapoved Partije, izvolili bila nekaj podobnega kot del II. J za 'samoupravljanje tak odbor Vatikanskega zbora, ki je izdal ki je postavil takega direktorja! pastoralno konstitucijo o Cerkvi ki je.... v sodobnem svetu. Na tem zbo- j —————————— Akademski 'kipar Tone Lapaj- ,.Paddy the Cope", kar je kratica ne pa je odgovoril na vprašanje:,za „eo-operative". Bil je eden „Kaj sodite o družbi, ki v svoji pionirjev potrošnega zadružništva praikticistično tehnikratski vne- in Je opisal svoje borbe za do-mi odriva duhovno stvariteljski I brobit sočloveka v knjigi „My medij na slepi tir in daje umetniku občutek odvečnosti?" „....Sem proti vsakemu kultu 7-8) prinesla v zaglavju „Beseda ustvarjalcev" njegov komentar, 'ki vsebuje tudi naslednjo oceno izseljencev: „....vrhu tega sem inoral v večini primerov spoznati, da se naši izseljenci, pri vsej svoji delavnosti, zaradi katere so morda tudi od doma odšli, sicer zunaj precej uveljavijo, povsem in do prvih vrst pa le malokdaj. Pri pri-lagojcvanju tujemu okolju se žal pogosto nalezejo najbolj malomeščanskih, površinsko prestižnih navad, medtem ko od domačega spet najbolj korenito ohranjajo tisto, kar je najbolj navidezno in plehko: polke in potice. V ZDA, kjer je naših največ, pa razen tega prav zdaj prihaja do preloma generacij in do novih konfrontacij med izseljenskimi skupinami. Stare, poštene gene- du pa naprednejši. Sleherno zgolj formalistično in aprioristič-no priznavanje in odklanjanje enih ali drugih oziroma njihovo togo ločevanje bi se mi zdelo škodljivo. Nasprotno, v tem trenutku bo treba s strpno in odgovorno vnemo iskati nove širše skupnosti slovenske kulture in našega bivanja v svetu. To tem bolj, iker čas mnoge rane celi in ker po drugi strani naše odprte meje, kar je sicer pozitivno, povsem zakonito in kot nekaj naravnega sproščajo pravo bibavi-co našega ponovnega prehodnega izseljevanja, ki pa je že rahlo žalostno." (Str. 267-268) • V Puerto Rico je umrl 5. oktobra preč. J. A. MacDonald, svojčas profesor ekonomije na vseučilišču sv. Frančiška Ksave-rija v Antigonishu. L 1945 je prvič obiskali vseučilišče v Puerto Rico kot predavatelj na poletnem tečaju. 'Nijcgov prikaz antigoniškega gibanja je naletel na tako topel sprejem, da se je moral vračati nazaj več let zapovrstjo, dokler ga niso tam stalno pridržali. Pod njegovim vodstvom so razvili njegovi učenci eno najbolj uspešnih .1 priredil v Slovenskem domu na svetu med narodi, ki uživajo pri-.so metali v isti koš ZDA in SSSR. Story". L. 1945 je bil tudi v An tigonishu, N. S., kjer je obiskal I racije ekonomskih emigrantov dr. Coadyja, pionirja zadružni-j odmirajo in njihovi otroci po-'umetništva'. Upira pa se mi tu- &va in vzgoje odraslih v Severni večini že ne govorijo več našega di beračenje pred samovšečnim ' Ameriki. j jezika. Nasprotno pa se v kultur- idealom golega pridobitništvaJ * Kanadska Central Mortage nem, zlasti šolskem in radijskem j zadružnih gibanj sodobnosti, ki Toda dokler bo umetniško delo and Housing Corporation je po- življenju, pa tudi v literaturi, vse- služi sedaj tudi ikot vzor zlasti manj cenjeno kot privijanje av- delila $ 2.500 Hovvardu Adelmanu bolj uveljavljajo novi, povojni1 junoameriškim državam. Po la-tomobilskih vijakov, tako dolgo iz Toronta, da bo študiral zadruž-, emigranti. In medtem ko so prvi stni želji pokojnika so ga poko-■ne kaže iskati krivde zaradi 'sle- na gradnjo rezidenc za vseučili- politično naprednejši, a kulturno pali med njegovimi zadružniki, pega tira' pri umetnikih." (Str. jške študente v skandinavskih de-1 zaostali, so novi politično bol j katerim je posvetil več kot 20 iel 271) Izelali ter ZDA. I nazadnjaški, v kulturnem pogle-1 svojega življenja.