Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjcniii državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

Glas Naroda
List slovenskih delavcev v cAmerikl
The i^rst Slovenic Daily in
the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.


U. IMS. at tb Port Otto at lit York, IT. Y„ ander the Act of
of Mmk B, lS7t.
TELEFON PISARNE: 127» SECTOR,
NO. 167. — ŠTEV. 167.
NEW YORK, WEDNESDAY, JXJLY 18, 1906. — V SREDO, 18. MALEGA SRPANA, 1906.
VOLUME XIV. — LETNIK XIV.
Iz delavskih krogov. Pricetek z delom.
V DRŽAVI OHIO JE .PRIČELO 14,000 PREMOGARJEV ZOPET Z DELOM. — DELAVSKA ZBORO-VANJA.
Delavski izgredi v Columbusu, O. Unij ski in neunijski delavci med seboj.
IZGREDI V VIRGIN!JI.
Columbus. O., IS. jul. Iz premogo-vih okrajev se poroča, da je 14,000 premogarjev, kteri so že od 1. aprila naprej štrajkali, zopet pričeli z delom.
Chicago, 111., 18. jun. Tukajšnja Federation of Labor namerava po uzoru gnane Salvation Army, pričeti s propagando v prid delavskih unij. Z godbo na čelu včeraj vodje delavcev hodili i>o mestu in zbranej množici govorili o pomenu delavskih unij. Glavno zborovanje se je vršilo na vogalu 39. ulice in Cottage Grove Ave.
Columbus, O.. 17. jul. Včeraj zvečer prišlo je do boja med livarji in oeunijakimi delavci. Dva sta bila težko ranjena in vodja štrajkarjev Jacob Stroekey, je dobil knogljo v nogo.
Richmond, Ya.. 18. jul. Delavci Riverside Cotton Mills v Danville so pričeli štrajkati in zahtevajo, da družba odslovi nedavno najete Nemce. Ko so včeraj prišli Nemci na delo. so jih napadli s kamenjem in so jih razpršili.
NEVARNA CIVILIZACIJA.
Zdravstvene reforme škodujejo pri gradnji panamskega prekopa zaposlenim zamorcem.
Washington, 17. jul. Sedaj, ko se je zdravnikom posrečilo na prekopo-vem ozemlju iztrebiti rumeno mrzlico
in druge tropične bolezni, se je pokazalo, da čistoča in druge zdravstvene reforme škodujejo zdravstvenemu stanju domačinov, zlasti pa zamorcev iz Jamaike in drugih tropiČnih otokov. Ti ljudje, kteri so vse življenje prebili v malih, umazanih kočah in kjer so sjtali jeden kraj druzega, da &e tako obranijo mrazu tropičnih noči, »o sedaj, ko bivajo v snažnih in zračnih kočah, podvrženi pljučnici. Oblasti bodo morale sedaj skrbeti za to, da bodo zamorci v Panami živeli na isti nači , kakor so navajeni. To velja tudi o sedanjej boljšej hrani, kte-re ne morejo prenašati.
Najboljše se obnesejo pri gradnji panamskega prekopa španski delavci, kterih prihaja največ iz Cube. Ti delavci dobivajo še enkrat večjo plačo nego zamorci, ki dobivajo po 80c na dan, toda Španci store tudi še enkrat toliko, kakor zamorci. Sedaj bodo skušali dobiti kolikor mogoče veliko dtevilo Špancev.
Vojna v Srednje] Ameriki. Sklenitev premirja.
GUATEMALA IN S AN SALVADOR STA SKLENILI PREMIRJE, DA PRIČAKUJETA PO-SRED OVANJA TH. ROOSE-VELTA.
Generala Regal ado ao ustrelili najeti »vratni morilci.
PROTI PREDSEDNIKU ESCA-LONU.
Rodbinska žaloigra.
Chicago, IU., 17. Jul. Edward F. Kloss in njegova žena, ktera sta imela na North Ave. malo trgovino ženskih klobukov, našli so včeraj v njunem malem stanovanju nad prodajal-nieo mrtva. Njuna vratova sta bila prorezana. Vsa soba je bila poškropljena s krvjo. Kasneje so našli tudi njuno pismo, s kterim naznanjata, da eta se naveličala živeti in sta radi tega sklenila izvršiti samomor. Policija je mnenja, da je Kloss najpreje umoril svojo ženo in potem samega sebe.
Štrajk delavcev železne obrti.
Pottstown, Pa, 17. jul. V t tovarnah Glasgow Iron Works »o po dalj-žem poči v an ju zopet pričeli z delom. Delavci dobivajo po $4.00 od tone. V
teh tovarnah so pričeli zato z delom, ker ao delavci Heading Iron Co. v Keadingu pričali štrajkati in zahte-rajo, da se jim plača poviša za 50c
pri toni.
zgorelo.
Norfolk, Va., 18. jul. Mestece Franklin, kakih 40 milj daleč od tukaj, je skoraj popolnoma zgorelo. Kolika je ftkoda, še ni
Mexico Ciudad, Mexico, 17. julija. Iz San Saivadorja se brzojavlja, da so čete republik San Salvador in Guatemala bile včeraj še pripravljene na nadaljevanje bitke itvčakaie brzojavnega poročila o eventuelnem posredovanju predsednika Itoosevelt a.
V Salvadorju) kroži vest, da so generala Regalado, o kterem se je poročalo, da je bil usmrten v boju z gua-temalskimi Četami, ustrelili najeti za-vratni morilci, kteri so bili njegovi lastni vojaiUi. < Mdtvok polkovnika Pinedo. kteri je odšel s svojimi četami preko angleške Honduras v Guatemala, se mudi sedaj v gorovja južno «nd inehikanske države Tabasco.
Semkaj se nadalje poroča, da 'namerava gua<twiialski predsednik Cabrera. ako se mirovna pogajanja izja-
ve, podpirati generala Kivas v Salvadorju. Rivas, kteri ima tam velik vpliv, namerava pričeti z revolucijo proti salvadorskemu predsedniku Es-caloiui.
Washington, 17. julija. Križanka Zjedinjenih držav Marb.ehead je dospela v A ca jut lo v GuatemaJL Imenovano mesto je na meji med Salvador-jein in Guatemalo.
Sari Salvador. 17. julija. Salvador-rlin vlada ni bila pripravljena na vojno in njeno vojaštvo se mora boriti proti t roj ne j premoči. Kljub temu je pa zmagala republika Saai Salvarod v vsakem po j edinem boju. Zgube na obeh straneh so bi.e zelo velike. Salvador ima 700 mrtvih in 1100 ranje-nih. Guatemala pa 2S00 mrtvih in :t«MK) ranjenih vojakov. General Regalado je padel, ko je bil pri rekogno-se i ran ju miljo hoda pred svojimi četami. Seboj je imel 50 častnikov in vojauov, kteri vsi do zadnjega so bili usmrteni. Ko so prišle saivadorske čete na lice mesta in prepodile sovražnika, našle so 600 mrtvih na bojišču. V onej bitki je salvadorska vojska vpleni a. guatemalske topol e in Guate mala je predlagala, da se prič no mi ruma pogajanja, kar je pa Salvador <*Moaiila. Dvanajst ur kasneje so oklenili premirje, ker je prišla brzo javka o posredovanju predsednika Roosevelt a.
V tukajšnjih vojaških krogih prevladuje mnenje, da republika San Salvador z ozirom na njeno vojaštvo nad-kriljuje vse druge srednjeameriške republike. Ona ima 40,000 izvrstno oboroženih vojakov, medtem, ko se Guatemala, d as i ravno je sedemkrat večja kakor Salvador (jednaka Ru-munskej), ne more meriti s salvador-sko vojsko. Guatemala ima le 4000 maž stalne vojske in 15,000 miličar-jev. Tudi v finančnem oziru nadkri-Ijuje S an Salvador vse druge srednjeameriške republike.
Sodišče proti trustom m monopolom.
PRAVDE IN SODNE PREISKAVE PROTI RAZNIM ŽELEZNICAM IN STANDARD OIL C O M P.
Preiskava poslovanja Lake Shore &
Michigan Southern že-0
krnice.
V JAMESTOWNU IN DRUGOD.
Cleveland, Ohio, 17. julija. Tukaj šna zvezina velika porota je pričela včeraj z nadaljevanjem preiskave proti I^aJke Sli ore & Michigan Southern železnici ter Standard Oil Company, kteri sta obdolženi kršitve meddržavnih trgovinskih zakonov. Včeraj je sodišče zasišalo raxne priče in povabilo več novih za kasnejšo dobo.
Jamestown, N. Y.f 17. julija. Velika porota je pričela z nadaljevanjem preiskave proti Pennsylvania železnici in Standard Oil Company radi kršitve nieddjv.av.mil zalkonskih določb.
Jacksonville, Fla., 17. julija. Obravnava proti raznim tukajšnjim trgovcem z ledom radi zarote v svrho podražitve ledu se .je končaia s tem, da sodišče obtožence ni spoznalo krivim goljufije.
Chicago, 111., 17. julija. Zvezini okrožni sodnik Grosscup je plačilo denarne kazni v iznesikn $00,000, v ktero je bila obsojena Obicago & Alton železnica, preložil na kaistiejšo dobo. Železnica je v imenovana kazen obsojena, ker je raznim trustom dovoljevala protizakoniti rabat.
Hotel zgoreL
Pittsburg, Pa., 18. jul. V hotelu Park na vogalu 2. Avenue in Grand St. nastal je včeraj zjutraj požar, pri kterem se je delavec James Conway v dimu zadušil. Natakar BiH Connors je bil nevarno ranjen, ker je skočil skozi okno na ulieo. Ostali stanovniki so se rešili.
Roparski napad.
Pet zakrinkanih roparjev napadlo je nočne čuvaje Henryja in Godwina v skladišču Atlantic Shore Line v Town House, Me. Roparji so Henryja
nevarno ranili in odnesli več sto dolarjev.
lo si nafflBDjeq
ženo, otroke
ali
piii za pojas SAJCSEK, Wf
ter prlfatege v Ameriko vzeti, ila in voine cene na: FRANK St., New Yofflc, N. Y,
Misterijozna smrt.
Great Barrington. Mass., 16. jul. V gozdu blizo tukajšnjega mesta našli so pod nekim drevesom skrbno z vejami pokrito truplo 121etnega John Streuba. Brezdvomno je nedolžnega dečka kedo umoril, toda njegovo truplo je bilo že tako ognito, da zdravniki niso zamogli dognati vzroka smrti. •Streub je bil sin mašinista Streuba, kteri je delal v Hausatonicu. Deček je zadnji ponedeljek ostavil očetovo hišo zajedno z dečkom B. Whitejem. Oba sta se namenila v Torrington, da dobita delo v tamošnjej tovarni. Ko sta prišla v Great Barrington, sta se ločila. White je odšel v Torrington, do-čiin je Streub hotel oditi domov v Ha usa tonic.
Dreyfus zopet častnik.
Pariz, 16. jul. Pri današnjej seji ministerskega sveta je vojni minister Etienne naznanil, da so majorja Drey-fusa pridejali 12. topničarskemu polku v Vincennes. Ta polk je najslavnejši v Franciji.
Razstrelba dinamita.
Ashland, Wis., 17. jul. Poslopje tovarne smodnika od Atlantic Dynamite Co., blizo tukajšnjega mesta zletelo je včeraj v zrak. Tri osobe so ubite in 20 je ranjenih. Razstrelbo je bilo sli-šatti sedem milj daleč.
Koze na parniku Cymric. '
Parnik Cymric od White Star Line, kteri je dospel iz Liverpool a v Boston, Mass., moral je ostati pol dneva v karanteni, ker so trije potniki med-krovja oboleli za kozami. Šele potem, ko so vsem 689 potnikom stavili koze, <so se smeli izkrcati.
OPROSTITEV PIJANSTVU.
K nekemu sodniku dovedli so nekega moža, kteri je kalil mir v gostilni. Sodnik ga je vprašal,-čemu je prišel v gostilno rano zjutraj in obtoženec mu je odvrnil, da čuti vsako jutro bolečine v želodcu, ne da bi vedel o vzroku te bolezni. Kakor hitro pa zavžije par čašie žganja, potem lahko dela. Sodnik mu je priporočil, naj obišče kakega dobrega zdravnika, a mi bi mu priporočili, da poskusi Trinerjevo grenko vino, ktero bode gotovo pomagalo njegovim prebaval-nim organom. Ako ee to vino vživa po navodilih, potem prav gotovo uredi prebavanje, očisti kri in ojači mišičevje. V vročem letnem času ni na svetu sredstva, ktero bi se zamoglo primerjati s Trinerjevim ameriškim grenkim vinom, čegar vspehi ao moč in zdravje. V lekarnah. Jot. Trinsr, 799 So. Ashland Ave., Chiosgo, UL
$33,000 poneveril. Državni zaklad oškodovan
POKOJNI URADNIK IMENOVANEGA ODDELKA JE OSTAVIL DEFICIT ZA IMENOVANO SVOTO.
Od te svote je izplačal $14,000 na račune, kteri ao bili ponarejati.
OSTANEK SE POKRIJE Z ZAVAROVALNINO.
Washington, 18. julija. Vodstvo oddelka izvezinega zaklada naznanja, da so v imenovanem uradu dognali, da je nedavno umrli blagajnik, major Geo. A. Bartiett, ostavil $33,000 deficita. Od te svote je Barlett nenamenoma izplačal $14,000 na goljufive račune Ikilei'ka James W. Boytda od morna-rične bolnice. Boyda so lani radi goljufije zapr i in je še vedno v preiskovalnem zaporu radi pan eve rj en j a Nadinega denarja. Bartlettovo ponever-jenje v njegovem lastnem uradn zna-ča $19,000.
Pri m anjkugočo svoto pokrije neka Surety Company, -talko da vlada ne bo imela kake 3kode,
Nezgode na železnicah,
Philadelphia, Pa., 17. jul. Na Reading železniei sta med tukajšnjim mestom in Germantownom skočila raz tir dva vagona nekega osebnega vlaka in padi 9 na premogov vagon, ki je stal na stranskem tiru. Dve ženski in dva aslužbenca sta bila ranjena.
Port Jervis, N. Y., 17. jul. Radi nekega namenoma in iz zlobnosti napačno postavljenega izogibal išča za-fozil je neki naselniški vlak iz New Torka na stranski tir in prevrnil tam stoječo lokomotivo. Dve osobi sta ranjeni.
Velika naročila.
Neka tvrdka v Arkansas City, Kans., dobila je iz Nizozemske naročilo za doposlanje dveh milijonov funtov moke.
Nesreča s ko silnim strojem.
Tii leta stari deček Clifford Rogers je na farmi svojega očeta v Syracuse, N. Y., prišel v stroj za košnjo, kteri mu je odtrgal desno nogo in težko poškodoval levo.
Zamorci ukradli deklico.
V Memphisu, Tenn., so trije nepoznani zamorci ukradli in odvedli 14-letno hčerko gospe Minnie Meyersove. Kasneje so našli sosedje deklico v grmovju nezavestno in težko ranjeno.
Nezgoda na morju.
Hatteras, N. C., 17. jul. Parnik Matilde D. Borda je, naložen s premogom na potu iz New York a v Gull Shoal, N. C., zavozil na peščenine. Moštvo se je rešilo.
$145,000 vreden konj.
S parnikom Minneapolis, kteri je dospel v našo luko iz Londona, pripeljali so v New York žebca Rocksanda, kterega je kupil Avgust Belmont od zapuščine Sir James Miller j a. Za konja so na parniku zgradili deset čevljev širok in dvanajst čevljev dolg hlev, čegar tla in stene so obdali z bato, tako, da se konj ni zamogel ob-tolčti. Konja so takoj odpeljali v Lexington, Ky, kjer ostane na Belmonto-vej farmi.
Južne republike. Castrova amnestija.
PREDSEDNIK REPUBLIKE VENEZUELE, CIPRIANO CASTRO JE IZDAL AMNESTIJO.
Državni tajnik Root je dospel srečno v Para, Brazil.
DOBRODOŠEL.
Caracas, Venezuela, 18. jul. Vest, da je predsednik Castro, ko je postal zopet predsednik, izdal splošno amnestijo za vse one jetnike, kteri-so bili obsojeni pri državnih sodiščih. Castro si je zopet pridobil popolno zaupanje v Venezueli, kar dokazuje dejstvo, da je vrednost venezuelskih bondov napredovala od 5 do 7 točk. Castro še ni ustanovil novega kabineta.
Para. Brazil, 18. jul. Državni tajnik Zjed. držav, Elihu Root, dospel je semkaj z zvezino križarko Charleston. Križarka je dospela v Para natančno po programu, dasiravno je pri odhodu iz San Juan de Puerto Rico izgubila skoraj ves dan.
Root je dobil pri prihodu v brazilsko luko brzojavko brazilskega ministra inestranih del, barona Rio Bran-co, kteri mu veli iskren dobrodošel v imenu brazilske vlade.
Denarje v staro domovino
za $ 20.60 ............ 100 kron,
saf 40.90 ......... 200 kron,
za f 204.00 ...... ..... 1000 kron,
sa $1020.00 ............ 6000 kron.
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma m	vsote popolnoma
izplačajo bres vinarja odbitka* > . Vaše denarne ^o&Uat**<izp*ačtij« cJcr. poštni hrsAflwi urad v 1L de 12. dneh.
Denarje nampotlaaj« najprilič-nsje do $26.00 ▼ asm aR
TEMPERENČNI NOSOVI.
Kako so temperenčne ženske v Evans-ville, Ind., zaduhale whiskey.
Evansville, Ind., 17. jul. Tempe-renčniki so tukaj zopet dokazali, kako izvrstne nosove imajo. Tukajšnje mesto je letos v prvič priredilo 14 dni trajajočo slavnost imenom Chautauqua. Pri slavnost i se naravno ne smejo prodajati opojne pijače in kdor noče piti limonade ali kaj slienega, si mora gasiti žejo z vodo iz reke Ohio, ktero imajo v velikih sodih na slavnostnem prostoru.
Deset dni so žejni ljudje pili neovirano vodo iz teh sodov, ne da bi čutili na jezikih kaj izvanrednega. Potem je pa napočil dan, kteri je bil špeci-jelno name'njen ljubiteljem vode. Sedaj so nastopile energične temperenčne ženske, ktere niso rabile samo svoje jezike, temveč tudi nosove v po-vzdigo slavnosti. One so pronašle, da je bil v sodih, iz kterih so preje nedolžni ljudje pili — pristni whiskey. Takoj so odšle k odbornikom slavnosti, ktere so vprašale, kako so zamogli poštenim ljudem napraviti toliko skušnjave s tem, da so jih takorekoč prisilili, da pri vsakem požirku vode mislijo na whiskey. S tem je bilo brezdvomno mnogo nedolžnih ljudi zapeljanih.
Odborniki so se oprostili in naznanili, da so bili prisiljeni nabaviti ali stare sode od jesiha ali pa od whi-skeya. Voda iz jesihovih sodov je bila mnogo slabša, nego ona iz sodov za whiskey. Sedaj bode odbor whiskey-jeve sode zamenjal s temperenčnimi, dasiravno bode trajala slavnost le še dva dni.
Vesti iz Rusije.
Štrajk policije?
PETROGRADSKA POLICIJA SE JE NAVELIČALA VED NTH NAPADOV IN PRETI SEDAJ S ŠTRAJ-KOM.
Štrajk so preložili, ker so oblasti obljubile, da bodo ugodile zahtevam policajev. — Kmetski nemiri se vedno bo>Tj razširjajo.
REVOLU 01JONARNA VOJSKA.
Razne novosti
iz inozemstva.
Tropična mrzlica.
Washington, 17. jul. Vlada je poslala križarko Columbia v Boston in je danes odplula iz San Juana. Na njej je 300 mornaricnih vojakov, kterih tretjina je obolelo za raznimi tro-pičkimi boleznimi, ktere so si nako-palf* ko so se mudili v Colonu. Pričakovati je, da bodo v severnem podnebju kmalo okrevali.
Potres na jugu.
El Paso, Tex., 17. jul. Včeraj do-poludne ob 1:50 je bilo tukaj čutiti jak potres. Poslopja so se tresla in ljudje so v straha bežali na prosto. Potres ni napravil kake škode.
Istočasno bilo je čutiti tudi potres v Soeorro, San Marcial in drugih krajih okolice Santa Fe, N. M. Tam je potres napravil izdatno škodo. Tekom zadnjih dveh let so tam našteli 200 potresnih sunkov. Tamošnji potresi so vsi lokalni
Senator Pettns umrL
Zvezini senator Pettns (Ala.) je v SelmSt Abu, nmzL
Petrograd, 18. julija. Tukajšnji policaji so zapretili s štrajkom in to je iizzvalo skoraj paniko v tukajšnjih u radnih krogih. Oblasti so policajem takoj obljubile, da bodo izpoLnile njihove zahteve in tako so policaji svoj štrajk preložili za Ikasnejšo dobo. Po lieija zahteva navidezno, da se jej iz boljša p.tača. Oblasti pa izjavljajo, da so štrajk pri policiji provaročili revolueijonarni agit atorj i.
Orožniki 1. okraja včeraj zjutraj ni so hoteli oditi na svoja mesta, dokler •niso dobili od merodajne strani žago tovila, da se ugodi njihovim zahtevam. Stotnik je skušal inožtvo pomiriti, toda to se mu ni posreči.o. Nato so od-Ikorakali- v 2. okraj, kjer so pridobili svoje tovariše za to, da so se jim pri družili. Končno so kozaki obkolili po.ieaje in jhn zapretili, da jih zapro Ker tudi to ni pomagalo, so jim ko-neč-no morale oblasti obljubiti, da bodo ugodile zahtevam policije.
Petrograd, 18. julija. Včeraj po-■poludne je car podpisal v obeh zbornicah spregeti predlog, da se dovoli $7,500,000 za podporo ljudem onih okrajev, kjer se letos ni mnogo pridelalo. Ta zakon je prva odredba ru-^livga paramenia, kteri zboruje že dalj nego dva meseca.
Petrograd, IS. julija. "Dvadsjatyj Vjek", preje '" Ru-j * \ naznanja, da je raz videti iz poročil komisije, ktera preiskuje vojaške nemire, da je revo-lucijonarna propaganda uspela pri šestih gardnih polkih, šestindvajsetih l»eš|>olkili , sedmih ]M>lkih konjiče šestih topniških in petih sapeurskih polkih.
Car Nikolaj je degradiral 7. polk konjiče, Ikteri se je nedavno uprl v Taimbovu. s tem, da mu je odvzel car sko standarto, ktero mu je podelil pred dvema leti.
Petrograd, IS. julija. Nemiri na kmetih se vedno bolj množe. Blizo Simbirška so kmetje pognali rodbino posestnika KrumpeniJkova iz njegovega posestva. Letošnjo žetev so si pri lastili, toda živino so pustili v miru.
Po vsej Poljski se vrše sistematične plenifcve vladinih prodajalnic žganja. V Varšavi so včeraj napadli centralni policijski urad in ubili jed nega policaja. V Lublinu so revolucionarji umorili nekega delavca, ker je bil na sumu, da je ogleduh. V Nii-njem Novgorodu in Važnikih so umorili blagajnike vladinih prodajalnic žganja. V Sosnieah so oplenili ta-mošnjo banlko in v Tiflisu so revoluci-jonarji umorili nekega železniškega strojevodjo.
V Rostovu, Jaroslavska gubemija, so delavci umorili nekega detektiva; v Pitjagorsku so umorili neko Tartar-iko, ker se je dala krstiti v pravoslav-nej cerkvi. V Jaroslavu se jp razletela bomba v hiši policijskega šefa. V samostanu sv. Rojstva v Moskvi so tatovi odnesli za 30,000 rubljev draguljev.
Trier, Nemčija, 17. julija- Veliki knez Vladimir, carjev stric, kteri se je mesec dni zabaval v Homburgu, je bil, ko se je vračal v Paris preiko Tri-era in Koblesmza, v smrtnej nevarnosti. Malo pred odiiodom dobil je pismo, ktero mu je naznanilo, da ga bodo na potu v Paris revoiueijonarji napadli. Veliki knez je poslal to pismo policiji in se je potem odpeljal z navadnim ošabnim vijakom mesto z eks-presnim. Njegov vlak se je peljal brez nezgode dkozi Koblenz, toda pri postaji Schweich je zaivozil v kup tramov, ikteri so ležaili na tiru. K sreči je neki čuvaj pravočasno opazil oviro in tako vlak ustavil.
Petrograd, 17. julija. Kmetski nemiri se vedno bolj razširjajo in kmetje povsodi požiga jo lastnino posestnikov. JV Nadžatkinesn so zažgali tamoenjo mestno hišo. Zgorelo je 300 hiš.
OGNJENIK STROMBOLI ZOPET BLJUJE. LAVA JE UŽGALA RAZNA POSLOPJA NA ; ISTOIMENOVA-	|
NEM OTO-	{
KU.	j
Perzijski šah je odredil takojšnje reforme za pravosodno minl-
sterstvo.	j
ALFONSO V NEVARNOSTI.
Palermo, Sicilija, 18. jul. Ognjenik Strumboli na istoimenovanem (rtoku je pričel včeraj bljuvati. Kaz!>eljeno lavo meče vulkan ne|H»pisno visoko in na vseh krajih malega otoka so nastali požari. K sreči dosedaj še ni bil nihče usmrten. Bljuvanje ognje' ika je spremljano z jakimi podzemskimi razstrelbami. Stromboli bljuje sedaj ravno tako, kakor lani pred znanim osodepolnim potresom v Calabriji, tako, da je skoraj gotovo pričakovati zopet kake vulkanske katastrofe.
Madrid, 18. jul. Ko sta se včeraj kralj Alfonso in kraljica Viktorija peljala na sprehod po madridskih predmestjih, se je njun konj splašil in potisnil voz nazaj, tako, da je le malo manjkalo, da se ni prevrnil navzdol po nekem nasipu. Kralj je skočil iz vozIl, prijel konja za ujzdo in tako preprečil nesrečo.
Teheran, Perzija, IS. jul. Šah je danes izdal o.dredbo za reforme v pravosodju, kar bode nezadovoljneže gotovo pomirilo. Bazarji so zopet odprti in vojaštvo več ne patrulira po ulicah.
Nova poljska cerkev.
L'tica, X. Y.. 16. jul. Včeraj so tukaj položili temeljni kamen za novo poljsko cerkev sv. Trojice, ktera bodo največja v tukajšnjem mestu. Temeljni kamen je položil škof Ludden. Slavnosti so prisostvovala vsa katoliška društva. Cerkev bode zidana iz marmorja in bode veljala $125,000. Požar v White River Junction, Vt.
V White River Junction, Vt., zgorel je hlev tvrdke Gibbs & Wheeter zajedno s 14 konji in 40 prašiči. Požar je provzročil neki tramp, kteri je v hlevu prenočeval. Požar je napravil za $15,000 škode.
KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so:
Bremen 17. julija iz Bremena s 1008 potniki.
Furnessia 17. julija iz Glasgowa s 469 potniki.
Despeti imajo:
Furnessia iz Glasgowa,
Bremen iz Bremena.
Georgic iz Liverpoola.
Princess Irene iz Genove.
Teutonic iz Liverpoola.
Patricia iz Hamburga.
Sloterdyk iz Rotterdama.
Hudson iz Havre.
La Provence iz Havre.
Cedric iz Liverpoola.
Etruria iz Liverpoola.
Carpathia iz Reike.
Caledonia iz Glasgowa.
Smolensk iz Libave.
Vaderland iz Antwerpena,	5
Cevic iz Liverpoola.
New York iz Southampton a.
Kronprinz Wilhelm. iz Bremena.
Carmania iz Liverpoola.
Francesca iz Trsta.
Potsdam iz Rotterdama.
Odpluli so:
Oceanic 18. julija v Liverpool. Ryndam 18. julija v Rotterdam
Odphdi Mi:
La Bretagne 19. julija v Havre. Kaiserin Auguste Victoria Irf. julija
v Hamburg. Barbarossa 19. jultja v Bremen. Campania 2L julija v Liverpool. Furnessia 21. julija v Glasgow. Batavia 21. julija v Hamburg.
- HT m^r r II	■


"GLAS NARODA"
iJst slovenskih d.-lavcev t Ameriki.
"vsedniic:	Editor
ZMAGOSiy V VALJAVEC. Metfrik:	Publishes
FRANK SAKSER, W9 Greenwich Street, New York City-
4 a leto velja list za Ameriko . . . $3.00
« PoH-ta............. 1.50
fta Evropo, za vse irto.......4.50
.4 «4	poj leta.......2.50
" " Četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
Hi LAS NARODA .xha-a vsaki dan iz-vzetaši nedelj in praznikov.
«QLAS NAROOA"
("Voice of the People")
■awued every day, except Sundays and Holiday::.
Subscription yearly $3.0(1 Advertisement on agreement.
hHHHHhhI
Za oglase So de=«et vrstic se plača 30 '431 tov.
Dopisi brej podpisa in osebnosti se ac natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po %Jcm-ry Order.
Pri spremembi kraja naročnikov Orosimo, aa se nar.i tudi prejšnje bivali* Se naznani, da hitreje najdemo naslovi ♦ika. - Dopisom in pošiljatvam nai'edtee
"Gto-i Naroda" •<>9 Greenwich Street, New York Cit*
Žrtve železnic.
Kafko ma1-) se zmenijo na^e železnica za varnost potnikov in svojih vslužbeneev, je najbolj razvidno iz statistike o nezgodah in nesrečah, ktere s.1 .se pripetile v dne 3. junija končanem poslovnem letu. A tem easu je bilo 10,617 potnikov in nie manj nego 4V,I."I7 v-Iužbeneev usmrtenih in ranjenih. Ako tudi tu pa tam kedo izumi tka ko novo iznajdbo, se nesreče vendar le neprestano in izredno nmo-y.o, kajti proti .ahkonrišel jnosti, malomarnosti in siedljivo.su na nepravem mest« ne pomagajo niti najboljše varnostne naprave.
Anglija una le 20.000 milj železnic. a pri nas merijo proge 200.000 milj. toda tamošnje železnice prevozijo vsako leto dvakrat toliko potnikov nego nase. Angleški vlaui so s potniki vodno bolj napolnjeni in vozijo v izdatn • manjših pres.edkili ne-_ro naši. Kij t!» Umu se pa v Angliji pripeti d»*-etkrat manj nesreč, nego pri nas, za kar se imajo Angleži za hvaliti boljšim varnostnim pripravam in uvedbi takozv.tnega blook-sistema ter dovoljnemu številu klerkov. In pri tem pa Anglija z ozirom na varnost potnikov in vslužbencev nikakor ne zavzema prvo mesto na svetu. Iz
Kratki rokavi.
Ženska moda je ees tokrat smešna, nesmiselna in po večini ttldi nepraktična. Z ozirom na letošnjo modo pa kaj taeega seveda ne moremo trditi, to tem manj, ker so v modi razun belili, prosojnih obldk tudi kratki rokavi. kteri segajo k večjem ie do komolca. To je zelo udobno in praktie ■no ter poleg tega tudi — in to je glavno — za moške zelo prikupi ji vo. Po vseh mestih republike menda ni žen ske, k t era bi j=e upala iti na sprehod v jopici z dolgimi rokavi.
Tako se je pripetilo včeraj v new-vorškem zabavišču Coney Islandu, da je nastala na tamošnje j Bowery velika gneča, ktera je ovirala promet. Iz gleda o je vse tako, kakor da se je na Bowery izvršil kak umor in ljudje so govorili o linčanju in jednakih groznih stvareh.
Ivonečno se je pa dognalo, da so izletniki. oziroma '; izletnice'' našle tamkaj neko damo, iktera je bila oblečena v jopico z — dolgimi rokavi. Ženskam na ljubo moramo priznati, da je kršitev dostojnosti in pravo izzivanje okusa, ako se kaka ženska pri belem dnevu pokaže na Coney Islandu med ljudmi z dolgimi rokavi. Toda žal. da naš kazenski zakon radi dolgih rokavov še ne določa smrtne kazni in tako je priporočati pred vsem, da se dame zadrže mirno.
Tovarnarji blaga za obleke bi imeli seveda raje, ako bi bili rokavi a la balon še v modi. Toda tovarnarji, ki izdelujejo dolge rokoviee, ktere se v shC-aju potrebe lahko rabijo tudi kot nogo vice, morajo tudi živeti. Prihodnje eto pa, kakor se nam dozdeva, bodo v modi obleke brez roikavov, ka-koršnje so bile moderne v dobi naših starih mater. Kadi tega priporočamo materam, da skrbe za to, da njihove hčerke ne bodo imele stavljenih koz na rokah. Ostanki ran stavljenja 'koz provzročijo, da roke niso lepe, dočim moda ne trdi, da bodo drugo leto nosile ženske irokoviee, ki segajo do vratu.
Stari pregovor je dejal: 11 Spoznali jih bodete po njihovih sadovih!" Sedaj se pa nn>ra glasiti: "Spoznali jih bodete -po njihovih rokah!" Goloti v umetnosti sledi golota na u.icah!
na
lsif-.Lnje tabele, ktera se nanaša na to 1900, je razvidno, koliko odstot-»v nesreč pride na vsaki milijon o->b v naslednjih deželah
Ubiti. 0.0S 0.12 0.174 0.14 0.20
Ranjeni. 0.39 0.96
0.17-^
1.96
1.04
3.02
3.93
6.5S
Nemčija.... Avstro-Ogrsi Francija ...
Anglija----
Švica ......
Belgija........ 0.22
Rusija........ 0.99
J^jed. države___0.45
( "emu je na ameriških železnicah na jednakem številu milj skoraj petkrat toliiko ljudi u--mrtenih in 19krat toliko ranjenih, kakor v evropskih deželah, nam pojasni tudi dejstvo, da imajo evropske železnice lik rat toliko [klerkov in delavcev vsiužbenih na razdaljah, jednakih ameriškim. Tudi v Evropi imajo varnostne naprave, ktere pa brez dovoljnega števila iz-vežbarah vslužbencev zgube vsako vrednost.	- —	.
Tozadevna statistika je pa za naše železniške magnate seveda deveta brisa, kteri plačujejo raje odškodnino, nego da bi število svojih vslužbencev pomnožili.
Iz Srbije.
\ lies.
Sežiganje vdov v Indiji.
Indiji sežigajo vdove še danda-Oblasti sicer to prepovedujejo, a domačini delajo to skrivaj dalje. Celo ravnanje imenujejo ''Šoti", kar »enači po na£e "zelo zvesta'Nedavno se je dogodil zopet tak slučaj. Neki ioletni mladenič se je oženil z nako 151etno deklico in kmalo nato umrl. Domačini so naložili nato grmado. položili na njo mrličevo truplo in zadali. Nato je prišla mlada vdova s privezano brado, da bi ne mogla tako vpiti in se vrgla v ogenj k mrtvemu moku. Ob tej priliki je svirala godba in vsi navzoči so poli. Mislijo namreč, da se ob taki priliki združuje dvoje duš in pričenja nadaljno življenje v večnem zakonu.
Nevarnosti telefona.
Iz Berolina javljajo, da so se na telefonski postaji v Friedriehburgu pri opravljanju svoje službe nenadoma zgradile tri vslužbenfce. Vzrok je bil kabel električne cestne železnice, ki je pal na telefonske žice. Vsled tega je nastal močen električen tok, ki je vse tri telefonske dame onesvestil. Dve sva se aavedli še v pisarni, fcr<et jo pa so morali odnesti domov, kjer leži shg hudo bolna.
V Srbiji je majhna in neznatna grupa "moralnih" ljudi, Od. obsojajo junijsko revolucijo in ki nikakor ne morejo pozabiti na one "srečne" čase, ko sta v Srbiji vlada Aleksander in Draga. Ti ljudje so osnovali društvo "za legalno rešen je zarotniškega vprašanja" in zahtevajo, da se obsodijo in postreljajo izvršitelji čina od 11. junija 1903. Obakurne in neznatne so osobe,, ki sestavljajo to društvo in zato se živ krst ne zmeni za nje,, a Še manj se briga za " moralno "čuvstvo v an je teh ljudi, ki so nekdaj z največjo slastjo pili narodno kri in metali v ječe najbolje sinove srbskega naroda. Vse ve, da ti "kon-trači" — pod tem imenom so znani v Srbiji — ne žalujejo za Aleksandrom in Drago, nego — za izgubljenim rajem in zato se nihče ne zmeni za nje, nego jih vse prezira.
Ali ti "kontrači" znajo biti tudi lopovi, kar so pokazali teh dni. Do-sedaj so oni v obskutrnem svojem organu "Za Otaebkm", ki ga nihče ne čita, v zvezde kovali Anglijo, ki ni hotela obnoviti diplomatičnih odno-šajev s Srbijo, dokler se zarotniki ne kaznujejo. Ko se je pa Anglija zadovoljila s tem, da se stavi v pokoj peterica glavnih za/rotnikov in je — ko se je to izvršilo — obnovila redne od--nošaje s Srbijo, so zagnali "kotrači" strašen krik in začeli so se zgražati nad "nemoralno" Anglijo. In to še ni bilo dovolj, nego so ti lopovi — drugače jih človefic pač ne more imenovati — denuncirali svojo domovino pri britanski vladi, kiteri so posliali prošnjo, naj ne obnovi diplomationih odnošajev s Srbijo, kefr da sta dva zarotnika kraljeva adjutanta!
To je pravo izdajstvo, ali uspeha ni imelo. Britanska vlada je sicer vprašala srbsko vlado, ikaj je na stvari, ali srbski minister zunanjih zadev, g. N. Pašič, je odgovoril, da njemu ni znano, da bi bila dotiena dva adjutanta kraljeva zarotnika, a navadna denuncijacija njemu ne zadostuje, da bi to veroval. Britandka vlada se je s tem odgovorom zadovoljila in "kotirači" so dobili — dolg nos, ki se pa še podaljša, ko pride čez nekaj dni v Belgrad novi — že imenovani — angleški poslanik.
Zarotnikov se ne sme kaznovati, ker so storili s tem, da so poslali na oni svet Aleksandra in Drago, dobro delo, kar jim jo priznal tudi narod po svojih zastopnikih v narodni skup-štinL Pač pa bi bilo potrebno, da se kaznujejo "moralni" "kontrači", ker iadajstvo domovine — in njihovo delovanje je tako — se povsod občut-no teasmxje. Sieer niti "kontirafi." ne bodo {kaznovani, a to zaito ne, ker srbski državljani uživajo veiSko politično svobodo — in to je zašitega ornih,
ktere bi ti "kontrači" radi videli na vislicah...
Vsaka država se danes briga, da ima dobro urejen svoj tiskovni urad, ker časopisje je danes prva velesila in je vsaki državi mnogo stalo do tega, da stoji v prijateljskih odno-šajih s to velesilo. Silne svote vpo-rabljajo velike države samo za to, da je časopisje — posebno inozemsko — o njenih odnošajih informirano tako, (kaikor je njim (državam) koristno. Časopisi se podkupujejo in potem pišejo tako, kakor je dotieni državi koristno, ali v glavnem podkupovanje ne igra tulkaj prve u".ioge, ker so redki časopisi, ki bi se dali direktno podkupiti, in zato igrajo v tem prvo in najvažnejšo ulogo tiskovni uradi, kterih zadača je, da brzojavnim in pismenim potom obveščajo inozemsko Časopisje o dogodkih v svojih državah in da razikrinkavajo tendencijozne glasove onegra časopisja, ki je — ker služi interesom svoje države, — nenaklonjeno kterisibodi državi.
Tudi Sr»bija ima svoj tiskovni urad že zdavnaj, ali on do najnovejšega časa ni skoraj čisto nič koristil državi. Za časa poslednjih dveh Orbrenovičev je Srbija plačevala gotove inozemske liste, a tiskovni urad ni skoraj ničesar delal — k večjemu kalk dementi je j »osial v svet. To plačevanje inozemskih časopisov je državo izredno mnogo veljalo, a posebnih koristi od tega ni bilo in zato se je ta sistem časopisne informacije opustil takoj po izvršeni junijski revoluciji, a več se je začelo polagati aa delovanje tiskovnega urada. Ali tudi tiskovni urad ne more državi mnogo koristiti, ako ne upravlja z njim spreten človek, ki razume velik značaj te institucije. Takoj po junijski revoluciji je postal šef srbskega tiskovnega urada znani Živojin Balugdžič, človek, ki nobene volje ni imel za delo in je mat.ral svoj položaj kot neko sine-Kuro, kjer ni treba mnogo delati, nego samo plačo pobirati. Razen tega se ta človek ni hotel držati direktiv, ki mu jih je dajal predpostavljeni mu minister, nego je deloval celo v nasprotni smeri, kakor je hotel voditelj zunanje politike, in zato je v kratkem moral zapustiti svoj položaj v tiskovnem uradu.
Nova era v srbski časopisni infor-mačni službi je nastopila, iko je postal Šef tiskovnega urada Ivan Ivanič. To je izredno delaven jf-flovek, spreten časnikar in izboren poznavatelj Balkana, posebno Stare Srbije in Mace-donije, kjer je celo vrsto let v različnih mestih služboval kot konzularni iiradnilk in kot konzul. Odkar je on stopil#na čelo tiskovnega urada, izvršuje to svojo zadačo izborno in zasluga je Ivana Ivaniča, da skoraj cela Evropa v današnjem trgovskem konfliktu med Srbijo in Avstro-Ogrsko toji na strani Srbije. Da se je to doseglo, je delal — in dela tudi sedaj šef tiskovnega urada dan in noč več. kakor mu nalaga dolžnost. Tudi srbsko-madjarsko prijateljstvo, ki Srbiji toliko koristi, je posledica neutrudnega dela šefa srbskega tiskovnega urada, ki je popolnoma zmožen madjarskega jezika, pa je stopil v zvezo z madjarskimi listi, a potem z brzojavno agencijo "Magyar Tudo-sito" in je z žilavo vztrajnostjo propagiral idejo srbsko-madjarskega prijateljstva. Na srbsko časopisje je vplival, da se je z vso vnemo zavzelo za Madjare v njihovi borbi proti Dunaju — in to je zelo dobro vplivalo'na vodilfne budimpeštanske kroge, ki so začeli vračati Srbom milo za d'rago.
Minister zunanjih zadev, g. Nikola Pašie, ve, kot dober politik, ceniti moč časopisja in ker ima tudi spretnega šefa tiskovnega urada, bode ta važen odsek ministerstva zunanjih zadev gotovo še bolj napredoval, a s Časom se povzpne na popolno višino, od česar bode država imela velikih koristi.
Sedaj se namerava osnova±i "Srbska brzojavna agencija" — in ako se ideja realizira, bode to v prvi vrsti zasipa delavnega šefa tiskovnega u-ratds g. Ivana Ivaniča, ker os neprestano naglasa potrebo te važne institucije, ktere so uvedle skoraj vse države, iki imajo od tega tudi ogromnih koristi.
Oast in hvala doktorju Leonardo Landeso!
V prisrčnih in laskavih besedah se zahvaljujejo Slovenci in Hrvati dan na dan doktorju Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvalna pisma so poshrii: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Filipovie, Box 81, Mountain View, CaL; Mat. C ambry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk. 5 Chestnut St., Calumet, Mich., in Andro Ivančič, 320 East Front St., Youngstown, Ohio.
DK. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street,	New York, N. Y.,
zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronchialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz uš« s, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni.
Rojaki Slovenci 5 Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočamo Vam, da se obtnete na doktorja LEONAEJ5A LANDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov:
DE. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York.
Uradne ure so ob delavnikih od 8. nre zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop.
Slovenstv _> katoliško

podp. društvo
JO
svete Barbare
Za Zledinjene države Severne A merlke,
Sedež: Forest City", Pa.
*^oeporirano dne 31, januarla I902 v državi Pennnvi") ,-rr.
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSEP ZALAR, ml., Bo* 547, For»sl Oity, Wm. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Mooa lu, Pa L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest Oity. Pa. ... EL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Foreit Citj, T*. Blatajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Foreit Oity. ft
NADZORNIKI:
JOHN DRASLER, Box 28, Forest Oity, ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 1C8, Thoma«, W Vfc. FRANK SUNK, P. 0„ Lnzernt, P*.
Krištof Kolumb.
Dne 21. maja 1906 je minilo 400 let, kar je umrl tragični junak v svetovni zgodovini, Krištof Kolumb. — Polno tragike je njegovo življenje in zgodovina ni zabeležila večje nehva-ležnosti, kakor jo je žel odkritelj Amerike, Krištof Kolumb. Za svojega življenja je doživljal same krivice, in še le po smrti so ga začeli slaviti.
Deset italijanskih mest se je potegovalo za slavo ga naeivati svojim sinovom, a on sam je označil Genovo
ali kakor ga danes imenujejo: Vatlin-gov otok.
V imenu španske vlade je Kolumb zasedel otok in je sprejel kot podkralj prisego zvestobe in udanosti od domačinov, kar so oni, ko so sprejeli darove, radi storili. Otoku je nadel Kolumb ime San Salvador in je potem odpotoval na nadaljna odkritja, pri čemur je odkril še več otokov. Pri tem se mm je razbil admiralski brod, iz kterega razvalin je postavil trdnjavo, v kteri je pustil del svoje verne posadke. Z ostalim delom se je vrnil 4, januarja 1493 v domovino. Med potjo ga dohiti grozna nevihta. Ko-
kot svoje rojstno mesto. Po nekem i ^ ^	^^ ^ 4" marca
s&rem rodoslovju bi bil on sin neke- T ^^ P^tanišče, kjer ga je sve-ga plemiča Dominika Kolumba, ki je i<:an0 Iirica-al kralJ	Opremili
umrl leta 1457. A genovski kronisti | ^^ n°tV° mornarieo in 17 ladiJ pravijo, da je sin nekega suknjarja. |f£ 12°°	mido ^potovati v
Pesehel označuje leto 1456 rojstnim j 'T	Iv°himb ni hotel
letom Kolumba, a ne leto 1436 ^	potovale samo kot potova-
1446, kakor pravijo nekteri. Letaj, /	kot utemeljitelj evropdke
1470 so ga poslali roditelji na vse- ^T^, ^ ^	^ je
učilišče -v Pavijo, da se posveti mate- °dplul? brod°VJf 12 Kadiksa> a matskim znanostim. Komaj je do- ^ ^ J? ? K°lumb ~ P°tem' vršil 20. leto, je šel v Lizbono na Por- ^ je <xlknl ^^	~ d<> <>^e
tugalskem in tam se je oženil z bogato tr<lnJfa ^ ^ razrušeno -deililieo Dono Filipo Moniz-Pel^ j	^ ^ bda P°bita"
stre lo, hčerko prvega mogotca na ! J 51a sPremlJaIa ^^ata, je pro--P^f^	itr^^	dlral v "notranje dele otoka, hoteč naj-

Tudi kazen.
Sodnik: "Vaši razlogi ne zadostujejo, da bi opravičili povod ločitve zakona. Najlepše bi bilo od vas, da se zopet spravite s svojo soprogo. — Ali imate kaj pripomniti T — Ste-li zadovoljni?"
Soprog (po kratkem premisleku): "Dobro, sprejmem to kazen!"
Mesto v Trta.
Pred Londonom je sklenilo zgraditi neko društvo celo mesto na ta način, da se bode nahajala vsaka hiša sredi vrta. Mesto bode štelo 30,000 prebivalcev.
ROJAKI, NAROČAJTE SS NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI
otoku Posto-Santo^pri Madeiri.
Videti je, da je deloval na Kolumba njegov tast j kr je imel mnogo map in zemljevidov, tako, da ga je vzpodbudil za pozneja potovanja in odkritja. Ko-lufmb je slišal njega in druge pomorščake mnogo pripovedovati o nepoznanih krajih in o tem, da še mornarji ■niso bili daleč na zapadu; taiko je prišel na idejo, da v zapadnih krajih mora biti kopno, ki ga ljudje še niso odkrili. V tem ga je podpiralo tudi to, da so morski valovi cesto prinesli v njegovo domovino drva itd., nekoč celo dve trupli, ki sta se po barvi raz-lilkovali od Evropejcev. Vedno trdnejši je bil njegov sklep, da gre na potovanje in morda odkrije te bajne kraje. Seveda je bil ia načrt jako fantastičen in ni čuda, da so se mu smejali vsi učenjaki, ko ga je razložil kralju Ivanu II. Portugalskemu, ki je bil jako naklonjen pustolovnim podjetjem.
Vsi učenjaki so nazvali Kolumba sanj ar j a in pustolovca. Samo jeden tedanjih učenjakov, Nemec Martin Beheim, ki je baš itakrat živel v Lizboni, je pcxlpiral Kolumbovo idejo.
Ko mu je umrla soproga, je zapuf-stil Kolumb Portugalslko in se je napotil na Špansko, a tudi tu mu ni šla namera od rok, dokler ga ni vzela kraljica Izabela na svoj dvor. Njej je natanko razložil celo osnovo in ona jo je dala proučiti na vseučilišču v Salamamki. Po dolgem čakanju ozlo-voljen jo je krenil Kolumb leta 1491 s svojim sinom proti Francoski. Med potjo je mnogo stradal. Žejen in lačen zaprosi v samostanu La Rabila hrane. Samostanci ga lepo spre j m o in pater Juan Perez de Marebeva, ki je bil kraljičin spovednik, mu obljubi svojo podporo. Po učenjaku Garcia Hermandera, ki je bil oduševljen pristaš Koliimbove osnove, se obrne pater na kraljico in ona pozove Kolumba nazaj na svoj dvor.
Za Kolumba so nastopili baš takrat boljši časi, ko je bila meseca januarja leta 1492 osvojena Granada. A še vedno se je z vprašanjem odlašalo, in še le, ko se je Kotftamib botel vrniti na Francosko, so 17. aprila 1492 sklenili pogodbo. iS tremi ladijami je krenil Kolumb 3. avgusta 1492 iz Pa-losa na svoje prvo potovanje. Sto-dvajset osob ga je spremljalo na potovanju pnoti Kanarskim otokom in dalje. Po mnogih neprilikah je opazil Kolumb 13. septembra deklinacijo magnetske igle, kar je bilo važno odkritje v mornarskem zveadoslovju.
Okoli 10. ure »večer 11. oktobra opazi z ladij e Pints mornar Rodrigo de Triava kopno, (kar se je kot vesel dogodek s strelom iz topa javilo ost ar ikn ladijam, in ko je 12. oktobra leta 1492 izhajalo sofaee, je videl Kolumb pred svojimi očmi toli željno pričakovano zemljo. Bil je otok Guanahani,
ti zla.to; tudi pri tem je imel uspehe. Dne 5. majnika 1494 pa je otlkril otok Jamaiko,
A sedaj so začeli Kolumbovi nepri-j a tel j i delovati proti njemu. S svojimi spletkami so dosegli toliJiio, da so nekoliko nezadovoljnežev pregovorili na povrnitev v Španijo, da bi Kolumba tam očrnili; Koliumb pa je medtem premagal poglavarja domačinov ! in mu naložil velik davek. V tem pa je zaznal o spletkah, se vrnil domovin 11. junija 1496 je prišel t*Kadiks. S svojimi uspehi je prepričal kralja o neistinitosti obrekovanj in si zopet pridobil 'kraljevo naklonjenost, a obenem še več neprijateljev.
V tretje je šel Kolumb na potovanje dne 30. maja 1498 s šestimi ladijami, na kterih je bilo vkrcanih mnogo zločineev, ker dobro voljno nihče ni hotel iti na potovanje. Tokrat je šel 'bolj j učno. Posadlka mu je silno trpela vsled vročine in neugodnega podnebja, a 11. julija je končno zagledal kopno, koje je nazval Trinidad (Trojica). Od tam je jadral proti Hispa-njoli, kakor je nazval otok San Domingo.
Med Kolumbovo odsotnostjo je njegov brat začel nove kraje privajati h kulturi, a domačini z nezadovoljnimi Spanci so se uprli in uničili vse uspehe. Istočasno so spletkarili v Španiji in kralj Ferdinand je poslal svojega namestnika Bobadillo v "novi svet"; ta je prišel 23. a-vgusta 1500 v San Domingo, uklenil Kolumba in oba brata ter se vrnil na Špansko. V okovih je stopil odkritelj '' novega sveta" na ipandka tla! Bobadilla je bil takoj odpuščen in namesto njega je poslal kralj v Ameriko namestnika Orando, ki je dobil nalogo, da povrne Kolumbu njegovo imetje. Da to dobi, je šel Kolumb 9. majnika 1502 na četrto potovanje, ki je ponesrečilo po ferivdi Orande. Kolumb se je srečno rešil velike nevarnosti in se vrnil v novembru 1504 telesno in duševno uničen v domovino. Osiromašen po potovanjih se je moral boriti, da so mui dali vsaj nekaj podpore, od ktere
je živel v Valladolidu. V taki bedi ga je našla smrt dne 21. majnika 1506 in ga rešila daljnega trpljenja. Ni dočakal, da bi mogel pridobiti svojemu sinu vsaj del onega, kar mu je pripadalo. Mrtvemu njegovemu truplu so idk&zali dolžno spoštovanje in ga pokopali najprej v samostanu Santa Maria v Sevilli, leta 1537 pa so ga prepeljali, kakor je to sash želel, v San Domingo na otok istega imena.
POROTNI ODBOR:
KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, P». JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa! .ANTON BORŠTNIK, ?. O., Forest City, Fa ^»opld 14 poialjajo L tajniku: Ivaa Telbaa, ft tM 9V9.
Društveno glasilo ja "GLA1 NARODA'
Volitve v Srbiji.
Belgrad, 25. rožnika.
Dne 24. rožnika so bile končane volitve v celi Srbiji. Zmagali so stari radilkalci. Skupščina šteje 100 poslancev. Izvoljenih je 84 starih ra-dikaleev, ki so dobili 157.205 clasov; 14 narodnjakov s 53.444 glasovi; 3 na-prednjakis 37,309 glasovi; 1 socijalist s 3133 glasovi; 49 mladih radikalcev s 127,449 glasovi. Nobenega poslanca, a 4S8 glasov so dobili liberalci; nezavisni stari radikalci 1011 glasov; kmetska stranka 9769 glasov. Bodo se vršili še ožje volitve v 9 okrajih, koder dobi vlada še nekaj glasov, da bode imela večino 10 do 15 glasov. V prejšnji Skupščini so imeli mladi radikalci absolutno večino samo 2 glasova. Izgubili so torej 34 mandatov.
Tudi nova vlada ne bode razpolagala z veliko večino. Vendar pa je v vrstah starih radikalcev veliko umnih osob, izkušenih državnikov, ki bodo mogli podpirati vlado v težavnih razmerah. Sedaj potrebuje Srbija močno vlado, da izvrši razne naloge, ki so v zvezi z notranjo in zunanjo politiko. Tudi politični nasprotniki starim radikalcem ne morejo odrekati sposobnosti in politične zrelosti. Dežela pričakuje, da bode nova vlada povoljno rešila nujna državna vprašanja ter zaslužila zaupanje vsega naroda.
Vlada bode brez dvoma imela velike težave, ktere pa more premagati z modrim in treznim delom. Ako bode vlada imela srečne roke, bode to na veliko ikorist Srbiji, in stari radikalci ■bodo mogli brez skrbi dajati račun pred narodom.
Opozicija bode precej močna, četudi sestavljena iz različnih strank. Gotovo pa goji tudi opozicija toliko rodoljub j a, da bode imela pred očmi težavni položaj nove vlade in splošne koristi dežele. Vlada pa ne sme precenjevati sebe in ne podcenjevati svoje naloge. Premisliti bode morala vsak svoj koralk, da ostane na pravi poti, ki vodi narod in državo do boljše bodočnosti.
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, O.
Izdelovalec kranjskih in nemških
HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelovanj« in popravljenje harmonik. Delo napravim na zabtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpej-no in dobro. Cene trivrstnih od |2t do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri-vrstuim j* od $45 do $8Q.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem dne 16. marca 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni slovenski
SVLOO i*
V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND ST.
To je prva in jedina slovenska gostilna v tukajšnjem mestu.
Rojake postrežem z izborno pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi smod-kaniL
Pogovorite se z menoj lahko po domače; telefon štev. 2213—M Iowa 'Phone.
Obeevalni jezik: slovensko, hrvatsko, slovaško ali nemško.
Za mnngobrojen obisk se cenj. rojakom toplo priporoča
Anton Flori, lastnik gostilne.
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu y Chicagi, lii.. kakor tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 S. Center Ave., Chicago, HI.,
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno uležano Atlas-pivo, izvrstni whiskey. Najboijft vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keg-Ijiiče in igrzJna miza. (pool tablet Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
• Mohor Mladič, *
617 So. Center Ave., Chicago, 111.
ČEVLJARJA IŠČE
J. E. Kenked, 308 Central Avenue, Great Falls, Mont. . Mlad Slovenec, ki je zmožen angleščine in veiS dela v "rime sfcora", se laifafco obrne pismeno do L avgustu do omenjenega gospoda. Mesečna piača $75.00. (18-20—7)
GLAVNA SLOVENSKA
HRANILNICA'IH POSOJILNICA
registrovana zadruga s neomejeno zavezo
v L*jut>3janl, Kongresni trg IS,
nasproti nunske cerkve, te fopltfttja hranilne vloge ter jih obrestuje po
to je od vsacih ioo kron 4 K. 50 vin., in sicer takoj od dneva jJ^ vtoBtoe I* (K/ dneva ange, tako da vlagatelj, bodisi da vloži, bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ns iz- W gubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice priporočeno po&tmne prosto. Hranilnica Šteje 300 članov, ki :	čistega premoženja. Ti člani
jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s c^lim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar V" neprave roke in Ima ob jednem to dobro, da m« ta takoj cbrssti nese.
Naslov je ta;
Blavna slovenska hranilnica in Dosoiilnica
V LJubljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik.
Denarne poiiljatve iz Zjed. drŽav in Canade posreduje g. Frank Sakaer, 109 Greenwich St., New York.
			
Jugoslovanska			Katol. Jednota.
			
lnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
UKADNIKx:
Predsednik: MIHAEL BUNIČJ, 421 7tt St., Calumet, MIcIl,
Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa.
Glavni tajnik: JTJRU L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: ANTON GERZTN, 306 Pine St. Hibbing. Mill
Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZONRNIEJ:
FRAN ME DOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik. Box 641, Eveleth, Minn.
IVAN KE RŽI S NIK, III, nadzornik, Box 138, Bnrdine, Pa
POROTNI ODBOB:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa
MIHAEL KLOBUČAR, XL porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick.
JOSIP PEZDIRC, UL porota ik, 1401 So. 13th St, Omaha, Nek.
Vrhovni zdravnik Jedaote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, UL
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov Sa druKe listine na glavnepa tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, <ilinn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, E!j Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Za>t ptiikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve kadi na glavnega tajnika Jednote.
V^e pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov a« j pe fM.šiljajo na predsednika porotnega odbora: JALIOB ZABCJKOVEC, 48J4 Blackberry St. Pittsburgh, Pa Pridejani morajo biti natančni podatki .roake pritožb«.	- . ..............^. 2 .
Društveno glasilo js: "GLAS NARODA".
DROBNOSTI
Oblačil se je ne vedno okusno, a tako, ; da je vzbujal pozornost, nosil zapest-—' nice in briljantne prstane in redil ve-KRANJSKE NOVICE.	| liko dogo. Pred nekaj tedni je izgi-
Nesreča. L« - •■<*a trgovca Franca nila zlata ura, izjrinili so briljantni :ip;i: < a, po d<>ma<'e Cajhna na Lan- prstani in zapestnica. Ostala je samo »v, m pri Radovljici je udaril odtr- še doga. Poredni Ljubljančani so remi j. rn.. n pri turbinski napravi s kli, da je Nučie napovedal konkurz, izbil oko in pretre- to Pa ^ seveda ni zgodilo, zakaj če so Nučičeva pasiva tudi znašala več Gozdni požar. Iškra iz lokomotive tis°L- kron. aktiva njegova niso zna-vžgaia bli/<> (Justine med postaja- *ala niti deset grošev. Reklamno .. I.a/, in Zal ■ ondotno suho travo podjetje je zaspalo, in Nučie si je za-je, da je pokončanega sveta raan prizadeval, da bi si kako oporno-
lo, da mu 'trane.
de je za 500 K.
j gel. Izmed njegovih upnikov sta mu
posre	dni bli	zini
M št. .zorili	2 gost veliki	ilna
Ljl	pli me	d sel iize ;
kozarce in kar i		
roke.	Ko j«	> pr
jih m		jih 1
Vojaški izgred. V vasi Gorje v ne- delala največ skrbi ''Kat. tiskarna"
i izirred. Najprej so Pa P° svoji navadi seveda ni ničesar !>m in vse demolirali; plačal. V katoliški tiskarni je dal na-
govarjal, naj plača-	^ču le nekaj iztisov, vse druge pa je
\<> c. iio in škodo, so napadli vojaki	pridržala, zahtevajoč, da naj jih Xu-
. ua i:, -a grozovito z.lelali. Mož je	čič prej plača. Oškodovana je tiskar-
w/ko ranjen. Končno so vojaki z ba-	na, ker ima zdaj ničvredno knjigo, še
j.»neti začeli poditi ženske in otroke	bolj pa so oškodovani trgovci in pod-
po travnikih, da je bil nepopisen	jetniki, ki so Nučiču plačali inserate
vrišč i<. je vladal vso noč še silen	za adresno knjigo. Nedavno zvečer je -irah po h hišah. j Nučie skrivaj odpeljal ves svoj mobi-
Tepeži. Dne 1. jul. so na Karolinški	lijar iz stanovanja in ga prodal, po
zemlji v Ljubljani napadli trije fant-	tem pa pobegnil iz Ljubljane. Mobi
je cesarjevima sina Franceta Ščurka	lijar seveda ni bil njegov, marveč g.
in tra na glavi in rokah tako osuvali z	Deghenghija. Nučič jo je popihal v
nožem, da so -a morali težko ranje-	Švico. V Ljubljani je pustil samo že-
iie-a pripeljati z rešilnim vozom v	no, dogo in dolgove. Iz Ciriha je pi-deželno bolnico. Policija je vse tri na-1 sal svoji ženi, naj mu ne zameri, da je
padalee aretovala, a poškodovanec ne	odšel, ne da bi se bil poslovil od nje
ve, kdo da ga je pravzaprav ranil,	in dostavil, da je zadobil dobro služ-
"Vzrok je menda fantovska jeza.	bo v tovarni za čokolado. Nučič ho Ščurk je preje že večkrat marsiktere-' s tem pismom pač po Perdanovem
_ .. 1.1 . ! 1 " _ __ ____ 1 ^t A	-I v«. 2 -	i-iffl A/1n cnloioti	-in nnn ilrn -l-i-i /i
:a naklestil in uimal, slednjič jo je, vzgledu splejati svoje upnike in dr-iztaknil tudi sam. "Najmočnejši," žavne oblasti na napačen sled. Pri pravijo, je v."a>ik najbolj tepen. —; državnem pravdništvu je bila že po-
V	Vidmarjevi gostilni na Karolinški dana ena ovadba proti Nučiču, sledi zemlji je šest vr..čekrvnežev napadlo ji pa še več drugih. Poznavalci Nuči-Karola Kosa, delavca v tobačni to- j čevih razmer sodijo, da je zapustil varni in so ga tako poškodovali, da Nučič kakih 15,000 K dolga.
ga je moral posestnik Ivan Prime pre- ! Strela je udarila v kozolec posest peljati v deželno bolnišnico. Vsi so nika Kaferla v Selu pri Mirni. Zgo-pod ključem in se oddajo sodišču. — ( rel je kozolec a vsem senom, trije vo-Na Martinovi cesti v Ljubljani se je zovi in nad poldrag sto desek. Škode spri 161etni ključar Leopold Šmon s je 3000 K.
tremi delavcu Beseda je dala besedo j Strela in ogenj. Dne 30. jun. pred in slednjič so si skočili v lase, ter svitom zjutraj je treščilo v hlev po-Šmona po obrazu znatno poškodovali.' setnika Peterlina v Kamnju pri Št.
V	osredju mesta se niso pojavili ni- ( Ruprtu. Pogorel je hlev s podom in kaki prepiri, na periferiji je pa že kozolec. Posestnik je pač za malo star običaj, da si "pobi" radi sko- | svoto zavarovan, a baje že dlje Časa čijo v lase in da semtertja kterega ni plačal zavarovalnine in najbrže ni-preveč nakrešejo.	j česar ne dobode. Težko, da bi si za-
12 kg težkega sni ca so dne 26. ju- mogel postaviti nova gospodarska ponija ujeli v Gradaščiei trije sodarslri j slopja. Gasilci so ogenj omejili, da se
vajenci, ki nimajo dovoljenja za ribji lov, ga odnesli proti Dohrunjam, kjer so ga spekli in použili, kolikor so ga mogli.
Reklam-Nučič — pobegnil. Lastnik 4tJ. kranjskega reklamnega podjetja' v Ljubljani, znani K- "W. Nučič, je pobegnil, zapustivši veliko svoto dolga. Nučič je bil vedno nekoliko dvomljiva eksistenca in tudi nekoliko sumljivo eksoentričen, prav kakor da ni popolnoma zdrave pameti. Rodom Tržne an, je prišel pred ve8 leti v Ljubljano in je tu na različne načine poskušal svojo srečo. Naposled je našel poklic, ki je ugajal njegovemu natu-relu. Ustanovil je reklamni zavod in delal je res prav dobro. Upeljal je v IJubljani kričavo amerikansko Steklarno in bil sploh v tem ozira čudovito podjeten ter iznajdljiv. Samo eno slabo lastnost je imel pri tem podjetju, da ni rad plačal svojih obveznosti. Dolgovi so se kopičili, zlasti ker je Notic ljubil dobve življenje.
ni razširil na bližnja sosedova poslopja.
Vlak je povozil med Lazami in Kresnicami neko mlado dekle in jo na mestu usmrtil. Dekle se je hotelo izogniti tovornemu vlaku, pa je prišlo pod brzovlak.
Velika nesreča, ker se je oblak utrgaL Dne 30. jun. se je nad Jarša-mi pri Mengšu utrgal oblak. Voda je pridrla z vso silo proti kolodvoru in odnesla podložek pri enem izmed tam stoječih voz. Dva voza sta vsled tega zdrdrala po progi navzdol in na cestnem prelazu butnila v voz zidarskega mojstra Ivana Gregorca iz Mengša. Voz je bil docela razbit, konj nbit, hlapec pa težko ranjen.
PRIMORSKE NOVICE.
Iz strahu pred sodiščem zblaznel.
391etnega sadjarja Antona Beana v Gradišču na Goriškem je tožil ondot-ni župan zaradi razžaljenja časti. Pri sodišču je bil sadjar dne 19. jun. o-
proščen, a zadeva ga je tako pretresla, da je zdaj zblaznel in da vidi povsod orožnike, ki ga preganjajo. Oddali so nesrečnika v goriško bolnico.
Požar. Dne 29. jun. v jutro sta zgoreli dve lopi, last izdelovalca vozov Ivana Zuttionija v ulici Morelli št. 34 v Gorici. Požar je nastal ob 8. uri, po-grašeno je pa bilo ob 10. uri. Pogorele so tudi razne druge reči. Škode je 15 tisoč kron.
Iz Soče so potegnili dne 1. julija opoldne nad 50 let staro gospo Ivano Rolih. Gospa Rolihova, vdova finančnega uslužbenca, mati šestih otnok, je bolehala že dlje časa. Po nasvetu zdravnika se je hodila sprehajat ob Soči. Včeraj je šla od doma okoli 7. ura zjutraj s svojo malo hčerko. Najbrže je ponesrečila, ko je hotela piti iz kozarca, ki ga je imela s seboj, in se je spodtaknila in padla v vodo. Truplo so prepeljali na njeno stanovanje.
Utonil je 1. jul. popoludne v Soči pri Solkanu Edvard Andlovec iz Štu-rij pri Ajdovščini, 25 let star, mizar, uslužben v mizarski zadrugi. Plaval je čez vodo tam, kjer se prepeljava iz Solkana v Št. Maver, plaval večkrat, kar ga je bržkone prijel krč in izginil je pod vodo. Truplo iščejo.
ŠTAJERSKE NOVICE.
S puško zažgal kozolec. Dne 28.
junija popoldan se je neki deček skrivoma igral s puško v bližini kozolca Rudolfa Dobi viška, gostilničarja iz Št. Jurja ob južni železnici. Kmalu nato je začel kozolec, napolnjen s senom goreti. K sreči se je ogenj kmalu zapazil in ga je tržka požarna hramba, ki je bila precej na lica mesta, omejila, tako, da so se vsi sosedje obvarovali škode.
Vandalizem v Teharjih. Več tisoč goldinarjev vredne umetniške slike v leharski kapeli je nekdo razpraskal in oskrunil, da so zdaj popolnoma brez vsake vrednosti.
Mrtvega so našli v Voglajni pri Celju delavca v celjski cinkarni Maksa Legvarta. Ne ve se, ali se je izvršil samomor ali nesreča.
Iz Ptuja. V sredo, dne 27. jun. o-poldne je udri delavec Andrej Noval^ v pisalnik Gabriča, depozitora delniške pivovarne ter odnesel v gotovini 580 K. Bil pa je tat nepreviden, zato so ga prijeli še isti večer. Razun 50 kron so našli še ves denar pri njem. Skritega je imel v čevljih.
Umrl je na legarju dne 15. jun. v Temnem, občini Šmartin v Rožni dolini, Janez Gorečan. To je letos že drugi slučaj v tej občini. Meseca marca je namreč tukaj umrl neki delavec, ki je pobegnil iz Trbovelj.
KOROŠKE NOVICE.
Umrl je v Velikovcu dne 23. junija sodnijski pristav Evgen Thurn. Rajni je bil star šele 38 let. Slovencem ni bil prijazen.
HRVATSKE NOVICE.
Gospodarska bodočnost Hrvatske.
Pod tem naslovom piše "Obzor" med drugim sledeče: "Ne koristi dandanes samo govoriti, ampak treba je na vso moč delati za dosego realnih vspe-hov, med kterimi igra eno najvažnejših gospodarskih ulog kreacija posebnega državnega železniškega ravnateljstva za vse hrvatsko-slavonske proge v Zagrebu. No, s tem ni vse doseženo. Tleba se je odločno poganjati za daljše železniške zveze. Tako so n. pr. zveze z Bosno neobhodno potrebne. V prvi vrsti je treba zgraditi progo Banjaluka-Jajce, potem liško-dalmatinsko železnico, ki naj bi spajala Dalmacijo in celo Primorje s Hrvatsko. Nadalje je potrebna železniška zveza s Štajersko preko Krapine in s Kranjsko preko Metlike. Vse to je treba, da je konstantno na listini naših prometnih zahtev, za ktere se bomo tako dolgo potegovali, da jih dosežemo.
Škandali pri instalaciji reškega guvernerja 11 Magyarorszag'' donaša senzacijonalna odkritja o instalaciji novega reškega guvernerja. List pripoveduje, da so časnikarji, ki so prisostvovali banketu, ki ga je priredil grof Nako, ne samo zlorabili gostoljubnost, nego tudi ogulili guvernerja za 15,000 K. Ti časnikarji pa niso bili zastopniki uglednih listov, marveč e-lementi, ki izdajejo zakotne lističe in ki niti pravilno 'pisati ne znajo. Zastopnik nekega lista je izvabil guvernerju 30,000 K, a ta ni bil niti časnikar, nego samo upravitelj nekega lista. Razkritja listov se tičejo samo dunajskih, peŠtanskih in pariških časnikarjev. Med drugim se tudi govori, da so ti takozvani "časnikarji" na banketu pokradli za 300 K smodk in cigaret in lazili po raznih denarnih in trgovskih zavodih in izvabljali denar. Razkritja '' Magyarorszaga'' po-vsodi vzbujajo veliko senzacijo.
RAZNOTERO STI.
Velik« rumunske vojaške vaje ob ogrski meji. Rumunski vojni minister
pomenjajo vaje zakrito združitev vojaštva ob ogrski meji.
Grški kralj v Rimu. Grški kralj obišče meseca oktobra laškega kralja v Rimu. To je obenem dementi za
tajno zvezo med Avstrijo in Grško.
____«
VABILO NA NAROCBO!
Prva polovica leta je minola in ob tej priliki vabimo zavedne rojake v naročbo 'GLAS NARODA'. List velja do koncem leta $1.50, ali za četrt leta 75c.
Vse one roj ake-naročnike pa, kte-rim je potekla naročnina, prosimo, da nam isto čim preje blagovole ponoviti
'GLAS NARODA' je prvi in v isti-ni največji slovenski dnevnik, kteri se bavi z resnimi dnevnimi vprašanji, ne pa z neumnostjo in otročarijo.
'GLAS NARODA' je treba le nepristransko ceniti in pregledati, in vsakdo, ki ni strasten, mora priznati, da je na stališču časa in razmer. Zato pa nam ne kaže dajati lista ceneje. Osobje nas veliko velja in vse drugo tudi. Mi ne Igramo 'va banque' — ČE GRE, GRE — ČE NE PA POJ-DEMO ML kar se je že zgodilo in se utegne še zgoditi pri smešni umazani konkurenci. Kar je ceno, je gotovo za nič, o tem se lahko sleherni vsak dan in v vsaki kupčiji prepriča; dobro stvar je pa treba plačati.
'GLAS NARODA' je dosegel nad 4000 naročnikov, in krog se še širi, in upamo, da se bode še bolj širil s pomočjo zavednih rojakov.
Naše geslo je bilo in ostane: vsakemu svoje!.
Upravništvo 'GLAS NARODA'.
Pozor Slovenci in Hrvati!
Na milijone ljudi si je izdravilo potenje nog s KNEIPPOVTM PRAŠKOM, kterega je iznašel jedini doktor na svetu Monsignore Sebastijan Kneipp! Samo jedekrat v tednu na-prašite nogovice s Kneippovim praškom in noge bodo v največji vročini vedno hladne, suhe in zdrave!
Za prašek jamčimo, da takoj po pr-skusu imeli bodete hladne, suhe, zdrave in čiste noge ter prenehal bode nadležni pot. Eden zavitek stane $1.00, kteri zadostuje eni osobi celo leto. Kdor želi omenjen prašek, naj nam pošlje $1.00 in mi mu takoj pošlemo istega.
JAKOB VAHCIC & CO.,
850 Second St.,	Steelton, Pa.
(12-7—12-8 v d) •
Kako dobite lepe in goste lase?
Največji špecijalist za lasne bolezni dr. Pinkus pravi,, da je za gojitev in za ohranitev lepih in gostih las potrebno umno in redno mazanje glavne kože skozi eno ali celo dve leti. Isto trdita tudi znana profesorja dr. Cla-fen in dr. F. J. Justus.
Najbolje in edino po zdravnikih preskošeno in priporočeno sredstvo zoper izpadanje las je
"C R E S G E IV T*\
©krepčuje lasišČe, odstranjuje luske in prhaj in pospešuje rast las celo pri popolnoma plešastih o sobah. —
škatlja $2, tri škatlje $5. Poduk o negovanju las velja 10c. Mazilo za pospeienje rasti bik in brade velja $1.25. Nedosežno in neiprekošeno.
IZREDNA UGODNOST za mesec julij. Kdor pošlje naenkrat $10 ali pa v dveh obrokih po $5, temu pošljem ali naenkrat 12 škatelj "Crescenta", ali pa vsak mesec eno škatljo.
P. FRANK, 226 East llth Street, New York, N. Y.
je ukazal, da se vrše velike vojaške vaje ob ogrski meji. Udeležita se jih tudi kralj in prestolonaslednik Ferdinand. Vadilo bo 22,000 mož. Budim-j samo JL tajnika r Josip Cekuta, 34 peštanski politični krogi sodijo, da' Villa St., Allegheny, Pa
NAZNANILO.
Slovensko katoliško podporno društvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J.. Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drago nedePjo v meseca.
Družtvenikom se naznanja, da bi se istih v polnem števila udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dola ne morejo sej udeležiti, naj svojo meseonino na nebiterega izmed izvršujoč ih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo.
Predsednik: Muško Josip, 254 Spring Garden Avenue, Allegheny; podpredsednik: Strniša Dominik, 221 Spring Garden Avenue, Allegheny; L tajnik: Cekuta Louis, 57 Villa St., Allegheny; IL tajnik: Cekuta Josip, 57 Villa Street, Allegheny; blagajnik: Volk Vineenc, 28 Tell Street, Allegheny; delegat: Volk Ferdinand, 122 42nd Street, Pittsbnrg. — Odbor: Boritnar Ivan, 57 Villa Street, Allegheny; Povfie Nik., 28 Tell Street, Allegheny; Strniša Fran, 254 Spring Garden Avenue, Allegheny; Šereelj Ivan, 1011 Congress Street, Allegheny; Golob F., 1211 Madison Avenue, Allegheny; Fran Jeeih, 854 Cherry Alley, Braddock, Pa. Mesečni prispevki naj se pošiljajo
POZOR
. tTem	opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše
rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. 1st?razpošiljajo tudi m:iie ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako,
da so rojaki vsied'tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti.
To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom.
ZATORAJ ROJAKI 8LO VENCI! Pazite, komu poverite zdravljen le svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino ie na:
Dr. E. C. COLLINS'Medical Institute,
ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in tameliito znana ter edini more t res-nici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni^ kakor: bolezni na plučah, prsih, želodcu, crevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nf.rv°z.n.ost»	bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni,
pljučni m prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmati-zem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali pre hv, nečisto m pokvarjeno kri, ^ otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, po-lucijo, nasledke onanije Csamoizrabbevanja), Šumenje in tok iz ušes, o-lušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, lugke ali prh na glavi, srbenje, iišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici i t d kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis kakor
tudi vse tajte spollie bolezni lllOSke m Ženske (Zdravljenje spolnih boleznij ostane PoPol-noma tajno.)
Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo „Z<lraTje", katero' je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. M. iD katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.)
- O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih rojakov.
Box iaa, Barberton, O..
Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins J	New York.
Leto je minilo, kar ste mi posijali VaŠa zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat zahvaljujem.
Z vsem spoštovanjem
Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo.
Slavni doktor Collins M. I.
Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše druge medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in noben mazulj se mu več ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za VaŠ trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Šume, Box 87, Forest City, Pa.
Zatoraj rojaki! zakaj da bolujete in trpite? Tse vase bolezni, trpleilja in slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute,"
140 W. 34th St, New York, N. Y.
Potem smete biti prepričani v najkrajšem Času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri Želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne.
m
POTREBUJEMO AGENTE
za prodajo naših predmestnih stavbenih zemljišč, da se zgradi novi del mesta v New Yorku od 34. uliee dalje. Iskušeni ljudje zamorejo zaslužiti od $25 do $50 na teden provizije. Oglasite se v sobi št. 501 na 299 Broadway, New Tork.x	(12-18—7)
Zlata ura in verižica zastonj
in brezplačno fountain pero.
Pravo črno gumijasto pero "Para" ki je jamčeno, je izdelano iz kovine in dobro pozlaCeno z 14k zlatom. Dobite ga v krasnej škatlji z napolnjevalno čevjo. Taka peresa se prodajajo povsodi po $2.00. Pošljite nam Vaš naslov in 50c in mi Vam pošljemo to pero ter 25 komadov naše zlatnine, ktero prodajte potem po lOe. komad; ko to prodate za $2.50, obdržite si 50c. in pošljite nam ona $2, na kar Vam pošljemo brezplačno ameriško uro solidno pozlačeno in jamčeno, da pravilno kaie. Moška ali ženska ura, verižica in pero, ne da bi Vas ta veljalo samo j eden cent. Žensko bisirno pero, ali verižiea in križ namesto fountain peresa, mesto prvih reči. Za onih 50 eentov, ktere ste poslali in ktere dobite nazaj, ko prodate zlatnino.
CROWN JEWELRY CO., Dept. 172 163 E. Randolph St, Chicago, I1L
NAZNANILO.
Rojakom v Forest City, Pa., in oko* lici priporočamo našega zastopnika g. JOSIP ZALARJA mL, P. O. Box 547.
Doticnik ima pravico pobirati naročnino za list in oglase ter pošilja zanesljivo denarje v staro domovino po našem posredovanju.
V zalogi ima veliko število raznih slovenskih knjig. .
Uradne ure: vsak dan od 6. do %8. zvečer razun nedelj in praznikov v pisarni obeeznanega hotela g. Martina Muhiea, Forest City, Pa.
Uredništvo in upravnižtro.
"Q1m Naroda."
r
iti ni> + + + + + 4
NAZNANILO.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, naznanjam, da sem se preselil z mojim saloonom, in sicer prav bli-zo kolodvora.
Moj SALOON k uhaja pod *t 409 W. Michigan St., in je samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, kreni na desno in si takoj pri meni.
Zahvaljujoč se za vso oosedanjo naklonjenost rojakov, se za nadalje najtopleje priporočam in vsa-komu najboljšo postrežbo sago tavljam.
S spoitovanjem}
JOSIP SCHARABON,
409;W. Michigan St., DULUTH, MINN.
•T
w w w V
* p v
Prvi in edini slovenski zdravniški zavod
Zdravimo vse fplučne, želodčne, srčne, oče___,_______> ________
vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico, revmatizem', jetiko,' sploh vse notranje in zunanje bolezni in Tie
tajne moške in ženske bolezni.
Dobra, prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z evropejsko in ameriško zdravniško prakso.
Rojaki! Pilite ali pridete. Ni humbug. Vsak bolnik se lahko prepriCa, da so zdravila napravljena po zdravnikovem predpisu. Recept je vsakemu bolniku na vpogled.
Govori se slovenski in hrvatski. Ordinacijske ure so vsaki dan od 9 zjutraj do C zvečer, ob sredah in sobotah pa do 8 zvečer in ob nedeljah od 9 zjutraj do 1 popol
THE WORLD'S MEDICAL INSTITUTE,
38 EAST 7th STREET, NEW YORK, N. Y.
Telefon 2034.
Frank Petkovšek
214-718 Market Street, Waukegan, III.
priporoča rojakom svoj
o^SALOOJN, ^
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže ^groce-rije po nizkih cenab.
Pošilja denarje v staro domovino telo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.
nt
ROJAKI!
naročajte se na
£t
KOMARJA."
& & & & &
ft ft ft
ft &
&

Kje je JOSIP POVHET Doma je iz Bake pri. TTr&Tr«m aa Dolenjskem. "V Ameriko je prišel pred dvemi leti in sen&haja nekje v Ankamsasu. Za njegov naslov bi rad zvedel: Josip Novšak, Box 50, West Newton, Pa.
(14-18—7)	5
Bojaki, naročajte se na "Glaa Na-poda", največji in najcenejši dnevnik.
POGODBA ZA IZDELOVANJI DO«.
1Q kupujemo in izdelujemo pogodba aa francoska dace in sa does aa kadL Posodimo tudi potrebni denar sa Izdelovanje dof. Ako imate doga na pra-daj, pišite nam, nail pogoji sa agsdaL
FBIEDLAENDES k OLIVEN 00, ttraveport La. T. O. Baz BOt.
44
Winnetou, rdeči gentleman".
Spisal Karl May. PrireJil za "Glas Naroda" R.
(Nadaljevanje.)
Gotovo. To pa povem lahko tudi vam. Pri vas najdem več razumnosti kot pri njem. Pred vsem sem ga hotel opozoriti na rdečekožce.'' "Ali ste jih videli?"
"Ne naravnost. le njih sledove. Sedaj je čas, ko prehajajo divji mustangi in bivoli v južne kraje; rdečekožci zapuščajo v tem času svoje vasi in gredo na lov. da se preskrbe z mesom. Kiowas niso nevarni, ker smo se ž njimi sjRtrazumeli glede železnire; Komanchi in Apachi pa ne vedo še nie o tem in zato se jim ne smemo dati videti. Kar se mene tiče, sem gotov z mojim oddelkom in zapuščam te kraje. Glejte, da vi tudi kmalu končate. Ta okolica postaja od dne do dne nevarnejša za vas. Osedlajte sedaj vašega konja in vprašajte Sam Hawkensa, če ga veseli, iti z nami." Hawkens je bil seveda takoj zadovoljen.
Pravzaprav bi moral danes delati; toda nedelja je, Gospodov dan, kte-rega bi moral posvetiti vsak kristjan svojim dolžnostim, tudi če je v divjih pragozdih. Poleg tega pa tudi zaslužim enkrat en prost dan. Zato grem k Bancroftu v Šotor in mu pravim, da ne mislim danes delati, ker spremim Wbiteja s Sam Hawkensom.	.
4 * Pojdite k vragu, kteri naj črepinjo razbije!" odvrne in jaz niti mislil ni:*®!, da bi se bila ta njegova surova želja kmalu izpolnila
Bil nisem nekaj dnij v sedlu in moj belec veselo zarezgeta, ko mu privezujem sedlo. Postal je bil izvrsten konj in veselil sem se že naprej, ko bodeča z&mogel to povedati mojemu staremu "gunsmitliu" Henryju.
Veselo jahamo v krasnem jesenskem jutru, pogovarjamo se o velikanskem žek-zničnem podjetju in o vsem, kar nam je na misel prišlo. White mi j« dajal potrebna navodila, ktera so se tikala glede podaljšanja našega dela do njegovega oddelka. Opoldne se ustavimo pri nekej Vodi, da zavži-jemo nekaj hrane. White odjalia potem s svojim csoutom, midva pa še malo poleživa in se pogovarjava o verskih stvareh.
Hawkens ie bil namreč zelo pobožen človek, če tudi ni tega javno kazal. !'redno -e odpravimo, da se vrnemo, sklonim se nad vodo, da bi z roko pil.	tem zapazim v čisti y«>di na dnu otitis, kteri je moral biti od kake
Seveda opozorim takoj Hawkensa na to. On opszuje odtis zelo pozorno in mi potem pravi:
"Ta Mr. White je imel popolnoma prav, ko nas je svaril pred Indijanci."
"Ali mi>lite. Sam, da je to sled kakega Indijanca?"
"I »a, od indijanskega mokasina. Kako vam je kaj pri srcu, Sir t" •
"Kot po navadi."
Hi! Vendar morate nekaj misliti ali čutiti?"
"Kaj naj drugega mi.;lim, kot da je bil tu neki rdeČekožec."
'•Torej se nič ne bojite?"
"Niti v sanjah ne!"
• * Vsaj skrbi vas ? "	'
"Tudi ne."
"Ej, vi ne poznate rdečekožce!"
"Upam pa, da jih spoznam. Gotovo s< taki kot drugi ljudje, sovražniki njih sovražnikov in prijateljev njih prijateljev. Ker ne namerjam, postati i. ih sovražnik, mislim, da se mi ni ničesar bati pred njimi."
"No, vi ste greenhorn in ostanete večno. Mislite si kakor hočete, kako boiled z Indijanci, saj pride gotovo vse drugači. Dogodki vendar niso odvisni od vaše volje. To gotovo poskusite in želim vam, da bi vas to ne stalo kos mesa iz vašega telesa, ali še celo življenje." "Kda je moral biti ta Indijanec tukaj?"
"Po priliki pred dvemi dnevi. Saj zapaziva njegov sled v travi, če ni
že med tem časom vstala." "Opazovalec seveda?"
"I)a opazovalec za bivole; ker vlada sedaj mir med tukajšnjimi rodovi, ni nK>gel biti nekak ogleduh, a moral je biti zelo nepreviden in zato še
mlad."
"Kako to?"
"Izkušen bojevnik ne >topi z nogo v tako vodo, kot je ta. kjer ostane -led a .km I:i se ira more dolgo opaziti. Tako neumnost zamore napraviti le butv. kteri je pravtako rdeč greenhorn, kot ste vi bel, hi-hi-lii. In beli Lrreei;i;<>rm so navadno še neumne j ši kot rdeči. To si lahko zapomnite. Sir!"
Snu .jal >e je venomer, potem pa vstane, da zajalia konja. Dobri Sam i!.i je izkazoval svojo naklonjenost baš s tem, da me je imenoval neumnega.
Vrnila bi se bila lahko po isti poti, kot smo prišli; toda kot surveyorju ni je bila dolžnost, da spoznam malo našo smer; zato greva nekaj na stran in jahava nato paralelno nazaj.
Pri tem prideva v precej široko dolino, v kteri je rastla gosta, lepa t ava; strmine, ktere so jo obdajale od \*seli stranij, so bile obrastle od spodaj z grmovjem, višje pa z drevjem. Dolina je bila mogoče pol ure dolga in tako ravna, da se je videlo od jednefra konca do druzega. Napravila sva bila kon aj nekaj stopinj, ko Sam Ilawkens ustavi svojega konja in zre pozorno predse.
"He:„di-day!" izpregovori. "Tukaj so! Gotovo, tukaj so prvi!" 1' Kaj ?'' vprašam.
Poarledani v daljino pred nama in zazrem mogoče osemnajst do dvajset pik, ktere so se polagoma premikale.
"Kaj?" ponavlja moje vprašanje in se nemirno giblje v sedlu. "Sram va> bodi. da i spregovori te tako vprašanje! Ah, da, vi ste vendar greenhorn iti sicer strašanski! Taki ljudje, kot ste vi, ne vidijo ničesar tako, kakor je. Bodite tako prijazni, velečastiti Sir, in skušajte uganiti, kaj so tam v daljini one stvari, na kterih počivajo vaše oči!"
"Uganiti? Hm! Dejal bi, da so srne, če bi 'ne vedel, da se te vrste div lačice Vidi k večjemu po deset skupaj. Če vpoštevam daljavo, reči moram, da so te živali tam veliko večje^akor srne."
"Srne. hi-hi-hi!" smeje se. "Srne tu gori ob izvirih Canadiana! To je umetnost od vas. Druge pa, kar ste rekli, ni tako nepremišljeno. Večje so te živali, mnogo, mnogo večje kot srne."
"Ah, ljubi Sam, pa vendar niso to bivoli?"
"Naravno, bivoli! Bizoni so, pravi bizon;, tteri so sedaj med potjo na južne kraje, prvi, ktere vidim danes tukaj. Sedaj veste, da je imel Afer. White prav: bizoni in Indijanci. Od rdeČekožcev sva videla le sled stopinje, bivole pa imava v naravni velikosti pred nama. Kaj pravite k tem, he, če se ne motim?" "Morava tja!" "Naravno!" " Opazovati jih !"
"Opazovati? Resnično opazovati?" vpraša in me pogleda začudeno
po strani.
41 I>a. Jaz nisem namreč še nikdar videl bizona in bi rad od malo bližje
opazoval."
Mene so zanimali v tem trenutku le kot naravoslovca; to je bilo malemu Samu popolnoma neumevno. Sklene roke in pravi:
"Opazovati, samo opazovati. Prav tako, kot opazuje mal dečko poke v zidu kakega zajčjega hleva, misleč, da ugleda zajce v nji. O greenhorn, kaj moram jaz vse doživeti z vami. Ne opazovati, ni zasledovati, ampak loviti jih morava, prav res loviti!'' "Danes, v nedeljo!"
To sem kar tjevendan rekel; njega pa je resnično razjezilo in pravi mi: "Prosim vas, držite jezik za zobmi, Siri Kaj briga pravega westmana nedelja, če zagleda prvega"bivola pred seboj! To bo mesa, razumete, mesa, in pa kakšnega, če se ne motim. Košček bizovine je krasne j ši kot nebeška Ambrozija, ne, ambrozijana, ali kako se že imenuje hrana, od ktere so živeli stari grški bogovi. Jaz moram imeti košček bivolovine, pa 6e me tndi stane življenje!. Veter nama je nasproti, to je dobro. Tukaj na levem severnem doline je samo solnee; desno gori pa je tudi senca. Če se držimo te, ne zapazijo živali prezgodaj. Pridite!" Owe se po svojej "liddy," ako so obe cevi v redu in požene svojega konja južno ob robu doline. Temu zgledu sledim jaz in pregledam svojo puško za medvede. On to vidi, ustavi takoj konja in vpraša: "Ali se vi tudi udeležite, Sir?"
"Gotovo!"	'	1 »1 '
(Dalje prihodnjič.)
Hude bolečine v prsih.
Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne
Dr. R1CHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Dr. Goldstein, 134 RivingtonSt. v New Yorku izjavlja: Dr. Rich-terjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot najbo-)j>e sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treba po-močka zlasti pa za infiuenco, pre-hlajenje itd.
Št
Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
P. Ad. RICMTER «Sr Co. 215 Pearl St., New York.
Cenik: knjig:,
KATERE SE DOBE V ZALOGI PRANK SAKSER-JA, 109 GREENWICH STREET, NEW YORK
NAZNANILO.
Rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici priporočamo našega večletne ga zastopnika lir. FRANK BAUDE KA, stanujoč 342 Reed St., Mil wan kee, Wis„ ali Box 5, Station A. Ta sprejema naročila za list, oglase in ima t zalogi raznovrstne slovenak* knjige.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Rojaki, naročajte m na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevniki
BRZOPARNIH2 francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamhurg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Yorka v Evropo, in sicer:
V Havre :
La Bretagne. .19. jul. ob 10. uri dop. La Provence. .26. jul. ob 10. uri dop. La Lorraine. .2. avg. ob 10. uri dop. La Goseogne..9. avg. ob 10. uri dop. La Bretagne. .16. avg. ob 10. uri dop. La Touraine. .23. avg. ob 10. uii dop. La Savoie____30. avg. ob 10. uri dop.
V B r e in e n :
Kronprinz Wilhelm
31. jul. ob 11. uri dopoldne. Kaiser Wilhelm der Grosse
7. avgusta ob 10. uri dopoldne. Kaiser Wilhelm II.
21. avgusta ob 6. uri zjutraj.
V	Hamburg:
Deutschland. .26. jul. ob 8. uri zjutr. Deutschland. .23. avg. ob 7. uri zjutr.
Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno odgovoril.
Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Americana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi:
Parniki Cunard-črte:
Pannonia.........17. julija opoldne.
Carpathia........31. julija opoldne.
Slavonia... .28. avg. ob 11. uri pop.
Parniki Austro-Americana-črte:
Francesca........28. julija opoldne.
Sofia Hohenberg.16. avgusta opoldne. Geriy..........25. avgusta opoldne.
Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odpluiejo iz New Yorka:
V	Antwerpen:
Rhynland. .21. jul. ob 10.30 dopoldne. Vaderland.28. jul. ob 10.30 dopoldne. Finland... .4. aVg. ob 3.30 popoldne.
Zeeland----11. avg. ob 10:30 dopold.
Kroonland. .18. avg. ob 2.30 popoldne Vaderland----25. avg. ob 8.30 zjutraj
V	Hamburg:
Aug. Victoria ..19. jul. ob 3-30 pop. Patricia. .28. jul. ob 10. uri dopoldne. Amerika..2. avg. ob 3. uri popoldne. Bluejher. .9. avg. ob 9. uri dopoldne. Aug. Victoria. .16. avg. ob 2. uri pop. Amerika......30. avg. ob 2. uri pop.
V	Rotterdam :
Rotterdam... .25. jul. ob 10. uri dop.
Potsdam.........1. avgusta opoldne.
Noordam... .8. avg. ob 6. uri zjutraj. N. Amsterdam 15. avg. ob 10. uri dop Statendam. .2p. avg. ob 10. uri dop. Ryndam____29. avg. ob 10. uri dop.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam VaŠ prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestila ^yir' našega uslužbenca po Vat.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev ▼ New Yorku.
Vožnje listke za navedene parnik« prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK 8AKSER 109 Greenwich St., Naw York (%.
MOLT V KNIK1.
•
Dušna pasa (spisal umrli škof Bara ga), fino vezanje, zlata obreza $1.00, rudeča obreza 75 e. Jezus in Marija vezana v slonovo kost $1.50, slon. kost z okraski $2.00, Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost
$1.50, slon. kost z okraski $2.00. Mali duhovni zaklad, v polusnje vez.,
zlata obreza 80c. Nebeške iskrice, platno zlata obreza, 60c.
Otroška pobožnost, platno, rudeča
obreza 25'c. Premišljevanje o Presv. Režnjem Telesu, šagrin, zlata obreza, $1.00. Presv. Srce Jezusovo, polusnje, zlata
obreza, $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obreza,
(ličen molitvenik), 40c. Rožni venec, platno, zlata obreza, $1.00.
Skrbi za dušo, polusnje 75c., zlata
obreza $1.25. Vrtec nebeški, vezano v slonovo kost,
$1.50, slon. kost z okraski $2.00. Zlata šola, zlata obreza, $1.00.
PESML
A. Aškerc: Mučeniki. Elegantno vezano, $1.25. A. Aškerc: Primož Trubar, 50e. F. G est lin: Izza mladih let, 25c. F. Prešeren: Poezije. Broširano, 50c. Vojanov-R. Majster: Poezije. 60c.
POVESTI IN ZGODOVINA.
Aladin s čarobno cvetlico, 10c. Andrej Hofer, 20e. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15e. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c.
Boj tek, v drevo vpreženi vitez, 10c. Božični darovi, 10c. Burska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganova osveta, 20e. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je zTato, 20c. Črni bratje, 20c. Darinka, mala Čmogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15c. Dve čudopolni pravljici, 20c. Eno leto med Indijanci, 20c. Erazem Predjamski, loc. Eri. 20c. Evstahija, 15c. General Landon, 25c. George Stephenson, oče železnic. 40c. Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70c. Grof Radecki, 20e.	18
Grofica beračica, 100 zveskov $6.50. Hedvika, banditova nevesta, 15e. Hildfigarda, 20c. Hixiftda, 20c. Ivan Resnicoljub, 20c. Izanami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20c. Jaromil, 20c. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20e. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15c. Lažnjivi kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči pollkova, 20c. Marjetica, 50c. Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, lOe. Miklova Zala, 30e. Mirko Poštenjakpvič, 20c. Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostač, 20c. Na indijskih otocih, 25c. Na preriji, 20c.
Narodne pripovedke, 3 zvezki po 20c. Naseljenci, 20c. Naselnikova hči, 20e. Naš dom. Zbirka povesti. Po 20c. Nedolžnost pregajana in poveličana. 20e.
20c.
Paiavanu, 20c. Nikolaj Zrinjdd, 20c. Ob tiMfc večerih, 70c. Ob aori. 50c. Oče nai. 50c. Odkritje Amerike, 40c. Od pluga do krone, 75c. Pavttha, 20e.
20«. " 20c.
Potovanje t LOipnt, 20c. Povesti (Kalan), 20e. Pravljice (Majar), 20c. Fred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20«. Pri Vrbovčevem Grogi, 20e. Prst božji, 15c. Sapoiter, 20e.
sin,	»*»• ^ * .
Robinson Crusoe, 40c. Rodbinska sreča, 40c. Rodbina Polaneških, 3 zvezki $2.50. Roparsko življenje, 20c. Rusko-japonska vojska, 5 zvezkov 50c. Senilia, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30e. Spis je, 15c. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke. 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20c. 60 malih povestij, 20c. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20c. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ona noč, 51 zveakov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c.
V	deln je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c. Vojska na Turškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20c.
V	zarji mladosti, 20c. Zlata vas, 25c. Zmaj iz Bosne, 40c.
Z ognjem in mečem. 7 zvezkov $2.50. Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c.
Žalost in veselje, 40c. Ženinova skrivnost, 20c.
UČNE KNJIGE.
Za angleški jezik:
Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40e.
Ročni angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar, 30c.
Hrvatsko-angleŠki razgovori, vezan 50c-
Zepni hrvatsko-angleški razgovori,
40e.
Za nemški jezik:
Grundriss der slovenischen Sprache,
vezan $1.25. Dimnik: Besednjak slovenskega in
nemškega jezika, vezan 90c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žiČ-Bartel, nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, 40c.
Druge:
Abecednik, vezan 20c. četrto berilo, 40c. Druga nemška slovnica, 40c. Evangelij, vezam 50e. Katekizem, mali, 15c. Katekizem, veliki, 30e. Prva nemška vadnica, 35 c. Spisje, loc.
Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze,
vezano 50c. Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šol, 30c.
RAZNE DRUGE KNJIGE. Domači zdravnik po Kneinpu, vezan 75c.
Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50c. Godčevski katekizem, 15c. Hitri računar, vezan 40c. Kako postanemo stari, 25c. Ljudska pesmarica, 50c. Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20c.
Narodne pesmi. Žirovnik, 3 zvezki po 60c.
Navodilo za spisovanje raznih pisem.
75c.
Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti, 20c. Pregovori, prilike, reki, 30c. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šajjivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih
pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 80c.,
vezano $1.00. Stoletna pratika, 60c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20c. Šaljivi Slovenec, 75c. Velike egiptake sanjske bukve, 30e. Voščilni listi, 20c.
Zbirka ljubavnih in snubilnih pisem,
. 30c.
Zbirka domačih zdravil, 50c.
ZEMLJEVIDI:
Evropa, 25c, Kranjska dežel*, 20c. Roško-japonske vojske, 25c. Zemlja, 25c. Zjedinjene države, 25c.
RAZGLEDNICE:
Kranjska narodna noša, ljubljanske, newyorške, s cvetlicami in razne droge, po 3c., ducat 30c. Rasne sveta podobe, fcomad 5c. Ave Marija, I0c.
Comoapie Generale Transatlantic
jFrancoska parobrodna družba.j
DIREKTNA ČRTA DO HAYRE. PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUANL
POSTNI PARMK1 SO:
"S	^ dVa Vijaka...................12'°°° t0n- -V™ konjskih moči.
„T 5- e- t, " » » ...................12,tN«> 25,uoo :
La Touraine „ „ „ ...................10,MX) ' i2 000
KAT?Ultalne » » » ...................10MH> 1^000
3*aS:etagne ..................................... <(mh,
Champagne" ..............................8,( h x) 9Vmjo
"La Gascogne".................................8,000 \\ .4,000 "
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplnjejo od sedaj naprej Tedno ob Četrtkih ob 10. pri dopolndno Iz pristanišča št. 42 North Ki ver, ob Morton St, N. 1.
La Bretagne •LA PROVENCE •LA LORRAINE La Gascogne La Bretagne
19. julija 1906.	*LA TOURAINE	23. avg. 1906.
26. julija 1906.	*LA SAVOIE	30. avg. 1906.
2. avg. 1906.	*LA PROVENCE	6. sept. 1906.
9. avg. 1906	*LA LORRAINE	13. sept. 1906.
16. avg. 1906.	*LA TOURAINE	20. sept. 1906.
Parnima z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
* Mm W'm Koimiriski, geueialni apmt za zf.],ad.
' 1 Ltertum ^ t., Chiitti^o, 111.
CUNARD LINE
ŠPARI^iKJ PUJfUJEOO MED
TRSTOM, REKOjlHtEW Y0RK0M.
JfABNUQ IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR MB,QYV Zk ŠETANJK POTKIXO? TRETJE^H RA2RJKD,
odpluje iz Nevr Yorka dne 17. julija.
odpluje iz New Yorka dae^31. julija.
odpluje iz New Yorka dne 2S. avgusta.
TOTOtflA* 8LAV0N1A m PAN ri ONI J* parnm na a/a vi tAka Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in z tie prikladn?
tretji razred. JEDILA eo dobra i i potoikom trikratna da* msi postrežena
"Vožnje listke prodajajo pocc-iažčc ii a^entjo tn.
Use Canard Steamstiip Co., Ltd.,
? ^ew ?©rfe	126 State 8t Boston
Dearborn as*. Ohicaeo.
CAEPATHIA 'MOKA
AFSTBO-AfflESICAK Lil
Regularni potni parniki
"ERANCESCA" odpluje 28. julija. "SOFIA HOHENBERG"!'odpluje ie. avg
vozijo med'New Yorkom, Trstom in Reko.
Najpripravnejša in najcenejša paroLrodna črta v Ljubljano in sploli na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
L.
Phelps Bros. CBž, Co., General Agents,
3 Washington St.,"N©wiYork.


Rojakom
v Pittsburgu, Pa, in okolici
naznanjam, da jo za tamošnji okraj moj
- edini pooblaščeni zastopnik za vse posie
* 4824 Blackberry Alleys
Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotah do • 8. nre zvečer.
Murju—b gk wjpk. pnpcn^caiD.
Frank Sakser. a [