Jelovica Škofia Loka gradi na Trati tovarno montažnih hiš. - Foto: F. Perdan
Leto XXX. - Številka 86
TRIDESET LET 1947-1977
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
Kranj, petek, 11. 11.1977 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   Z A GORENJSKO
an artilerijsko
i* fin Jki. t n i ~\\. enot JLA
Na ukaz vrhovnega komandanta oboroženih sil SFR Jugoslavije maršala Jugoslavije Josipa Bro-za-Tita se 10. november po vsej Jugoslaviji proslavlja kot dan artilerijsko raketnih enot protiletalske obrambe JLA.
Dan rodu artilerijsko raketnih enot JLA proslavljamo v spomin na dogodke, ki so se odigrali v prvih novembrskih dneh leta 1944, ko je bil v Beogradu ustanovljen prvi protiavionski artilerijski polk Vrhovnega štaba. V
povojnem obdobju so enote protiletalske obrambe dosegle odlične rezultate in uspehe pri usposabljanju ter urjenju njenih pripadnikov, pri utrjevanju moralno političnih vrlin, utrjevanju borbene pripravljenosti ter naporih pri neprekinjenem izpopolnjevanju njihove moderne vojaške tehnike. Danes artilerijsko raketne enote protiletalske obrambe razpolagajo z najsodobnejšo tehniko, vse od radarsko računskih centrov za spremljanje »dogajanja« v našem
zračnem prostoru do raketnih sistemov za borbo proti raketam, avionom, helikopterjem in drugim borbenim sredstvom v zraku na vseh višinah.
Tudi letošnji praznik bodo pripadniki artilerijsko raketnih enot protiletalske obrambe JLA, starešine, vojaki in gojenci vojaških šol slovesno proslavili ob doseženih odličnih uspehih. Vsem ob prazniku naše iskrene čestitke!
-jg
Dolgoročna naloga
Kranj — Uresničevanje vsebine knjige Edvarda Kardelja Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja je dolgoročna naloga, njeno uresničevanje pa je treba v praksi nenehno preverjati, so poudarili na zadnji seji medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko v torek, 8. novembra, popoldne v Kranju. Medobčinski svet je tudi sklenil, da se morajo z vsebino knjige seznaniti vsa družbenopolitična vodstva, vodstva  občinskih skupščin, zbori
skupščin oziroma samoupravnih interesnih skupnosti in vsi drugi samoupravni organi v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. To je hkrati ena od nalog v predkongresnem obdobju, ki pa bo po kongresih še aktualnejša.
Medobčinski svet je razpravljal tudi o nekaterih usmeritvah zveze komunistov na Gorenjskem v predkongresnem obdobju. Na podlagi pogovorov s predsednikom CK ZKS Francetom Popitom na Gorenjskem
in akcijskega programa bo sekretariat medobčinskega sveta izdelal konkreten program nalog. Prav tako bo sekretariat na podlagi evidentiranih kandidatov izdelal predlog za člane ZKS in ZKJ. Ko pa so razpravljali o kriterijih za sestavo medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko, so sklenili, naj bi medobčinski svet v prihodnje imel 25 članov. O sestavi pa bodo še razpravljali komiteji občinskih konferenc zveze komunistov na Gorenjskem. A. Ž.
piccadilh — piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadilh — piccadilh
Tovarna klobukov Šešir Škofja Loka priporoča svoje izdelke
piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadiUy — piccadilly
r-:-:-
Denar je, ceste čakajo
Le še malo je do konca gradbene sezone, mraz in sneg bosta utišala stroje za asfaltiranje in mešalce betona tja do pomladi. Odjuga v mar-I cu in aprilu bo odtajala led na cestah, zaželeno pa je, da bi ga odtajala tudi na naši nesposobnosti, neorganiziranosti, nepripravljenosti gospoji dariti z denarjem gospodarno. Čemu je namreč podobno, da so od republiške skupnosti za ceste dodeljeni denarji za rekonstrukcijo in gradnjo magistralnih in regionalnih cest na Gorenjskem ostali deloma neizkoriščeni. Deloma je še mila beseda za 33 odstotkov realizacije I planiranih sredstev za leto 1977. Letošnji program rekonstrukcij cest je I izpolnjen le s 25 odstotki, kreditov je izkoriščenih 21 odstotkov, I zaostala dela iz prejšnjih let 57 odstotkov ... Ob vsem tem pa 150 milijonov (novih seveda), kolikor Gorenjska dobi na leto za magistralne in regionalne ceste niti ni tako malo. Številke za sedaj veljajo do konca septembra, ni pa verjeti, da bodo kaj posebno dosti drugačne ob koncu leta, saj se gradbena sezona prej izteče.
Vedno pravimo, da denarja za ceste ni dovolj, številke, kot jih je prikazalo Cestno podjetje Kranj kot glavni izvajalec del na Gorenjskem, pa govore, da prekladamo milijarde iz enega leta v drugb, kot da bi jih ne znali prav uporabiti. Menda jih res ne, čeprav je po eni strani res, da se realizacija programov spotika ob nerešene premoženjske zadeve, ob gradbena dovoljenja, lokacijska dovoljenja, ob take objektivne ovire, kot je pomanjkanje cementa in drugo. Vprašanje pa je seveda, če je način, kako je organizirana gradbena operativa, s tem ni mišljeno le Cestno podjetje Kranj, saj ta ni edini izvajalec del na Gorenjskem, sploh ustrezen, kajti učinkovit prav gotovo ni.
Del krivde pa lahko prevzamejo nase tudi občinske skupščine same. Običajno se lep čas čaka na dokumentacijo za cestne rekonstrukcije, ki jih morajo pripraviti ustrezne službe, izvajalec pa čaka. Korak naprej pred gorenjskimi občinami je v tem pogledu škofjeloška, ki naj bi ji z boljšo organizacijo, kot so se dogovorili na predsedstvu gorenjskih občin nedavno tega na Jesenicah, sledile tudi ostale gorenjske občine. Sploh pa marsikdo vidi rešitev vsega spleta problemov okoli ustrezne in pravočasne dokumentacije za rekonstrukcije in gradnjo cest v ustanovitvi regionalnih cestnih skupnosti, kjer bi' ustrezne strokovne službe usklajale naloge iz cestnega programa.
Ne gre pa poleg objektivnih pozabiti tudi na »subjektivne« ovire, o katerih se manj govori, a kljub temu vplivajo na izvajanje programa del. Vsekakor je treba že nekajletno prakso premalo učinkovitega izvajanja sprejetih programov, in s tem neodgovornosti pri uporabi zbranega denarja na Gorenjskem zaustaviti. Da nekaj ne gre, kot bi moralo, daje vedeti že najnižji odstotek realiziranega plana, ki ga Gorenjska ima med ostalimi regijami. L. M.
Gorenjsko zdravstvo končuje priprave za združitev
Z razpisom referenduma, ki so ga morali delavski sveti vseh zdravstvenih delovnih organizacij na Gorenjskem sprejeti do 9. novembra, so se končale zadnje priprave za združitev gorenjskega zdravstva. Referendum bo v vseh organizacijah združenega dela hkrati, in sicer, kot je že znano, 24. novembra.
Zadnji posvet predstavnikov zdravstvenih organizacij, lekarn, zdravstvenih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v začetku tega tedna je pokazal, da priprave za združitev gorenjskega zdravstva potekajo nemoteno, da so bili delavci s pomenom in z načinom združevanja seznanjeni na ustrezen način, saj je bila javna razprava organizirana na široko in je tudi potekala dovolj dolgo; ugotovili so tudi, da praktično ni razhajanj glede predlaganih samoupravnih sporazumov o združevanju v tri organizacije združenega dela, ki se združujejo v sestavljeno organizacijo z imenom Gorenjski zdravstveni center. Tudi nasprotovanja Splošne
Referendum — manifestacija enotnosti
bolnišnice Jesenice in KC TOZD Institut za poljučne bolezni in tuberkulozo Golnik glede delitve dela so urejena. Zadnjo težavo glede psihiatrične bolnišnice Begunje, ki je imela pomisleke glede take integracije, da je ne bi zapirala v regijske meje, so uredili prav na zadnjem posvetu: v samoupravnem sporazumu o SOZD bo namreč člen, ki bo omogočal delovnim organizacijam združevanje tudi z izvenregijskimi SOZD.
K takšni predlagani integraciji bodo v teh dneh morale dati svoje soglasje še občinske in pa regionalna zdravstvene skupnost, nato pa je na delavcih gorenjskih zdravstvenih organizacij, da odločijo, ali bo referendum manifestacija enotnosti gorenjskega zdravstva: težko bi bilo pričakovati po več kot dveh letih priprav in dela, po razčiščevanju spornih vprašanj, ki so že leta oteževala delo, da delavci v zdravstvu ne bi odgovorno in samostojno odločali o bodoči organiziranosti in o svojem delu.
____L_&L__
Asfalt na podgorski cesti — Dolgoletna želja krajanov vasi pod Dobrčo ob cesti Bistrica pri Tržiču —Begunje, ki so leta in leta neuspešno terjali boljšo cesto, se uresničuje. Republiška skupnost za ceste je letos omogočila modernizacijo prvega odseka ceste od Bistrice do Zadnje vasi. Ta teden so delavci Cestnega podjetja iz Kranja na več kot 3600 metrov dolgem odseku modernizirane ceste začeli vgrajevati grobo plast asfalta, na katero bodo kmalu položili še fino asfaltno prevleko. Nova cesta prinaša v te kraje več življenja in bo omogočila krajem pod gorami hitrejši razvoj. Prihodnje leto bo prišla na vrsto še modernizacija drugega odseka od Zadnje vasi do Begunj. Asfaltna prevleka je široka 5 metrov, (jk) — Foto: F. Perdan
16. DO 26. DECEMBRA 1977
Naročnik:
Vrnitev iz Moskve
Državno-partijska delegacija SFRJ, ki je bila od 31. oktobra do 8. novembra na proslavi oktobrske revolucije v SZ, se je v torek vrnila v Beograd. Vodiljo je član predse&stva SFRJ in predsednik CK ZKJ dr. Vladimir Bakarić. Z njim so bili v delegaciji se član predsedstva CK ZKJ in predsednik CK ZKS France Popit, član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Dobrivoje Vidič ter podpredsednik skupščine SFRJ in član CK ZKJRudi Kolak.
Sindikati o resoluciji
Predsedstvo sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je razpravljalo o družbeni dejavnosti sindikatov pri uresničevanju politike ekonomskega in socialnega razvoja v letu 1978. Člani predsedstva so v glavnem podprli Ta dokument, pripomnili pa so, da je preveč splošen in da ne prinaša konkretnih ukrepov, ki naj bi zagotovili uresničevanje nalog in ciljev, zastavljenih v osnutku. Posebej so opozorili, da premalo natančno zastavljene naloge na področju cen in življenjskih stroškov ne zagotavljajo ohranjanja življenjskega standarda in ne spodbujajo k odločnemu boju proti nestabilnosti in inflaciji.
12.000 preusmer j enih kmetij
V Sloveniji smo doslej vsako leto preusmerili okoli 1000 kmetij. Kljub temu je kmetijska proizvodnja naraščala letno le za dober odstotek. Sedaj je po izračunih v Slovenyi preusmerjenih že okoli 12.000 kmetij, ki so predvsem usmerjene v živinorejo. Lani je proizvodnja na teh kmetijah nekoliko hitreje naraščala in računajo, da bo skupaj z letošnjo dosegla 3-odstotno rast, kar pa je vsekakor spodbudno, saj daje upanje, da se bo tudi razvoj kmetijstva začel hitreje premikati naprej.
Kljub hitrejšemu razvoju pa kmetijski strokovnjaki poudarjajo, da bi bilo potrebno preusmerjati cele vasi in zaselke, sicer bo prirastek živine na urejenih kmetijah pokrival izpad na  neorganiziranih posestvih.
Ne bo uvoza sladkorja
Letošnji pridelek sladkorne pese cenijo v poslovnem združenju industrije na okoli 5,3 milijona ton. Računajo, da bodo iz te pese lahko pridobili okoli 700.000 ton sladkorja, kar bo dovolj za domače potrebe in sladkorja ne bo več potrebno uvažati.
Manj živine
Letos bodo kmetje in kmetijska posestva v Sloveniji spi tali manj živine kot je bilo predvideno. To je pokazala anketa, ki jo je naredila živinorejska poslovna skupnost s svojimi članicami. V devetih mesecih so člani poslovne skupnosti izpolnili 56,4 odstotka svojih dogovorjenih obveznosti. Ocenjujejo pa, da so zaradi boljšega izkupička prodali mimo organizirane proizvodnje okoli 5 odstotkov živine, kar pa bistveno ne zmanjšuje zaostanka za programom.
Presežke vrniti gospodarstvu
Pregledi gibanj, osebne, skupne in splošne porabe ter primerjava z rastjo družbenega proizvoda kažejo, da je bilo v dveh letih izpolnjevanja družbenega plana v SR Sloveniji mnogo nesorazmerij. Tako narašča skupna poraba hitreje od predvidevanj, kar pomeni odtegovanje precejšnjih sredstev iz gospodarstva. Ko so o tem razpravljali člani za finance zbora združenega dela skupščine SR Slovenije, so poudarili, da je nujno potrebno uskladiti porabo z rastjo družbenega proizvoda. Seveda pa zaviranje rasti skupne porabe ne bi smelo onemogočiti uresničevanje tistih nalog družbenih dejavnosti, ki jih določajo zakoni. Poudarili pa so tudi, da bi morali presežke nad dogovorjenimi sredstvi, namenjenimi za skupno porabo, v celoti vrniti gospodarstvu in to že januarja, da jih bodo gospodarske organizacije lahko upoštevale v zaključnih računih svojega poslovanja.
KRANJ — V kranjski občini je študij vsebine knjige Edvarda Kardelja »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja« postal obveznost in tudi nuja vseh delovnih ljudi, predvsem samoupravljav-cev 'in komunistov. Zato je komite ObK ZKS Kranj sprejel načrt obravnave in študija omenjene knjige, pri čemer morajo vse osnovne organizacije ZK še posebno pozornost posvetiti problemom, ki spremljajo uresničevanje delegatskega sistema in vlogi ter delovanju subjektivnih sil.
V preučevanje vsebine knjige se bodo morale vključiti tudi ostale družbenopolitične organizacije; tako sindikat za svoje članstvo, SZDL predvsem v krajevni samoupravi, svoji občinski in v krajevnih organizacijah ter po vseh komisijah, mladina in borci spet posebej za svoje člane. Pri tem bodo vsem omenjenim
Poznavanje vsebine knjige E. Kardelja
Komite občinske konference ZKS je že sprejel načrt študija knjige »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja« — Študij v vseh osnovnih organizacijah — Posebni seminarji za nosilce študija
organizacijam lahko v veliko pomoč nosilci študija, ki bodo obiskovali še poseben seminar za poglobljeno preučitev vsebine knjige.
Preučevanje tematike, ki jo Evard Kardelj obravnava v omenjeni knjigi, je pomembna prav zato, ker pomeni njihova vsebina izhodišča za predstojeće kongrese ZKS in ZKJ. To je temeljno gradivo o naši nadaljnji izgradnji našega samoupravnega socialističnega sistema ter vloge delovnega človeka in samo-upravljalca v njem.
Posebne skupine, ki jih je imenoval komite, se bodo še posebej poglobljeno ukvarjale s preučevanjem naše dnevne problematike, in sicer: funkcioniranje delegatskega sistema, oblikovanje in delovanje družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, delovanje skupščine gorenjskih občin in povezovanje samoupravnih interesnih skupnosti ter družbenopolitičnih organiza-^^^^^^^^^^^^^ cij   na   Gorenjskem, delovanje
■    občinske   uprave, informiranje javnosti,  delovanje  SZDL. Za-■ ključki teh strokovnih delovnih
11--* -__ skupin bodo za delegate na kon-
f^lr] "Ji fl V P kongresih naše partije pomemb-#•   *     MT no strokovno gradivo za raz-
pravo. L S.
na volitve_
Radovljica — V četrtek, 3. novembra, so se predsedniki krajevnih konferenc temeljito pogovorili o usklajenem in enakopravnem kadrovanju, ki je v tem obdobju ena temeljnih nalog Socialistične zveze. Organizacije sindikata in krajevne konference SZDL, so posredovale podatke, po katerih ugotavljajo, da v večini temeljnih organizacij združenega dela in skoraj v vseh krajevnih konferencah SZDL še vedno niso povsem opravili svojega dela in niso povsem uresničili dogovorov in programov. Koordinacijski odbori so še premalo prisotni v pripravah na volitve, kadrovske priprave marsikje še niso stalne.
Akcija evidentiranja možnih kandidatov za delegate je bila sicer v zadnjem času intenzivnejša, vendar pa je med evidentiranimi še premalo žensk in mladine ter tudi premalo članov Zveze komunistov. Nujno bodo morale sodelovati mladinske organizacije in člani Zveze komunistov, vsi skupaj pa bodo morali upoštevati merila o kadrovski politiki in težiti za tem, da bodo predvidevali za odgovorne naloge v prihodnje vse tiste delovne ljudi in občane, ki so že do sedaj pokazali svojo odgovornost in aktivnost in ki so pripravljeni sodelovati.
Predsedniki krajevnih konferenc SZDL Radovljica so na zadnjem pogovoru sklenili, da bodo svojo aktivnost usmerili predvsem v stalno akcijo v pripravah na volitve in preverjali stanje. Novembra bodo organizirali obiske po krajevnih skupnostih in spregovorili o organiziranosti, o uresničevanju zakona o združenem delu, o uspešnosti frontnega načina dela in o poteku priprav na volitve ter na razširjeni seji občinske konference SZDL in sveta Zveze sindikatov ocenili delovanje delegatskega sistema. Občinska konferenca SZDL pa bo začela tudi izdajati občasne mesečne informacije o delu občinske konference in drugih organov v občini in tako dosegla stalne stike s predsedniki in izvršnimi odbori krajevnih konferenc SZDL. D. S.
Drobna pripetljaja
Med kraji na Koroškem, v katerih je KUD Stane Žagar iz Krope doslej gostoval, je tudi zavedni Bilčovs. Zbora obeh društev sta letos skupno nastopala v Boljuncu pri Trstu in tako utrdila vezi. Pred kratkim je bilčovsko društvo »Bilka« praznovalo 65-letnico delovanja, ob kateri so iz Krope poslali pismeno čestitko, naslovljeno v slovenskem jeziku za Bilčovs. Uradniki na dunajski pošti so nanjo pritisnili žig »nepoznan« in čestitka se je vrnila v Kropo. Nenamenoma ali namenoma? Prej bi veljalo drugo. Prav gotovo imajo pri roki slovensko-nemški seznam koroških krajev in bi ne bilo treba veliko truda, da bi šlo pismo tja, kamor je bilo poslano. Tudi v takih drobnih zadevah se zrcali odnos do Slovencev v A vstriji.
Leto za letom spremlja tiste, ki sodelujejo pri komemoracijah za dan mrtvih, neprijetno spoznanje, kako malo spoštovanja kažejo nekateri ob teh priložnostih, posebno pri spomenikih ob cestah. Najbrž je tako več ali manj povsod, v konkretnem primeru pa gre za spominsko poklonitev padlim ob križišču v Lipnici pri Kropi. Med prigodno besedo, recitacijo in pesmijo ropotajo in brnijo vozniki s svojimi motornimi vozili, motijo prireditev in kažejo svoj odnos do nje in do prisotnih. Predstavljajmo si malega učenca, ki ga med recitacijo preglasi močnejši stroj. Mar se ne bi taisti šofer razburil, če bi nekdo drug njegovega otroka na podoben način omalovaževal? Bi lahko, bomo kaj storili, da take pojave skrčimo in omilimo? Ali pa bomo še naprej nemočno gledali za brnečimi vozili, namesto da bi tistih nekaj minut nemoteno posvetili tistim, zaradi katerih smo se zbrali — talcem? GE
ČGP Delo,       TOZD Časopisi Ljubljana
Podružnica Kranj Koroška 16
Sprejme takoj
1. RAZNAŠALCA, RAZNAŠALKO
za dostavo časopisa DELO naročnikom na doni za teren v Škofji Loki (Partizanska, Šolska ulica, Stara cesta); za teren v Kranju (Primskovo)
Delo je  v zgodnjih jutranjih urah in primerno za dijake, študente, gospodinje in upokojence.
Kandidati naj se osebno zglasijo v podružnici DELO v Kranju, Koroška 16 od 7. do 12. ure. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
V spomin ustanovitelju in arhitektu
Gorenjska je v letošnjem letu izgubila kar dva velika moža, ki sta pomagala pri razvoju in oblikovanju prenekatere ustanove. Najprej se je od nas poslovil arhitekt prof. ing. Tone Bitenc. Vsi vemo za njegova uspešna prizadevanja, kako starim zidovom dati novo življenje, hkrati pa ohraniti gradbeno izročilo. Vemo za njegove preureditve na blejskem gradu in na otoku, vemo za njegove sakralne novogradnje, manj pa nam je znano, da je vrsto let sodeloval tudi pri urejanju begunjske graščine za potrebe psihiatrične bolnišnice. Zadnje njegovo delo so bili novi ambulantni prostori, toda otvoritve ni dočakal. Poslovil se je veliko prezgodaj.
Lotil se je torej stavbe, pri kateri se pričenja sodobna zgodovina slovenske psihiatrije in ki je postala zgodovinski mejnik v razvoju te stroke. Znano je, da smo po vojni z izjemo okrnjene bolnišnice v Ljubljani-Polje ostali brez psihiatričnih ustanov. Sledila je neznosna prostorska stiska. Odpravljal jo je prof. dr. Kanoni Janez, katerega smo prav tako letos izgubili. Njegova zasluga je, da je takratna narodna oblast dodelila graščino v Begunjah psihiatrični bolnišnici. Tako smo dobili prvo novo psihiatrično bolnišnico v povojni Sloveniji. Za ustanovitev si je vneto prizadeval že pokojni Boris Kraigher. Ze takrat se je prof. Kanoni srečal z odpori, ki so izvirali še iz srednjeveškega odnosa do duševnih bolezni. Toda napredni možje nove Slovenije se niso pustili vpreči v voz hotenj, ki so bila nasprotna novemu duhu medicine in psihiatrije in tako je prevladalo spoznanje, da je odnos do duševnega bolnika in do ustanov, ki skrbijo zanj, kazalo kulture nekega naroda.
Begunje so začetek neslutene-ga razvoja slovenske psihiatrije, obenem pa razvoja tudi Begunj samih. Po začetnih težavah in stiskah novoustanovljene bolnišnice, ko ni bilo niti dovolj kadrov, je sčasoma zrasla sodobna ustanova, kjer 196 delavcev skrbi za okoli 250 bolnikov.
Nadaljnji razvoj bolnišnice je moral predvsem slediti sodobnim zahtevam oskrbe in zdravljenja psihiatričnih bolnikov, razen tega pa je moral upoštevati, da se življenje bolnišnice odvija v stavbi, ka je pomemben zgodovinski spomenik. Sprva so mnogi mislili, da sposobna psihiatrična dejavnost ne more zaživeti sredi starih grajskih zidov. Zdravstvo je našlo sredstva, s katerimi so namesto starih nagibajočih se zidov postavili nove, kjer je bilo to potrebno. Po takem opravljenem delu pa je bilo treba starim zidovom vdihniti novo nalogo oskrbe psihiatričnih bolnikov. To delo ne bi bilo opravljeno brez pomoči arhitekta Bitenca. Svojih načrtov ni risal na tehnične papirje, pač pa je hodil okoli po stavbi, postal tu ali tam, gledal in razmišljal, vmes pa poklepetal z delavci. Posebno rad je imel stare zidarje kot na primer gradbenika Svetino in mojstra Zajca, ki sta uresničevala, kar je na hitro narisal na škatlico cigaret ali v notes, včasih pa kar na zid. Dostikrat pa sploh ni risal, saj so mojstri hitro razumeli, kaj je hotel. Njegova je ureditev dvorane, dvorišča, klubskih prostorov, jedilnice, knjižnice itd. Njegovo delo v Begunjah je bilo delo čiste ljubezni, zato tudi niti enkrat ni zahteval honorarja. Bil je mož, ki je na tak način ustvaril veliko spomenikov ljubezni širom po Sloveniji ter onstran meje.
Delo Kraigherja, Kanonija in Bitenca je ob delu vseh, ki so vtkali svojo ljubezen v Begunje, obrodilo sad. Velika sredstva, ki jih je vlagala družba, niso bila zaman. Pri tej nalogi, kako oživeti staro, pa je bilo seveda nujno potrebno pobijati predsodke, ki so ustanovi grenili življenje. Vedno znova so oživljali, toda na koncu vedno utihnili, kajti zmagovalo je prepričanje, da mora za vedno zamreti star odnos do psihiatirje, ki je v njej videl nekaj sramotnega. Napredne sile v psihiatriji gredo kljub občasnim porazom naprej k osnovnemu cilju, to je vključevanju psihiatričnega pacienta v njegovo naravno okolje. Psihiatrična bolnišnica postaja kot vsaka bolnišnica le kraj, kamor se pacienti za krajši čas zatečejo po pomoč.
To nalogo pa je bilo mogoče izpolniti tudi po zaslugi mož, kakršna sta bila profesorja Kanoni in Bitenc.
prim. dr. Jurij Zalokar
KRANJ
V sredo, 9. novembra, se je v Kranju na 171. redni seji sestal izvršni svet občinske skupščine. Obravnavali so osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana Jugoslavije in družbenega plana Slovenije od 1976. do 1980. leta v letu 1978 in izhodišča za pripravo proračuna skupščine SR Slovenije za prihodnje leto. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o prekoračitvah samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v organizacijah v občini in razprava o prenosu nekaterih kmetijskih zemljišč na kmetijsko skupnost. A. Ž.
RADOVLJICA
Na ločenih sejah so se v sredo, 9. novembra, popoldne sestali v Radovljici vsi trije zbori občinske skupščine. Razpravljali so o spremembah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, o osnutku odloka o zaščitenih kmetijah, o izvajanju politike cen in o samoupravnem sporazumu o temeljih štipendiranja v Sloveniji. Sklenili so tudi, da se podjetju SGP Gorenje Radovljica podeli javno priznanje občinske skupščine. Podjetje letos praznuje 30-letnico obstoja. A. 2
TRŽIČ
Pretekli teden je bila na občinski konferenci ZSMS Tržič ustanovna seja komisije za delo s pionirji pri predsedstvu občinske konference. Komisijo sestavljajo mentorji pionirskih organizacij na osnovnih šolah iz tržiške občine in mladi, katerim je delo s pionirji interesna dejavnost. Komisiji predseduje Ivica Perko. Najpomembnejša naloga komisije bo priprava pionirjev za sprejem v mladinsko organizacijo.
Včeraj je bila seja komisije za idejnopolitično delo pri predsedstvu občinske konference ZSMS, na katero so povabili tudi predsednike osnovnih organizacij ZSMS in odgovorne za idejnopolitično delo. To delovno področje povzroča mladinski organizaciji precej težav, zato mu kaže še posebej v pripravah na letne konference posvetiti še večjo pozornost.
Danes, 11. novembra, se bo sestalo predsedstvo občinske konference ZSMS Tržič. Na dnevnem redu so priprave na volitve in vključevanje mladih v predvolilne akcije, razen tega pa bodo člani predsedstva obravnavali priprave na pomembne proslave in prireditve v prihodnjem letu. Še posebej bodo mladi ocenjevali težak finančni po! jžaj občinske konference ZSMS. V ponedeljek, 14. novembra, pa je sklicana seja predsedstva konference mladih iz krajevnih skupnosti. Osrednje točke dnevnega reda bodo razprave o oblikovanju osnovnih mladinskih organizacij v mestu Tržiču, v Sebenjah in Križah ter reorganizacija osnovne organizacije v Jelendolu in Dolini, katere delo je zamrlo. Predsedstvo bo razpravljalo tudi o možnosti dodelitve dotacij naj-delavnejšim osnovnim organizacijam po krajevnih skupnostih.
M. Valjavec
Jože Bohinc — vodja študijskega središča za Gorenjsko
Kranj — Za izobraževanje in idejnopolitično usposabljanje gorenjskih  komunistov  bo poslej
skrbelo medobčinsko študijsko središče politične šole CK ZKS za Gorenjsko. Sedež študijskega središča bo v Kranju. Medobčinski svet ZK za Gorenjsko pa je na zadnji seji imenoval za vodjo središča Jožeta Bohinca, dosedanjega sekretarja komiteja občinske konference ZK Radovljica. Jože Bohinc bo to dolžnost opravljal poklicno.
c
Ob 60. obletnici oktobrske revolucije
Zmaga za sedanjost in prihodnost
Skoraj 40.000 Jugoslovanov, večinoma vojnih ujetnikov, se je bojevalo na strani zmagovite oktobrske revolucije, ki je zasukala kolo zgodovine in človeštva na pot, po kateri je hrepenel proletariat tedanjega časa. Oktobrska revolucija, to je bilo tistih deset zgodovinskih dni, ki so pretresli svet. Marsikdo tedaj ni verjel, da bo revolucija z boljševiki na čelu zmagala. Vendar jo je Lenin pripeljal do cilja in utrdil mlado sovjetsko državo do take stopnje, da ji tudi kontrarevolucija ni mogla do živega ...
Del ruskega revolucionarnega vrenja, ki je še tako majhno vas spremenilo v fronto boljševikov in njihovih nasprotnikov, sta bila tudi Gorenjca Franc Mežek-Štefan iz Slatne nad Begunjami in Karel Janež ič iz Kranja.
Objavljamo del njunih spominov na rdeči oktober.
Fronta v vsaki vasi
»Takšnih razmer, kakršne so vladale v Rusiji med revolucijo, še nisem srečal nikdar prej in nikdar kasneje. Vsaka, še tako majhna vas, se je spremenila v fronto rdečih in belih. Prvi sprva še vedeli nismo, kakšno moč imamo in kakšno zaupanje vlada do nas med ljudmi. Prav zaradi prodora bojev do najmanjšega in najbolj oddaljenega kraja pogosto nisi vedel, s kom imaš opravka: ali z boljševikom ali pa s pripadnikom Kolčakovih in kontra-revolucionarnih enot. Le če sem srečal Jugoslovana, si vedel da je trdno na strani revolucije,« obuja spomine na oktobrsko revolucijo Karel Janežič iz Kranja, rojen leta 1896 v Mariboru.
Karel Janežič je bil kot avstrijski vojak ujet leta  1916 v Kolomeji.
Potlej je spoznal taborišče Darnica pri Kijevu in se vključil v srbske enote, ki so se bfle z nemško in bolgarsko vojsko. Aprila 1917 je Karel Janežič izstopil iz srbske vojske in se pridružil tistim, ki so zagovarjali, da je treba s svetovno vojno prenehati in se truditi za združitev vseh Južnih Slovanov v republiko Jugoslavijo.
»Junija 1917 je bil v Kijevu ustanovljen jugoslovanski udarni bataljon in stopil na boljševi-ško stran. Postal sem njegov vojak,« se spominja Janežič. »Le z boljševiki smo želeli sodelovati in jim pomagati. 20. novembra leta 1917, ko so v Petrogradu že zmagali boljševiki, sem odšel iz Kijeva proti Caricinu ob Volgi z nalogo spremljati in varovati vlak z materialom za boljševike. Februarja leta 1918 je bila ustanovljena Rdeča armada. Številni ujetniki smo se ponovno izrekli za sovjetsko oblast in v Caricinu osnovali srbski sovjetski bataljon, ki je bil del 10. armade de-lavskokmečkih oboroženih sil. Takrat sem slišal za slavne Jugoslovane na strani revolucije, med
Gorenjska proslavlja obletnico oktobra
• Na Jesenicah so 60. obletnico oktobrske revolucije proslavili na osrednji občinski proslavi, ki je bila v ponedeljek, 7. novembra, v dvorani amaterskega gledališča Tone Cufar. Slavnostni govornik na proslavi je bil sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Ludvik Kejžar. V kulturnem programu so sodelovali ženski pevski zbor -Jesenice, mladinski pevski zbor Blaž Arnič in recitatorji.
• V kranjski občini bo srednja proslava v počastitev 60. obletnice oktobrske revolucije danes, 11. novembra, ob 18. uri v osnovni šoli Lucijana Seljaka v Stražišču. Govornik bo sekretar komiteja ZKS Kranj Jože Kavčič. Kulturni program pripravljajo Kulturna skupina Stražišče, moški pevski zbor Svoboda Stražišče in kranjska Glasbena šola.
• Tudi v Radovljici je bila osrednja proslava v ponedeljek, 7. oktobra, poroča dopisnik Jošt Rok. Razen predstavnikov skupščine in družbenopolitičnih organizacij so se je udeležili številni revolucionarji, med katerimi je bil tudi še živeči udeleženec revolucije Franc Mežek iz Slatne. Slavnostni govornik je bil Slavko Staroverski. V kulturnem programu so sodelovali harmonikarski orkester Glasbene šole Radovljica pod vodstvom Jožeta Ažmana in recitatorji domačega Linhartovega odra.
• V škofjeloški občini pripravljajo proslave po osnovnih šolah, o pomenu revolucije pa govorijo tudi na osnovnih organizacijah ZK. O pomenu oktobra bo govora tudi na osrednji proslavi v počastitev 29. novembra, dneva republike, ki bo 25. novembra na loškem gradu.
• Tržičani so o pomenu oktobrske revolucije in povezavi z našo govorili na volilnih konferencah osnovnih organizacij ZK. Proslave pripravljajo tudi osnovne šole. Še posebej slovesno je bilo v Pristavi, kjer so govorili o pokojnem krajanu in revolucionarju Petru Uzarju, ki je bil udeleženec oktobrske revolucije. — jk
Vlagati predvsem v opremo in tehnologijo
Železniki — Na ponedeljkovem posvetu direktorjev delovnih organizacij iz škofjeloške občine in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine so obravnavali osnutek republiške resolucije za leto 1978 s posebnim poudarkom na položaj gospodarstva, skupne, splošne in osebne porabe v občini ter prostorski problematiki na osnovi izhodišč za načrtovanje urbanističnega plana občine.
Uvodno besedo je imel Tomaž Banovec, namestnik direktorja zavoda SRS za družbeno planiranje, ki je spregovoril predvsem o splošnih vidikih prostorskega planiranja v naši republiki. Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Škofja Loka Jože Stanonik pa je govoril o izhodiščih za načrtovanje urbanističnega programa občine. Povedal je, da so bila izhodišča za urbanistični program sprejeta julija in se že pripravlja osnutek, ki bo v kratkem predložen v javno razpravo v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Razprava, ki naj bi se začela že v sredini tega meseca, naj bi trajala nekako do novega leta. Na podlagi pripomb, ki bodo oblikovane v javni razpravi bo izdelan predlog urbanističnega programa, ki bo sprejet po delegatski poli.
Podrobnejši načrti bodo potem izdelani za Selško dolino, Žiri, Gore-njo vas zaradi rudnika urana in za Škofjo Loko. Za vsak poseg v prostor, to se pravi za vsako pozidavo, pa bo potreben zazidalni načrt. Za vsak zazidalni načrt, tudi za gradnjo novih proizvodnih prostorov pa daje mnenje krajevna skupnost, ker je prav KS osnovna celica prostorskega urejanja oziroma urbanističnega planiranja.
Hkrati pa je ob tem poudaril, da je prostora za gradnjo proizvodnih hal, čeprav bodo v Žireh, Železnikih in v Škofji Loki z urbanističnim planom začrtane industrijske cone, malo in bo potrebno v prihodnje še bolj racionalno gospodariti z zemljiščem. Zato naj bi načrtovanju povečanja proizvodnje delali predvsem na programih modernizacije obstoječih tovarn in na izboljšanju tehnologije in naj ne bi vedno najprej pomislili na novogradnje. Slednje potrjuje podatek, da delovne organizacije planirajo za prihodnje leto za 1,2 milijarde dinarjev novih naložb. Ce pa bi upoštevali le organizacije, ki vlagajo predvsem v opremo in tiste, ki imajo urbanistično rešene lokacije in imajo vse potrebne razvojne programe, bi plan lahko takoj zmanjšali za polovico.     L. Bogataj
katerimi so še posebej pogosto omenjali Dundića in Srdica. Naš bataljon je varoval narodno imovino, kolodvore, skladišča itd. Ponovno je sledil boj z Nemci in kontrarevolucijo. Ujeli so me in kot srbskega vojaka zaprli. V Ennsu sem dočakal razsulo Avstrije...«
Komaj je Karel Janežič slekel vojaško uniformo, si jo je ponovno nadel. Visoka stopnja narodne zavesti ga je gnala med prostovoljce, ki so se na Koroškem bojevali za našo severno mejo!
Revolucija te prevzame
Franc Mežek-Štefan iz Slatne nad Begunjami, rojen leta 1894 v Begunjah, se dobro spominja odločilnih dni ruske zgodovine. Doživljal jih je kot sodelavec boljševikov, med katere se je vključil kot avstrijski vojni ujetnik, ujet konec decembra leta 1914. Na revolucijo ga spominjajo številne diplome, obešene na stenah njegovega stanovanja, še posebno pa je ponosen na portret Tita in kristalno vazo, ki so ju mu podarili na letošnji radovljiški proslavi ob 60. obletnici revolucije. Izučeni kolar in kasnejši tesar, ki je poiskal boljši kos kruha v jeseniški Železarni, tudi v jugoslovanski revoluciji ni stal ob strani. Bil je aktivist na terenu in predsednik narodnoosvobodilnega odbora za podgorsko območje.
»Ko te prevzame revolucija, ne moreš več iz njenega objema,« modruje Franc Mežek-Štefan. »Tu je treba iskati vzroke za izjemno vztrajnost in upornost revolucionarjev, ki niso podlegli niti najhujšim mučenjem. Tudi mene je revolucija prevzela, da sem bil končno celo sam prepričan, da sem del velikega ruskega naroda.«
Franc Mežek-Štefan je avgusta leta 1916 v Kazanu, kjer je delal v mizarskem podjetju in v njem tudi prenočeval ter ga varoval, srečal neznanca, oblečenega v ponošeno štu-dentovsko uniformo. Pogovarjala sta se in Štefan ga je prenočil. Neznanec mu je zaupal, da je socialist in da ga oblast preganja. Ideje socializma in boljševizma so od tega trenutka dalje Štefana vedno bolj privlačevale in zanimale.
»Sledili smo pozivu Lenina k bojkotiranju vojne in k pripravam revolucije. V Alatinu, kjer sem bil tesar in kjer sem preživel februarsko revolucijo in vladavino Kerenskega, smo ustavljali vlake, ki so vozili nove in nove može na fronto, in ljudi pregovarjali, naj se razbeže in priključijo revoluciji. Mnogi vlaki so od Alatina dalje vozili prazni,« pravi Franc Mežek-Štefan. »Vojni ujetniki smo stopali na stran revolucije in nismo odigrali tako nepomembne vloge. Spominjam se, kako so boljševiki v nekem mestu zavzeli tovarno alkohola. Nepopisno veselje je zavladalo. Nekdo je tovarno zažgal. Plameni so siknili visoko in naznanili, da je ljudstvo v tem mestu porušilo staro in zgradilo novo oblast!«,
Leta 1918 so Štefana Nemci ponovno ujeli in ga poslali v taborišče, da bi ga »očistili« boljševizma. Potem so ga spustili in v Ljubljani zaprli ter v Gradcu obsodili na smrt. Razpad stare Avstrije mu je spet vrnil svobodo in omogočil vrnitev v rojstni kraj . . .
J. Košnjek
Še pet živih
Na Gorenjskem je še pet živih udeležencev velike oktobrske revolucije leta 1917. To so Kranjca ni Ana Pavlin, Franc Valjavec in Karel -Janežič, Franc Mežek-Štefan iz Slatne v radovljiški občini in Peter Klemene /. -Jesenic.
«jk
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
v Kranju, Cesta JLA 2 — z n. sol. o.
objablja po sklepih pristojnih samoupravnih organov naslednja
prosta delovna mesta: za TOZD Mlekarna Kranj
1. vodja avtoparka
za TOZD Komercialni servis Kranj
2. prodajalke živil
ponovna objava
za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem in letnem dopustu
za TOZD Agromehanika Kranj
3. tajnice
ponovna objava
za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
Poleg splošnih pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji:
pod 1.: strojni inženir, prometni ali strojni tehnik, 2- oziroma 4-letne delovne izkušnje v prometni stroki, vozniško dovoljenje C kategorije, smisel za komuniciranje z ljudmi, zdravstvena sposobnost za delo v živilski stroki, poskusno delo traja 2 meseca.
pod 2.: KV prodajalec živilske stroke ali PK prodajalec z najmanj 6-mesečnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, smisel za komuniciranje, red in čistočo, sposobnost presojanja lastnih odločitev, zdravstvena sposobnost za delo v živilski stroki. Delo je primerno tudi za upokojenko.
pod 3.: ekonomski tehnik ali administrator, znanje strojepisja, najmanj 1 leto delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delu, natančnost pri delu.
Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisi dosedanjega dela sprejema splošno-kadrovski sektor K2K Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v roku 10 dni od objave.
VdUjul
KRANJ
Kokra
Veletrgovsko in proizvodno podjetje Kranj, Kranj n. sol. o.
razglaša:
I. ZA POTREBE TOZD DETAJL N. SUB. O. prosti delovni mesti
več prodajalcev tekstilno-galanterijske stroke
za delo v poslovalnicah v Žireh
Pogoj: poklic prodajalca tekstilno-galanterijske stroke
krojača (lahko tudi šivilja) za delo v blagovnici Tina Kranj Pogoj: poklic krojača (šivilje)
II. ZA POTREBE TOZD ENGRO N. SUB. O. prosto delovno mesto
kurirja
Pogoj: dokončana osemletka
Poleg posebnih pogojev morajo kandidati za obe TOZD izpolnjevati tudi splošne pogoje.
Nastop dela možen takoj.
Samo pismene prijave je treba poslati — oddati tajništvu podjetja 64001 Kranj, Poštna ul. 1 15 dni po objavi.
OZD Tiko
Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme 64290 Tržič, Koroška cesta 17
po sklepu samoupravnih organov objavlja prosta delovna mesta:
1. tehničnega vodje
(vodilno delovno mesto - ni reelekcija)
2. kontrolorja kvalitete
3. analitika obračuna proizvodnje
4. administratorja
v pripravi dela
Kandidati za navedena delovna mesta morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
1. srednja strokovna izobrazba strojne smeri in vsaj 4 ali 8 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih opravilih
2. srednja strokovna izobrazba strojne smeri s 3 oz. 5 leti delovnih izkušenj na področju kontrole kvalitete
3. srednja ali nepopolna srednja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali tehnične smeri z 1 oziroma 3 leti delovnih izkušenj in znanjem strojepisja
4. administrativna ali poklicna šola Z 2 ali 3 leti delovnih.izkušenj in znanjem strojepisja
Kandidati za razpisano delovno mesto pod točko 1. morajo imeti no-ralnopolitične vrline, organizacijske in vodstvene sposobnosti ter ustvarjalen odnos do samoupravljanja. Priložiti morajo okvirni program nalog in ciljev za delo in razvoj tehničnega področja. Poskusno delo za vsa razpisana delovna mesta traja 3 mesece.
Poleg pismene prijave naj kandidati predložijo ustrezna dokazila o strokovni izobrazbi, kratek življenjepis ter podatke o dosedanji zaposlitvi.
Ponudbe sprejemamo 15 dni od dneva objave na naslov: TIKO Tržič, Koroška cesta 17 — odbor za medsebojna razmerja delavcev, z oznako »za razpis«.
Nova stanovanja iz sklada družbene pomoči
V kratkem bo objavljen razpis za zbiranje prosilcev — upravičencev za dodelitev stanovanj zgrajenih s sredstvi enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu
a pomembna novost pa je v lahko komisija, če ob ogledu
Kranj — Na zboru delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri samoupravni stanovanjski skupnosti so sprejeli dopolnjeni pravilnik o pogojih za dodeljevanje stanovanj sklenili, da bo že v prihodnjih
in
za
dneh   objavljen   javni razpis prijavo upravičencev do stanovanj,
IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ
GLASNIK
GORE NJ8KA~ PREDILNICA
IZOBRAŽEVANJE OB DELU V Gorenjski predilnici v Skofli Loki te nekaj ene* enojo precejšnje pomanjkanje nekaterih vrst kadrov, zlasti za delovna ■Meta ismenovocuj. Zato h m v delovni organizaciji v dogovora s Centrom za tekstilno in obutveno stroko odločili za pripravo dveletne delovodake tekstilne lole p redila ke smeri. Predavanja so od konca oktobra v prostorih Gorenjske predilnice vsak drum teden, stroška kolanja za slušatelje pa bo poravnala delovna organizacija Po končani ioli bodo slušatelji dobili naziv tekstilni delovodja in jim bo priznana srednja strokovna izobrazba.
MLADI DRUGAČE ORGANIZIRANI Člani mladfaiake organizacije v Gorenjski predilnici so se odločili, da se po ustanovitvi temeljnih organizacij združenega dela tudi sami organizirajo drugače. Odslej naj bi bile v delovni organizaciji itiri osnovne organizacije ZSMS: v TOZD Predilnica, TOZD Kodranka, TOZD Kemija in delovni skupnosti skupnih služb, za povezano delo vseh »tirih pa naj bi skrbela koordinacijska konferenca ZSMS Gorenjske predilnice.
PRIZNANJE KOLEKTIVU Ob 49-letnici Muzejskega društva Škofja Loka je posebno priznanje društva prejel tudi kolektiv Gorenjske predilnice. Gorenjska predilnica je bila namreč med ustanovnimi člani Muzejskega društva in Je v nJem vsa leta tudi aktivno delovala.
HIOZNUEUE
SODELOVANJE NA SEJMU Na tradicionalnem sejmu »Moda v svetu lt77«, ki je bil oktobra v Beogradu, je v okviru Združenja slovenske čevljarske industrije sodelovala tudi žirovska tovarna obutve Alpina. Žirovci so se obiskovalcem sejma predstavili s svojo športno kolekcijo - pancerji, tekaškimi in planinskimi čevlji — ter žensko modno kolekcijo pomlad - poletje 1*78. Izredno veliko zanimanje je bilo za športno obutev Alpine.
UREDITEV POKOPALIŠČA
V Žireh ao se odločili, da morajo čimprej urediti dostop do pokopališča in zgraditi mrliške vežice. Da bi lahko čimprej začeli s delom, so se Žirovci odločili, da pri krajevni konferenci SZDL Žiri odpro poseben žiro račun, na katerega bi se stekal denar, ki bi ga darovalci prispevali v koriat skupnosti namesto cvetja in vencev umrlim.
ZANIMANJE ZA ŠAH
V Žireh so poleg drugih športnikov doma tudi dobri šahisti. Novo tekmovalno sezono so letos odprli s turnirjem ob krajevnem prazniku. Na njem je sodelovalo 15 tekmovalcev, zmagal pa je Janko Demšar,
Ered Tonetom E nikom in J ožetom Obla-om. Odslej bodo Žirove! vsako prvo nedeljo v mesecu pripravili brzoturnir.
NA DELOVNEM MESTU
Kranj — Zahtevno opravilo je popravljati stroje, ki imajo od 20 do 30.000 sestavnih delov, od katerih jih je večina tako majhnih, da jih človek komaj z roko dvigne z mize. Takšnih naprav, sestavljenih iz tisočerih delov, brez katerih pa bi si naše vsakdanje življenje težko zamišljali, je vedno več. Ne najdemo jih le v delovnih kolektivih, temveč tudi v številnih uradih, od bančnih do najrazličnejših drugih.
Janez Vehar, rojen leta 1944 v Podgori nad Škofjo Loko, je eden izmed strokovnjakov, ki zna ravnati in popraviti takšne naprave. Po poklicu je birotehnik in je zastopnik mariborske organizacije Birostroj za jeseniško, kranjsko, radovljiško in trži-ško občino. Skupaj s sodelavcem Borisem Sokličem iz Kranja prevozi dnevno od 150 do 200 kilometrov in odstranjuje napake, ki se pojavljajo na sodobni pisarniški mehanizaciji, kamor sodijo najmodernejši knjigovodski aparati, stroji za najrazličnejše obračune, stroji za izračunavanje osebnih dohodkov, naprave za ugotavljanje finančnih rezultatov itd. Vsak od teh strojev, ki imajo večinoma že vgrajene elektronske in programatorske naprave in so izdelani v Nemški demokratični republiki, ima od 20 do 30 tisoč sestavnih delov. Če le eden od njih odpove, je celoten mehanizem nem.
»Naprave te vrste so na Gorenjskem vse bolj pogoste. Rasen bank in drugih ustanov jih ima zanealjivo že več kot 50 najrazličnejših organizacij združenega dela. Okvare, ao po moji oceni izredno pogoste. Vzroke pripisujem preveliki obremenjenosti, zato bi se kazalo pogosteje odločati za nakup le-teh. Trenutno js izdatek za takšen stroj precejšen, vendar naprava omogoča boljše, hitrejše in popolnejše delo,« pripoveduje Janez Vehar, ki stanuje v Kranju. Njegovo delovno mesto je v kranjski banki, kamor ga kličejo ljudje, ki iščejo njegovo pomoč. Ljudi, ki poznajo skrivnosti birotehnike, pa m veliko. Poklic terja veliko znanja. Janez Vehar se je izučil za finomehanika in zaključil delovodsko šolo. Potem je opravi! Se več specializiranih tečajev in šeIf potem so mu zaupali delovno mesto, ki ga opravlja neprekinjeno že 14 let.
zgrajenih s sredstvi enote za družbeno pomoč. Na podlagi teh prijav bo potem sestavljena prioritetna lista.
Pravilnik za dodeljevanje stanovanj je bil že v javni razpravi v delovnih organizacijah. Ena najpomembnejših sprememb je v tem, da je izpustil kategorijo matere samohranilke, ker so tudi matere z otroki družina in, če imajo nizke dohodke, so upravičene do solidarnostnega stanovanja. Mlade družine naj bi ob tem razpisu imele pravico do garsonjere, in sicer predvsem zato, ker enosobnih stanovanj ni na voljo, oziroma morajo z njimi pokrivati potrebe iz prejšnjega razpisa.
Še ena
tem, da
stanovanjskih razmer prosilca ugotovi nenormalno uporabo dosedanjega stanovanja, predlaga, da se upravičencu ne dodeli novo, ampak primerno starejše stanovanje. Upravičenec ga mora sprejeti v treh dneh, sicer izgubi pravico do stanovanja po tem razpisu.
Sestavni del pravilnika so tudi merila za točkovanje, ki se nekoliko razlikujejo od prejšnjih. Večji poudarek je dan času bivanja v Kranju, udeležbi v NOV in internaciji z enojnim štetjem. Slednje je potrebno upoštevati zato, ker sodelavci NOV in interniranci z enojnim štetjem nimajo pravice do stanovanja zaradi udeležbe v NOV tako kot borci z dvojnim štetjem.
Prosilci bodo lahko vlagali prošnje za stanovanje v 20 dneh po objavi razpisa v Glasu. L. Bogataj
»Cvek« za komunalo
Kranj — Ne vem, zakaj, nihče ni tega pojasnil, v Vrečkovi ulici v Kranju, prav lahko pa tudi še kje drugje, več kot teden dni niso praznili smetnjakov. .Polni so ostali že v petek, 28. oktobra, in ker je bil naslednji
ALPETOUR
Enodnevni programi
TRST
Odhodi:
1 9. novembra in 28. novembra
1 7. decembra in 24. decembra
CELOVEC
Odhodi:
28. novembra in 24. decembra
GORICA (Andrejev semenj v Stari Gorici)
Odhod:
30 novembra
Informacije in prijave
Alpetour Avtobusna postaja Bled
Alpetour Avtobusna postaja Radovljica
Alpetour Avtobusna postaja Kranj
Alpetour Turistična agencija Kranj
Alpetour Avtobusna postaja Škofja Loka
Alpetour Turistična agencija Škofja Loka
»Čeprav sem že dolgo v tem poklicu, se moram stalno izpopolnjevati. Slediti moram novostim, ki prihajajo iz tovarne teh naprav,« nadaljuje Janez Vehar. »Vendar aem zadovoljen z delom. Največ preglavic mi povzroča vsakodnevna vožnja po Gorenjski, ki ne priznava ne slabega vremena in ne morebitnih okvar na vozilu. Kljub tem nevšečnostim moraš biti ob neposlušnem stroju zbran in usposobljen odpraviti še tako majhno napako, ki pa je lahko odločujoča za normalno delovanje stroja. Prav to pa je tudi poseben čar tega poklica.« J. Košnjek
BIROTEHNIK JANEZ VEHAR
torek — tb je dan, ko tudi praznijo smetnjake — praznik, jih spet niso izpraznili. Niti ne v sredo niti v četrtek, kar bi bilo pričakovati. Šele v petek je spet pripeljal v ulico »smet-njakar«.
V tem času pa se je na smetnjakih in okoli njih nagrmadila ve^ kot meter visoka skladovnica vrečk, škatel in drugih improviziranih smetnjakov. Skratka, vhodi, pred katerimi stojijo posode za smeti, so bili dobesedno zasuti z gnijočimi odpadki, razmere pa je še poslabšal torkov naliv.
V petek zjutraj je delo pri praz-nenju smetnjakov potekalo kot po navadi. Izpraznili so le posode za smeti in pobrali večje škatle, ki se jih je dalo lepo stresti v avto. Vse drugo pa je ostalo razmetano, poho-jeno in raztreseno pred hišnimi vhodi. Dopoldne so se smeti lotili hišniki, stanovalci in ponekod tudi otroci. Ko so vso nesnago spravili v smetnjake, so bili spet polni.
Toda to pot je »smetnjakar« zaropotal pred hišo že v soboto — naslednji dan zjutraj. Stanovalcem je bila takšna skrb dobrodošla in so zanjo komunali hvaležni. Zato pa še toliko bolj postavljajo vprašanje, zakaj je pred ten\ skoraj štirinajst dni vladal nered. Se mar ne bi dalo pobiranje smeti ^organizirati tako, da bi jih pobirali dan po prazniku, če je ta ravno v torek ali petek.. Ali pa dan prej? Vprašanje je še toliko bolj aktualno, ker se bližajo prazniki, ki bodo trajali več kot en dan.
Pa še to! Najbrž se niso jezili le stanovalci Vrečkove ulice, temveč je bilo pozabljeno tudi na čistočo mesta. V sredo, 2. novembra, so namreč prodajalke Globusa čistile nasmeteno  okolico veleblagovnice.
L. Bogataj
Do konca leta
sveti potrošnikov
Tržič — Oblikovanje svetov potrošnikov po krajevnih skupnostih je ena od nalog novega zakona o združenem delu. V Sloveniji deluje že več kot 400 teh svetov, ki so upravičili zaupanje. V tržiški občini nameravajo do konca letošnjega leta ustanoviti svete potrošnikov v vseh trinajstih krajevnih skupnostih. Najodgovornejše za ustanavljanje so krajevne konference SZDL, ki imajo na voljo kot pomoč osnutek 5 pravilnika o delovanju svetov potrošnikov. Le-ti bodo organi sveta krajevne skupnosti, kar potrjuje, kakšen pomen pripisuje potrošniškim svetom naša družba. Da bi bila v tržiški občini naloga do konca leta uresničena, so oblikovali pri občinski konferenci SZDL posebno delovno in strokovno skupino, ki jo vodi Jože Mokorel, njena naloga pa je pomagati krajevnim konferencam SZDL pri zahtevnem ustanavljanju svetov potrošnikov. — mv
Popravek
V članku »Urejena preskrba s plinom«, ki je izšel v 85. številki Glasa v torek, 8. novembra, je prišlo do neljube napake. Ivan Staniša je namreč pooblaščena oseba za urejanje prvih priključkov, nadzor plinskih naprav in prodajo plina le na območju krajevnega urada Gorenja vas, za ostala področja; ki smo mu jih pripisali, pa je odgovoren Janez Triler, Kidričeva cesta 49, Škofja Loka. -jg
Tekstilna industrija
Tekstilindus Kranj
razglasa naslednja prosta delovna mesta:
ZA RAZVOJNI SEKTOR
1. kreator j a modelov
Pogoji: likovni ali konfekcijski tehnik in
najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju
tekstilnega kreiranja;
znanje krojenja in izdelovanja (šivanje)
modelov;
pasivno znanje nemškega jezika
2. dezinaterja — kolor ista
Pogoji: likovni tehnik in smisel za tekstilno koloriranje;
pasivno znanje nemškega jezika. ZA KOMERCIALNI SEKTOR
1. prodajalke
v informativno-prodajnem centru
(za določen čas, in sicer za nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta)
Pogoji: uspešno dokončana poklicna šola za prodajalce tekstilne stroke.
Za vsa tri mesta velja poskusni rok 2 meseca.
Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene prijave v kadrovski sektor najkasneje do 18. novembra 1977.
njTTj
LOKAINVEST
ŠKOFJA LOKAl
LOKAINVEST P. O.
Podjetje za gradbeno komunalni in stanovanjski inženiring, Škofja Loka, Titov trg 3 a
razpip'ije
v skladu z zakonom in odlokom SkupSčine občine Skorja Loka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča
javni natečaj
za oddajo komunalno opremljenega zemljišča na področju Pod-lubnik II / 2 za gradnjo
a) ene atrijske zidane stanovanjske hiše, zemljišče površine 641 kv. m, za izklicno ceno 162.754,30 din;
b) trinajstih vrstnih zidanih stanovanjskih hiš, zemljišče površine od 174 do 503 kv. m, za izklicno ceno 64.270,50 din oz. 119.961,65 din.
Ustni javni natečaj bo v petek, 25. novembra 1977, ob 9. uri v sejni dvorani Poslovne hiše, Škofja Loka, Titov trg 3 a.
Natečajni pogoji so objavljeni na oglasni deski občine Škofja Loka in v avli Poslovne hiše, kjer so interesentom na voljo tudi podrobnejše informacije.
Hranilno kreditna služba Kmetijske zadruge Škofja Loka
po sklepu centralnega odbora HKS z dne 24. oktobra 1977
razpisuje
natečaj za investicijske kredite v kooperacijsko kmetijstvo,
ki jih bo Hranilno kreditna služba KZ Škofja Loka v letu 1978 dajala iz sredstev odobrenih kreditov LB, lastnih hranilnih vlog in drugih virov z namenom usmeriti, modernizirati in povečati kmetijsko proizvodnjo.
Natančni razpisni pogoji so objavljeni na oglasnih deskah vseh proizvodnih okolišev KZ Škofja Loka.
Prijave zbira kmetijska pospeševalna služba KZ Škofja Loka do vključno 15. decembra 1977.
V istem razpisnem roku zbiramo tudi predhodne prijave oz. prošnje za najem kreditov za investicijska vlaganja v kmečki turizem.
Šolski center Radovljica
Gorenjska cesta 13
razpisuje vpis odraslih
— v 1. razrede naslednjih šol:
1. Gostinsko šolo na Bledu — za poklica kuhar in natakar;
2. Poklicno kovinarsko šolo Radovljica — za poklice: strojni mehanik, ključavničar, strugat, orodjar, rezkalec;
Pogoji za vpis so:
— končanih osem razredov osnovne šole;
— zaposlitev na ustreznem delovnem mestu.
— v tečaj za ozek profil:
poklica kuhar in natakar za nekvalificirane delavce, ki so že zaposleni v gostinstvu ali se nameravajo zaposliti.
Vpisovanje bo do 25. novembra 1977 - za gostinske poklice v Gostinski šoli Bled, Prešernova 32; za ostale poklice pa v tajništvu Šolskega centra Radovljica, Gorenjska cesta 13.
Iskra
Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko
Kranj, o. sol. o.
objavlja prosta delovna mesta
V TOZD DELAVSKA RESTAVRACIJA -SAMSKI DOM NA PLANINI
K V natakarice
za nedoločen čas
3 vratarjev
s polnim delovnim časom za nedoločen čas, delo je v turnusih
sobarice
s polnim delovnim časom za nedoločen čas, delo je v dopoldanskem času
čistilke
s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas
Poskusno delo do 3 mesece.
Proinje je treba poslati v 15 dneh odboru za medsebojna razmerja delavcev Iskra TOZD Delavska restavracija, Kranj, Savska loka 1.
Delavnica oblakov pred prazno dvorano
Škofja Loka — Zastori na amaterskih gledaliških odrih širom Gorenjske so se ponovno odgrnili. Začela se je nova sezona od katere vsaj po sedanjih napovedih lahko marsikaj pričakujemo. Ponekod so bile namreč že celo premiere, drugod pa skupine dela za uprizoritev pridno pripravljajo.
Letos so s prvo uprizoritvijo še posebno pohiteli člani gledališča »Loški oder« iz Škofje Loke. Ze v soboto, 5. novembra, so se v dvorani loškega gledališča, ki, mimogrede povedano, že dolgo kliče po preureditvi in adaptaciji, saj je v takih prostorih nemogoče delati, predstavili gledalcem z delom slovenskega dramatika Mihe Remca »Delavnica oblakov«.
Ločani so Remčevo delo pripravljali za uprizoritev že spomladi, vendar jih je takrat prehitel čas. Predstavili so se lahko le manjšemu številu gledalcev. Zdaj so torej delo obnovili.
Delo Mihe Remca »Delavnica oblakov«, nekateri ga imenujejo tudi »sodni proces v treh dejanjih« je spričo svoje aktualnosti doživelo že številne uprizoritve na slovenskih
gledaliških odrih. Pred nekaj več kot desetimi leti je dramo v svoj program uvrstila tudi ljubljanska drama in z njo požela mnoga laskava priznanja tako doma kot na svojih gostovanjih. Remec v svojem delu namreč obravnava sodelovanje kmetov iz ene od slovenskih hribovskih vasi, iz Rebri, v narodnoosvobodilni vojni in revoluciji ter povojni odnos oblasti do teh kmetov, ko so kmetje, seveda predvsem zaradi svojega odnosa in trdne navezanosti na zemljo, zoperstavijo pogozdovanju svojih obdelovalnih površin, pa čeprav gre za skope rebri in pašnike, in jim ni po godu obvezna oddaja.
Čeprav Remčeva dramska stvaritev ni niti malo enostavna za pripravo in postavitev na oder, je režiserju Zdenku Furlanu in njegovemu pomočniku Janezu Debeljaku uspelo uspešno prebroditi vse čeri in ob pomoči igralskega ansambla, petnajstih igralcev, delo tekoče naštudirati od začetka do konca. Teža predstave je vsekakor ležala na ramenih Janeza Debeljaka — »uporni« kmet Drejc Rutar, Francija Jesenovca —
Druga letošnja premiera
Razstava Janeza Mežana v Cerkljah
Cerklje — V torek zvečer so odprli v zgornji avli osnovne šole Davorina Janka retrospektivno razstavo del akademskega slikarja in brniškega domačina Janeza Mežana ob njegovi 80-letnici rojstva, (od 1897 do 1972). Razstavo likovnih del je pripravila dr. Štefka Cobelj, ravnateljica Pokrajinskega muzeja iz Ptuja in vsem navzočim orisala življenjsko in umetniško pot Janeza Mežana.
Poleg slikarstva se je Janez Mežan ukvarjal tudi s kiparstvom. Mežanovo ustvarjanje je bilo v nenehnem stiku z ljudmi, s čimer si je zagotovil umetnik tudi svobodo v izboru motivov in barvitosti. V zadnjem    ustvarjalnem    obdobju je
obravnaval predvsem ptujsko mestno veduto, zelo rad pa se je vračal v Cerklje v izredno slikovito področje. Mežanov opus šteje okrog šest tisoč del, je globji in pomembnejši, obenem pa presenetljivo obširen in samosvoj. Razstava bo odprta med 7. in 19. uro do 17. novembra.
Ob otvoritvi razstave so pripravili tudi svečano akademijo ob 142-let-nici rojstva Davorina Jenka, katerega ime nosi tudi cekljanska šola in na kateri so nastopili z izredno dobro in kvalitetno pripravljenim programom učenci pionirskega KUD Davorina Jenka z recitacijsko skupino, orkestrom in pionirskim pevskim zborom. J. Kuhar
V ponedeljek zvečer, ko bo premiera, in naslednje večere v prihodnjem tednu bo Prešernovo gledališče igralo svojo drugo letošnjo predstavo za svoje abonente, ljubitelje gledališča in tudi za vse občane, ki jih čar in zabava gledališke umetnosti doslej še nista pritegnila, a jih zato še posebno vabimo v gledališče. Tokrat je namreč Prešernovo gledališče pripravilo zanimiv gledališki dogodek, ki obsega dve enodejanki popularnega poljskega — in tudi evropskega — pisca satirične proze in dramatika Slavvomirja Mrožka: ČAROBNA NOČ (prevedel jo je Uroš Kraigher) in NA ODPRTEM MORJU (v prevodu Bruna Hartmana). Mojstrsko oblikovani tkivi obeh Mrožkovih enodajer^k, odetih v tančico iskrivega humorja, omogočata na odkrit način odkrivati resnico o nas samih, resnico, prepojeno z ostro satiro, izza katere neprenehoma preži na nas prav tisti resnični človek, ki je naš nepomirljiv kritik v svetu vsakdanjega vtirjenega življenjskega ritma in hkrati tudi opo-minjevalec: da prevečkrat življenje in svet le uživamo in premalokrat resnično živimo.
Obe Mrožkovi groteski pa hkrati omogočata članom igralske družine Prešernovega gledališča, da dosežejo nove kvalitete v slogu domiselne nerealistične igre, kakršno so že uspešno zastavili in predstavili v Durrenmatovem METEORJU. In to je bistveni vzrok, da se je pri nas že dobro poznani Mrožek znova znašel na repertoarju Prešernovega gledališča. Drugo zanimivost prihodnjih šestih večerov v kranjskem gledališču pa nedvomno obeta domiselna kompozicija predstave, ki sta
jo ustvanla dva različna režiserja in dve igralski ekipi: ČAROBNO NOČ je z igralcema Tinetom Omanom, Jožetom Vunškom in igralko Tilko Intihar zrežiral Matija Logar; NA ODPRTEM MORJU pa se je družno z igralci Miranom Kendo, Janezom Dolinarjem, Mihom Krišljem, Mirkom Cegnarjem in Tonetom Sušnikom znašel režiser Albert Kos. Pri obeh groteskah je scenograf Saša Kump, kostumograf Alenka Bartlo-va, lektor Ferdinand Miklavc in vodja predstave Franci Intihar. Torej — od ponedeljka do sobote lahko v Prešernovem gledališču doživite živahen umetniški večer! -pl-
Mohorja, Matjaža feriten« - sodnika, Damjana Borštnarja — tožilca, Janka Hvastija — Sivega ter Mirota Štolcarja — mitraljezca. Treba pa je reči, da je tudi zbor žensk s svojim pi^ričljivim nastopom veliko pripomogel k uspehu predstave. In ne nazadnje: zelo uspešno je na gledalce učinkovala domiselna scena Frenka Tavčarja.
Žal pa je ob sobotni loški uprizoritvi treba spregovoriti še o nečem. O izredno majhnem obisku. Kajti dvorana loškega gledališča je bila skorajda prazna. Največ trideset gledalcev se je zbralo v njej. Če bi bilo to prvič, bi človek stvar še razumel. Tako pa je pred odrom loškega gledališča že večkrat »zijala« prazna dvorana. To je najbrž res lepo zrcalo našega odnosa do kulture in ne nazadnje do požrtvovalnega dela amaterskih gledališč-nikov sploh. Naš odnos do njihovega dela bi seveda moral biti bistveno drugačen. Kajti s takšnim odnosom pravzaprav nočemo njihovo delo navsezadnje tudi nekako razvrednotiti. Tega pa nikakor ne zaslužijo! Da je tako, so že dan kasneje dokazali gledalci v Podlonku nad Selško dolino, ko so do zadnjega kotička napolnili dvorano in nastop Ločanov navdušeno pozdravili. V prihodnjih tednih so Škofjeločani predvideli še več gostovanj.
J. Govekar
LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA
Zbirke na gradu v Škofji Loki so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure.
V Galeriji na gradu je na ogled zanimiva razstava del skupine mlajših slovenskih likovnih ustvarjalcev, ki jo sestavljajo slikarji Marko Butina, Franci Gruden, Zdenko Huzjan, Mladen Jernejec in Žarko Vrezac ter kiparja Erik Lovko in Lujo Vodopivec. Razstavo je možno obiskati ob istem času kot zbirke Loškega muzeja.
Muzejska zbirka v Železnikih je odprta samo po dogovoru, prav tako tudi Muzejska zbirka v Žireh.
Sorica!
Zaradi tehničnih ovir je zbirka, ki je bila odprta 23. 10. 1977 zaprta do nadaljnega.
salon pohištva veleblagovnice Globus Kranj
ne ■ ■ •>
obus
spalnice dnevne sobe sedežne garniture predosbne omare kosovno pohištvo otroško pohištvo
Triglav — lux — dnevna soba
POHIŠTVO
ZA
VAS
brezplačna dostava do 25 km brezplačna montaža ugodni kreditni pogoji
Odbor za medsebojna delovna razmerja
Zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo — Kranj
razpisuje naslednja prosta delovna mesta
1. 2 vodij izmene
Pogoji: srednja izobrazba gasilske ali tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj
2. administratorja
Pogoji: administrativni tehnik in 2 leti delovnih izkušenj
3. 7 gasilcev — šoferjev
Pogoji: kvalifikacija za voznika motornih vozil, vozniško dovoljenje C kategorije in 2 leti delovnih izkušenj.
Kandidati praviloma ne smejo biti starejši od 30 let, pridejo pa v poštev tudi starejši, kolikor imajo prakso s področja poklicnega gasilstva ter odslužen vojaški rok.
Prednost imajo kandidati v avtomehanični stroki in aktivni člani gasilskih društev.
4. 6 gasilcev
Pogoji: gasilska kvalifikacija ali kvalificiran delavec katerekoli stroke in 2 leti delovnih izkušenj.
Kandidati ne smejo biti starejši od 30 let, pridejo pa poštev tudi starejši, kolikor imajo prakso s pod-
ročja poklicnega gasilstva, člani gasilskih društev
Prednost imajo aktivni
5. 2 telefonistov
Pogoji: kvalificiran delavec in 1 leto delovnih izkušenj
6. delavca v servisu
Pogoji: kvalificiran delavec katerekoli stroke in 1 leto delovnih izkušenj
Kandidati naj pismene ponudbe pošljejo na naslov: Odbor za medsebojna delovna razmerja zavoda za požarno, reševalno in tehnično slufrbo - Kranj, Oldhamska c. 4. Razpis velja 15 dni po objavi.
Lepo je
Čudovit pogled, Čudoviti občutki ob mirnem letu
Rezultati 1. republiškega kriterija v prostem letenju z zmaji: razred »standard« —
1. Janez Rak (Tacen) 3646 točk,
2. Jože Husak (Let) 2345, 3. Ivan Rupnik (Delta) 1843; »odprti razred« — 1. Peter Soklič (Let) 4179, 2. Miran Zimerl (Delta) 3320, 3. Martin Kos (Let) 3304.
Tudi v nedeljo, ko je bilo na sporedu uradno tekmovanje, ko se je za start prijavilo kar trideset »zmajar-jev«, se je vreme še vedno kujalo. Zato so se prireditelji, prizadevni člani društva za prosto letenje »Let«
Peter Ščetinin
Martin Kos
°eter Soklič
Janez Šifrer
iz Škofje Loke odločili, da zaradi megle, ki se nikakor ni hotela razkaditi, tekmovalci startajo s Površ-nice.
»Nič nočemo tvegati,« mi je takoj po končani prvi seriji poletov s Površnice dejal tajnik društva »Let« Janez Zakrajšek, »kajti naša prva naloga je poskrbeti za popolno varnost tekmovalcev. Zato smo na start spustili le tiste fante, ki so že kdaj doslej preleteli relativno višinsko razliko nad 300 metrov. Tule ta razlika znaša 600 metrov. Pred tekmovanjem smo pregledali vse zmaje, pa tudi tekmovalci so morali na posebno kontrolo. Vse smo nezgodno zavarovali. Če bi bile vremenske razmere neugodne, če bi bila vidljivost slaba, če bi pihal veter v hrbet, bi tekmovanje zagotovo prestavili.«
Potlej se je vreme popravilo. Malo po poldnevu so skozi oblake začeli pronicati prvi sončni žarki, megla je zapustila tudi zadnje kotanje v okolici Dražgoš, pa tudi veter se je dokaj umiril. Zato je padla odločitev, da se tekmovalci drugič poženejo v dolino z Dražgoške gore.
Nič, prav nič prijetno pa še vedno ni bilo tole nedeljsko popoldne na »rampi«, na vzletišču na Dražgoški gori. Veter je še vedno pihal z vso močjo, a k sreči za »zmajarje« kar v pravo smer, mraz pa je rezal do kosti. Pošteno nas je zeblo tiste, ki smo bili le opazovalci, tekmovalci pa so se obnašali kot do mraza sploh ne čutijo. Najbrž ga tudi niso, saj je vsakdo razmišljal o čimboljši uvrstitvi, o tem, da bi čimbolj dolgo jadral po zraku in varno pristal v dolini...
LEP ŠPORT JE TO
»Jože, srečno!« je le malo zatem zaklical ob vzletišču Janez Zakrajšek. Prvi tekmovalec Jože Husak se je po vzletnem mostu pognal v globino. Toda v globino le za kratek čas. Kajti že po nekaj metrih se je začel strmo dvigati navzgor. Zavijugal je proti Kranju in prav kmalu smo ga izgubili izpred oči. Ko se je vrnil nazaj nad Dražgoše je bil že nekaj sto metrov više kot pri vzletu. Lepo je jadral, varno, in tudi veter ga ni niti malo motil.
Na startu se je za polet medtem že pripravljal Škofjeločan Janez Šifrer. Zanj višine že dolgo niso nobena skrivnost. Ima pač tak poklic. 2e marsikatero streho na visoki zgradbi je namreč prebarval, prebarval marsikateri cerkveni zvonik ...
»Z zmaji sem začel letati letos spomladi,« mi je pripovedoval. »Zakaj? Veste, že davno sem želel letati z avioni, bil sem že na mnogih tečajih ljudske tehnike, a se mi ta želja žal ni izpolnila. Za zmaje me je navdušil prijatelj Stane Kranjc. Odločil sem se ... in zdaj sem z novim športom .zastrupljen*. Ne bi mogel nehati. Prve treninge sem imel kar za loškim gradom. Prvi pravi .višinski let' pa sem imel iz Starega vrL* v Delnice v Poljanski dolini. Zdaj v glavnem letim tule v Dražgošah. Danes sem obakrat pristal na istem mestu. Sicer ne točno v cilju, veliko stran pa tudi ne. Kar zadovoljen sem. Sicer pa za razna tekmovanja nisem ravno preveč navdušen, vesel sem, da lahko letim. Pa tudi polomil se še nisem . . . Trenutno letim v razredu .standard', z zmajem, ki je standardne trikotne oblike, željo pa imam, da kmalu začnem, leteti tudi v .odprtem razredu'. Leteti z boljšimi zmaji je še večji užitek.«
Nekdaj Blejc, zdaj Ljubljančan, Peter Soklič je bil prvi na startu med »zmajarji« v »odprtem razredu«.    PogumnO   je   zakoračil po
odskočnem mostu in se pognal v zrak. Prekaljen tekmovalec je! Pozna se mu. Izbral je popolnoma drugo smer od njegovih predhodnikov. Usmeril se je proti Ratitovcu.
S Francetom sva se kmalu po njegovem startu odpeljala v dolino. Ko sva po slabih tridesetih minutah vožnje »pristala« na Rudnem, je bil Peter še vedno visoko v zraku. Prav nič ni kazalo, da se misli spustiti na zemljo. Skoraj uro je zdržal v zraku.
»Lani 20. avgusta sem prestal .ognjeni krst',« je dejal. »Poletel sem z Racne gore in ostal v zraku štiri minute. To je bil moj prvi polet. Kajti če letiš manj kot dve minuti, to v našem jeziku pomeni ,skok'. Za sabo imam zdaj okrog 100 poletov. Najdlje sem ostal v zraku na Šmarni gori in sicer dve uri in pet minut. Letos konec septembra sem bil na evropskem prvenstvu v letenju z zmaji v Schwanghau v ZR Nemčiji. Lepe možnosti sem imel za uvrstitev med prvo dvajseterico, nazadnje pa sem zaradi napake pristal na dvaindvajsetem mestu. Toda kaj neprijetnega se zgodi še večjim asom kot sem jaz. Nemškemu in evropskemu prvaku Josephu Gu-gemosu, denimo. Pozabil se je pripeti na zmaja, kar se sicer čudno sliši, in z vzletišča je brez zmaja odletel naravnost v borovce, ki so bili tam spodaj. In kaj sem ugotovil na prvenstvu? Samo to, da imamo dobre zmaje, da nimajo drugi tekmovalci nič boljših, da pa nam manjka treningov. Leteti sem se učil praktično sam. Veliko mi je pri tem pomagal prijatelj Stane Kranjc. Naredil mi je odličnega zmaja, opozarjal pa me je tudi na skrivnosti s področja meteorologije.«
ODLIČEN POLET REKORDERJA
»Glej ga, odlično jadra,« je kar
naenkrat vzkliknil Peter. Visoko v zraku je bil namreč jugoslovanski rekorder v letih z zmaji in odličen alpinist Peter Ščetinin. Čeprav se je na zemljo že začel spuščati mrak, ni prav nič kazalo, da Peter namerava zapustiti nebesna prostranstva. »Lahko je njemu,« je dejal Peter, »lahek je kot pero. Mene pa nekoliko izdajajo kilogrami. In sploh nisem preveč zadovoljen. Več bi lahko pokazal. Zjutraj ni bilo pravega vremena, zdaj pa sem bil utrujen ...«
»Cilja zaradi mraka sploh nisem več videl,« je dejal takoj po pristanku Peter Ščetinin. Potlej je pristavil, da z zmaji leti že dve leti, da v Dražgošah večkrat trenira, da pa ja ta šport tudi dosti drag. »Poglejte, nov zmaj stane približno poldrug milijon. Ni malo! Vendar največje    zadovoljstvo   je, da
Mrzel veter je zavijal preteklo soboto okoli Dražgoš. Še bolj strupen je bil više, na grebenih Dražgoške gore in Površnice. Vrtinčil je meglo, gosto meglo, ki je prekrivala obronke Jelovice. S Francetom sva iz »fička« videla komaj pet ali deset metrov pred sabo. Težko se je bilo znajti na številnih križpotjih cest in poti, težko se približati najinemu cilju, vzletišču za polete z zmaji na Dražgoški gori. S poleti, z uradnim treningom, pred prvim republiškim kriterijem v letenju z zmaji kajpada ni bilo nič. Vsaj z Dražgoške gore ne. Toda pogumni fantje, letalci z zmaji, se niso dali kar tako. Kljub dežju, ki se je vse bolj usipal iz temnih oblakov, kljub blatu na mestu za pristajanje na njivah ruden-skega polja, so se začeli malo po poldnevu spuščati niže, s hriba v bližini Dražgoš, s Površnice.
Priprave na start. Zmaj mora biti čimbolj varen.
lahko letaš. Tekmovanja so zame
Sostranska stvar. Tudi rekord na marni gori, ko sem ostal v zraku dve uri in dvajset minut lahko rečem, da je posledica ugodnih vremenskih razmer in niti ne toliko moja zasluga. Sicer pa moj zmaj tehta nekaj več kot petindvajset kilogramov, površina kril pa je osemnajst kvadratnih metrov. Vključen pa sem v društvo ,Let' iz Škofje Loke. Tu so res dobre možnosti za delo.«
Številni gledalci, več sto se jih je zbralo ob cesti, ki pelje iz Češnjice proti Dražgošam, so ponovno ogreli dlani, ko je točno v cilju, na beli točki, pristal Škofjeločan Martin Kos. »Dobre pol ure sem .frčal',« je dejal še kar nekoliko zadihan takoj po pristanku. »Ni in ni me
več držalo gor. Vremenske razmere niso bile ravno najbolj ugodne. Moram reči, da sem se na nedavnem evropskem prvenstvu v Nemčiji zares veliko naučil. Na prvenstvu sem letel z zmajem nekega švicarskega tekmovalca. Dosti hitrejši je od mojega, zato sem se tudi komaj privadil nanj. No, zadnje dni je šlo že kar v redu. Če me zebe v zrafku, sprašujete? Ne, prav nič. Raje mi je toplo. Zebe navadno tiste, ki pod zmajem sedijo. Kako je šlo danes? Še kar! Takoj po vzletu sem pridobil še kakih 150 metrov višine, pihal pa je precej močan veter. Kar malo treslo, ,rukalo' in premetavalo me je v zraku. Pa tudi pozna se, da imam malo treninga.«
Dražgoše so globoko v dolini, še niže Rudno
Martin Kos je pristal točno na beli točki.
Vodstvo tekmovanja. Potrebno je vzdrževati zvezo $ ciljem, meriti čase!
»Še bomo prišli, prav zagotovo še,« je bilo slišati navdušene privržence novega lepega športa, ko so se že v mraku vračali z Rudna proti Češnjici, proti Selški dolini. Zadovoljni .so bili s prireditvijo, ki je bila odlično pripravljena, ki je minila brez kakršnekoli nezgode ... Treba je pohvaliti vrle fante iz društva »Let«, pripadnike JLA, delavce milice .. . Pa še podjetja, ki so pokazala razumevanje in prispevala nagrade. To so bili Aerodrom Ljubljana-Brnik, Alpina, Peko, Elan, AMD Škofja Loka, Ljubljanska banka, Planika, Venac — Novi Sad, poslovalnica Kranj, Merkur, Delikatesa, -Veletrgovina Loka, Termopol, Kla-divar, TTKS Škofja Loka. Skratka: vsak tekmovalec je dobil lepo nagrado!
Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan
KINO
Kraaj CENTER
11. novembra hongkon. barv. pust. NA ZMAJEVI POTI ob 16., 18. in 20. uri
12. novembra hongkon. barv. pust. NA ZMAJEVI POTI ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. voj. drame IN BIL JE CAS VOJNE ob 22. uri
13. novembra amer. barv. risanka POPAJE-VE NORČIJE ob 10. uri, hongkon. barv. pust. NA ZMAJEVI POTI ob 15., 17. in 19. uri, premiera šved. barv drame ČAROBNA PIŠCAL ob 21. uri
14. novembra amer. barv. pust. JEKLENA PEST ob 16. uri, premiera amer. barv. zgod. spekt. KLEOPATRA ob 18. uri
15. novembra ital.-amer. barv. komed. ... SICER SE BOVA RAZJEZILA ob 16. uri, amer. barv. zgod. spekt. KLEOPATRA ob 18. uri
16. novembra amer. barv. zgod. spekt. KLEOPATRA ob 16. uri, šved. barv. drama ČAROBNA PIŠCAL ob 20. uri
17. novembra amer. barv. zgod. spekt. KLEOPATRA ob 16. uri, šved. barv. drama ČAROBNA PIŠCAL ob 20. uri
Kranj STORŽlC
11. novembra amer. barv. grozlj. ZRELO ob 16., 18. in 20. uri
12. novembra ital.-franc. barv. pust. ZORRO ob 10. uri, amer. barv. glasb. MOJE PESMI -MOJE SANJE ob 16. in 19. uri
13. novembra amer. barv. glasb. MOJE PESMI - MOJE SANJE ob 14. in 17. uri
14. novembra nem.-jug. barv. pust. PIRAMIDA BOGA SONCA ob 16,18. in 20. uri
15. novembra nem.-jug. barv. pust. PIRAMIDA BOGA SONCA ob 16., 18. in 20. uri
16. novembra ital.-amer. barv. komed. ... SICER SE BOVA RAZJEZILA ob 16., 18. in 20. uri
17. novembra angl. barv. voj. spekt. BITKA ZA ANGLIJO ob 15.30, 17.45 in 20. uri
Tržič
12. novembra amer. barv. risanka POPAJ IN NJEGOVA DRU2INA ob 16. uri, ital.-franc. barv. pust. ZORRO ob 17.30 in 19.45
13. novembra ital.-amer. barv. komed. ... SICER SE BOVA RAZJEZILA ob 15. uri, amer. barv. fant. DOKTOR DIVJAK - BRONASTI M02 ob 17. in 19. uri
14. novembra ital.-amer. barv. komed. ...SICER SE BOVA RAZJEZILA ob 17. in 19. uri
15. novembra angl. barv. voj. spekt. BITKA ZA ANGLIJO ob 17. in 19.30
16. novembra amer. barv. voj. drama IN BIL JE CAS VOJNE ob 17. in 19. uri
17. novembra amer. barv. pust. JEKLENA PEST ob 17. in 19. uri
Kamnik DOM
12. novembra japon. barv. pust. ČUDEŽNI KARATE ob 16. in 18. uri, amer. barv. zgod. spekt. KLEOPATRA ob 20. uri
13. novembra ital.-franc. barv. pust. ZORRO ob 14.30, japon. barv. pust. CUDE2NI KARATE ob 17. uri, ob 19. uri GLAS JESENI
14. novembra angl. barv. voj. spekt. BITKA ZA ANGLIJO ob 17.30 in 20. uri
15. novembra amer. barv. pusi. JEKLENA PEST ob 18. in 20. uri
16. novembra amer. barv. pust. JEKLENA PEST ob 18. in 20. uri
17. novembra ital.-amer. barv. komed. ...SICER SE BOVA RAZJEZILA ob 18. in 20. uri
Radovljica
11. novembra ital. barv. komed. PRIDI, BOŠ VIDEL MOJO 2ENO ob 20. uri
12. novembra špan. barv. drama IZGUBLJENA ŽENA ob 18. uri, ital. barv. zbod. ZADNJI DNEVI POMPEJEV ob 20. uri
13. novembra amer. komed. CHARLIE CHAPLIN ob 16. uri, ital. barv. zgod. ZADNJI DNEVI POMPEJEV ob 18. uri, ital. barv. komed. PRIDI, BOŠ VIDEL MOJO 2ENO ob 20. uri
14. novembra ital. barv. zgod. ZADNJI DNEVI POMPEJEV ob 20. uri
15. novembra ital. barv. komed. PRIDI, BOŠ VIDEL MOJO ZENO ob 20. uri
16. novembra amer. komed. CHARLIE CHAPLIN ob 20. uri
17. novembra ital. barv. pust. MEC ZA BRAN DO A ob 20. uri
Bled
11. novembra špan. barv. drama IZGUBLJENA ŽENA ob 20. uri
12. novembra ital. barv. krim. UČITELJICA IN MAFIJA ob 18. uri, amer. barv. krim. DOLGA ROKA MAFIJE ob 20. uri
13. novembra jug. barv. zgod. KMEČKI PUNT ob 15. un, amer. barv. krim. DOLGA ROKA MAFIJE ob 18. uri, ital. barv. krim. UČITELJICA IN MAFIJA ob 20. uri
14. novembra ital. barv. komed. PRIDI, BOŠ VIDEL MOJO 2ENO ob 20. uri
15. novembra ital. barv. zgod. ZADNJI DNEVI POMPEJEV ob 20. uri
16. novembra ital. barv. komed. PRIDI, BOŠ VIDEL MOJO ZENO ob 20. uri
17. novembra amer. komed. CHARLIE CHAPLIN ob 20. uri
Jesenice RADIO
11. novembra angl.-franc. barv. krim. MAR-SEJSKI UGOVOR ob 17. in 19. uri
12. novembra franc. barv. pust. PUSTOLOVŠČINE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV - 1. del ob 17. in 19. uri
13. novembra franc. barv. pust. PUSTOLOVŠČINE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV - 1. del ob
17. in 19. uri
14. novembra ital. barv. krim. RIM — MESTO NASILIA ob 17. in 19. uri
15. novembra ital. barv. krim. RIM — MESTO NASILJA ob 17. in 19. uri
16. novembra amer. barv. vestem TIHI MAŠČEVALEC ob 17. in 19. uri
Jesenice PLAVŽ
11. novembra ital. barv. krim. V MILANU UBIJAJO OB SOBOTAH ob 18. in 20. uri
12. novembra ital. barv. krim. RIM — MESTO NASILJA ob 18. in 20. uri
13. novembra ital. barv. krim. RIM — MESTO NASILJA ob 18. in 20. uri
14. novembra franc. barv. pust. PUSTOLOVŠČINE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV - 1. del ob
18. in 20. uri
15. novembra franc. barv. pust. PUSTOLOVŠČINE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV - 1. del ob 18. in 20. uri
17. novembra angl.-franc. barv. krim. MAR-SEJSKI KLAN ob 18. in 20. uri
barv.  krim. PIRATI
Dovje — Mojstrana
12. novembra amer. V METROJU ob 19. uri
13. novembra ital. barv. komed. NE, ANGELI PA NISMO ob 19. uri
Kranjska gora
12. novembra ital. barv. komed. NE, ANGELI PA NISMO ob 20. uri
13. novembra franc. barv. drama RAZSODBA ob 20. uri
16. novembra ital. barv. krim. RIM — MESTO NASILJA ob 20. uri
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
PONEDELJEK, 14. novembra, ob 19.30 za red PONEDELJEK - S. Mrožek: ČAROBNA NOC - NA ODPRTEM MORJU;
TOREK, 15. novembra, ob 19.30 za red TOREK - S. Mrožek: ČAROBNA NOC - NA ODPRTEM MORJU;
SREDA, 16. novembra, ob 19.30 za red SREDA - S. Mrožek: ČAROBNA NOC - NA ODPRTEM MORJU;
ČETRTEK, 17. novembra, ob 17.30 za red ČETRTEK - S. Mrožek: ČAROBNA NOC -NA ODPRTEM MORJU;
PETEK, 18. novembra, ob 19.30 za red PETEK - S. Mrožek: ČAROBNA NOC -NA ODPRTEM MORJU;
SOBOTA, 19 novembra, ob 19.30 za red SOBOTA - S. Mrožek. ČAROBNA NOC - NA ODPRTEM MORJU.
Svež zrak — zaveznik zdravja in počutja
Človek naj bi se vsak dan in v vseh letnih časih ob primerni gibalni dejavnosti, zadrževal na svežem zraku. Svež zrak, obogaten s kisikom, je eden od glavnih zaveznikov našega zdravja, ugodnega počutja in delovne storilnosti.
V prid tej trditvi govore številna dejstva in raziskave. Živali, ki so jih izpostavili življenju v hladnejšem naravnem okolju, so po življenjski dobi znatno presegle tiste, ki so živele udomačen hlevski način življenja. Tudi ljudje, ki žive v planinskih predelih in v skromnih razmerah, žive razmeroma dolgo.
O koristi svežega zraka veliko vemo, vendar tega ne uresničujemo. Ko opazujemo blede obraze in čutimo kislo počutje sodelavcev, je večkrat moč razbrati, da so preveč utesnjeni v zaprte prostore, da večina časa prežive v domačem zapečku, da so se odtujili gibanju na planem. Poglejmo nekaj mnenj:
Vem, da sem odločno premalo na svežem zraku. Edino na poti v službo in domov se delno prezračim ali zračim. Nato sledi dolgo popoldne, ki ga skoraj vedno preživim v zaprtem prostoru. Zgodi se, da v celem mesecu niti enkrat ne grem na kakšno daljšo pot. Zavedam se, da je to škodljivo, vendar kljub temu ne grem nikamor. Mogoče je temu kriva osamljenost.
de ob nedeljah navadno ostajam doma. Če se hočeš pripraviti na vseh šest ur šole, za šest učiteljev, ki te pričakujejo ali presenetijo z vprašanji, nimaš časa, da bi odšel v gozd, se utrjeval, pre-
zračil pljuča in osvežil barvo obraza.
Ko sedim v slabo prezračenem razredu, mi pogled uhaja na Julijce ali Karavanke. V razredu se počutim kot bil bila ujeta v kletko, ki me vse bolj utesnjuje. Zračimo zelo malo, namesto da bi na stežaj odprli okna. Nekateri so se že kar navadili na slab zrak, čeprav je zunaj lepo sončno vreme.
Večina ljudi je premalo na svežem zraku. Že mladini primanjkuje sonca in zraka, a prav mladina bi se morala bolj zadrževati na svežem zraku, ki jo poživi, osveži in ji vrača učno zmogljivost.
Mnogi so med tednom na zraku le nekaj ur, nekaj več ob lepem vremenu in v poletnih mesecih. Kadar pa dežuje in kadar je zunaj mraz, mnogim za zidovjem in zaprtimi okni bledi obraz.
Na razmeroma svežem zraku gospodarijo kmetje, gozdarji, lovci in še nekateri poklici. Industrijski način dela in porabniški način življenja ljufH vse bolj silita v notranjost.
Kdor pa hoče dolgo živeti in močneje izgorevati, bo postal ljubitelj svetlobe, svežine in prostosti. Tega pa se vsi želi ao in zato moramo še posebej skrbeti za ohranjevanje čit,   «a ozračja.
V ikdo naj bi se čim več za ieval na planem, na svežem ftraktl, ob primerni gibalni in razvedrilni dejavnosti. Človek, ki je preveč utesnjen v zatohlih, zaprtih prostorih, je kakor roža, ki prezgodaj veni, zgublja obliko in lepoto.
Jože Ažman
Piše
Andrej
Štremfelj
Ob 12.15 sva na vrhu. Objameva se, solze sreče pa skrivava za očali. Kar ne morem verjeti. Na vrhu osemtisočaka, in to pri dvajsetih letih! Na vrhu sva, jaz in Nejc, njegov drugi osemtisočak. Veter pa tuli in razsaja po grebenu.
2. nadaljevanje
V Kabulu, glavnem mestu Afganistana, se ustavimo za nekaj ur. Kupiti moramo namreč sto parov volnenih nogavic za nosače.Svetovali so nam, da jih kupimo tu v Kabulu, ker so menda zelo poceni. Dva bazarja smo pretaknili, nogavic pa nikjer. Če ni pa ni!
Kabul leži preko tisoč metrov visoko in ima suho podnebje. Nekaj kilometrov ven iz mesta pa se po strmi soteski spustimo proti Indovi nižini. Takoj se začuti večja vlaga v zraku, popoldne pa nas ujame dež, prvi odkar smo zapustili domovino. Sredi popoldneva smo prestopili afganistansko mejo in prišli v Pakistan, deželo »našega« Gasherbruma I. Zanimivo je, kako hitro se spremeni način oblačenja. Turbane zamenjajo male čepice, pojavijo se značilne mahedrave hlače. Pravili smo jim kar »mahedrače«. Narejene so iz lahkega, tankega blaga. Zraven običajno nosijo dolge, skoraj do tal segajoče srajce iz enakega blaga. Obuti so v opanke, ki so za naše pojme precej zaprte. Ženske pa so malo bolj odgrnjene, predvsem po večjih mestih. Nejc in Šodr se hitro vržeta v urejanje birokratskih poslov. Ostali postopamo okrog in se nacejamo s coca-colo, kajti vročina je obupna. Vse naokrog v območju carine kar mrgoli menjalcev denarja, na črno seveda. Enostavno pride k tebi: »Change money!« in privleče na dan šop bankovcev, za nas kar srhljivo velikih vsot. Menjajo vse valute, kar si jih lahko izmisliš. Toda naši suhi žepi niso za tak posel.
Mož, tipično pakistansko oblečen, se napoti proti meni. Smehlja se. Le kaj neki hoče? V polomljeni angleščini me vpraša, če poznam Čibeja in Tarbelo. Seveda! Je Marko tu? Možakar pa se je že obrnil in odhlačal. Kmalu se vrne v spremstvu velikega Marka, kot se nam predstavi. Sedaj pa se le izkazi, Marko, da ne bomo še dva dni čepeli tu, na meji. Pa se je res izkazal. Imel je uvozno dovoljenje, s pomočjo katerega smo kmalu vse uredili. Cariniki so nas celo pogostili z vročim čajem in ledeno mrzlo coca-colo. Predstavil nam je tudi svojega šoferja Sulejmana. On nas bo peljal do Tarbele, kajti tu je levi promet. 2e v prvi strmini kombi nekaj pokašljuje, kmalu pa se ne gane več. No, toliko časa ga je po malem biksal, sedaj borih 300 km pred ciljem, mehanično delavnico na Tarbeli, pa je reveža pobralo. Sulejman takoj pobrska po motorju. Nič ne pomaga! Še vžge ne več. Morda pa je žejen, pride nekomu na misel? Saj res! To je bilo smeha. Iz plastične posode mu pogasimo žejo, potem pa kar veselo drvi proti vrhu Khvber passa. Tu čez je pred mnogimi leti v Indovo nižino prišel Aleksander Veliki s svojo vojsko. Vsi okoliški griči so posejani z majhnimi trdnjavicami, pokrajina pa je suha in pusta. Redko grmičevje in šopi trave rastejo med skalami. Še tisto, kar zraste, uničijo koze. Tu, na območju Khvber Passa in bližnjega mesta Peshawara živi pleme Patanov. V večini so to dobri ljudje, kot nam je pravil Marko, vendar jim državni zakoni nič ne pomenijo. Zakone si krojijo sami. Zato v teh krajih državni zakoni veljajo le na cesti in v večjih naseljih. Patani imajo staro in znano orožarsko obrt. Ročno izdelujejo odlične puške in pištole, celo po naročilu. Nič čudnega ni, če ob cesti vidiš, ljudi, ki se mirno sprehajajo s puškami na ramah.
Po izredno ozki in slabi cesti se spustimo prav v Indovo nižino. Prav slabo se počutim ob Sulejmanu, ki vseskozi vozi po levi strani ceste. Promet, če je kje nemogoč, je tu v Pakistanu. Prehitevanje v škarje in izsiljevanje sta tu, kot kaže, nacionalna posebnost. Poseben problem pa predstavljajo avtomobili s svojimi lučmi. Pri nočni vožnji se ti lahko zgodi, da avtomobila nikjer ne vidiš, kar naenkrat pa se tik pred teboj prižgejo močne dolge luči. Vozniki imajo pač to grdo navado, da tudi ponoči štedijo luči. Kdor pa se spozabi in vozi s
še nekaj časa in čapati bo gotov — v ozadju Muatagh
toiver
prižganimi lučmi so to majhne parkirne luči ali pa močne dolge. Srednje poti — kratkih luči tu ne poznajo. Zadnjih luči in svetlobnih znakov pa večina sploh nima.
Dobršen del poti do Tarbele sem predremal. Okrog enajstih zvečer se že dodobra prebudim ob omamnih vonjavah odlične hrane, ki nam jo je pripravila Markova žena Alenka.
Tarbela Dam. Pakistanski raj za Evropejce. Naselje delavcev, največ Evropejcev in Američanov, ki delajo tu na velikem projektu. To je ogromen, menda največji zemeljski jez, na svetu, ki ga gradijo na Indu. Graditi so ga začeli leta 1967. V teh dneh pa bodo spravili v pogon drugo turbino. Zaradi nesreče leta 1974, ko se je podrl eden od tunelov, se je gradnja zavlekla za dve leti. Jez predstavlja eno samo veliko zemeljsko delo. Zgrajen je samo iz zemlje, kamenja in ilovice, brez betona, razen tunelov, ki vodijo do turbin, in dveh stranskih bran, ki sta za primer, kadar je treba jez hitro izprazniti, kot je bilo to ob nesreči leta 1974. Jez je dolg tri kilometre, visok 150 m debelina na dnu je 700 m, na vrhu pa 15 m. Po jezu teče lepa asfaltna cesta. Jez je zgrajen dvona-mensko. Za pridobivanje električne energije in za namakanje. Pri gradnji je v veliki meri pomagala mariborska Hidromontaža, katere gostje smo tudi mi. Ko je bila gradnja jezu na višku, so v njej sodelovali delavci 24 narodnosti. Pravi Babilon. Naselje, v katerem smo v enem od bungalovov stanovali tudi" mi, je res lepo urejeno. Leži nedaleč od jezu pod pustim gričem, kakršnih tod ne manjka. Obdano je z ograjo in je prava oaza. Znotraj ograje je vse lepo zeleno, vse se namaka, visoki topoli krasijo zelene vrtove. Vsak bungalov, pritlična hiša z ravno streho, ima svoj vrt, ki ga urejajo stanovalci. V naselju sta dva bazena, cerkev, kino dvorana, bolnišnica, trgovina, kuhinja z odličnimi italijanskimi kuharji in še marsikaj. Ob vsakem bazenu pa je restavracija, kjer lahko dobiš še celo pivo, kajti v Pakistanu je prohibicija in je to le izjema.
Hidromontaža in sploh cela Tarbela sta nas prijazno sprejeli, tako da smo se počutili kot doma. 18 dni smo stanovali v svojem bungalovu, brezplačno jedli, se kopali,... Če bi morali hrano in stanovanje plačevati v Pindiju, bi odprava propadla še preden bi prišla v gore, kajti zmanjkalo bi ji denarja. Nihče pač ni pričakoval toliko težav v zbirokratiziranem glavnem mestu. Drago, Šodr in Nejc so vsak dan hodili v Isla-mabad, nov del Ravalpindija. Tu so vsa veleposlaništva in predstavništva in se toliko razlikuje od starega dela mesta, da sta nastali pravzaprav dve ločeni mesti. Pri Mr. Avanu, ministru za turizem, ki ureja formalnosti za ekspedicije, je šlo vse prav počasi. Marinko je trdil, da so vsi tukajšnji uradniki cepljeni proti hitrosti.
Ostali pa smo ta čas lenarili na Tarbeli. Na večer, ko vročina popusti in se spusti na 30 C, smo priravljali tovore. Spakirati je bilo treba hrano, ki smo jo tu dokupili, pa sto parov volnenih nogavic in copat ter 12 petrolejskih gorilnikov, kar smo morali vse še kupiti.
Mogočne granitne stene se dvigajo nad ledenikom Baltoro v njegovem spodnjem delu - na sliki skupina Trango
8. stran - Glas   DRUŽINSKI POMENKI   MARTA ODGOVARJA   S ŠOLSKIH KLOPI
Petek, 11. novembra 1977
MARTA ODGOVARJA
Olga — Kranj
Prosim za model obleke iz mehkega volnenega blaga. Stara sem 19 let, visoka 169 cm in težka 60 kg.
Odgovor:
Za vas sem izbrala model obleke, katerega vidite na skici. Obleka se zapenja spredaj, ovratnik ima manjši, sedlo spredaj in zadaj, pod njim pa je obleka nabrana. Od žepov do stranskega šiva je obleka prerezana. Rokava so z za-pestnikom. Obleka se končuje pod koleni. Zaveže se z ozkim pasom iz istega blaga.
i Obrezano gosjo maščobo s kožo vred narežemo na kocke in pretopimo. Hladno in osoljeno uporabimo za namaz na kVuhke, sicer jo zaradi lahke prebavljivosti koristno uporabimo pri kuhi.
I Staro gos zmehčamo, če jo natre-mo z jedilno sodo in tako pustimo en dan. Pred uporabo z jedilno sodo natrto gos dobro umijemo.
I Če bi radi postregli z lepo oblikovano gosjo, ji bedra vtaknemo navzkriž v trebušno odprtino.
i Da se pri peki ne zažge in se da lepše rezati, upognemo goski vse štrleče dele k trupu in jih z nitjo čvrsto povežemo.
DRUfŽINSKI POMENKI
r
Večina lastnikov psov zmotno meni, da je treba štirinožnega prijatelja pogosto okopati. Pretirana skrb za'higieno psu samo škoduje, ker navadni šamponi, posebno pa milo, razmaščujejo kožo in dlako. Psa moramo redno krtačiti, kopljemo pa ga samo v primeru, ko se povalja ali smrdi. Žival mora ohraniti svoj značilni naravni vonj.
Razlika med gosjo in raco
Oskubljeno raco ločimo od gosi po tem, da ima raca na nogah med prsti nežnejšo plovno kožico, ki se da lahko pretrgati.
Će pa bi časnik objavil vest, da bo na Martinovo na sleherni mizi za obed pečena gos, je to pristna novinarska raca.
S ŠOLSKIH KLOPI
Lik predvojne revolucionarke in komunistke Marije Žumer
Poleg narodnega heroja Andreja Žvana-Borisa smo mladi iz Gori j ponosni tudi na najpomembnejšo revolucionarko našega okoliša Marijo Žumer.
O njenem življenju je malo znanega. Rojena je bila 2. avgusta 1900 v Spodnjih Gorjah v številni delavski družini. Solo je končala v Gorjah in še zelo mlada dozorela v revolucionarko. 1920. leta je postala članica KP. Že takrat je morala veliko pretrpeti. 1928. leta je po nevarnih poteh odšla v Sovjetsko zvezo. Vrnila se je leta 1936. 22. avgusta 1936 se je z vlakom vračala z Jesenic domov. Ko je izstopila na železniški postaji v Podhomu, so o obstopili orožniki. Odpeljali so jo na policijsko postajo na Bledu. Niso ji dovolili, da bi karkoli sporočila domov. Na Bledu ji niso povedali, kam jo vodijo. Naslednja postaja je bila v Ljubljani, kjer ni bila več sama, saj so v ljubljanskih zaporih zbrali že več naprednih ljudi, ki so jih imeli namen odpeljati v zapore takratne     Jugoslavije. Polna
Nagrada spet v Železnike
Ne, nikogar od otrok ne poznamo v osnovni šoli Prešernove brigade v Železnikih, da bi zanje lahko »navijali«. Kljub temu se je naše uredništvo soglasno odločilo da gre k jižna nagrada na najboljši spis v preteklih štirih tednih spet v Železnike. Menili smo namreč, da je Zoran Trojar, ki hodi v 8. razred, izredno poglobljeno in občuteno v spisu z naslovom Kam, oblaki, preko polja, kam? zabeležil svoja razmišljanja in s tem razmišljanja mnogih osmošolcev, kam po končani osnovni šoli. Njegov prispevek je bil objavljen 4. novembra, zanj pa bo prejel knjigo Pavleta Zidarja Črn trn.
Čestitamo!
trpljenja se je po sedemdesetih dneh vrnila iz zloglasnega zapora blizu Beograda.
Ko se je vrnila domov, se je 1939. leta preselila na Jesenice. V Gorjah je bila pod stalnim nadzorstvom orožnikov in se je morala pogosto javljati na orož-niški postaji. Tudi na Jesenicah je bila aktivna, saj je imela mnogo izkušenj4 in je leta 1940 postala sekretarka v okrožnem partijskem komiteju. Njen brat Matija je že 1. avgusta 1941 odšel v partizane, Marija pa je bila med temi zajeta in okupator jo je odpeljal v begunjsko jetnišnico. Po mučenjih in stradanju so jo odpeljali v koncentracijsko taborišče v Ravensbriick. 5. februarja 1944 je umrla kot žrtev zločinskih medicinskih poskusov.
Tako je ugasnilo življenje revolucionarke našega kraja. Dolžnost nas mladih pa je, da ostane njen lik zgled vsem nam.
Romana Hudovernik, 7. a razred
osn. šole bratov Zvan, Gorje <m    - -
Športni dan
Bilo je hladno, megleno jutro. Stopili smo v avtobus. Peljali smo se proti Podblici.V prečudoviti jeseni so se v naših gorah prelivale lepe jesenske barve. Listje je bilo odeto v rumene, oranžne, vijoličaste in rdeče barve. Ponekod je že odpadlo. Ko smo hodili po gričih, nam je pod nogami šumelo suho listje. Hladen jesenski veter je rahlo pihal in pozi-baval veje na drevesih.
Hodili smo po strmem pobočju. Kdaj pa kdaj mi je spodrsnilo. Bolj proti vrhu smo hodili, bolj so bili sunki vetra močni. Čez nekaj časa smo prispeli do ceste. Ugibali smo, kam bi vodila pot do Dražgoš, a smo kmalu ugotovili, da smo zašli. Potem smo posedli na hlode, ki so ležali na travniku ob poti. Tam smo pomali-cali in se nekaj časa še zamudili z nabiranjem lešnikov.
Kmalu smo se vrnili. Spet smo hodili skozi lep jesenski gozd. Izlet mi je bil všeč prav zato, ker smo zašli in se ob tem nasmejali.
Nataša Zavrl, 4. c r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj
Očiščeni zelo mastni gosi obrežemo maščobo s kožo vred, peruti in del vratu* z glavo. Nasoljeno pustimo da nekaj časa stoji, nato jo znotraj nadrgnemo še s stlačenim majaronom in peteršiljem, ki smo mu primešali za nožev vrh stolčene kumine in zaradi arome dodamo neolupljeno jabolko. Nemastno gos pretaknemo s slanino. Med pečenjem jo pridno obračamo in polivamo ter pobiramo morebitno odvečno maščobo. Mlado gos pečemo uro in pol, staro dve do tri ure.    —^ v
Pečena gos
Gos bo pečena lepo hrustljavo, če jo proti koncu peke pri največji temperaturi polijemo s kozarcem mrzle vode in dopečemo. Pečeno gos ponudimo z dušenim riže m in drušenim rdečim zeljem. Zraven pijemo rdeče vino, temperirano od 17 do 20 stopinj.
Obutev in okvare nog
Zal je tako, da obutev ni vedno tudi primerna in zdrava za nošenje. O ponudbi in namenu obutve nas vsako sezono izčrpno poučijo reklame proizvajalcev, manj pa smo seznanjeni s tem, do kakšnih telesnih okvar lahko privedejo neprimerno izbrani čevlji. V nekaterih državah so prizadevanja za primerno obutev šla tako daleč, da so na pobudo ortopedov zakonodajalci predvideli celo zakonske ukrepe. Slejkoprej je ideja ostala neizvedena iz preprostega razloga; proizvajalci so bili sicer pripravljeni izdelovati primerno obutev, izkazalo pa se je, da se za novost niso ogreli porabniki. Prodaja je začela močno upadati. Tako bo želja po obutvi, ki jo veleva vsemogočni modni diktat in ni vselej v skladu z zdravstvenimi zahtevami, še lep čas prevladovala nad zdravim razumom.
Če pogledamo nekatere najpogostejše okvare zaradi neprimerne obutve, pridemo do sklepa, da še tako lep čevelj ne odtehta nastalih težav — obenem pa nas bo par elegantnih čeveljčkov prej ali slej premamil, da bomo pri priči pozabili na vse dobre sklepe. Opažamo, da so nekaterim nespametnim modnim novostim podlegli tudi moški. Okvare hrbtenice in nog torej ne bodo več samo domena žensk.
Izvedenci svetujejo, naj čevlje kupujemo popoldne, ko so noge že občutljivejše. Računajmo s tem, da se stopalo pn dolgotrajnem stanju ali hoji splošči za približno pol centimetra. Ne kupujmo prekratkih ali preozkih čevljev. V čevlju morajo biti prsti nog popolnoma iztegnjeni. Pravilno hodimo tako, da iztegnjeno nogo pri hoji nekako povaljamo od
Koledar
11. novembra
1807 je umrl slovenski pisatelj Jurij Japel j
1821 se je rodil ruski pisatelj Fjodor
Mihajlovič Dostojevski 1855 se je rodil srbski pisatelj Stevan
Sremac
1914 se je rodil slovenski pesnik Cene Vipotnik
12. novembra
1939 je umrl slovenski proletarski pisatelj Ivan Vuk
1955 je umrl hrvatski pesnik Tin Ujević
13. novembra
1843 se je rodil slovenski pisatelj Fran Celestin
14. novembra
1838 se je rodil hrvatski pisatelj August Senoa
1895 se je rodil slovenski literarni kritik in esejist, dramaturg in prevajalec, politik in član Sveta federacije, častni doktor literarnih znanosti in predsednik SAZU Josip Vidmar
1905 se je rodil slovenski pisatelj Tone Cufar
15. novembra
1865 se je rodila slovenska pisateljica Lea Fatur
1914 se je rodil slovenski pesnik Ivan Campa
16. novembra
1878 je umrl srbski pesnik Djura Jakftic
1887 je umrl slovenski pisatelj Fran Levstik
1905 se je rodil slovenski pesnik Mile Klopci«
1914 je bila rojena slovenska pesnica Marička Znidarsic
1915 se je rodil slovenski pesnik in dramaturg Rado Bordon
bt&UOTECA
pete do prstov. Naše noge so grajene tako, da peta po naravi ni dvignjena. V čevljih z visokimi, zlasti koničastimi petami silimo nogo v nenaraven položaj, kar sčasoma privede do deformacij okostja. Ob tem so poškodovani vsi sklepni hrustanci vključno s kolki. Pri salonarjih se poškodbe razširijo še na zakrčene mečne mišice, izvine in razrahljane gležnje zaradi nestabilne hoje.
Vsako podrobnejše svetovanje pri izbiri obutvene galanterije, škornjev in visoke obutve bi bilo tvegana zadeva in zato izbor prepuščamo vaši lastni presoji. Poskušali bomo pa v naslednjem sestavku konkretneje svetovati pri izboru športne obutve in obleke.
Grozdje
Fosfor v grozdju ugodno vpliva na zdravljenje razrahljanih živcev. Grozdje bo zelo dolgo vzdržalo sveže, če ga odrežemo s končkom vejice, konček na prerezu zapečatimo in na žico ali vrvico obešenega hranimo v hladnem in suhem prostoru.
Uporaben moški jopič iz finega svinjskega velurja, zaradi klasičnega kroja večno mlad in vedno dobrodošel.
Na prireditvi ob 30. obletnici športnega društva Plamen so sodelovali tudi
učenci osnovne šole Staneta Žagarja v Kropi. - Foto: F. Debeljak
Do    18. novembra pošljite spise na temo Lepo je v naši domovini biti mlad — najbolj ši prispevek bo nagrajen!
»Če sem premajhen za kino, zakaj nisem premajhen še za knjige?«
Moja telička Fanika
Na začetku se vam malo čudno zdi, zakaj je ime telički ravno Fanika. Ime ji je tako, ker nisem našla drugega imena.
Fanika je rjave in bele barve. Stara je štiri mesece. Rodila se je trinajstega junija. Rada je seno, zelenje in mleko. Ko je bila še majhna, je pila mleko in mlekovit. Vedno, ko je mleko ali mlekovit popila skoraj do dna, je vedro prevrnila, da se je mleko razlilo na tla. Ko je mleko popila, smo ji dali v vedro malo otrob.
Njena mati je Flika. Zato ni čudno, da sem telički dala ravno ime Fanika. To pa je ^zato, ker vsaka telička mora imeti ime na črko, na katero se začne ime njene matere. Mati Flika je bila rojena v Poljčah.
Fanika ima zelo ljubek pogled. Če jo pobožaš po smrčku, steguje, jezik. In ko jo pobožam, se ji zdi lepo. Tudi brca ne, čeprav je to navada vsake majhne teličke in bikca.
Imam jo zelo rada.
Minka Sajevic, 4. c r. osn. šole Davorina Jenka, Cerklje
Zborovanje slovenskih slavistov
Na Bledu je bilo konec oktobra zborovanje slovenskih slavistov, ki ga je odprla nafta znana slavistka Breda Pogorelčeva. Kot gost je udeležence zbora nagovoril predsednik skupščine občine Radovljica inž Leopold Pernuft. Tudi blejski pionirji smo jih toplo pozdravili in jim zaželeli uspešno delo pri obravnavanju problematike slovenskega jezika in kulture, fte posebno pa pri poglobljenem reševanju vprašanj slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Požarnovarnostni teden v radovljiški občini
V počastitev Titovih jubilejev so gasilci v požarnovarnostnem tednu organizirali v vseh osnovnih Šolah radovljiške občine tekmovanja pionirjev iz znanja požarne samozaščite za bronasto, srebrno in zlato značko. Vsak udeleženec, ki je tekmovanje uspešno opravil, je dobil značko in diplomo. Na nafti Aoli je prejelo bronasto značko 35 pionirjev, srebrno 37 in zlato 29 tekmovalcev.
Ob zaključku požarnovarnostnega tedna, 29. oktobra, je bila v avli osnovne ftole na Bledu proslava gasilskih društev občine Radovljica, katere se je udeležilo mnogo gasilcev. Kulturni program so prispevala gasilska društva, pionirji in mladina osnovne ftole Bled, harmonikarji glasbene ftole Radovljica in folklorna skupina osnovne ftole Lesce. Nazadnje so podelili fte priznanja in pokale najuspeftnejftim ekipam, zelo za imiv pa je bil prikaz gasilske opreme in i astop naj mlaj Ai h z vetrovkami.
Lea Ferjan, 8. a r. osn. ftole J >sipa Plemlja, Bled
Petek, 11. novembra 1977 NAGRADNA KRIŽANKA     GORENJSKI KRAJI IN UUDJE     OD VSEPOVSOD Glas ~ 9r*tran
T—	2	3	4	5	6	7		8	9	10	11	12	13	
14								15						16
17				18			19					■20		
21			22		23'						■			
	26								■	29	30			
		31					■	32	33	■				
35	36			■	37		■	38		39				
40				n	mL		43						44	
45			■	46						■	49			50
51		■				531				54	■	55	1	
še		57						58			59			
	60							61						
r
IZBRALI SMO ZA VAS
VODORAVNO:
1. modrikasta lisa na koti zaradi izliva krvi, 8. veliki mislec, duševni velikan, 14. opravilo, 15. kar si človek omisli, preskrbi, 17. za polton znižana nota d, 18. bolezen opari ne, poškodbe zaradi vroče tekočine ali pare, 20. Roman Lavrač, 21. reka v vzhodni Turčiji, pritok Araksa, 23. ljubkovalno moško ime, Edvard, 24. Ladko Korošec, 25. bolezensko ali strastno poželenje, 26. priprava za ugotavljanje alkohola v izdihnjenem zraku, 29. ime Benderja, glasovitega junaka — kombinatorja v romanih ruskih pisateljev II fa in Petrova, 31. predaja česa za plačilo v začasno uporabo, 32. znak za kemično prvino radij, 34. prebivalka Irske, 35. višji uradnik mestne uprave v Rimskem cesarstvu, 37. rimsko število 101, 38. dišeča, smoli podobna snov, ki jo izloča črevesje nekih kitov, 40. samec domače pernate živali, racman, 42. prislov, ki izraža samoumevnost trditve, seveda, kakopak, 46. ime Tolstojeve junakinje Karenine, 46. Adam Bohorič, 48. madžarski politik, ustanovitelj K P Madžarske, Bela, 49. mlado rastje, kar sploh raste, 51. znak za kemično prvino titan, 52. zmes lesne moke, žganega magnezita, raztopine magnezijevega klorida, za pode, 55. kratica za Nogometni klub Ohmpija, 56. ladja, ki vozi preko oceana, 58. jagnjeta skupaj, 60. kamnina vlaknaste sestave, odporna proti ognju in kislinam, za gasilske obleke itd., 61. strokovnjak, izvedenec, ki ga pokličejo, da pove svoje mnenje o čem.
NAVPIČNO:
1. kar ustreza splošnemu okusu določenega časa, uveljavljeni kroji oblačil, obutve itd., 2. večja glasbena stvaritev, tudi operna hiša, 3. zglajen, poledenel pas ali proga za drsanje, 4. znak za kemično prvino radij, 5. ime jugoslovanskega nobelovca Andriča, 6. dolenjski narodni izraz za spolno razdraženo« t, poželenje, 7. visokošolec ali član najvišje znanstvene in umetniške ustanove, 8. nemški predlog od, s, z, sicer pred rodbinskimi imeni, kjer označuje plemstvo, 9. eden od molov, 10. lisasta žival, navadno konj, pes, 11. Estonec, 12. kratica za ulico, 13. slovenski operni basist, Danilo, 16. skupina, druščina v pogovornem jeziku, 19. zver iz družine mačk, 22. kamnita gmota, v glasbi tonovska lestvica, 25. gladovanje, 27. Olga Jež, 28. nečlenasti zajedalci ljudi in vretenčarjev, živijo v črevesnih stenah, 30. izdelovalec ali prodajalec sira, 33. brezbarven ostro dišeč plin, ki se lahko utekočini, spojina dušika in vodika, 35. starogrška muza lirskega ljubezenskega pesništva, 36. zvezda Venera na jutranjem nebu, 39. Božo Podkrajšek, 41. počasnež, zamudnež, kdor kasni, 43. če, 44. vojak redne čete, sestavljene iz domačinov v Vzhodni Afriki, 47. nekdaj loščilo za čevlje, 50. tvorec nemške delovne organizacije, ki je izkoriščala prisilno deportirano delovno silo iz okupiranih dežel, Pritz, 52. Kenneth A. Burke, 53. zgornji del rastline, ki vsebuje zrna, zlasti pri ovsu, prosu, 54. mednarodni avtomobilski oznaki za Togo in Švedsko, 57. Emile Zola, 59. Nikolaj Pimat.
Rešitev nagradne križanke z dne 5. novembra: 1. goljuf, 7. korona, 1.'). admiral, 14. leopard, 17. rp, 18. marabu, 20. požar, 21. Dike, 23. ameba, 25. Jiri, 26. sinkopa, 28. OZ, 30. Gan, 31. fernet, -i'2. Agata, 34. breza, 36. Ruslan, 39. ral, 40. SU, 42. istenje, 44. Anja, 46. packa, 48. Gelč, 50. ničla, 52 geodet, 54. Ir, 55. anatema, 57. kitolov, 59. Aradan, 60. Jakuti.
Prejeli smo 97 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Suzana Perne, 64000 Kranj, Valjav-čeva 13; 2. nagrado (60 din) Vera Štrukelj, 64000 Kranj, Mote Pijadeja 4/II; .1. nagrado (50 din) Andrej Kavčič, 64000 Kranj.-Breg ob Savi 76. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitve pošljite do torka, 15. novembra, na naslov: Glas Kranj,Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 70 din, 2. 60 din, 3. 50 din
OD VSEPOVSOD
»Politiki« na svatbi
Svatba v turškem mestecu Gorde"su je prinesla številne nevšečnosti: osem poškodovanih, 32 priprtih in temo v vsem kraju. Začelo se je s političnimi zbadljivkami. Razprave so se razvnemale, svatovske pesmi so se umaknile političnim parolam. Nazadnje so se še stepli in razstrelili transformatorsko postajo.
Vraževerni meščani
V gosto naseljeni četrti Kaulun milijonskega Hongkonga visijo na oknih modernih stolpnic kuhinjski lonci in krožniki, na zunanje zidove pa je obešenih veliko majhnih ogledal, ki naj bi odganjali zle duhove.
NLP nad Urugvajem
Neznani leteči predmeti preplavljajo nebo nad Urugvajem. V več mestih m vaseh pa tudi v Montevideu, glavnem mestu, je precej ljudi videlo NLP. Predmeti puščajo za seboj požgana tla in lise ter povzročajo elektromagnetne motnje. — Spet nova snov za razprave o NLP!
Kača za življenjsko moč
Masuzo Nezu, japonski trgovec z ribami, se je hotel za 70. rojstni dan napiti moči. V krompirjevo žganje je potopil kačo, katere strup naj bi krepil potenco. Očitno pa se je sla vijencu preveč mudilo, saj je bila kača še živa in ga je pičila. Zdaj Nezu nabira novih moči v tokijski kliniki.
ŠAHOVSKI KROŽEK
Prve poteze
Dama proti trdnjavi
Zmagati v končnici dame proti trdnjavi je razmeroma zahtevna naloga tudi za dobrega šahista, čeravno je osnovni koncept igre enostaven. Nasprotnikovega kralja je treba potisniti ob rob deske. Zaradi sposobnosti večstranskega gibanja dame se trdnjava ne sme oddaljiti od svojega kralja.
Pri natančni igri dama dokaže nadmoč Oad trdnjavo, vendar je možen tudi neodločen izid; včasih je remi, ker ni bilo mata i v 50 potezah, včasih pa zaradi pata (gl. diagram 73 B).
Diagram 73
A tleli na potezi zmaga B Crni na potezi remizira
Diagram 73 A prikazuje značilno pozicijo končnice dame proti trdnjavi, v kateri beli lahko izvede sklepni manever. Cilj manevra je, da beli figuri izsilita umik črne trdnjave od svojega kralja, nakar dama uveljavi svojo moč.
1. De6 +
Z 1. Dd8 + beli ne bi spremenil položaja, po 1. Da6? pa bi omogočil črnemu remizi-raU 1...... Tc7 + , 2. Kd7 Td7 + ali 2. Kb6
Tc6 +1 itn.
1. ... Ka8
2. Dal-«-! Kb8
Na 2----Ta7 sledi 3. Dh8 mat.
3. DaSt!
Crni je sedaj prisiljen igrati s trdnjavo, sicer jo po 3____Kc8, 4. Da6 izgubi.
3. ... Th7
4. Dbfi + Ka8
5. Da4 + Kb8
6. Db3 + Ka8
7. Dg8 + in beli osvoji trdnjavo.
V položaju ha diagramu 73 B črni remizira tako, da stalno šahira nasprotnikovega kralja oziroma izsili pat.
1. ...      Th7 +
2. KgS     Tg7 +
3. K nI     Tg6 -t-!
4. Kg6: pat.
dr. Srdjan Bavdek
PLANIKA je za to jesen in zimo pripravila nekaj mičnih modelov ženskih škornjev. Upoštevala je modno novost te zime — cevaste škornje, brez zadrge. Dve višini in dve konici imajo njihovi modeli DOKA in NADA. V treh naravnih barvah in v črni se dobe v vseh Pla-nikinih trgovinah.
Cena: 597 in 799 din
Zelo lepe ženske športne jopice z zadrgo so za to zimo spletli pri ALMIRI. Model GORA so jo poimenovali, saj bo kot nalašč za na smučarijo. Iz 100% volne je, kombinacija barv je pa modra, rdeča in bela. V velikostih od 38 do 44 se dobe v njihovi industrijski prodajalni v Radovljici.
Cena: 448 din
Pa recite, da tale M urin plašč, ki smo ga poslikali pri Murkini MODI v Radovljici, ni nekaj posebnega! Zelo moden je t* to svojo borduro in šalom. V drap barvi a modro in rdečo ter z rumeno-rjavo borduro jih imajo, v velikostih pa od 36 do 44.
(ona: 2496 din
Novost na trgu so tudi družinski zavitki slanih palčk. Pri ŽIVILIH v GLOBUSU smo jih poslikali. 300 gramov so težki.
Cena: 11,70 din
Črtomir Zoreč: ,
POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE
(44. zapis)
S Češnjice, kjer sem se kar dolgo mudil, se moram naposled le spustiti v dolino Lipnice. Brž pa moram tudi reči, da so poti s Češnjice na vse strani lepe, zvečine že kar asfaltirane. In tako pridem za celih 50 m niže k rečici takorekoč iznenada — saj navzdol gre hitro. In še nov betonski most bo poslej vezal Češnjico z dolinskim svetom.
I
lomet
REČICA IN DVE VASI
o je voda Lipnica, vas Lipnica ob sotočju s Kroparico in Zgornja Lipnica — celih 10 ki-'tetrov daleč ob rečici istega imena navzgor.
No, najprej povem za Lipnico, ki je od staroslavne Krope oddaljena le bore tri kilometre, da je to dolga vas ob cesti, ki pripelje iz Podnarta v ozko dolino Lipnice. Prebivalcev je prav malo — še 50 ne. Tudi dobre zemlje tu ni, le voda in gozd. A vendar je tu, v Lipnici pri Kropi, živela stara obrt: izdelovanje ur ni-halk, še posebej pa stolpnih ur. Pir-čevo tradicijo, več sto let staro, zdaj nadaljuje Iskra, ki izdeluje tu urne mehanizme. Tovarna je lepa, sodobna — zares krasotica v odljudni dolini.
Za Zgornjo Lipnico, ki je po številu prebivalstva še enkrat bogatejša od (Spodnje) Lipnice, kaj dosti ne morem povedati. Le to, da se v neposredni bližini nahajajo razvaline Pustega gradu; zakletega gradu, kot ve povedati ljudska pesem.
Že Valvasor je gledal iz Radovljice le razvaline Pustega gradu, ki se je prvotno, ko je še stal v svoji ošabni mogočnosti, imenoval Wallenburg. — Bila je to postojanka Ortenburža-nov. Le ti so jo zgradili že v 12. stoletju. Grad sam je bila utrjena trdnjava — morda celo gnezdo roparskih vitezov, ki so se imenovali »Upniške gospode«, četudi so bili le mini-steriali (najemniki, oskrbniki, pooblaščenci) Ortenburžanov, med drugim tudi lastnikov Radovljice.
Leta 1418 ali kako leto kasneje je Wallenburg prešel — po dedovanju seveda — v roke Celjskih grofov. Preden pa so Habsburžani, zmagovalci nad Celjani, grad zasegli, ga je dal Jan Vitovec, sloveči vojskovodja celjskih čet zažgati, zidovje pa porušiti. Vse odtlej, od 1. 1456, je Pusti grad zares pust. — Menda je bil grad v 16. stoletju obnovljen — pa tudi spet požgan.
Kot slika kaže, ja bila nekdanja graščina mogočna, da je celo nad Radovljico dominirala. Vsaj Valvasorjeva risba tako kaže.
To sta bili dve Lipnici - daleč vsaksebi - obe ob Lipnici, vodi, ki je dobila ime pač po lipah ob svojem toku.
Nenavadno mnogo lip raste tod še danes. Tako tudi v osojni soteski ob Nemiljščici naletiš na pravcat gozd samoraslih lip in lipovcev. Kaže, da tej rastlinski združbi prija železarski svet pod Jelovico.
Na nekaki »tromeji«, kjer se stekajo poti od Krope, Podnarta in Kamne gorice — ob malem zaselku Lipnici, je pred leti zrasla velika, sodobna osnovna šola — osemletka. Obiskujejo jo otroci ne le iz Krope in Kamne gorice, pač pa tudi z Dobrav, iz zaselkov ob vodi nizdol in vkreber. Tudi s Češnjice, Rovt in Njivice. Šola nosi ime po Stanetu Žagarju, ki je dolga leta učiteljeval na bližnji Dobravi.
»MIL POGLED«
_ ekaj stoletij nazaj — morda nekoliko manj — so morali \y[ tako Kroparji kot Kamničani Itako je treba reči prebivalcem Kamne gorice, ne »Kamnogoriča-ni«!) nositi svoje mrliče pokopavat v Radovljico. No, za večino pogrebcev je bila pot le predolga — zato so se od pokojnika poslovili tako, da so z obronka nad Kamno gorico zrli še nekaj časa na cesto, kjer se je vil sprevod s pokojnikom, tja proti Lan-covem in Radovljici. Zrli so tja dol
— to je bil poslednji »mil pogled« mrtvemu v slovo ...
O tem mi je pravil pokojni mojster kovač Joža Bertoncelj. Sla sva tja gor in tudi midva poslala »en mil pogled« tja proti Radovljici!
Taisti možak, dolgoletni prijatelj, mi je ob tej priložnosti (pa še dostikrat pozneje) pripovedoval o ničkaj lepih odnosih med Radovljico ter Kroparji in Kamničani. Nadoblast Radovljice jim ni bila všeč — kaj, če v teh sporih z oblastjo ni pronikal določen proletarski čut? Kmet se je le enkrat uprl — v času puntov — delavcu pa je v krvi, da zavre spričo krivice. Prav o tem sem na svojih poteh večkrat premišljeval: delavec, ki ni imel, razen suženjskih verig, ničesar izgubiti, je skočil pokonci, če se mu kaj ni videlo prav.
Pobožen, pohleven, ustrahovan kmetic pa je molčal in potrpel. V dobri veri, da bo onostran vse lepše in bolj pravično.
Da je res tako, priča tudi protestno sitarsko delavsko zborovanje v Kranju, na vrtu Stare pošte (dne 4. julija 1896), nenehni spori med revnimi žebljarji in bogatimi fužinarji v Kropi in Kamni gorici. Bile so sicer največkrat resda le mezdne zahteve
— toda upor je bil tu. Vsaj ponigla-vega hlapčevstva ni bilo v starem delavskem gibanju. (Prebrati velja tudi novelo Prvi maj Prežihovega Voranca.)
V Radovljici je sedela grajska in druga gospoda — v Kropi in Kamni gorici pa so delavske roke vihtele kladiva
od štirih do ene, od štirih do ene, so zarje rumene, so trate zelene, od štirih da ene voda nam kolesa? mehove nam žene nad nakli smo sključeni; vsi, fantje, možje in dekleta in žene,
od štirih do ene že vsi smo izmučeni; voda nam kolesa, mehove nam žene, 4       od štirih do ene, od štirih do ene, Pol treh, pol treh — spet puha nam meh! Žareči žeblji so nam v očeh, do osmih zvečer žeblji, žeblji v očeh ...
To pesem (Zebljarska) je Oton Zupančič prvič objavil v Ljubljanskem Zvonu 1. 1912 po nekem izletu ali krajšem bivanju v Kamni gorici. Prijatelju je o nastanku te pesmi Še povedal: »Izmučeni obrazi, upali od mnogega dela in slabega življenja — zunaj pa so cvetele zlatice. Ko sem odšel, sem še dolgo povsod videl žeblje, pa rumene cvetice, najbolj pa me je preganjal ritem. Nazadnje se je pesem ulila, da sem komaj dohajal s pisanjem.«
Po sporočilu pesnikove vdove si je Župančič tedaj dolgo ogledoval vigenjce in na enem izmed njih sam skoval žebelj.
5£S ŽSfK^' F*' W,ailenburg> nad Zgornjo Lipnico pri Radovljici, kakor gaje videl še Valvasor 1.1689.
10. stran —
Glas   RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED
Petek, 11. novembra 1977
RADIO
12
SOBOTA
Prvi program
4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti:
Gnojenje vinske trte 12.40 Veseli domači napevi 13.30 Priporočajo vam 14.05 I z dela Glasbene
mladine 14.25 S pesmijo in plesom
v novi teden 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Gremo v kino 18.45 Zabaval vas bo
orkester Caravelli 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Franci Puhar 20.00 Spoznavajmo svet
in domovino 21.15 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za nase
izseljence 23.05 Popularnih dvajset 0.30 Zvoki iz naših krajev 1.03 Kaleidoskop
zabavnih melodij 2.03 Ob luninem svitu 3.03 G lasbena skrinja 4.03 S popevkami v novi dan
Drugi program
8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz pa rti t ur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako,
kako pa mi 14.20 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek 16.15 Z majhnimi
zabavnimi ansambli 17.40 Glasbeni sacino 17.40 Popevke
jugoslovanskih
avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom
Silvo StingI 18.50 Svet in mi
Tretji program
19.05 Letošnje slavnostne
igre v Bavreuthu 21.00 Vidiki sodobne
umetnosti 23.25 Slavko Osterc:
Quatre pieces
symphonique 23.55 I z slovenske poezije
NEDELJA
Prvi program
4.30 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke: Rumeni bonboni 8.46 Skladbe za mladino 9.05 Še pomnite, tovariši 10.05 Nedeljska panorama
lahke glasbe 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža i 'i af> Obisk pri orkestru
Kokie r reeman 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Zabavna radijska
igra — F. Durbridge: ■ Skrivnost Jonathan 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JKT
— studio Beograd 23.05 Literarni nokturno
— L. Gandolin: Na počitnicah
23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Glasba z baletnega odra
0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Ce še ne spite 2.03 S pevci jazza 2.30 Zvoki godal 3.03 Plošča za ploščo 3.30 Operni skladatelji
na koncertnem odru 4.03 Lahke note velikih
orkestrov
Drugi program
8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Po pločnikih Pariza 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Iz musicalov
in glasbenih revij 16.35 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske
Amerike 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Iskanja in dognanja 19.20 Igramo, kar ste
izbrali, vmes ob 20.35 Naš likovni svet 23.00 V svetu godalnega
kvarteta 23.55 Iz slovenske poezije
14
PONEDELJEK
Prvi program
4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ringaraja 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi
9.40 10.15
11.03 12.10
12.30
12.40
13.30 14.05 14.30
15.30 15.45
16.00 17.00 18.05 18.25 19.35 19.45
20.00 20.10
21.05 22.20
23.05
23.15
Vedre melodije
Kdaj, kam, kako
in po čem
Za vsakogar nekaj
Veliki revijski
orkestri
Kmetijski nasveti: Nega mladega vina Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Naši znanstveniki pred mikrofonom Vrtiljak Studio ob 17.00 Izročila tisočletij Zvočni signali Lahko noč, otroci Minute z ansamblom bratov A vsem k Kulturni globus G. Puccini: Plašč, opera v enem dejanju Iz slovenske simfonične literature Popevke iz jugoslovanskih studiev
Literarni nokturno — M. Kravos: Biografija s kredo Za ljubitelje jazza
Drugi program
8.00 Ponedeljek
na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.35 Ponedeljkov
križem kraž 13.55 Glasbena med igra 14.00 Književnost
jugoslovanskih
narodov —
J. Snoj: Izbor 14.20 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Od 1-5 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba
slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 V gosteh pri
komornem zboru RTV Ljubljana
19.40 Na vzletni stezi s skladateljem Pavlom M ihelčičem
20.05 Jakob Jež:
Pastoralne invencije za violino in klavir
20.15 Ekonomska politika
20.35 P. I.Čajkovski:
Francesca da Rimini — simfonična fantazija po Danteju, op. 32
21.00 Literarni večer
21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih: Primož Ramovš 23.20 Za vas muzici raj o 23.55 Iz slovenske poezije
Prvi program
4.30 Dobro jutro
8.08 Glasbena matineja
9.05 Radijska šola
za srednjo stopnjo:
Rondo 9.30 Iz glasbenih šol:
Trbovlje 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti:
Pospeševalno delo
s krožki živinorejcev 12.40 Po domače 13.30 Priporočajo vam 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Radijska univerza 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Obiski naših solistov 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Jože Kampič 20.00 Slovenska zemlja
v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra —
D. Poniž: Kaj se je
zgodilo družini
Slavič 21.15 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program JRT
— studio Beograd 23.05 Literarni nokturno
- D. Trumbo: Johnvjeva vojna
23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Dixieland parada 0.30 Popevke za vse 1.03 Koncert po polnoči 2.03 Kaleidoskop
zabavnih melodij 3.03 Majhni ansambli 3.30 Paleta akordov 4.03 Proti jutru
Drugi program
8.00 Torek na valu 202 13.00 I z partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola
za višjo stopnjo:
Slovenska
kriminalka 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Zvočni portreti 17.40 Z ansamblom
Tone Janša 17.50 Ljudje med seboj 18100 Lahka glasba
na našem valu 18.40 Popevke slovenskih
avtorjev 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Odlomki iz opere
Norma V. Bellinija 20.00 Znanost in družba 20.15 J.J. Quantz:
Triosoneta v D-duru 20.35 Koncert za besedo —
Sprehod 21.00 Dvignjena zavesa 21.20 Salzburški
festival 1977 23.00 Sezimo v našo
diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije
Prvi program
4.30 Dobro jutro
8.08 Glasbena matineja
9.05 Pisan svet pravljic
in zgodb 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Aktualni problemi
marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako
in do čem 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Veliki zabavni
orkestri 12.30 Kmetijski nasveti:
Oskrbovanje zemlje
v breskovih nasadih 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske
glasbene umetnosti
— Indija 14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma —
A. Davies:
Iz Avtobiografije 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Odskočna deska -
Ingrid Silič, klavir 18.30 Utrinki iz svetovne
zborovske glasbe 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Bojan Adamič 20.00 Koncert iz našega
studia 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno:
Pesmi o morju 23.15 Revija
jugoslovanskih
pevcev
zabavne glasbe 0.05 Iz slovenske
zborovske glasbe 0.30 Za pozne plesalce 1.03 Zaprite oči
in poslušajte 2.03 Note v ritmu 2.30 Glasba za čembalo 3.03 Kaleidoskop
zabavnih melodij 4.03 Lahke note
velikih orkestrov
Drugi program
8.00 Sreda na valu 202 13.00 !z partitur velikih zabavnih orkestrov
13.33 S solisti
in ansambli JRT 14.00 Radijska šola
za srednjo stopnjo:
Rondo 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske
produkcije
zabavne glasbe 17.40 Filmski zasuk 17.45 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 G lasbena soareja 20.00 Kultura danes 20.15 Predklasična
zborovska umetnost 20.35 Z našimi opernimi
umetniki 21.40 Sodobni literarni
portret: Jože Udovič 22.00 Razgledi po
sodobni glasbi 23.25 Skrjabin in dva
fianista I slovenske poezije
17
ČETRTEK
Prvi program
4.30 Dobro jutro
8.08 Glasbena matineja
9.05 Radijska šola
za višjo stopnjo:
Slovenska
kriminalka 9.35 Ljudsko izročilo
v zborovski glasbi 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Uganite, pa vam
zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti:
Gospodarjenje
z zasebnimi gozdovi
na Kočevskem 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Koncert za mlade
poslušalce 14.40 Enajsta šola 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Z opernih odrov 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Milan Ferlež 20.00 Četrtkov večr
domačih pesmi
in napevov 21.(K) Literarni večer 21.40 Lepe melodije 22.20 Iz opusa Francisa
Poulenca 23.00 V gosteh pri tujih
radijskih postajah 23.30 Naš nocojšnji gost
— Majda Sepe 0.05 Lahka kri 0.30 Pop, ročk, beat
1.03 Klasična in
romantična
klavirska literatura 2.03 Kaleidoskop
zabavnih melodij 3.03 Jazz s plošč 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru
Drugi program
8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi
marksizma 14.20 Mehurčki 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami
po Jugoslaviji 17.40 S Plesnim orkestrom
RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet
računalnika Ruperta 18.40 Z velikimi
zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Jugoslovanska
vokalna glasbena
ustvarjalnost in
poustvarjalnost
20. stoletja 19.30 Zunanjepolitični
feljton 19.45 Večerni concertino 20.35 Vprašanja telesne
kulture 20.40 Poletni koncerti 1977
v ljubljanskih
Križankah 21.35 Dva ansambla
Iva Petriča 22.00 Malo znani
Beethoven 23.40 Izak Poš: Glasbeno
veselje pri pojedini 23.55 I z slovenske poezije
Prvi
4.30 8.08 9.05
9.30
10.15
11.03 12.10 12.30
program
Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za nižjo stopnjo: Deček in gozd Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti Kdaj, kam, kako in po čem
Znano in priljubljeno Z orkestri in solisti Kmetijski nasveti: Novosti pri sredstvih za varstvo rastlin
12.40
13.30 13.50 14.05
14.30
15.30 15.35 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45
20.00 21.15
22.20
23.05 23.15 0.05 1.03
1.30 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03
Pihalne godbe vam igrajo Priporočajo vam Človek in zdravje Glasbena pravljica: Vrbova piščal Naši poslušalci čestitajo in
Gozdravljajo apotki za turiste Glasbeni intermezzo Naš gost Vrtiljak Studio ob 17.00 Moment musical Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Fantje treh dolin Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Glasba Slavka Osterca in L. M. Škerjanca Nočni znanci Mojstri jazza Revija popevk G lasbena serenada Paleta akordov Majhni ansambli
Drugi program
8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel
ob Mediteranu 14.00 Radijska šola
za nižjo stopnjo:
Dežek in gozd 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 Radijska igra -
J. Mišima:
Gospa Aoi 19.45 Meti klavirskimi
miniaturami 20.15 Z jugoslovanskih
koncertnih odrov 20.30 V nočnih urah 22.30 Mednarodna
radijska univerza 22.40 Iz jugoslovanske
operne literature 23.15 Nočni koncert
komorne glasbe 23.55 I z slovenske poezije
UMRLI SO
V TRŽIČU
Perko Marija, roj. 1944, Perko Peter. roj. 1977, Perko Friderik, roj. 1972, Osebek Mihaela, roj. 1898
TELEVIZIJA
12
SOBOTA
TV Ljubljana
8.00 Čudoviti svet muca
Filemona 8.10 Potovanje okrog
sveta
8.25 M. Belina: Igrajmo
se gledališče 9.00 Morda vas zanima:
V svetu oblikovanja 9.30 Človek in duševna
stiska — konec 9.55 Po sledeh napredka 10.25 Stoletje revolucij:
Mehika 11.10 N.Cripp: Družinske
vezi — nadaljevanka 17.25 Obzornik 17.45 Samuraj — pirat —
japonski film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 1950 Tedenski
zunanjepolitični
komentar 20.00 Med prijatelji -
kanadski film 21.30 Moda za vas 21.40 TV dnevnik 22.00 625
Oddajniki II. TV mreže
16.40 TV dnevnik 17.00 TV koledar 17.10 Spaski ali Korčnoj? 17.40 Plus pet -
otroška oddaja 18.45 Od vsakega jutra
raste dan 19.30 TV dnevnik 20.00 Zagreb poje -
feljton 20.30 W. A. Mozart:
Don Juan — 2. del
opere 21.30 24 ur
21.40 Čuvajev dnevnik —
dok. film 22.20 Športna sobota
TV Zagreb — L program
10.00 TV v šoli: Umetnost, Risanka, TV izbor
11.05 TV v šoli:
Matematika, Oblike, Kultura govorjenja
12.05 TV v Soli: Moderni izraz v umetnosti
16.40 do 19.30 isto kot na odd.II.TV mreže
19.30 TV dnevnik
20.00 Humoristična oddaja
20.30 Usodni let - film
22.05 TV dnevnik
22.20 Skopje 77 - festival zabavne glasbe
TV Ljubljana
8.25 Poročila
8.30 Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov Celje 77
8.55 625
9.35
10.30
10.55
11.30
12.15 12.55
14.50 15.05
15.30 15.45
17.35 17.45 17.50
19.15 19.20 19.30 19.50
19.55 20.00
21.15 21.20
21.50 22.25
G. Flaubert:
Gospa Bo var v —
nadaljevanka
Ostržek -
nadaljevanka
Karino —
nadaljevanka
Kmetijska oddaja
(Bg)
Poročila
Bukarešta: nogomet Romunija : Jugoslavija — prenos (IV-Bg) Križem kražem Zakoni divjine — serija
Okrogli svet Naglo sodišče — francoski film Moda za vas Poročila Košarka Bosna : J ugoplastika (Sa-II-Zgb - II-Lj) v odmoru
Propagandna oddaja
Barvna risanka
Cikcak
TV dnevnik
Tedenski
gospodarski
komentar
Propagandna oddaja
I. Ivana«: Nikola Tesla, TV Zgb Propagandna oddaja Jadar in radževina, .
II. del oddaje iz cikla Karavana Športni pregled (Bg) TV dnevnik
(do 22.45)
Oddajniki II. TV mreže:
14.50 Nedeljsko popoldne
19.30 TV dnevnik
20.00 Zabava vas
Julio Iglesias
20.50 24 ur
21.15 Moja draga Klementina, film (do 22.50)
TV Zagreb - I. program
950 Poročila 10.(M) Otroški spored 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.55 Nogomet Romunija :
JU(IV-Bg) 14.50 Nedeljsko popoldne
(Bgd) 19.30 TV dnevnik 20.05 Nikola Tesla -
nadaljevanka 21.00 Potopisi: Človek
in ptica (N.Sad) 21.30 TV dnevnik 21.50 Športni pregled
14
PONEDELJEK
TV Ljubljana
9,05 TV v Soli: Pravopis,
Atomi, iz del Sergeja
Prokofjeva 10.00 TV v Soli:
Materinščina,
Risanka, Antarktika 11.10 TV v Soli:
Za najmlajše
(do 11.25)
15.05
16.00 17.05
17.25 17.50 18.05 18.15 18.25 18.30 18.45 19.15 19.20 19.30 19.55 20.00
21.35 21.40 22.25
TV v šoli -
ponovitev
TV v Soli (do 16.15)
Glasbena pravljica:
Desnica, levica in
klavir,
Zakoni divjine.
Obzornik
Voda
Varstvo pri delu Mozaik
Dogovorili smo se Mladi za mlade Barvna risanka Cikcak TV dnevnik Propagandna oddaja L. Panduro: Bertram in Liza Propagandna oddaja K uit urne diagonale TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže:
17.15 17.35 17.45 18.00 18.15 18.45 19.30 20.00 20.30 21.00 21.10
TV dnevnik TV koledar Slikanice iz NOB Reci mi, reci Nove knjige Mladi za mlade TV dnevnik Športna oddaja Izkušnje Poročila Obljuba - film
T V Zagreb - I. program
do 20.00 isto kot na odd.
11. T V mreže 20.00 N. I. Serrador:
Televizor, TV drama 21.15 Srečanja 22.00 Rekviem za pristan
dok. film 22.25 TV dnevnik
15
TV Ljubljana
8.30 TV v Soli: Nemščina Deček v prirodi, Računstvo, TV vrte<-. Najlepša Sala, Osebni dohodki delavcev 10.30 TV v šoli: Risanka, pri rod os lov |c (do H.05) 14.30 TV v.Soli: ponovitev
(do 16.00) 6.05 Šolska
8.05 Šolska TV: Rotacija in revolucija, oddaja iz cikla Zemljepis (do 16.25) ' 16.45 Potovanje okrog
sveta, barv. lutkovna serija TV Zg 17.00 Šahovski dvoboj Spasski: Korčnoj 17.30 Črna puščica 17.55 Obzornik 18.K) Muppet shovv 18.35 Mozaik 18.40 Jugoslovanska
trimska televizija 19.15 Barvna risanka 19.20 Cikcak 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Oči kritike 20.40 Propagandna oddaja
20.45 G. E. Clancier: Črni kruh
21.40 Propagandna oddaja
21.45 I z koncertnih dvoran — A. Dvorak: Iz novega sveta
22.20 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže:
17.30 Risanka
17.45 Lepa Savojska, film
18.15 Dokumentarni film
tuje proizvodnje 19.30 TV dnevnik 20.00 A. de Musset:
Lorenzaccio.
I. del drame 21.45 24 ur
22.05 Zabavno glasbena
oddaja z / laikom
Pejakovičem 22.40 Obzorje:
Stanovanje po meri
(do 23.05)
TV Zagreb — L program
16.05
16.30 16.50 17.00
od 17.
19.30 20.00 20.50
21.00
22.40
TV v Soli -nadaljevanje TV dnevnik TV koledar Šahovski dvoboj Spasski: Korčnoj 30 do 19.30 isto kot na odd. II. T V mreže TV dnevnik Aktualnosti Akcije: Varstvo okolja
Trgovina na glavni ulici, film TV dnevnik
TV Ljubljana
8.50
10.00
17.10
18.10 18.40 18.45
19.15 19.20 19.30 19.55 20.00
21.40
21.(5
22.30
TV v šoli: Varstvo okolja. Gorski kolar. Modra okna TV v šoli: Kocka kocka, risanka, film (do 11.10) Z besedo in sliko: Storžkovo popoldne, I. del
Zakladi britanskega
muzeja
Obzornik
Spekter
Mozaik
Od vsakega julra raste dan: Koroška Barvna risanka % Cikcak , TV dnevnik Propagandna <«ldaja Film tedna: Divji mesija Majhne skrivnost i velikih kuharskih mojstrov Mehika, oddaja iz cikla Stoletje revolucij TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže:
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Daljnogled 18.15 Ionizacija in človek 18.40 Ali ste vedeli? 18.45 KUD »Sonja Marinkovič«
19.30 T V dnevnik 20.00 Športna sreda 22.30 Šahovski komentar 23.00 TV dnevnik
TV Zagreb - I. program
isto kot na odd. II. TV mreže
17
ČETRTEK
TV Ljubljana
9.00 TV v Soli: Od
Varšave do K rete, Sahara, Obdelava lesa
I0.00 TV v šoli:
Francoščina,
risanka, kemija 15.00 Šolska TV:
Rotacija in
revolucija 17.30 Čudoviti svet muca
Filemona 17.40 Obzornik 17.55 Skrivnosti morja 18.45 Mozaik 18.50 M. Belina:
Raziskovanje
v neznanem
Igrajmo se gledališče 19.15 Barvna risanka 19.20 Cikcak 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Začetek tedna
domačega filma,
prenos iz Celja 20.20 Izziv kulturi:
Film in filmska
kultura, prenos 22.10 Propagandna (Kldaja 22.15 TV dnevnik
Odddajniki II. TV mreže:
17.15 TV dnevnik 17,35 TV koledar 17.45 Trinajstletniki.
TV nadalj. 18.15 Osebni dohodek
delavcev 18.45 Vprašajmo.
vprašajte 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti 77 20.50 24 ur 21.10 Arktični doktor.
dok. oddaja
TV Zagreb - I. program
15.00 TV v Soli, ponovitev od 17,15 do 20.50 isto kol
na odd. II. T V mreže 20.50 Kapelski kresovi,
TV nadalj. 22.05 TV dnevnik 22.25 Baleta makedonskih
avtorjev
TV Ljubljana
8.45 TV v Soli: Dnevnik
10, Slovenščina,
ruščina, Ježeva
hišica, od Načrta
do zemljevida l(UM) TV v Soli:
Angleščina, Risanka,
zgodovina (do 11.05) 15.00 TV v šoli, ponovitev
(do 16.00) 17.05 Križem kražem 17.20 Pisani svet 17.55 Obzornik 18.10 Čez tri gore:
Slovenjegraški
oktet 18.40 Mozaik 18.45 Volja je pot 19.15 Barvna risanka 19.20 Cikcak 19.30 TV dnevnik 19.55 Tedenski
notranjepolitični
komentar 20.00 Propagandna oddaja 20.05 N. Cripp: Družinske
vezi, nadaljevanje
in konec 20.50 Propagandna oddaja 20.55 Razgledi: Znanost
za proizvodnjo 21.25 Propagandna oddaja 21.30 Spencerjevi piloti 22:20 TV dnevnik 22.35 Glasbena med igra 22.50 Šahovski komentar
(do 23.20)
Oddajniki II. TV mreže:
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar I 7.45 Bombaž, pa se joka 18.15 Družbena tema 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Studio tri 21.10 24 ur
21.15 Beethovnove sonate (do 22.15)
TV Zagreb - I. program
od I 7.15 do 19.30 isto kot
na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20O0 Odrske luči,
zabavno glas. oddaja 21.00 Ljubezenske zgodbe,
ser. film Zg 21.50 Stoletje revolucij:
Mehika 22.35 TV dnevnik 22.50 Šahovski komentar
TA TEDEN NA TV
TRZNI PREGLED
JESENICE
Solata 8,70 do 9 din, Spinača 20,80 din, cvetača 13,80 din, korenček 6,90 din, česen 48,90 din, čebula 6 din, fižol 16,10 do 16,94 din, pesa 6,90 din, kumare 13 din, paradižnik 16 din, jabolka 5,80 do 7,40 din, hruške 18 din, grozdje 14,44 din, pomaranče 24,40 din, limone 20,70 din, ajdova moka 20,45 din, koruzna moka 6,20 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,65 din, skuta 26,56 din, sladko zelje 3 do 3,30 din, kislo zelje 5,20 din, kisla repa 6,90 din, jajčka 2 do 2,70 din, krompir 3,65 din
Sobota
V japonskem barvnem filmu SAMURAJ - PIRAT bomo spremljali usodo samuraja, ki pride v kraljestvo, kjer vlada hudobni princ. S pomočjo lepe kraljeve hčere, ki naj bi se poročila s princem, bi zavladalo še hujše zlo. Toda samuraj v službi pravice začne križati prinčeve načrte. Film je pravi spektakel. v katerem ie vrsta sijajnih trikov, saj so številne čarovnije izredno učinkovite.
Čeprav imajo Kanadčani močno vplivno sosedo, ZDA, skušajo ohraniti svoj filmski izraz. V kratkih filmih jim to vse bolj uspeva, celovečerni filmi z angleškega jezikovnega področja pa se po dramaturški zgradbi in igralcih kar precej opirajo na ameriške vzornike. Barvni film MED PRIJATELJI je kriminalka z močnimi socialnimi poudarki, tako da jo lahko označimo tudi kot družbeno dramo.
Nedelja
NAGLO SODIŠČE je grški emigrant Costa Gavras posnel 1974. leta, takoj po filmih Z, Priznanje in Obsedno stanje. Tokrat nam prikazuje probleme naglih sodišč pod vichvjsko vlado 194. leta. Sodniki so obsojali na smrt nedolžne obtožence, čeprav so vedeli, da niso ničesar krivi. Uklanjali so se zahtevam izdajalske vlade, ki je z zakonom obsojala na smrt vse, ki bi bili sumljivi Le malokateri sodnik je tvegal upravičen upor takšnemu nezakonitemu početku.
Ponedeljek
Priljubljeni avtor Leif Panduro, za katerega trdijo, da zna od vseh sodobnih danskih pisateljev najbolje prikazati Dance, kakršni so v resnici, je v dvojni drami BERTRAM IN LIZA ter ANNE IN PAUL ustvaril zanimiv splet življenjskih situacij, polnih nasprotij in podobnosti. Te so tako spretno izmišljene, da neopo-zorjeni gledalec pri prvem ogledu dram verjetno ne more odkriti niti polovice povezav. Drugo dramo Anne in Paul si bomo lahko ogledali naslednji ponedeljek.
Sreda
Vsak Russellov film je svojevrstno doživetje, ne glede na temo, ki se je loti. Spomnimo se le Demonov, Zaljubljenih žensk, Gustava Mahlerja ali Tommvja. Gustav Mahler in DD7JI MESIJA sta še najbolj primerljiva, saj sta oba biografska. Prvi o komponistu, drugi o slikarju Hanriju Godieru, ki je pri 23 letih padel v prvi svetovni voini. Godierove navade, čudaško življenje, nenavadno razmerje z dvajset let starejšo Sofijo Brezsko predstavljajo silno zanimivo osnovo za pravi russellovski film.
Petek
Med serijami lažjega žanra pravzaprav ni dosti izbire: kriminalke, vesterni ali science fiction. SPENCERJEVI PILOTI pa niso nič takega. Predstavljajo letalce na športnem letališču. V vsaki 47-minutni zgodbi bomo uživali ob lepih panoramah, snemanih iz letala, vmes pa bo kriminalni zaplet, tako da bodo ti napeti pustolovski filmi privlačno razvedrilo za gledalce vseh
KRANJ
Solata 10 do 12 din, špinača 22 din, cvetača 20 din, korenček 8 din, česen 40 din, čebula 7 din, fižol 28 din, pesa 6 do 8 din, kumare 10 do 12 din, paradižnik 18 do 20 din, paprika 16 din, slive 18 do 20 din, jabolka 8 do 10 din, hruške 14 din, grozdje 14 do 16 din, pomaranče 16 din, limone 24 din, ajdova moka 18 din, koruzna moka 7 din, kaša 16 din, surovo maslo 68 din, smetana 32 din, skuta 18 do 20 din, sladko zelje 5 do 6 din, kislo zelje 10 do 12 din. kisla repa 10 din, klobase 25 din, orehi 140 din, jajčka 2,50 do 3 din, krompir 3 do 4 din
V KRATKEM PO GORENJSKI   V KRATKEM PO GORENJSKI   V KRATKEM
Izlet jeseniških invalidov
LETOS SLOVENSKA KARAVANA »GLAS JESENI77«
Karavano pevcev amaterjev Glas jeseni 77 bo DPD Svoboda Šenčur organiziralo že tretjič. Lani in predlani je karavana, ki je bila organizirana samo na Gorenjskem, odlično uspela. Letošnje leto pa se je organizacijski odbor odločil, da prireditev razširi. Tako lahko v njej sodelujejo
Eevci iz cele Slovenije, koncerti pa bodo v glavnem v rajih, od koder so pevci tudi doma. Posebnost letošnje karavane pa je tudi ta, da bodo morali vsi pevci peti v slovenščini, zaželene so celo lastne oziroma nove skladbe.
Pevce bo na vseh koncertih ocenjevala žirija občinstva, ki jo bodo sestavljali vsi obiskovalci v dvorani, finalno prireditev, ki pa bo 9. decembra v kinu Center v Kranju, pa bo ocenjevala tudi posebna strokovna žirija.
Prvi koncert slovenske glasbene karavane pevcev amaterjev Glas jeseni 77 bo v soboto, 12. novembra, ob 19. uri v domu kulture v Šenčurju, takoj naslednji dan (nedeljo, 13. novembra) pa se bo karavana ustavila v Lazah v Tuhinjski dolini in zvečer v Kamniku.
Na koncertu se bo predstavilo občinstvu 18 pevcev amaterjev, in sicer: Aci Šivic iz Škofje Loke, Miran Zadnik iz Koštabone pri Kopru, Anica Zakelj iz Stare vasi pri Žireh, Helena Blagne z Jesenic — Kor. Bele, Milena Gradišar iz Ljubljane, Ksenija Tacer iz Celja, Miha Učakar iz Špitaliča in Rajko Jeglič iz Češnjice v Tuhinjski dolini, Danijela Fideršek in Cvetka Stare iz Polzele, Giani Živec Zdravko iz Mengša, Lado Brnot iz Kamnika, Aldo Zerjal iz Trsta, duet Milan Zalokar in Marjeta Ko-zule iz Senovega, Ivanka Klemene iz Podljubelja, Aleksander Jež iz Trbovelj ter Stane Marn in Franc Deržič iz Kranja.
Pevce bo spremljal ansambel Dar iz Šenčurja, prireditev pa bosta vodila in povezovala napovedovalca Bernarda Oman in Miro Erzin. V drugem delu bo nastopilo tudi nekaj gostov, med drugim bomo lahko slišali tudi lanskoletna zmagovalca Glasu jeseni 76 Vido Sitar in Frenka Ćebulja. F. Erzin
SODELOVANJE MLADINE
Kranj — V preteklem obdobju je mladina Elektromehanike sodelovala pretežno s pripadniki JLA iz gar-nizije Stane Žagar. Ugotovili so, da je takšno sodelovanje preozko,K zato so predlagali poglobitev sodelovanja s koroškimi Slovenci iz Pliberka na Koroškem. Izdelali bodo program sodelovanja in sicer naj bi program vseboval organizacijo različnih srečanj na športnem in kulturnem področju ter razne druge oblike izmenjave izkušenj.
Ko so bili pred kratkim v Iskri na Laborah na obisku Štipendisti Iskre, so izrazili željo, da bi si ogledali tudi proizvodnjo v Elektromehaniki in se seznanili tudi s samoupravno organiziranostjo ter delom mladinske organizacije. Mladinska organizacija bo zato štipendiste povabila na pogovor o delu mladinske organizacije v Iskri.
A. Lap
GLASILO MLADIH ELEKTROMEHANIKE
Kranj — Na nedavni seji komisije za informiranje pri koordinacijskem svetu osnovnih organizacij ZSMS delovne organizacije Iskra Elektromehanika je posebna pripravljalna komisija predlagala idejni osnutek glasila mladih Elektromehanike, ki ima 20 temeljnih organizacij.
Pri tej odločitvi je bila važna predvsem težnja mladih, da lahko v širši obliki predstavijo svoje delo. Čeprav imajo možnost pisati o svojih problemih v Iskri-nem glasilu, menijo, da je tam prostor preveč omejen. V glasilu pa bi lahko bolj na široko obdelali vsa področja delovanja mladih.
V idejnem osnutku je bilo poudarjeno, da morajo biti prispevki in celotna vsebina lista kvalitetna. Kvaliteta naj bi bila bolj pomembna od števila izvodov. Vsaka osnovna organizacija ZSMS bo za prvo številko pripravila nekaj aktualnih prispevkov iz svoje sredine. Obseg glasila naj ne bi bil bistven, predlagano je, da bi vsaka 00 ZSMS pripravila za vsako številko vsaj en prispevek in naročila 100 izvodov glasila.
Tudi za obliko glasila je bila izvoljena posebna pripravljalna skupina. Pozneje bo to delo prevzel uredniški odbor, predsedstvo koordinacijskega sveta 00 ZSMS celotne delovne organizacije pa bo hkrati tudi uredniški svet.
Glasilo bodo izdajali po potrebi. A. Lap
POHOD V BESNICI
Beanica — Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Besnica in člani taborniškega odreda »Slap Šum« so pripravili v počastitev dneva mrtvih pohod od spomenika do spomenika, ki je v tem kraju že tradicionalen. Začetek pohoda je bil ob devetih pred osnovno šolo, udeležilo pa se ga je 50 pionirjev in mladincev. Pohodniki so obiskali tri spomenike in spominska obeležja na besniškem področju in povsod pripravili kulturni program. Ob tej priložnosti so mladi položili vence in cvetje. Pohod bi zanesljivo še bolje uspel, če ne bi nagajalo slabo in deževno vreme. I. Pegam
TRŽIŠKI KRVODAJALSKI REKORD
Tržič — V začetku novembra je bila v tržiški občini tridnevna krvodajalska akcija, ki se je tako po datumu kot načinu darovanja krvi razlikovala od prejšnjih. Akcija je bila prvič novembra, kar je ugodnejši datum od decembrskega,, Tržičani pa prav tako krvi niso darovali v domačem zdravstvenem domu, temveč na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani. Akcije se je udeležilo kar 842 Tržičanov. Čeprav je bilo 10 odstotkov darovalcev odklonjenih, je bil letošnji učinek boljši od lanskega. K uspehu so veliko prispevali tržiški delovni kolektivi, ki so delav-cem-krvodajalcem nudili vse ugodnosti.
-mv
Društvo invalidov Jesenice je pred kratkim organiziralo za svoje člane dvodnevni izlet po Štajerski in Po-murju. Pot jih je najprej vodila v Celje, kjer so jih sprejeli predstavniki celjskega društva invalidov in jih pospremili v muzej in na ogled zapora Stari pisker, spominu talcev in borcev pa so se poklonili pri spomeniku v Frankolovem. V Mariboru, kamor so krenili iz Celja, so si ogledali Zavod za zaposlovanje invalidov »Bodočnost« in muzej NOB. V Mariboru so jih sprejeli predstav-. niki tamkajšnjega društva invalidov. Jeseničani so nato nadaljevali pot proti Pomurju in se ustavili v Bora-čevem, kjer so si ogledali polnilnico radenske vode in si ogledali zdravilišče Radenci. Tu so jih sprejeli predstavniki društev invalidov Murska Sobota in Ljutomer in jih povabili na kosilo v Gradišče. Ob tej priložnosti sta si predsednika društev Jesenic in Murske Sobote izmenjala spominska darila ter pri tem izrazila željo, naj bi se društvi še bolj povezali ter sklenili pobratimstvo.
Drugi dan izleta so si jeseniški invalidi ogledali Mursko Soboto, nato pa so se odpeljali v Moravske toplice, kjer so se nekateri tudi kopali. Naslednji postanek je bil v Lju-
tomeru, kjer so jih prijazno pričakali predstavniki ljutomerskega društva invalidov. V znak prijateljstva in pobratimstva so si izmenjali spominska darila. Kasneje so si ogledali tudi vinsko klet Ljutomerčan, ki si jo je pred leti ogledal tudi predsednik Tito.
Izlet po Štajerski in v Pomurje je bil zadnji v vrsti letošnjih izletov, vendar bo ostal zaradi prisrčnega sprejema društev invalidov iz teh krajev vsem udeležencem še dolgo v spominu. Za naslednje leto že načrtujejo izlete za ogled zloglasnih taborišč iz zadnje vojne ter kraje najtežjih borb iz NOB v Bosni in Hercegovini in na Hrvatskem. ^
r
KAM NA IZLET
PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI
Glasbena šola Kranj
razpisuje
prosto delovno mesto
tajnice šole
za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniški*-i dopustom)
Pogoji: srednja izobrazba administrativne ali ekonomske smeri z najmanj 4-letnimi delovnimi izkušnjami
Pismene prijave z dokazili je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Glasbena dola Kranj, Trubarjev trg 3.
V BREŽICE IN ČATESKE TOPLICE
600 let je že staro to mesto nad izlivom reke Krke v Savo, oddaljeno od Ljubljane točno 100 km. Mesto in grad, v katerem sta mogočna viteška dvorana s freskami in Posavski muzej z bogato zbirko, sta znana predvsem iz časov kmečkih uporov, na kar spominja tudi spomenik kmečkim puntarjem. Skozi mesto je včasih držala trgovska pot z Dolenjskega na Štajersko, Hrvatskp in Ogrsko. Tu so salzburški nad-škofje v 13. stoletju kovali svoj denar, ki je s trgovino prihajal tudi na Ogrsko, saj so tam našli mnogo novcev iz brežiške kovnice. Grad kot tudi cerkvici sv. Lovrenca in sv. Roka sta vredni ogleda.
V neposredni bližini pa so C a teške Toplice, ki imajo tudi zaprt bazen in se boste tudi v teh hladnih dneh lahko dodobra ogreli. Voda v Cateških Tpolicah je najtoplejša pri nas, saj ima kar 57,2 C in je tudi radioaktivna. Zdravi revmatizem, ženske bolezni in luskavico. Gostinskih objektov je tod okrog na pretek, točijo pa dobra domača vina, cviček in bizeljčan in domače ' specialitete so vedno na voljo.
oglejte si program
toplih zimskih moških čevljev
Pri nas smo za zimo
P r
mM
polgloboki JANEZ, MAMUT
samo 359 din
visoki KONRAD, MAMUT
samo 399 din
-Z
I
p
r a v
I
■
J
e n
i
/
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata in strica
Alojza Čarmana
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje ter podarjene vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo sodelavcem mehanične delavnice SAVA Kranj, IGD SAVA, PGD Kokrica in organizacijama ZB Kokrica in SAVA. Posebna zahvala pa velja vsem, ki so ga obiskovali v času njegove bolezni in ga bodrili. Za izredno pomoč pa se zahvaljujemo še družinam Urbane, Dolenc, Cvirn in Hudoklin ter tov. Omanu za spregovorjene besede, pevcemsKokriceza zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena, sinova, mati, brat in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo.
Kokrica, 10. novembra 1977
ZAHVALA
Ob nenadni tragični izgubi dragega in skrbnega moža, očima in brata
Filipa Pavšlerja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo kolektivu PLAMEN Kropa, njegovim sodelavcem in CARINARNICI za podarjeno cvetje, tov. Šparovcu za poslovilne besede, pevcem Stane Žagar iz Krope za zapete žalostinke in g. župnikoma za spremstvo in pogrebni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena, sin, brat in ostalo sorodstvo.
Kamna gorica, 7. novembra 1977
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dobrega moža, brata in strica
Petra Ješeta
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga obiskali v času njegove zahrbtne bolezni, posebno dr. Novaku za zdravljenje. Hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vence in cvetje, za izrečena sožalja in tolažbo v teh težkih trenutkih in nam karkoli pomagali. Posebna zahvala g. župniku za tako ganljive besede in lepo opravljeni pogreb. Prisrčna hvala vsem pevcem, ki so mu zapeli toliko lepih pesmi doma in ob pogrebu. Najlepša hvala prijatelju Ladu za prelepe poslovilne besede
ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Angela, sestre, nečaki in ostalo sorodstvo.
Meja, 3. novembra 1977
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata in strica
Jožeta Ahačiča
se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč družini Bečan, Zepič Majdi, Bukovnik Marjanu, družini Rupar, dr. Rusu, dr. Martinčiču, dr. Hriberniku, pevcem, gospodu župniku, govornikoma, oddelku 523 tovarne Peko, KŽK TOZD Klavnica, vsem, ki ste darovali vence in ga spremili na
njegovi zadnji poti.
Še enkrat vsem iskrena hvala.
Vsi njegovi
Križe, 7. novembra 1977
ZAHVALA
Ob smrti moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Matevža Rozmana
iz Sp. Dupelj št. 107
se hvaležno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tej bridki izgubi izrazili sožalje, blagemu pokojniku poklonili cvetje ali dali darove v dobre namene ter ga pospremili na zadnji njegovi poti. Najlepša hvala sosedom, ki so nam v težkih urah pomagali. Posebno se zahvaljujemo gospodu škofu dr. Stanislavu Leniču, ki je ob somaševanju enajstih duhovnih sobratov opravil pogrebne obrede ter domačemu župniku prof. F. Fricu. Zahvaljujemo se zastopstvu teološke fakultete v Ljubljani in vsem duhovnikom, ki so prišli na pogreb očeta svojega sobrata. Zahvaljujemo se tudi dr. I. Bajželj-nu za večletno zdravljenje. Zahvalo smo dolžni tudi zastopnikom tovarne Peko v Tržiču in podjetju Mercator, podružnica v Kovorju. Prav lepo se zahvaljujemo gasilcem za številno spremstvo in za lep poslovilni govor in pevskemu zboru v Dupljah za žalne pesmi.
Žalujoči: žena Francka, sin France ter hčerki Ivanka in Cilka z družinama.
Duplje, Ljubljana, Kovor, 7. novembra 1977
prodam
Prodam KAVČ dobro ohranjen. Informacije tel. 064-60-889 od 6. do 18. ure. 7840
Prodam malo rabljena OKNA —
4 kom, zasteklena, notranje odpiranje, dve z roletami in notranja VRATA. Cena ugodna. Komovec, Zg. Gorje 64 a 7877
Prodam 9 kub. m smrekovih in
5 kub. m macesnovih DESK in PLOHOV v Kranjski gori. Informacije: Eljon Jože, Zadružna 8, Kranj
7878
Prodam športni globok OTROŠKI VOZIČEK za 600 din. Frece, Planina 28, tel. 26-823 7879
Prodam suha BUKOVA DRVA. Bernik, Ševlje 3, Selca nad Škofjo Loko 7880
Prodam 8 mesecev brejo TELICO. Ljubno 14 7881
Prodam KRAVO s teletom. Zg. Lipnica 1, Kamna gorica 7882
Prodam PRAŠIČA 120 kg težkega za rejo ali za zakol. Voglje 56, Šenčur 7883
Prodam semenski KROMPIR igor - drobni. Voglje 43, Šenčur 7884
Prodam termoakumulacijsko PEC 2KVV. Cešnjica 42, Železniki
7885
Poceni prodam AVTORADIO. Bernik, Sv. Andrej 3, Škofja Loka
7886
Prodam 2 toni KROMPIRJA igor brez umetnega gnojila in suha, trda DRVA ter 8 tednov stare istrske GONIČE z rodovnikom. Vester, Sp. Otok 19, Radovljica 7887
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE in devetdeset kg težkega PRAŠIČA. Šenturska gora 8, Cerklje 7888
Prodam dve klaftri BUKOVIH DRV. Lenart 6, Cerklje 7889
Prodam otroško POSTELJICO in pisalno MIZICO primerno za šolarja. Dvorje 6, Cerklje 7890
Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA in 300 kg betonskega ŽELEZA v palica (profil 19). Poženik 20, Cerklje
7891
Prodam PRAŠIČA za dopitanje ali zakol. Zalokar, Sp. Brnik 21, Cerklje 7892
Prodam eno leto stare KOKOŠI nesnice. Mušič, Cerklje 3 7893
Prodam VOLA 600 ali 400 kg težkega. Brezje 53 pri Radovljici 7894
Prodam PRAŠIČA za zakol. Pre-bačevo 15 7895
Prodam 400 kom suhih BUTAR in PEČ na olje EM0 8. Teran, Bistrica 1, Duplje 7896
Prodam dva para rabljenih SMUČI z navadnim okovjem in SMUČARSKE ČEVLJE št. 39. Šubic, Ulica Milene Korbar 7, Primskovo, Kranj 7897
Prodam semenski in jedilni KROMPIR desire, vesna, igor, suhe BUTARE in DRVA ter zadnji traktorski NAKLADALEC   Voglje 64
7898
Prodam različne kose (omare, postelje) rabljenega POHIŠTVA in novo SPALNICO. Telefon 42-135
7899
Prodam 8 tednov stare PUJSKE in SADIKE zimzelenega ligustra za živo mejo. HRIBAR Franc, Šobčeva 14, Lesce, tel. 74-013 7900
BERBERIS (češmin) rdeč in zelen za živo mejo prodam. Ribnikar, Kokrica, Betonova 20 7901
Poceni prodam malo rabljeno PEČ na drva in premog. Staneta Žagarja 34, Kranj 7902
Poceni prodam PSA pasme dobr-man. Britof 152 7903
Ugodno prodam emajlirano PEČ na olje. Pintar, Ulica 1. avgusta 7, Kranj 7904
Prodam rabljeno dvodelno OKNO z roleto. Štupnikar, Podnart 50 7905
Prodam KRAVO, ki bo v kratkem tretjič telila. Olševek 52, Preddvor
7906
Poceni prodam dva odlično ohranjena KAVČA, raztegljivo MIZO, nekaj kuhinjskih elementov, ŠTEDILNIK na 4 električne plošče. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure. Informacije po tel. 25-373. Ponudbe pod »Rabljeno« 7907
Po zelo ugodni ceni prodam rabljeno STRESNO OPEKO folc. Grilc Janez, Kalinškova 39, Kranj 7908
500 kg betonskega ŽELEZA in HANAU višinsko sonce prodam. Kranj, tel. 21-345 7909
Prodam 320-litrski hrastov SOD, oljni GORILEC za kamin, 24 snežnih LOPAT za streho, otroški VOZIČEK, zajklje BLEKANTEN. Naslov v oglasnem oddelku. 7910
Prodam krmilno REPO in KOLERABO. Britof 34 7911
Televizor MEDIANA, črno-beli, ugodno prodam. Pot na Jošta 27, Kranj 7912
Prodam KRAVO s teletom. Brezje 10 pri Radovljici. 7913
Prodam krmilno PESO. Vasca 11, Cerklje 7914
Ugodno prodam omaro MEBLO. Kranj, Šorlijeva 21, tel. 23-453 7915
Prodam plemenskega VOLA 400 kg težkega. Paloviče 7, Tržič 7916
KASETNI AVTORADIO, stereo, nov z zvočniki in priborom, ugodno prodam. Britof 240 7917
Prodam 4 KVV termoakumulacijsko PEČ AEG, avtoradio BLAU-PUNKT. Zwalf Ivan, Zevnikova 1 a, Kranj 7918
Prodam dva BIKA simentalca, 10 mesecev stara. Sp. Lipnica 36, Kamna gorica 7919
Malo uporabljeno, 345-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku
7920
Prodam več PRAŠIČEV težkih 100 kg za dopitanje. Kveder, SR. vas 35, Šenčur 7921
Prodam APARAT za merjenje krvnega pritiska. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 23-280 7922
Prodam težkega mesnatega PRAŠIČA. Luže 38 pri Šenčurju 7923
Prodam KRAVO po izbiri in PRAŠIČA za zakol ali rejo. Lahovče 13, Cerklje 7924
Prodam črno-beli TELEVIZOR GORENJE avtomatik. Otoki 22, Železniki 7925
Zelo ugodno prodam HLADILNIK GORENJE in GRAMOFON ISKRA. Informacije vsak dan pri Vončinovi, Ul. 31. divizije 50, Kranj
7926
Prodam PRAŠIČA za dopitanje. Povije 6, Golnik 7927
Prodam ZELJE v glavah. Jama 6, Kranj 7928
Prodam ZELJE v glavah. Šifrer Franc, Žabnica 15 7929
Prodam dve PEČI na olje. Ogled vsak dan po 15. uri pri šlibar, Črtomirova 22, Bled 7930
Prodam 5000 kg debele REPE. Češnjevek 25, Cerklie 7931
Prodam mesnato SVINJO in KONJA za vsa kmečka dela. Paloviče 9, Tržič 7932
Prodam prikolico nosilnosti 300 kg s pokrovom, primerno za prevoz kamp opreme, nerjaveča vratca za kmečko peč, klopi okoli kmečke peči 140 X 140 in otroško posteljo. Prap-rotnik. Loka 5. Tržič
Poceni prodam ŠTEDILNIK na trdo gorivo. Praše 44, Kranj 8005
Ugodno naprodaj dobro ohranjeno PONY KOLO ter ZAMRZOVALNA SKRINJA Gorenje - 360-li-trska, 2 meseca v rabi za 1000 din ceneje. Telefon 21-097. 8006
Prodam novo 80-basno HARMONIKO scandalli ter skoraj novo uvoženo dirkalno KOLO na 10 prestav s kilometer števcem. Telefon 24-072
8007
Prodam plemenskega BIKCA. Zg. Besnica 44 8006
Poceni prodam IGNIS oljno peč, 10500 kalorij. Plantarič, Klobovsova 3, Škofja Loka 8009
Prodam otroško STAJICO in ZIBELKO z vložkom. Štajer, Župančičeva 9, Kranj 8010
Prodam okoli 200 PUNT. Informacije na tel. 23-735 8011
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Nasovče 19, Komenda 8012
Ugodno prodam brezhiben, popolnoma avtomatski ŠIVALNI STROJ. Telefon 064-24-681. Kranj, Zupančičeva 10 8021
Prodam rabljeno ZASTAVO 750 v voznem stanju in tehnično pregledano. Bašelj 9, Preddvor
Prodam rabljeni KOMBINIRANI ŠTEDILNIK in manjšo POMIVALNO MIZO. Košnjek, Moša Pijade 48, Kranj
kupim
Kupim trajno žarečo PEČ. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 23-280
7975
Kupim strešno OPEKO folc cementni, 250 kosov. Tršan Franc, Hraše 14, Smlednik 7976
Kupim rabljene DESKE za opaž in betonski MEŠALEC. Meglic Andrej, Leše 4, Tržič 7977
Kupim rabljeni PISALNI STROJ znamke OLIMPIJA. Ponudbe pošljite na naslov: Dobršek Darinka, C. na Klanec 41, Kranj 7978
vozila
Prodam AMI 8 c, letnik 1971. Val-ter Janko, Gorice 22.
Ugodno prodam SIMCO 1301 S, letnik 1971, prevoženih 80.000 km. Peternelj, Grajska pot 14, telefon 064-60-956, Škofja Loka 7762
Prodam VW 1200, starejši letnik. Habjan, Novi svet 17, Škofja Loka. Ogled v popoldanskem času 7858
Ugodno prodam spredaj karambo-liran avto ZAPOROŽEC, prevoženih 17.000 km. Trajstarevič Ljubo, Čopova 23, Lesce 7865
SIMCO 1100 GLS prodam po delih. Jesenice, tel. 82-782. Dare Sebja-nič, C. revolucije 4. 7867
FIAT 750, letnik 1969, registriran za leto 1978, v dobrem stanju, ugodno prodam. Poizve se po telefonu številka 23-619 7933
Prodam dve ZIMSKI GUMI in POKRIVALO za zastavo 750. Šink Ana, Ul. 1. avgusta 9, Kranj 7934
Prodam skoraj novo ZASTAVO 101. Trata 16, Škofja Loka 7935
ZASTAVO 750, december 1970, prodam. Ogled v soboto popoldne in v nedelio. B. Rozman. Brezje pri Tržiču 13 7936
Prodam razne dele za SIMCO 1000, radio AMBASADOR z gramofonom in žensko kolo. Informacije tel. 064-60-081 7944
Prodam motor za TRANZIT FORDA. Zalaznik, Studeno 21, Železniki 7945
Prodam   ZASTAVO   750, letnik
1973, registrirano do aprila 1978. Sp. Brnik 56, Cerklje 7946
Prodam ŠKOLJKO za NSU 1200 c. Lahovče 27, Cerklje 7947
Prodam MOPED T 12, registriran do junija 1978. Poženik 36, Cerklje
7948
Prodam neregistriran osebni avto SIMCO 1000, letnik 1967. Avto je v voznem stanju. Zorman, Dvorje 6, Cerklje 7949
Prodam avto ZASTAVO 750, letnik 1973, registriran za 1978. Apno 9, Cerklje 7950
Prodam AUDI 100, letnik 1976. Jan Franc, Alpska 54, Lesce 7951
Prodam malo voženo ZASTAVO 750, letnik 1972. Telefon 26-948 7952
AUSTIN 1300, letnik 1972, ugodno prodam. Franko, Jelovška 20, Radovljica 7953
Prodam TRAKTOR PASQUALI TV 18. Kozjek Alojz, Zg. Besnica 22
7954
R 4, letnik 1973, prodam. Telefon številka 25-406 7955
Prodam OPEL KADETT, letnik 1970. Križaj, Cegelnica  19, Naklo
7956
Prodam   ZASTAVO   101, letnik
1974. Vidmar, Zlato polje 11, Kranj
7957
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968/69. Debeljak, Podbrezje 54
7958
.Ugodno prodam FIAT 850 in 200 kosov POROLITA 8 cm. Kalan, Kurirska pot 33, Kranj 7959
Prodam ZASTAVO 750, letnik september 1973. Proletarska 3 a, Tržič 7960
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik oktober 1972. Maron-dini, Moša Pijade 15, tel. 22-826 7961
Poceni prodam VW 1200, letnik 1963, registriran do 5. 8. 1978. Verbič Saša, Bistrica 182, Tržič, tel. 23-125
7962
Prodam karamboliran avto AMI 8. Ogled vsak dan pri Špoljar, Zasip 78, Bled 7963
Ugodno prodam NSU, letnik 1970. Ogled vsak dan po 16. uri. Ilič, Gub-čeva 2, Kranj 7964
Prodam ŠKODO 1000 MB. Stoj-kovič, XXXI. divizije 56, Kranj 7965
VVARTBURG, letnik 1968, dobro ohranjen, prodam. Ogled v soboto, 12. novembra. Repič, Kuratova 6, Kokrica, Kranj 7966
Prodam avto ŠKODO L 110, letnik 1972-1973, prevoženih 47.000 kilometrov. Štular Alojz, Podnart 6
7967
Prodam FIAT 124, letnik 1969. V račun vzamem ZASTAVO 750. Telefon 24-712 7968
Prodam   ZASTAVO   101, letnik
1973, dobro ohranjeno, 67.000 km, garažirana. Bohinc, Ljubljana, Voš-njakova 9, tel. 312-105 7969
Prodam RENAULT 10, letnik 1970, dobro ohranjen. Mavčiče 67, Kranj 7970
Prodam TRAKTOR PASQUALI, 18 KS. Ravnikar, Zg. Luša 2, Selca
7971
Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do 17. 5. 1978. Pogačar Janko, Sr. Ra-dovna 6, Zg. Gorje 7972
Prodam   ZASTAVO   750, letnik
1974, Zemba Milka, Zg. Gorje 52
7973
Prodam AMI 8, letnik 1971. Marjan Cemažar, Kranj, Moša Pijade 46
7974
J—
I Gorenjci1
TRIDESET LET
G LAS
Te dni lahko naročite pri vašem pismonoši
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1964, neregistriran, v voznem stanju. Dolžan Janez, Zvirče 9, Tržič 8013
Zelo ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1969, lahko tudi na kredit. Čehič Mirjana, Pot na Zali rovt 2, Tržič 8014
Za 8000 din prodam KATRCO, vozno, registrirano do marca 1978. Borojevič, Ravrte 12, Tržič 8015
Poceni prodam osebni avto TAU-NUS, registriran do avgusta 1978. Kutič Blaž, Struževo 2 b, Kranj 8016
Prodam dobro ohranjeno PRIKOLICO za osebni avto. Informacije po tel.75-183 8017
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Gotz Krik, Planina 16, Kranj, tel. 22-849 8018
VVARTBURG - TURIST, letnik 1971/72, ugodno naprodaj. .Močnik, Cerklje 73 8019
Prodam dobro ohranjen avto NSU 1200, letnik 1970, prevoženih 71.000 km, registracija veljavna do novembra 1978. Informacije dobite vsak dan cxl 16. do 18. ure na telefon 81-490 8020
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, rdeče barve. Grašič Tone, Mlaka 84, Kranj 7937
Prodam osebni avto ZASTAVO 1300, letnik 1964, v voznem stanju, neregistriran. Lesce, Alpska 54 7938
Poceni prodam R 4, kupim VOLA 400 kg. Poljče 23, Begunje 7939
Ugodno prodam ŠKODO 100 S, letnik 1970. Križnar Ivo, Godešič 96, Škofja Loka 7940
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Kapun, Puštal 103, Škofja Loka 7941
Prodam dobro ohranjen avto FIAT 125 special. Triller, Vešter 24, Škofja Loka 7942
stanovanja
Zamenjam dvosobno STANOVANJE v Novem mestu za Kranj ali kjerkoli na Gorenjskem. Ponudbe pod »Nagrada« 7792
Oddam SOBO v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 7979
V dobro celo OSKRBO vzamem dva tovariša — starejša. Obenem prodam termoakumulacijsko PEC 3 KVV. Informacije na tel. 26-908
7980
Prodam, zamenjam ali dam v najem STANOVANJE v dvodružinski hiši v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 7981
V centru Kranja oddam mlajši upokojenki opremljeno SOBO s tekočo vodo. Pogoj: pomoč v slučaju bolezni. Cankarjeva 5, Kranj 7982
Zakonca z 20-mesečnim sinom nujno iščeta v Kranju ali bližnji okolici enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO. Plačava za 6 mesecev vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku. 7983
Oddam SOBO z delno oskrbo za pomoč v gospodinjstvu trikrat tedensko. Tel. 212-39 7984
Dve študentki iščeta SOBO v Kranju. Mojca Majerle, Kidričeva 2, Kranj 7985
V.
Ledena esenca
za masažo
Kozmetična obrt P. Šinkovec Kranj
zaposlitve
Iščem DELAVCA za delo na avtomatih. Zaželeno nekaj tehničnega znanja in avto. Klanšek, Brezje 8023
Iščem INŠTRUKTORJA za angleški jezik (6. razred osnovne šole). Naslov v oglasnem oddelku. 7988
Samostojnega MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejmem. MIZARSTVO Jezeršek Stane, Zg. Bitnje 97, Za b niča 7989
Takoj sprejmem v redno zaposlitev kvalificiranega AVTOMEHA-NIKA za popravilo Zastava in Škoda. Avtonega Klasič, Kranj, Šuceva 17. tel. 22-268 7990
STROJNI KLJUČAVNIČAR vajen varenja išče popoldansko kakršnokoli delo. Ponudbe pod »Ključavničar« 7991
FRIZERSKO VAJENKO sprejmem. SALON »PUNKA«, Vodopiv-čeva 13, Kranj 7992
Iščem žensko srednjih let, nevezano, za delo v kuhinji, doba 5 mesecev v inozemstvu. Informacije: Slaščičarna ŠINK, Kranj, Titov trg 11, dopoldan od 9. do 11. ure. 7993
prireditve
OO ZSMS OREHEK - DRU-LOVKA in OO ZSMS PREDOSLJE prirejata v soboto, 12. 11. 1977, ob 18. uri PLES. Igral bo ansambel OKO. Vabljeni! 7994
Ansambel TURISTI igra za PLES vsako soboto ob 19.30 v KOMENDI, vsako nedeljo ob 18. uri v SKARUČNI. 28.11. po proslavi v Skaručni in 29. 11. ob 19. uri v VODICAH. Vabljeni! 7995
POZOR! Zaradi popravila dvorane v DOMU JNA, v petek 11. 11. ne bo PLESA. Ples bo naslednji petek, 18. 11., ob 18. uri. Organizator. 7996
V domu PARTIZANA LJUBNO bo na Martinovo nedeljo, 13. novembra 1977, ob 16. uri veselo MARTI-NOVANJE. Igral bo narodno zabavni ansambel MURKA s pevci. Vmes pa še pokušnja vin in srečelov. Prijetno se boste zabavali na prireditvi jeseni. Vabljeni. 7997
Vsako soboto PLES v UTIKU ob 20. uri. Igra skupina MAVRICA
7998
Vsako nedeljo PLES v SORI s pri-četkom ob 17. uri. Igra skupina MAVRICA 7999
OO ZSMS GORICE prireja v soboto, 12. 11. 1977, ob 20. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel SELEKCIJA 8024
OO ZSMS KOKRICA prireja vsako nedeljo- ob 16.30 MLADINSKI PLES. Igra ansambel SELEKCIJA. Vabljeni 8025
Izdaja ČP Glaa, Kranj, Ulica Mote Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tiak: Združeno podjetje Ljudska, pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in Uprava lista: Kranj, Mote Pijadeja I. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 Številko 3 dinarje. - OproSceno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
obvestila
PRILOŽNOST! V dveh urah dobite FOTOGRAFIJE za izkaznico, potni list, vozniško, vse skupaj za 50,00 din. Razvijanje barvnih filmov in izdelava fotografij v treh dneh. FOTO ZIVULOVIC, C. 1. avgusta 5, Kranj, tel. 22-091 7318
Vpisujemo v TEČAJE IZ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV za voznike motornih vozil B kategorije. Tečaji bodo v DOPOLDANSKIH urah. Mladinski servis Kranj, Stritarjeva 5. Uradne ure vsak torek in četrtek od 10. do 15. ure. 7808
Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na tel. 60-801
7811
Moderne in obstojne PRIČESKE vam nudi salon PUNKA, Vodopiv-čeva 13, Kranj 8000
Za salonitne in betonske strehe, betonske fasade, garaže, vikende itd. polagam SPECIJALNI ZAŠČITNI PREMAZ v raznih barvah, oreh, mahagoni, zelena, rdeča, črna, siva itd. z 10-letno garancijo. Ponudbe pod »Kvalitetno — solidno« 8001
ROLETE in ZALUZIJE naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom. 8002
OPOZORILO! KZ Naklo je v Pod-brezjah 9. septembra 1977 na nepošten način mi prodala večje število mladih kokoši — jarčk. Po ugotovitvi stanja, da niso zdrave in so zelo zaostale, so bile vse vrnjene nazaj v Podbrezje. Domnevam, da je še kdo, ki je nevedoč kupil take jarčke, zato tudi dobronamerno bodoče kupce v Podbrezjah opozarjam na posebno previdnost. Tone Rotar, Srednja vas 6 pri Goricah 8002
Prodam dvostanovanjsko HIŠO v Škof j i Loki, Vincarje 22. Telefon Številka 064-60-416 7986
Čez zimo potrebujem GARAŽO za avto, ker odhajam na porodniški dopust. Rakar, Vrečkova 2, Planina, tel. 26-431 7987
zahvale
Zahvaljujemo se vsem sosedom, UJV - oddelku milice Cerklje, tov.
komandirju in miličniku, gasilcem iz Šenčurja, KS Šenčur, Golorejevima in vsem ostalim za pomoč pri iskanju. Hvaležni Potočnikovi 8003
izgubljeno
Izgubil sem KLJUČE od zastave 750 pri pošti Kranj. Prosim najditelja, naj jih vrne na oglasni oddelek Glasa ali na naslov: Buh Avgust, Kovačičeva 4, Primskovo, Kranj
8004
TRIGLAV KONFEKCIJA
KRANJ
Najnovejše modele oblek in kril za jesenske dni dobite v naših prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču
posesti
Ugodno prodani enostanovanjsko HIŠO na območju Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku. 8022
ZAHVALA Ob težki izgubi našega sina, brata in strica
Staneta Benedika
se še enkrat zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili v njegov prerani grob. Posebej hvala tov. Koširju za prelepe besede pri odprtem grobu, pevcem, g. kaplanu za pogrebni obred, vsem sodelavcem iz Iskre in vsem, ki so kakorkoli pomagali.
Žalujoči: starši, sestri, brat in ostalo sorodstvo-
Kranj, 9. novembra 1977
ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža in ata
Milana Čaterja
se z veliko hvaležnostjo spominjamo vseh, ki so nam ob teh težkih in žalostnih trenutkih kakorkoli izrazih svoje sočustvovanje. Še posebej se zahvaljujemo organizaciji ZB Vodovodni stolp za organizacijo pogreba in tovariške obiske v času njegove bolezni. Govornikoma tov. Pečarjevi in tov. Toplaku pa iskrena hvala za poslovilne besede ob odprtem grobu, s katerimi sta počastila spomin na našega ata. Naša zahvala tudi sorodnikom, sosedom, tov. Zagorcu, sodelavcem iz oddelka montaže telefonskih aparatov TOZD TEA, obdelovalnici števca in GPP ter vokalni skupini AMARO za nesebično pomoč, prelepo cvetje, materialno pomoč in udeležbo na pogrebu. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti tov. Stanetu dr. Novaku za dolgoletno zdravljenje, zdravnikom in osebju Kliničnega centra Ljubljana, oddelek za bolezni srca in ožilja, in za vso veliko skrb ter
prizadevanje, da bi nam ga še ohranili.
Za vse - vsem in vsakomur še enkrat naša najiskrenejša zahvala.
Žalujoča žena Cilka in sinovi z družinami.
Kranj, 7. novembra 1977
ZAHVALA
Sporočamo, da nas je za vedno zapustila draga žena, mama, sestra
Julijana Bertoncelj
Hkovščeva mama iz Lajš
Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom in znancem za njihovo pomoč ter izrečeno sožalje Hvala tudi dr. Rešku in dr. Možganu za vloženi trud pri zdravljenju ter g. župniku za pogrebni obred Iskrena hvala vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter vsem, ki so darovali vence in šopke rož.
Žalujoči: mož, sinovi Vinko, Miha, Janez z ženo.
Lajše, 3. novembra 1977
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta
Franca Ulčarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetja in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Mariji Rusovi za njen trud in požrtvovalnost. Iskreno se zahvaljujemo tudi pevcem in g. župniku za poslovilne besede in lep pogrebni obred. Še enkrat prisrčna hvala vsem.
Žalujoči: žena Ivanka, sinovi in hčere i družinami. Bled, Lorein,novembra 1977
Svet Zavoda za socialno medicino in higieno za Gorenjsko — Kranj
razpisuje vodilni delovni mesti:
1. vodje oddelka za skupne službe
Pogoji: visoka ali višja šola pravne, upravne ali ekonomske smeri;
2. računovodje
Pogoji: višja ali srednja šola komercialne, ekonomske ali sorodne smeri
Od kandidatov se zahteva 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih opravilih ter družbena razgledanost in pozitiven odnos do samoupravljanja.
Pismene ponudbe s priloženimi dokazili pošljite v 15 dneh od razpisa na naslov: Zavod za socialno medicino in higieno za Gorenjsko Kranj, Gosposvetska 9.
Razpisna komisija
Zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo — Kranj
Oldhamska c. 4
razpisuje delovno mesto
direktorja
Pogoji:
— da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori,
— da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo katerekoli smeri,
— da ima 5 oziroma 8 let delovnih izkušenj,
— da je moralno in politično neoporečen.
Kandidati morajo k prijavi predložiti dokumentacijo o zahtevanih pogojih razpisa ter potrdilo o nekaznovanju oziroma, da niso v kazenskem postopku v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj, Oldhamska c. 4 z oznako »razpis«.
Turist progres inžiniring n. sub. o. TOZD smučarski center Kobla,
Bohinjska Bistrica Radovljica, Gorenjska c. 26
po sklepu delovne skupnosti vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in opravil:
1. pomočnika obratovodje
Pogoj: dokončana srednja ali delovodska šola elektro stroke in 3 leta delovnih izkušenj
2. strojnike — žičničarje
Pogoj: strojni ključavničar in 1 leto prakse
3. strežnike žičnic
Pogoj: osemletka — priučeno delo
Delovni razmerji pod tč. 1 in 2 se sklepata za nedoločen čas, pod tč. 3 pa za določen čas. Poskusno delo je za delovni mesti pod 'tč. 1 in 2 — 3 mesece.
Oglas velja 15 dni od dneva objave.
Zainteresirani kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili strokovne izobrazbe in praksi na naslov: TPI TOZD Kobla, Radovljica, Gorenjska 26.
ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi mojega moža
Petra Pogačnika
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom.Driiateljem, znancem, sostanovalcem, kolektivu Metalka iz Ljubljane, podjetju PTT iz Kranja, govornikoma Janezu Ažmanu in Stanetu Toplaku za poslovilne besede ob odprtem grobu, za darovano cvetje, izrečeno sožalje. Posebna zahvala dr. Stenškovi za njeno zdravljenje. Prisrčna hvala pevcem za žalostinke in godbi za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Leopoldina
v Kranj, 10. novembra 1977
OBLETNICA
V neizmerni bolečini mineva tri leta, odkar nam je usoda iztrgala dve mladi življenji
Janita Nograška in Braneta Bregarja
Težko in nedoumljivo je spoznanje, da vaju ni več. Se vedno smo v mislih z vama, v naših srcih pa se skriva tiha bolečina.
Vsem, ki se ju spominjate z lepo mislijo, iskrena hvala. Posebna zahvala Športnemu društvu SAVA za spominski turnir.
Družini Nograšek in Bregar
Kranj, 9. novembra 1977
NESREČE
UMRL V BOLNIŠNICI
V ponedeljek, 7. novembra, je v jeseniški bolnišnici za posledicami prometne nesreče, ki se je pripetila dan poprej v Lescah, umrl Drago Pire (roj. 1909) iz Radovljice.
PEŠEC NA CESTI
Kranj — V sredo, 9. novembra, ob 16.45 se je na Dražgoški ulici v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Markun (roj. 1951) iz Kranja je peljal proti križišču z Oldhamsko cesto; ko je pred seboj opazil pešca Milana Krašovca (roj. 1935) iz Kranja, ki je hodil po sredini ceste, je zavozil proti levi in pešca obvozil, nekaj metrov naprej pa je zadel drugega pešca, in sicer Janka Topolovca (roj. 1917) iz Kranja, ki je hodil proti križišču po levi strani. Avtomobil je Topolovca zadel, da je bil pri tem l^žje ranjen in se zdravi v Kliničnem centru.
PO NESREČI POBEGNIL
Bled — V sredo, 9. novembra, ob 18.30 je na Razgledni cesti na Bledu voznik osebnega avtomobila Bojan Capuder (roj. 1953) z Bleda trčil v parkiran avtomobil Karla Pivca (roj. 1942) z Bleda, nato pa odpeljal naprej, vendar pa so miličniki njegovo poškodovano diano že čez čas našli. L. M.
Valilnica Naklo
prodaja dnevno sveža jajca vsako sredo od 12. do 17. ure
in vsako soboto od 8. do 12. ure.
Cena: 1,60 din.
GKZTZE Naklo
LOTERIJA
C
>o C
IJ
(Z) «i
55590 80530
21 01 551 8081 02931 388811 438781 524721
2
41992
63 43 83 03 23 65823 76583 378573 516153 047173
414
764 19654 81354 401324 583484 420034
5
92225 15795 390885 480345
.S V
~Z j«
II
t» T3
1000 5000
40 50 80 500 1000 10.000 10.000 10.000
20 1000
30 40 40 50 70 1000 5000 10.000 10.000 400.000
100 100 1000 1000 10.000 10.000 100.000
20 1000 2000 10.000 10.000
d >5
8 .S
cn m
26 956 03716 95756 24296 67066 037336 392616 417036 576306
57 767 7477 04257 29517 84047 25157 018647 539947 401107
18 28 368 27228 49698 49358 212598
19 69 39 4529 1989 97109 360869
30 200 1000 1000 2000 2000 10.000 10.000 10.000 10.000
30 80 400 1000 1000 1000 5000 10.000 10.000 50.000
30 40 80 1000 1000 2000 10.000
36 30 50 400 500 1000 10.000
Kdo jo je videl?
V petek, 5. novembra, okoli 14. ure je Ivana Sušnik (roj. 30. avg. 1905 v Selu pri Polhovem Gradcu), doma z Gorenjesavske ceste 32 v Kranju, odšla na sprehod, vrnila pa se ni.
Visoka je okoli 1,60 m, močnejše postave, sivih las; oblečena je bila v črn plašč, rjave čevlje, na glavi pa je imela ruto. S seboj je nosila tudi nezložljiv dežnik.
Kdor bi jo videl ali kaj vedel o njej, naj to sporoči postaji milice v Kranju.
Vsako soboto od 20. do 01. ure:
v domu TVD Partizan Tržič igra za mlade in starejše priznani ansambel Trgovci v restavraciji nad AVTOBUSNO POSTAJO skrbi za zabavo gostov priljubljeni ansambel Ble-kato
Dobra kuhinja, izbrane pijače, možne rezervacije (tel. 50-691)
Vsak petek in soboto, od 19. do 24. ure:
DISKOTEKA za mlajše v dvorani hotela Pošta. Sodobna glasba!
Za obisk se priporoča in zagotavlja dobre gostinske storitve in lepo počutje delovni kolektiv Gostinskega podjetja Zelenica Tržič.
A
Cestno podjetje v Kranju
objavlja naslednje prosto delovno mesto
administratorja in kontrolorja tahografov
Za zasedbo delovnega mesta se zahteva uspešno končana štiriletna upravno-administrativna šola ali ekonomski tehnik in dve leti ustrezne prakse.
Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek za delovno mesto je določen po samoupravnem sporazumu za delitev OD.
Interesenti naj pošljejo pismene vloge s kratkim opisom dosedanjega dela in potrebnimi dokazili o izpolnjevanju zahtev za zasedbo delovnega mesta v kadrovsko službo podjetja.
Rok za prijavo je 10 dni od dneva objave v časopisu.
Gospodarska komisija pri
DO Merkur veleželeznina Kranj,
Koroška cesta 1, z n. sol. o. objavlja javno dražbo osnovnega sredstva:
diesel elektro agregat TORPEDO 100 kVa,
tip 4 S-280 M 65-4-56, moč motorja 1500 o/min letnik 1974, nov, za izklicno ceno 174.783,70 din.
Prometni davek v izklicni ceni ni vračunan. Pred pričetkom javne dražbe mora vsak interesent položiti 10-odstotni polog od izklicne cene. Javna dražba za družbeni in zasebni sektor bo v sredo, 23. novembra 1977, ob 12. uri v sejni sobi DO Merkur veleželeznina Kranj, Koroška c. l/I. nadstropje.
Interesenti si lahko ogledajo dražbeni predmet na dan javne dražbe od 6. do 12. ure na Gregorčičevi cesti 8 v Kranju.
SLOVENSKE ŽELEZARNE
Tovarna verig Lesce n. sol. o.
Alpska cesta 43, Lesce
Komisija za MRD - TOZD Orodjarna vabi k sodelovanju
K V rezkalce, KV strugarje, K V orodjarje
za opravljanje delovnih nalog pri izdelavi orodja.
Za sklenitev delovnega razmerja se poleg splošnih pogojev zahteva poklicna šola in uspešno opravljen preskus psihofizičnih sposobnosti.
Prijave sprejema kadrovska služba S2 — Tovarne verig Lesce — do vključno 30. novembra 1977.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage mame, bake, tašče in sestre
Julke Benčevie
se vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, darovali cvetje, izrekli sožalje, iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo govorniku za tople poslovilne besede, pihalni godbi in pevcem za zaigrane in zapete žalostinke.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni!
Kianj, 9. novembra 1977
Leonida Jesenovec:
Preskočiti šest metrov
Kranj - Kranjska atletika ima spet člana mladinske in članske atletske državne reprezentance. Čast zastopati Jugoslavijo si je priborila 17-letna dijakinja tretjega letnika Upravno administrativne dole Kranj Leonida Jesenovec. Njeni dosežki, ki so jo uvrstili med naše najboljše atletinje, so bili presenetljivi, obenem pa so javnost opozorili, da na Gorenjskem in Se posebno v Kranju so atleti z možnostmi uvrstitve med naše najboljše predstavnike te panoge.
»Pet lat ae ukvarjam z atletiko,« je pripovedovala črnolasa dijakinja Upravno administrativne Sole. »Najverjetneje ne bi nikdar stopila na atletsko stezo, če me ne bi za to panogo navdušil moj stric in nekdanji znani jugoslovanski dolgoprogai Rok Stros iz Kranja. Pet let te prizadevno vadim in skušam doseči čim boljše rezultate v teku na 100 ln 100 metrov in v skoku v daljino. Vsa leta atletskega udejstvovanja sem zvesta Atletskemu klubu Triglav. Sedaj vadim pod vodstvom trenerja Dobri-voja Vučkoviča iz Sarajeva, ki ae je vključil v delo našega atletskega kluba, od
Grejšnjih trenerjev pa še posebej omenjam Petra Kukovco in Milana Zorana, [enim, da bi moral Atletski klub Triglav razen finančnih problemov posvečati večjo pozornost tudi organizaciji trenerskega dela. Pa tudi pri pogojih vadbe nam še marsikaj manjka. Za poletne treninge imamo na voljo naprave na stadionu, pozimi pa bomo morali najverjetneje dvakrat tedensko v Celje, kjer imajo zimskim pogojem vadbe primerne naprave. Seveda je naša vadba v Celju veliko odvisna od finančnih možnosti.«
Leonida Jesenovec šteje lansko in letošnjo atletsko sezono med najuspešnejši. Čeprav je še mladinka in bo v tej kategoriji tekmovala do leta 1979, je že članica mladinske in članske državne atletske reprezentance. Dvakrat je zmagala na državnem prvenstvu v teku na 100 metrov, kjer je njen najboljši dosežek 12,2 sekunde, bila je peta na letošnjih balkanskih igrah, v skoku v daljino pa je preskočila 580 centimetrov.
»Moj cilj je preskočiti 6 metrov, kar je uresničljivo, vendar bo nujno vztrajno, načrtno in strokovno delo. V skoku v daljino so moje motnosti večje kot pa pri teku, ki pri nas ie nekaj let nazaduje. Tudi ob ocenjevanju napredka jugoslovanske atletike naaploh moram ugotoviti, da imamo dobre posameznike, kot celota pa ne pomenimo veliko. Skoda, da ne znamo številne mlade talente pravilno usmeriti. V Kranju na primer veliko obetata Renata Kuri in Bojan Stare, v Jugoslaviji in v svetu pa so mojega spoštovanja in zgledovanja vredni Nenad Stekič, Džurdža Fočič, Ackermannova iz Nemške demokratične republike in Irena Szewinska s Poljake.« pripoveduje Leonida Jesenovec, ki gre šestkrat tedensko na trening, obenem pa mora skrbeti, da tudi v šoli ne zaškriplje. Za zdaj ji to še uspeva, kar je posledica njene pridnosti, samoodpovedovanja in zaljubljenosti v atletiko!
J. Košnjek
Triglavu večina prvih mest
Kranj — S tekmo na novih plastičnih skakalnicah v Zabreznici je bila končana letošnja gorenjska liga v smučarskih skokih, ki jo je izvedla gorenjska območna skupnost za smučarske skoke. Na zadnji tekmi so bili zmagovalci: med cicibani Kešnar (Triglav), med mlajšimi pionirji Silar (Triglav), med starejšimi pionirji Beton (Triglav) in med mlajšimi mladinci Žagar (2iri). Na prvem tekmovanju je bil dosežen najdaljši skok 34,5 m. To dolžino sta dosegla članski reprezentant domačin Zupan in mladinski reprezentant Kranjčan Globočnik.
Skupni vrstni red - cicibani: 1. Kešnar (Triglav) 68, 2. Zupan (Križe) 61, 3. Šmid (Jesenice) 52, 4. Baloh (Jesenice), Debenc (Križe) in Lipar (Triglav) po 34, 7. Božnar (Žiri) 32, 8. Gradišar (Križe) 26, 9. Črešnovar 21, 10. Jereb (oba Žiri) in Vidmar (Triglav) po 16; ekipno: 1. Križe 1437 točk, 2. Žiri 1351,7, 3. Triglav 12983,4. Jesenice 878,8;
mlajši pionirji: 1. Silar (Triglav) 75, 2.
Jekovec 52, 3. I. Mandeljc (oba Križe) 48, 4. Dolar (Jesenice) 36, 5. Kolman (Jesenice) 33, 6. Gorjup (Triglav) in Pogačnik (Križe) po 28, 8. Skrjanc 27, 9. Jagodic in Slatnar (vsi Triglav) po 20; ekipno: 1. Triglav 1626,0, 2. Križe 1573,7,3. Jesenice 1361,9,4. Žiri 1092,7;
starejši pionirji: 1. Beton 64, 2. Gašpirc (oba Triglav) 55, 3. Koštrun (Križe) 55, 4. Čim-žar (Triglav) 50, 5. Jošt (Križe) 42, 6. Bernard 38, 7. Pegam (oba Triglav) 26, 8. Poljane (Križe) 19, 9. Novak (Žiri), Stanovnik (Žiri) in Smid (Jesenice) po 18; ekipno: 1. Triglav 1791,2, 2. Križe 1633,7, 3. Žiri 1549,8, 3. Jesenice 682,2;
mlajši mladinci: 1. Globočnik 66, 2. Marti-njak (oba Triglav) 58, 3. Žagar 57, 4. Krolnik (oba Žiri) 38,5. Bevc 30,6. Ropret (oba Triglav) 28, 7. Ferlan (Žiri) 27, 8. J. Mandeljc (Križe) 24, 9. Rogelj (Triglav) 20, 10. Šinkovec (Žiri) 17; ekipno: 1. Triglav 18833, 2. Žiri 1759, 3. Križe 14183, 4. Jesenice 1043,3.
J. Javornik
Klub akrobatskega
smučanja tudi v Kranju
Akrobacija na smučeh ni samo modna muha. Prve začetke te smučarske zvrsti zasledimo že leta 1920. Ta smučarska panoga je privlačevala s svojo pestrostjo zlasti Američane.
Mladi smučarski akrobati iz Kranja so pred kratkim ustanovili »Smučarski klub HOT-DOG Kranj«. Klub je uradno registriran. Dejavnost kluba obsega vse tri discipline hot-doga: prosti stil, balet in atraktivne skoke.
Člani so se resno lotili dela. S prostovoljnim delom na smučiščih Krvavca in s pomočjo prispevkov družbenih in gospodarskih organizacij člani omogočajo normalen razvoj dejavnosti. Predvsem skrbe za telesno pripravljenost. Dvakrat tedensko imajo »suhe« treninge.
Svoje uspehe nekateri člani beležijo na filmski trak. Filme so že predvajali v mladinskem klubu Hrastje ter na gimnaziji v Kranju. Posebej je treba omeniti nekatere prizadevne in nadarjene akrobate Bele Boruta in Šimenc Igorja, ki se bosta udeležila tekmovanja za evropski pokal 3. in 4. dec. v Obertauernu v Avstriji. Morda se bosta udeležila tudi tekmovanj za evropsko prvenstvo v Franciji in Nemčiji. Mnogo obetajo še člani: Gorazd Vončina, Tajo Kukec in Drago Martinjak.
Klub je šele dobro zaživel, zato vabi vse prijatelje akrobatskega smučanja k sodelovanju! 6., 7. in 8. januarja 1978 bo prvenstvo za svetovni pokal v Kranjski gori.
M. Kern
Odbojka
Kroparji navdušeni odbojkarji
Kropa - Začetki organiziranega igranja odbojke v Kropi segajo v prvo leto po osvoboditvi. Že leta 1948 je bila ekipa registrirana na republiški odbojkarski zvezi v Ljubljani. Po nekaj letih trdega dela so odbojkarji premagali vsa moštva na Gorenjskem in celo v Sloveniji in postali republiški prvaki. Četrto in peto mesto v Jugoslaviji, organiziranje mednarodnega srečanja z odbojkarji Francije in Italije je dalo Kropi svojevrsten utrip. To so bila leta, ko so v Kropi nasprotnika pričakovali s transparenti preko ulic in ko je celo godba na vrhu gasilskega doma igrala po končanem tekmovanju.
1. novembra ob 9. uri so se srečali v lepi športni hali v Lipnici nekdanji aktivni tekmovalci, ki živijo sedaj zunaj Krope z veterani tega lepega športa iz Krope. »Izseljenci« so izgubili 3:0 po lepi in borbeni igri. Nekdanji republiški reprezentance so pokazali zelo dobro igro. Vsi še danes igrajo odbojko kot rekreacijski šport in tekmujejo na sindikalnih srečanjih.
Potem so igrali še veterani z mlajšimi »ligaši« , ki so le s težavo premagali veterane.
Čeprav ni bilo lepakov, ki bi vabili na zanimivo srečanje, je bilo navzočih prek 30 odboj-karjev in veliko navijačev, ki so navdušeno pozdravljali dobre akcije. Posebnega aplavza je bil deležen kapetan veteranov Resman, ki je prijetno presenetil publiko z močnimi udarci in »zavitimi« servisi.
Naštejmo še današnje veterane, ki po dva skupaj štejeta že 100 let. Gašperšič Marjan, Gašperšič Jože, Kržišnik Adam, Kržišnik Franc, Paul Srečko, Hafner Damijan, Lazar Tone. Dobre Jože, Gašperšič Bert, Zaberl Milan in Dermota Marjan.
Upamo, da bo dogovor o vsakoletnem takem srečanju držal in pripomogel k želji veteranov, da iz Krope ali vsaj iz cele Lipniške doline ponovno zraste moštvo, ki bo ime kraja zopet poneslo po svetu. Srečanje je odlično vodil organizator odbojke in vsesplošni športni delavec vsa leta po osvoboditvi Smitek Tone.
To je bila še ena lepa športna prireditev ob zaključku proslav »30 let organiziranega športa v K ropi«. D.Hafner
Na željo številnih kinoobiskovalcev bomo še enkrat — zadnjič predvajali film
MOJE PESMI -
MOJE SANJE
Predstave v kinu Storžič:
v soboto, 1 2 novembra, ob 1 6. in 1 9. uri v nedeljo, 13. novembra, ob 14 in 1 7. uri
Nogomet
Sava zmagala v Trbojah
V 9. kolu gorenjskega članskega nogometnega tekmovanja v južni skupim je Sava z zmago nad Trbojami prešla v vodstvo, tesno pa ji sledita Podbrezje in Šenčur. Do konca jesenskega dela prvenstva so še štiri kola, ki bodo zanesljivo prinesla še marsikatero spremembo.
Rezultati 0. kola: Trboje : Sava 0:1, Preddvor : Podbrezje 1:3, Šenčur : Kokrica 3:2, Grintavec : Naklo 0:3 b. b., Filmarji : Britof 0:5, P rimsko vo A : Primskovo B 3:4.
Lestvica:
Sava	e	5	2	2	28:1« 12
Podbrezje	8	4	3	1	22:14 11
Šenčur	7	5	0	2	2«:14 10
Trboje	7	4	1	2	20: 8 0
Korotan	7	4	1	2	21:11 0
Kokrica	8	3	2	3	12:11 8
Primskovo A	7	3	1	3	20: IS 7
Britof	7	2	3	2	14:12 7
Naklo	7	3	1	3	17:20 7
Preddvor	8	3	1	4	10:24 7
Filmarji	8	0	2	6	11:88 2
Grintavec	8	0	1	7	11:46 1
izven konkurence					
Primskovo B	8	2	0	6	20:20 4 P. Novak
GORENJSKA : DOMŽALE-KAMNIK 1:0(1:0)
Kranj — Prvenstvena tekma slovenske mladinske nogometne lige — zahod, stadion Stanka Mlakarja, strelec: Subic v 30. minuti
Mladinska selekcija Gorenjske je tudi v tem kolu zmagala in se tako po točkah izenačila z ekipo kamniško-domžalske regije na drugem mestu. Domačini so prikazali dopadljivo igro in bi z malo spretnejšo igro pred nasprotnimi vrati lahko dosegli še višjo zmago. J. Kuhar
Rokomet
Sava vodi
Kranj — V 10. kolu občinske mladinske rokometne lige sta se razšli z neodločenim rezultatom ekipi Save in Radovljice.
Rezultati: Storžič : Preddvor 19:33 (9:13), Jelovica : Žabnica 31:23 (17:11), Sava : Radovljica 24:24 (13:14). Vodi Sava s 17 točkami.
Medtem sta bili odigrani že tekmi Storžič : Sava in Žabnica : Storžič. Danes ob 15.30 bo tekma Radovljica : Storžič, jutri ob 15.30 Preddvor : Jelovica in v nedeljo ob 10. uri Radovljica : Žabnica.
PREDDVORČANI PRVI BREZ PORAZA Kranj — Odigrano je bilo zadnje kolo v občinski rokometni ligi — skupina A. Tudi tokrat so zmagali rokometaši Preddvora in so edina neporažena ekipa. Zmagali sta tudi favorizirani moštvi Zabnice in Tržiča (veterani) ter si delita drugo oz. tretje mesto.
Rezultati: Gorenjski sejem : Križe 28:26 (16:17), Sava : Preddvor 30:35 (17:17), Žabnica : Besnica 27:15 (10:5) in Tržič (vet.) : Krvavec 37:33 (17:14). Vodijo rokometaši Preddvora s 17 točkami pred Žabnico in Tržičem (vet.) s 14, Storžičem 10 itd.
J. Kuhar
Košarka
Dobra igra Peka
Trtic - V četrtem kolu v občinski TRIM košarkarski ligi so bili doseženi pričakovani izidi. Tekma Veterani: Old Starš je bila na prošnjo prvih preložena. Rezultati: KŠ : OSM
53:43 (28:12); Union : OKG 50:39 (25:15); Peko : Vino-Pivo 63:38 (24:24); Veterani : Old Starš — preloženo.
Lestvica:
Union
Peko
Old Stara
Odred Kriška gora
Veterani
Vino-Pivo
Klub študentov
Odred severne meje
4 40220:1738 481182:104 0
3 21 146: 86 4
4 22 130:137 4 321 121:138 4 4 13 140:150 2 4 13 153:1762 4 04 115:2010
Pari 5. kola: danes ob 19.30 OSM : Veterani in ob 20.30 Union : Vino-Pivo, v petek, 11. 11., ob 19.30 Old Starš : OKG in ob 20.30 Peko : K lub študentov.
J. Kikel
Prvi finalist
Kranj — Tekmovati so začele košarkarske ekipe osnovnih organizacij sindikata v občini Kranj. Prijavilo se je 14 košarkarskih ekip, ki se bodo v štirih skupinah v predtekmovanju borile za vstop v finale. Organizator sindikalnega prvenstva je Občinski sindikalni svet Kranj, izvajalec pa komisija za košarko pri TKS Kranj.
Na prvem turnirju, kije bil v telovadnici osnovne šole Josip Broz-Tito v Predosljah, je o finalistu odločala le ena tekma, ker ekipe Aerodroma — izgovor je bila pregosta megla — ni bilo. Izidi srečanj: Gradbinec . Sava II 52:45 (20:28), Aerodrom : Gradbinec 0:20 b.b., Sava II: Aerodrom 20:0 b.b. Lestvica:
Gradbinec 2     2     0     72:45 4
Sava II 2     1     1     66:62 3
Aerodrom 2    0    2      0:40 0
V finale so se uvrstili košarkarji Gradbinca iz Kranja. čm
Hokej na ledu
Slaba igra in polovičen uspeh
Jeaenice — V sredo, 9. novembra, so hokejisti v I. zvezni ligi odigrah redno kolo. Jeseničani so pod Mežaklo igrali z zagrebškim Med vešča kom. Rezultat slabe in neborbene igre je bila nizka zmaga s 4:2 (2:1, 2:0, 0:1). Jeseničani so pričeli slabo. »Prebudil« jih je šele zadetek, ki so ga prvi dosegli gostje. Druga tretjina je bila v znamenju domačin, gostje pa so pripravljali le občasne protinapade. V zadnji tretjini je bila igra izenačena. Jeseničani so igrali slabo, še posebej pa so pri obeh moštvih zatajili strelci.
Gole za Jesenice so dosegli Suvak, Tomaž Košir, Pavlic in Rado Razinger.
Kranjskogorti so bili gostje Ljubljanske Olimpije. V prvi in drugi tretjini niso bili slabši nasprotnik in so navdušili z borbeno igro. V zadnji tretjini so popustili in Olimpija je zmagala z 8:0.
-bef
Nočna orientacijska vožnja v Šenčurju
Šenčur - V počastitev letošnjih Titovih in partijskih jubilejev je AMD Šenčur v sodelovanju z odborom za splošni ljudski odpor, Rdečim križem in Strelsko družino organiziralo v soboto, 5. novembra, prvo nočno orientacijsko vožnjo po ulicah Šenčurja ter okoliških krajih Vožnje se je udeležilo 18 ekip. Vsaka ekipa ie prevozila 15 do 20 km, ustaviti pa se je morala na petih kontrolnih mestih, kjer so odgovarjali na vprašanja iz narodnoosvobodilnega boja, iz cestno-prometnih predpisov in na vprašanja o prvi pomoči v prometu. Streljati so morali z zračno puško in prepeljati ranjenca v kraj zdravljenja.
Po končani vožnji je bil za vse udeležence družabni večer, na katerem je AMD Šenčur pet ekip nagradilo. Najboljša je bila ekipa Neopredeljeni, druga je bila ekipa SZDL Šenčur, tretja ekipa Gasilske ulice I, četrta ekipa Vrtnica (TD Šenčur) in peta je bila ekipa Športnega društva Šenčur III.
Ob tej priložnosti so podelili tudi denarne nagrade, ki so jih prejeli Toni Horvat in Darko Kristan za udeležbo na dirki Sutjeaka 77, Ani Brezar in Mihela Grošelj za udeležbo na 2. ženskem rallvju in Tone Sobočan za doseženo prvo mesto v spretnostni vožnji do 125 cem (Hala Tivoli).
AMZ Slovenije je podelila AMD Šenčur bronasto odlikovanje in pismeno priznanje, priznanja pa je prejelo tudi 13 posameznikov. Zlato odlikovanje je prejel Franc Mohar, srebrno odlikovanje pa Pavel Prestor. Pismena priznanja so prejeli štirje člani, šest članov pa je dobilo zlati častni znak. AMZ Slovenije je podelila tudi jubilejno medaljo, ki pa jo je
Prejel dolgoletni predsednik AMD Šenčur avel Draksler.
V Dupljah najboljše Trži čanke
Duplje — Na tretjem turnirju ženskih ekip, ki je bil konec oktobra na igrišču v Dupljah, so nastopile ekipe Tržiča, Save in Dupelj. Največ uspeha so imele rokometašice Tržiča, prijetno pa so presenetile rokometašice Dupelj z zmago nad ekipo Save. Žal tokrat ni nastopila ekipa Jelovice.
Rezultati
Sava : Duplje 5:7 (0:2), Tržič : Sava 17:2 (9:0) in Tržič : Duplje 19:5 (8:1).
Lestvica:
Tržič
Duplje
Sava
2 2 0 0 36: 7 4 2 10 1 12:24 2 2   0   0   2     7:24 0
Po teh turnirjih vodijo rokometašice Save z 8 točkami pred Tržičankami, ki imajo 4 in Jelovico ter Dupljami s 3 točkami.
J. Kuhar
Dupljanski veterani prvi
Kranj — Končario je tekmovanje v občinski rokometni ligi skupine B, kjer so prvo mesto po končanem jesenskem delu prvenstva osvojili rokometaši dupljanskih veteranov. V zaostalem derbi srečanju Veterani : Duplje (vet) sta se ekipi razšli z neodločenim rezultatom 19:19 (12:10) in sta še edini neporaženi ekipi v B skupini. Prijetno so presenetili rokometaši Gu-marja s tretjem mestom in ho bili po petem kolu še neporažena ekipa. Rokometaši so v sedmih kolih dosegli 2744 golov.
Lestvica Duplje (vet. Veterani Gumar
Jelovica (vet.) Basen ar j i Huje
Žabnica (vet.) Stadion
7	6	1	0	202:116	13	-t-86
7	6	1	0	171:183	13	+ 38
7	5	0	2	210:180	10	4-30
7	4	0	3	173:176	8	- 3
7	3	0	4	148:172	6	-24
7	2	1	4	162:106	5	-30
7	1	0	6	166:106	2	-40
7	0	1	6	157:206	1	-48
				J.	Kuhar	
Prva nočna orientacijska vožnja je dobro uspela in zato upravni odbor društva želi. da bi postala tradicionalna. V začetku decembra bodo v okviru krajevnega praznika pripravili propagandno vožnjo po Šenčurju in okoliških krajih.
Od 15. novembra dalje bo AMD Šenčur začelo starim članom obnavljati članarino za prihodnje leto, vpisovali pa bodo tudi nove člane. Po ugodni ceni prodajajo tudi vstopnice za razstavo Avto-moto šport 77, ki bo konec novembra na Gospodarskem razstavišču v Ljub-
ljani F. Brzin
Sah
Zmagali Kranjčani
V 5. kolu tekmovanja slovenske šahovske lige je v nedeljo na Jesenicah SD Kranj premagal SD Jesenice s 6:4. ResuKati - člani
Zorko : Mazi 0:1, Pavlin : J okovih 1:0, Tratnik Naglic 0:1, Cijuha : Rakovec 0:1, Krničar Krek 0:1, Strle : Bukovac 1:0; članice; Maruiič : Kirn 0:1, Pongarc : Kesič 1:0; mladinci: Železnik : Božič 1:0 brez boja, Rodman : Novak 0:1.
Po tej zmagi je K rani na 4. mestu s 25 točkami. V naslednjem kom gostuje v Kranju SD Iskra Ljubljana, ki trenutno vodi. Kranjčani bodo igrali brez mladinskega republiškega prvaka Mazija. Srečanje bo v klubu gospodarstvenikov na Prešernovi cesti ob 9. uri
D. Bukovac
Športni vodnik
HOKEJNALEDU
Jutri, 12. novembra, ob 18.30 bo na Jesenicah zanimiva prvenstvena hokejska tekma med Jesenicami in ljubljansko Olim-
fijo. Moštvo Kranjske gore pa gostuje v agrebu pri Medveščaku.
V medrepubliški hokejski ligi bo Kranjski Triglav v nedeljo ob 15. uri na Jesenicah igral z moštvom Tivolija iz Ljubljane. Kranjčani imajo precejšnje možnosti za zmago.
KROS
Športno društvo Kondor z Godešiča bo organiziralo v nedeljo, 13. novembra, na G odeš ič u kros za vse starostne skupine. Start tekmovanja bo ob pol desetih Ljubitelji krosa vabljeni!
Na tekmovanje v krosu se pripravlja tudi Športno društvo Jakob Stucin Hrastje-Pre-bačevo. Tekmovanje bo v nedeljo, 27. novembra, ob desetih dopoldne. Prijave sprejema Marjan Mesec, Hrastje 101. Za tekmovanje se mogoče prijaviti tudi poldrugo uro pred tekmovanjem v prostorih družbenih organizacij Hrastje. Tekmovali bodo pionirji, pionirke, mladinke, mladinci, člani in članice. Proge bodo dolge 575,1150 in 3100 metrov.
KOŠARKA
V slovenski košarkarski ligi bodo igralci kranjskega Triglava gostovali pri mariborskem Braniku, selekcija Gorenjske (ženske) pa bo igrala v Zadru z moštvom Rade Kon-čar.
ROKOMET
Rokometašice Alplesa bodo v tekmovanju severne skupine II. zvezne rokometne lige gostovale pri Partizanu, igralci Jelovice pa odhajajo na gostovanje k Jadranu iz Kozine. Republiški ligaši pa so s tekmovanjem končali. Liga se bo nadaljevala 26. marca prihodnje leto.
ODBOJKA
Odbojkarji Bleda, ki so člani zahodne skupine II. zvezne odbojkarske lige, igrajo doma z moštvom Fužinarja, ki je za zdaj na drugem mestu.. Od boj kance Jesenic, drugi član zveznega ligaškega tekmovanja z Gorenjske, pa prav tako gostujejo pri ravenskem Fužinarju. Odbojkarji Železarja, člani republiške odbojkarske lige, pa bodo v tem kolu gostje moštva CIB iz Bovca.
J. Košnjek
Komentiramo
Mladi skakalci obetajo
Z zadnjo tekmo v Zabreznici se je končala izredno pestra sezona na plastičnih skakalnicah na Gorenjskem in v Sloveniji. Prav zadnja tekma je po nekaj sušnih letih na Gorenjskem in po nekajletni vladavini ljubljanske Ilirije pokazala na obetaven rod mladih skakalcev na Gorenjskem. Veselje je bilo gledan cicibane in mlajše pionirje, ki so se z vso smelostjo poganjali čez 15-metrsko skakalnico in se športno borili za najboljša mesta. Ne le pogum, ne samo veliko število tekmovalcev, predvsem njihovo tehnično znanje nas navdaja z optimizmom, da smo zastavili delo z generacijo izredno nadarjenih fantov.
Gorenjska regijska tekmovalna skupnost je najboljša v Sloveniji. Kranjski Triglav s poklicnim trenerjem Zajcem in kopico amaterskih sodelavcev, z vsemi objekti (razen 70-metrske plastične skakalnice) in dobro organiziranostjo, Žiri z Janezom Jurmanom, Jeaenice in Krite z amaterskimi entuzlasti in nekaj osnovnimi plastičnimi objekti predstavljajo glavne centre skakalnega športa na Gorenjskem. V teh centrih je v zadnjih treh letih zraslo veliko število mladih, ki po svojih fizičnih in tehničnih sposobnostih prekašajo prešnje generacije. Tako stanje je posledica prodora strokovnjakov z višjo ali visoko izobrazbo na mesta klubskih trenerjev in pa uveljavitve dobrega strokovnega dela sposobnih amaterskih kadrov.
Skakalna sezona na masi je pokazala, da je šel razvoj zelo hitro naprej v Kranju in v Krizah, predstavniki iz Žirov blestijo občasno, ker pač nimajo plastičnih objektov, prodor Jeseničanov pa lahko pričakujemo v naslednjem letu, saj so bili letos obremenjeni z gradnjo (v Križah smo gradili lani, letos rekonstruirajo 50-me-trsko skakalnico).
Žal moramo ugotoviti, 1a vsi štirje centri trpijo mačehovski odnos TKS v svojih občinah. Povsod ni finančnih motnosti za najosnovnejšo dejavnost in se prebijamo is leta v leto s prav neverjei no zagnanostjo, tako da človek včasih dobi občutek, da je naše delo družbeno popolnoma nepomembno. Objekte si gradimo sami — tako v Žireh kakor v Kranju In .i ritah in na Jesenicah, čeprav v drugih panogah te dolgo ni več udarniškega dela! Stadione, igrišča, bazene ln atletske steze gradijo ponavadi drugi in zelo redko športnika sami.
Nekaj nesporazumov je tudi v skupnosti sami, predvsem glede brezplačne in bolj neomejene uporabe plastičnih skakalnic. Se vedno ni pravega prijateljskega sodelovanja, vendar upamo, da bomo v naslednjih letih uspeli urejati nesporazume med klubi in TKS.
Morda bi bilo potrebno razmišljati o gorenjski pionirski in mladinski selekciji, ki bi jo vodil poklicni trener regijske skupnosti, morda pa bi morali dobiti poklicne trenerje tudi v tržiški občini in na Jesenicah. Vendar bi potem morali imeti optimalne motnosti za delo z občinskimi selekcijami.
Na Gorenjskem vsako leto obnavljamo skakalske vrste z nadarjenimi cicibani, med katerimi sta še zlasti dobra Kranjčan Kešnar in Zupan iz K rile v. Najboljši mlajši pionir je Silar iz Kranja, za njim pa je vrsta nadarjenih: Skerjanc iz Kranja, Mandeljc in Jekovec iz Krit, Dolar z Jesenic, M ur is Žirov in še in še... To so imena, ki si jih velja zapomniti. Že pri 12 letih obvladajo tehniko skoka v celoti, le doskoku bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti. Na plastiki je imel pri starejših pionirjih največ uspeha Kranjčan Beton, tesno za njim pa so Križani Kaštrun, Jošt in Poljane, Kranjčani Gašpirc, Čimžar in Bernard ter predstavniki Žirov Primožič, Novak in Kavčič.
Vsem tem mladim bo treba nuditi dobre motnosti, če telimo obdržati sloves v Sloveniji in v naslednjih letih prodreti v mednarodno elito. Tega si želimo!
Spomnimo se samo letošnje Planice! S kakšnim ponosom smo v tistih dneh govorili o Norčiču, Demšarju, Bogataju in drugih naših. Vedeti moramo, da v skakalnem športu delamo celo leto, zato potrebujemo neprekinjeno pomoč, da se bomo uspehov lahko veselili večkrat in ne le ob planiškem prazniku! Ivo Konc
Mitu Tirialtu, ker je zelo uspešno vodil svet staršev v preteklem mandatnem obdobju, veliko zaslug, da sta svet šole in svet staršev v polni meri zaživela pa ima tudi ravnatelj šole Brane Lipar.
Sveti staršev se pri šolah ustanavljajo zato, da razpravljajo o vseh vprašanjih življenja in dela šole, zlasti še o organizaciji in programu vzgojno izobraževalnega dela, predlagajo ukrepe samoupravnim in strokovnim organom šole ter v skladu s statutom delegirajo predstavnike staršev. Na osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah so prepričani, da brez sveta staršev šola ne more uspešno delati in imajo edino takć starši možnost, da enakopravno sodelujejo pri organiziranju tistih zadev v šoli, ki zadevajo njihove otroke in so zanje bistvenega pomena.
V jeseni 1975. leta so izvolili svet staršev na centralni šoli in vrtcu v Cerkljah in na podružnični šoli. Prva dva sta zelo uspešno izvajala svoj program ter v mnogočem pripomogla k uspešni in vsestranski dejavnosti šole in vrtca. O delu v preteklem in sedanjem mandatnem obdobju smo se pogovarjali z članoma sveta staršev in s predsednikom sveta šole:
Helena Zevnik, članica dosedanjega sveta staršev doma iz Dvorij:
»Letos mi je potekla dveletna mandatna doba v svetu staršev. Iz vsakega razreda smo bili izbrani po trije predstavniki. Imeli smo več sestankov na katerih smo spregovorili o težavah, ki so jih imeli učenci med šolskim letom ter kako izboljšati učni uspeh učencev, predvsem učencem v zadnjih razredih osnovne šole tako, da bi tisti, ki se bodo odločili za nadaljnje šolanje, dosegli dobre uspehe, kar se danes že kaže. Pripravili smo med zimskimi počitnicami tudi smučarski tečaj na Senturski gori, v mesecu marcu tečaj plavanja v Ljubljani ter biološki krožek na Krvavcu in ob koncu šolskega leta podelili majice iole.
Ivan Petrič, predsednik sveta ftole in član
sveta sta rde v, doma iz Lahovč:
Predsednik   sveta   šole sem
tretje leto, v drugo pa sem izvoljen za člana sveta staršev. V svetu šole, ki ima 17 članov, imamo predstavnike tudi iz vseh sedmih krajevnih skupnostih cerkljanskega območja, da lažje rešujemo nastale probleme. Naša glavna naloga je usklajevanje pri raznih nalogah in zadolžitvah, ki jih ima šola pri raznih krožkih in tečajih.
Reševali smo tudi stanovanjsko problematiko predvsem za mlajši pedagoški kader. To vprašanje bi bilo potrebno čim preje rešiti. Reševali smo tudi prevoz šoloobveznih otrok iz Senturske gore in Zaloga, v letošnjem šolskem letu pa tudi iz Ambroža in Štefanje gore. Velika želja članov sveta staršev pa je pokrit plavalni bazen v Cerkljah. Lani smo otroke vozili na ure plavanja v Ljubljano, sedaj se pogovarjamo, da bi tečaj plavanja pripravili za naše učence v Kranju. Vse priznanje in   zahvalo   pa   moramo dati
Stane Bernard, predsednik sveta staršev, doma iz Cerkelj:
»Dolžnost sem prevzel po prvem roditeljskem sestanku. Na prvi seji smo izmed 75 delegatov izvolili vodstvo sveta staršev in analizirali delo v preteklem mandatnem obodbju. Ugotovili smo, da je bilo njihovo delo zelo plodno in da je resnično zaživelo. Med drugimi bodo naše naloge: nadaljevati delo še bolj zavzeto, ob redo-valnih konferencah analizirati uspehe ter se zavzemati, da se doseženi razultati še izboljšajo. Tako bodo delegati iz določenih razredov še bolj sodelovali. Se bolj bomo poglobili odnose med člani sveta staršev in učitelji na vzgojnoizobraževalnem in na drugih področjih dela šole. Tudi v prihodnje bomo nadaljevali z začetimi akcijami, kar bo učence še bolj spodbujalo za dosego boljših učnih in drugih rezultatov.
J. Kuhar
TE DNI PO SVETU
SKUPNA RAZISKOVANJA
Vlade Etiopije, Sudana, Madagaskarja in Tanzanije so se odločile za ustanovitev skupnega centra za raziskovanje ustne slovstvene tradicije in jezikov vzhodne in srednje Afrike. Ustanoviteljice pričakujejo, da se jim bodo v kratkem pridružile se nekatere druge afriške države.
NEVARNA GRIPA
V Italiji zboli za gripo vsako leto poprečno devet milijonov ljudi. Od teh jih je okoli 14.000 umre zaradi komplikacij oziroma posledic bolezni. Zaradi gripe gre v izgubo 51 milijonov delovnih dni oziroma tisoč milijard lir.
NIŽJE CARINE
Devet držav članic skupnega evropskega trga bo s 1. januarjem znižalo carine na uvoz jabolk, in sicer od 14 na 6 odstotkov. Letošnja letina jabolk je bila v zahodnoevropskih državah približno za miPjon ton slabša od lanske, zaradi česar so se cene znatno dvignile.
NEZAUPLJIVI AMERIČANI
Panamski list »La Republica« piše, da so ameriški državljani, ki živijo in delajo na območju panamskega prekopa, začeli množično kupovati orožje, odkar sta general Omar Torrijos in ameriški predsednik Carter podpisala novi sporazum o prekopu. List je objavil to opozorilo v času, ko na ameriški senat pritiskajo nazadnjaški krogi v ZDA, naj sporazuma ne odobri.
NESREČE LETAL
Novi poveljnik belgijskih letalskih sil general De Smet je razkril podatke o številu in vzrokih nesreč letala F—104 in mirage. Od aprila 1963 je belgijsko letalstvo izgubilo skupaj 42 letal, v nesrečah pa je izgubilo življenje 22 pilotov. 60 odstotkom nesreč sta botrovala človeški  faktor ali vremenske
v^«__;
okoliščine, 31 odstotkom tehnične pomanjkljivosti letal, za 9 odstotkov nesreč pa ne morejo razkriti vzrokov.
KUBANSKI ŠTUDENTJE V ANGOLO
Marca prihodnje leto bo v Angolo odšlo tisoč kubanskih študentov pedagogike, ki b(xlo tam delali kot učitelji na osnovnih šolah in hkrati nadaljevali svoj študij.
POBOJ DELAVCEV
Ekvadorska vlada je uradno sporočila, da je 25 delavcev izgubilo življenje med spopadom policije in delavci tovarne sladkorja »Aztra« 18. oktobra v Canarju, medtem ko za okrog 60 delavcev še vedno trdijo, da so »izginili«. Ekvadorski sindikalni voditelji pa vedo povedati, da se število ubitih delavcev giblje okrog 120, o čemer priča tudi dejstvo, da so o dogodku v Canarju tako dolgo molčali. Do krvavega spopada je prišlo med stavko okrog 1800 delavcev, ki so zahtevali svoj delež pri delitvi denarja, zasluženega z zvišanjem cen sladkorja.
ŠTEVILNI NAVIJAČI
Skoraj 87.000 gledalcev je v poprečju obiskalo »velike nagrade« za svetovno cestno prvenstvo v motociklizmu v tem letu. Največji obisk je bil v Brnu, kjer si je dirke ogledalo 2<K).(KX) gledalcev, v Aasnu (Nizozemska) 140.000, Spa-Francon hamps (Belgija) I.'10.000, medtem ko si je večdnevne treninge in dirko v Jarami (Španija) Ogledalo le 12.000 ljudi.
NAJDIŠČA V SRI LANKI
Najnovejša arheološka izkopavanja v Sri Lanki so pokazala, da je bila ta dežela v preteklosti pomembno trgovsko križišče med Daljnim in Bližnjim vzhodom. Na bogatih najdiščih so našli ostanke tujih sporočil, kitajskega blaga, vaz, porcelana, pa tudi novcev in keramike, ki pripadajo islamski kulturi.
Kako prihajaš, dedek Mraz?
Ni prezgodaj in ne še prepozno, da se ne bi prav v teh dneh po vseh občinah pogovorili o tem, kako bomo organizirali letošnjo obdaritev otrok, letošnji prihod dedka Mraza. Čeprav so se na pobude Zveze prijateljev mladine, sindikatov, socialistične zveze in mladinske organizacije že lani pripravljala enotna in organizirana občinska praznovanja in obdaritve, čeprav so se pošiljala priporočila, so po številnih krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ubirali svoja pota in nadaljevali s svojo tradicijo. Tako so bili številni otroci prikrajšani za vse, nekateri bogato obdarjeni, drugi spet skromneje — zdelo se je, da je odvisno prav od posameznikov, sindikata seveda, kako in ali sploh bo obložena novoletna miza. Ze res, da so domala po vseh občinah pripravili praznovanja po vrtcih, da so se polnile dvorane ob otroških igricah in da so otroci lahko notranje doživljali vrednostna sporočila novega leta, vendar je bilo nemalo jeze zaradi samega obdarovanja po krajevnih skupnostih in po delovnih organizacijah.
Najprej so se krajevne skupnosti same in po svojih finančnih zmogljivostih odločale o obdaritvah in prireditvah.Tako se je zgodilo, da je bil dedek Mraz v neki krajevni skupnosti zelo radodaren, v sosednji pa se je zelo borno odrezal; tako se je zgodilo, da je bil v neki krajevni skupnosti občudovanja vreden njegov nastop, spet v sosednji pa se je primaj al na oder brez brkov in brade. Godilo se je vse mogoče, prej ko slej le zaradi debelejše ali tanjše denarnice krajevne skupnosti in tudi zaradi odnosa posameznikov do novoletne obdaritve.
V delovnih organizacijah se je pela natanko ista pesem, da je bilo že kar mučno poslušati vsa negodovanja in vse burne razprave. V bogatejših so se zavijala prav razkošna darila, v manj stabilnih se je komaj kaj zavilo. Čudna so bila potlej otroška primerjanja, čudile so se otroške oči: kako more biti dedek Mraz tako pristranski, da je sosedovemu Mihcu na občini pustil ma-lodane električni vlak, v malem obrtniškem podjetju pa je Janezu prinesel le nekaj piškotov in čokolado.
Sezona prehladov in morebitne gripe
Začenja se preventivno cepljenje
Smo že v obdobju, ko se nas lotevajo prehladna obolenja milejše ali težje oblike. Zdaj smo tudi že v sezoni, ko pogosteje omenjamo gripo. To neprijetno obolenje se včasih začne že z jesenjo, neredko pa počaka tja do spomladi. Neprijetno ni le za obolelega, pač pa tudi zato, ker je obolevanje masovno in zato povzroča tudi večjo gospodarsko škodo.
No, gripe še ni, niti še ni od nikoder glasov, da bi nas kaj kmalu utegnila ogrožati. Vendar pa zdravstveni domovi po Sloveniji zdaj že začenjajo z vsakoletnim cepljenjem proti gripi. Ze prejšnji mesec so začeli v Mariboru in v Ljubljani, v novembru, točneje od 17. novembra dalje pa tudi na Gorenjskem; ZD Kranj bo organiziral prvo cepljenje od 17.
J
Velika akcija časopisa Glas in gorenjskih pismonoš
70 novih naročnikov
Pretekli petek smo po Gorenjski ponovno pričeli z akcijo zbiranja novih naročnikov. 140 pismonoš raznosi vsak torek in petek okrog 2000 časopisov s posebnim vabilom in naročilnico, da bi tisti Gorenjci, ki še nimajo naročen GLAS, le-tega lahko naročili kar pri svojem pismonoši.
Akcija je že prve dni dala lep rezultat: 70 novih naročnikov!
Med poštami trenutno vodita Kranj in Bled.
Vsi novi naročniki že dobivajo GLAS na svoj naslov in ga bodo dobivali brezplačno do novega leta. Akcija bo tekla do srede decembra in ob petkih bomo naše bralce redno obveščali o uspehih akcije. Prihodnjič bomo povedali tudi, kateri pismonoši so najbolj uspešni.
Veseli smo, da je ie prvi odziv tako močan. Lepo in prav bi bilo, da bi GLAS res prišel v vsak gorenjski dom.
V_,
Prvič katalog sejemskih prireditev
Kranj — Uprava Gorenjskega sejma iz Kranja je založila in izdala ličen katalog sejemskih prireditev v Kranju leta 1978. Katalog je tiskan v Štirih jezikih in so ga sejemski delavci že poslali sedanjim in prihodnjim razstavljavcem. V katalogu so opisane vse značilnosti kranjskih sejemskih prireditev z datumi in pristojbinami razstavljavcev. Del kataloga so tudi plan Kranja, razlaga organizacijskega koncepta in delovanja sejemske organizacije, shema razstavišča ter anketa, ki jo bodo izpolnili sedanji in prihodnji razstavljavci, jk
do 19. novembra od 9. do 17. ure, drugo cepljenje pa bo od 14. do 17. decembra. Cepljenje je tako za posamezne občane kot za skupine iz delovnih organizacij.
Treba je seveda povedati, da cepljenje proti gripi ni obvezno, vendar pa se priporoča, saj je po dosedanjih izkušnjah o teh cepljenjih bila očitna določena zaščita tako individualna kot tudi kolektivna. Proti gripi se cepi dvakrat z mrtvim ali živim cepivom tako odrasle kot otroke od 7. leta dalje. Običajno se še posebej priporoča cepljenje ljudi starejših od 60 let ter kroničnih bolnikov. Cepivo za otroke je posebej pripravljeno v zanje primernih koncentracijah.
Će se bomo torej hoteli zaščititi proti gripi s cepivom, ta vsebuje viruse gripe A in B, potem imamo večje možnosti, da nas ob morebitnem pojavu tako obolenje obide. S tem cepljenjem pa seveda nismo zaščiteni proti vsem drugim oblikam prehladnih obolenj, ki so lahko za marsikoga prav tako neprijetna in težka, kot je obolenje za gripo. Veliko je pri prehladnih obolenjih in tudi pri gripi odvisno, koliko smo nasploh utrjeni. Ce zanemarjamo zdravo prehrano, bivamo veliko v toplih in zaprtih prostorih, se malo gibljemo, se v mrazu preslabo oblačimo ipd., potem ne more biti drugače, kot da so nahod in prehlad za nas nekaj stalnega. L. M.
Slovesnost ob
zaključku cestnih del na Pokljuki
POKLJUKA - Pri vojašnici na Rudnem polju na Pokljuki je bila v soboto, 5. novembra, slovesnost ob zaključku petmesečnih del na štiri kilometre dolgi cesti od Rudnega polja do Sport hotela. Dela so kljub težkim vremenskim pogojem uspešno opravili pripadniki inženerske enote kapetana I. razreda Sporčiča. Vrednost opravljenih zemeljskih in gradbenih del cenijo na več kot 15 milijonov dinarjev. Vojaki pa so se hkrati usposobili za ravnanje s težko mehanizacijo.
Slovesnosti so se udeležili odposlanec komandanta ljubljanskega vojnega območja general-major Petar Ristič in predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij radovljiške občine. Vsem vojakom in starešinam se je zahvalil za požrtvovalno in vestno delo predsednik radovljiške občinske skupščine inž. Leopold Pernuš. Podelil jim je pismene pohvale in spominske značke. Za posebne zasluge pa je 14 vojakov in starešin dobilo posebne diplome, osmim pa je občinska skupščina dala praktična darila. Po slovesnosti so si vsi udeleženci slovesnosti ogledali muzej talcev in tovarno športnega orodja Elan v Begunjah.
•I H
Zato bi bilo najpametneje, da se letos res pogovorimo, da mora biti obdaritev enotna za vse. Vse delovne organizacije naj bi namenile določen znesek za obdarovanje otrok, ki bi darila sprejemali v krajevni skupnosti, na šoli ali v vzgojno varstveni ustanovi. Darila naj bi bila enake vrednosti, skromnejša, zato pa naj bi bile prireditve dobre, pestre in privlačne.
Dedek Mraz naj ne prihaja več po različnih poteh. Upošteva naj, da je otrokom treba dati vse najboljše, vse najlepše, vsem otrokom enako, saj ga prav vsi pričakujejo z enako neučakano nestrpnostjo.
D. Sede j
Tri leta dela vojaške gimnazije
Ljubljana — Na vojaški gimnaziji »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani je bil v ponedeljek, 7. novembra, tradicionalni »dan šole«. Ob tej priložnosti so gojenci ter profesorji šole svečano proslavili tudi 3-letnico uspešnega dela te ustanove. Proslave so se poleg gojencev in profesorjev udeležili še mnogi gostje, med njimi tudi starši mladih fantov, ki se usposabljajo za vojaške poklice.
Zanimanje za vpis na vojaško gimnazijo »Franc Rozman-Stane« je iz leta v leto večji. Med gojenci je tudi precej Gorenjcev. Tudi v letošnji prvi razred se je vpisalo nekaj gorenjskih fantov. Vsi ugotavljajo, da so možnosti za učenje in študij na tej srednji šoli izredne, saj si kljub temu, da prihajajo iz različnih krajev in različnih socialnih sredin, v izredno kratkem času pridobijo veliko teoretičnega in praktičnega znanja. To jim pozneje še kako koristi pri študiju na vojnih akademijah kopenske vojske. Šola je namreč kar se da sodobno opremljena z vsemi pripomočki za učenje, pa tudi razmere za življenje v internatu so idealne. -jg
ODERUŠKI FOTOGRAF
Jesenice — J. M. z Jesenic se oglaša: »Iz Kranja hodi fotograf na Blejsko Dobravo, na pokopališče, fotografirat pogrebe. Za posnetke najbrž porabi ves film. Zgodilo pa se je, da je 4. novembra na pokopališču napravil 23 črno-belih posnetkov in zanje so morali sorodniki odšteti 500 dinarjev. Mislim, da je to preveč, da je oderuško.«
O fotografiranju progrebov imam čisto svoje mnenje, ki pa vas zdaj ne zanima. Ne vem, če se 'glede cene lahko strinjam z vami, kajti cenik fotografskega »ceha« mije popolnoma neznan, še posebno, če ima fotograf obrt prijavljeno.
r
SKLONJENI NA KRANJSKO POKOPALIŠČE
Kranj — Ob letošnjem dnevu I mrtvih so bili Kranjčani, ki so prihajali na kranjsko pokopališče, prav neprijetno presenečeni. Vhodna vrata na pokopališče so bila zaprta z veliko ključavnico in pod njo so se, sklanjajoč in upogibajoč, vrivali do grobov.
Res krasna in enkratna malomarnost vseh tistih, ki skrbe ali vsaj naj bi skrbeli zato, da bi bilo pokopališče za silo dostopno vsaj na dan mrtvih. Zanikrnost, ki je j prava sramota!
RAZKOPANO POKOPALIŠČE
Stražišče — Prava sramota je tudi staro pokopališče v Stra-žišču, ki bi ga pa zdaj že lahko uredili. Nekateri so z njega odpeljali spomenike, drugi še stojijo, nekateri grobovi so razko-pani, drugi osamljeni in zapuščeni samevajo.
Ne pravim več, da je prav, da bi se uredilo, pravim, da je že skrajna nujnost in skrajni čas, da se odpravi sramota starega stražiškega pokopališča.