Ravnokar je izšel ! S LOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1901. VII. LETNIK. Gena 25 centov. NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. Stev. 2. YorJc, 5. janii-T-arija 1901. Leto IX. Vabilo na naročbo. Viadikalgn. Mrak umrl. l ist Kaboka 1 izhajal bo- Marqu tt«3, Micb.. 3. ian Mil. g. de d« kler ne dopolnimo št« vilo na- Ig bcij Mrak, bivši škof Sunit Ste r »čnikov na 2(00 po dvakrat Marin in MuTquette j« dmifg tukaj h a t e d e u kak« r dos« daj, z 2000 umrl star SO let. dobrih i ar čuikov h« potem spla- Mil. g. • kof Ignacij Mrak se ju ča izd jati ga trikrat na teden za nar. dil dne Iti. oktobra b ta 1810. iatoceu ■ in sic r velja v P« Ijanah na Gorenjskem. Duhov- za V8" leto....... 83 — iok« in ga e posvetil Anton Alojzj Nesreče. za pol ta.. . za četrt leta . 1 50 — 7.") \V . f, šk f ljubljanski l. 1837. Na Kra1' a'ieui je kaplanoval v Ribnici in bodisi v Zjud. drža vab ali kam in v Slavim n» Notranjskem. Leta dt ugani p« šiljan. 1846. je prišel blagi pokojnik v Cenj« tu- ^ji;. u -.r. enike prosimo vi Ameriko i<> sicer takoj v Michigan, ponovitev nar' onine, prijatelja in kjer jo deloval kot misijonar v Cross aotrudtnke pa v agitacijo za razširjanje lista. V:lii g , na vzhodnem bregu Michi-| vau"!i\" jh sedaj lahko J Indijanci Ottawa. Leta 1859 je po- pršiljati v Avutrijo k«*r je tam odpravljen časmški kol^k. Svojce vsakdo razv- !-• li ako jim naroči ,,gi n umih" tn ,, k(»i.i:i)ak". Upravništvo ,,Glas Naroda'' stal pokojnik generalni vikar. Dne 7. febr. 1869 je zasedel šk< f-.vsko stolico v Matquetti. Mrak je hi I dru gi šk« f' v Marquettski vladikovini in nasled val slavnega Mir« slava H a rano, leta 1873. pa se j« od[ o veda i šk« f »vski časti in njegovo mesto je astopil tu«li umrli naš rojak mi . Jane/ V«»r t i 11. Blagi p»k< jn«k je bil sofo'tuik Gladstona in Hitinjarcka ; Vsgaraogočni mu je dovolil vča kati visoko *taro*r 00 let. Od svojega tolikoletuega truda-polnega d« lovauja nima misijonar Mrak uaj manjšega gmotnega ali časnega oobička, a v večnosti je t1 mu vrlemu Slovencu prihranjena krona zlata. In kakor je nekdaj m no »o po! o val obiskujoč svoje ind :-junake čedet tako j., poslednji čas -tarč« k sam taril v bolnišnici in f' l ž:l t^r previdoval bolnike. V.Hoko J'islali so tra poleg katoli ^anov tudi pr« testant.je. Sedaj pa uživa nad zvezdami sladki sa«i p< -seujf'tpga truiia, ker na t«-m svetu ni iakal premoženja, ne zakladov, ii li p svetne časti in slavo-*pevo< . Teksanski bandit. V V nkerc-u, N. Y., posrečilo se je o idošn jej policiji vjeti 0'Conella, znanega t« xanskega r perja. bližini I) «bl)K Ferry je policist Craney dne 3 jan. zjutraj ogledoval štiri može, kterih jede« je imel nekaj sumljivi ga v žepu. Ko mu je policist zaklical, naj pokaže kaj ima v žepu, mu j« imenovani odgovoril: ,.Nič dobrega za vas", potegnil iz ž >pa r» v Iver in jednostavno ustrelil na policaja, kterega pa k sreči ni zadel. Na to je pričel tudi policaj streljati, toda tudi on ni zadel in lop vi s> kmalu /ginoli v temi, l* 1 c i j j«- skočil potem t.a tovorni vlak, ki j • vozii v smeri, kamor so zločinci bežali it« natančno motril okolico. Prišedši v Hastings, pri-druž;l sj mu je še koustabler Murray, kt rim sta šla po železničnem tiru nazaj V bližini D »bba Ferry opazi h si i jndnega moža, ki je sko čil raz tir proti brega reke in sta ga tudi kmalu našla za nasipom. U par videč, da ne more več uiti, vrgel je nekaj v vodo in s-> udal, od kjer sla ga p licaja d o vodi a v New Yori;. Po i*ija ga je takoj gpo-vožni parnik „(»rant4\ kteri je dne zuala k««t uda neke glas »vite texau-1. decembra odrinil iz Manile, je ske roparske tolpe, kt-rega že 3 leta danes pri, djal 40! »trupel na Fili- j zaradi um«>ra necega zamorca za-pmah padlih vojakov. Tudi je d« - aledujvcu Wm H aglanda iu skušalo razstrelit; železno nlagaj-no. Ker 8o r >parji preveč šuma napravili, zbu lil se je irii vhc. ki atauuje kraj pro lajalnice m šel pogledati, kaj se godi v njego-Ivili prost »rib. toda roparji so ga vjeli in moral j" gledati, kako so njegovo blagajno dinani'tom povsem pravilno in umetniški razstrelili t-r vneli trg »vč-^vo gotovino v znesku So 0 K izstrelim privabila je več meščanov t a lice mesta, ktero 3o roparji z revolverji sprejeli in nastalo je obojstraneko streljanje kakor v vojski K sreči ni bil nihče ranjen. Roparji so s- med streljanjem odpeljali na s k« nji vpreženih vozovih, k t ere si v t > svrho svojim preganjalcem že poprej ukradli in kmalu z^inoii v noči. Zima se oglaša. Plattsburgh, N. Y , jan. Danes zjutraj je kazal toplomemr S stopinj p d ničlo, Molone 10, Danneui«)ra 13, ^aranac Lake 31 in pri Paul Smith Hotelu 33 stopinj pod niči i. Tukaj je 3 čevlje vtBoko padlo snega. Oswego, N. Y.t 3. ian. Toplomer je označil danes zjutraj 3 stopinje pod ničlo, imjmrslejši dan letošnje zime. Bo*toii, Mass., 3. jan. Ob 8. uri zjutraj smo imeli li stop. mraza. Iz okolice sh por ča o večjem mrazu. Ashlanp. Ore., 3. jan. Včeraj obiskal je od I. 18*^9 Oregon in severno Californijo na.hujši sueini vihar. Zamedl > je 7 čevljev visoko, a po soteskah leži snega po 14 čevljev na debelo. Železniški promet Southern Pacific železnice je na mnozih m« stih vstavljen. Tudi brz-'jav in tel, f m je zdatuo p« škodovali. Ladija z mrtveci dospela. San FrauciscCul., L jan. Pre- trupla treh vojnih zdravnikov in 8 druzih častnikov. Beli napadli zamorce. N~elyv'lle, M"., 3 jan. Več belih napadlo je danes zamorske hiše di njegov revolver, dinaniit, vrvico za prižig nje dmamita in »veder, toraj ve« za uloni v blagajno potrebno orodje. ,,La Gascogne" obtičala v pesku. in pričelo streljati na prestrašene Franc ski parnik ,.La Gascogne, atauuvnike. KoneČno so vničili; ki vozi med Havre in New Yorkom hišno opravo zamorcev in zahteva- je du& 3 t. m. ko je ostavil new-li, da nemudoma ostavilo Neely- yorško luk«», obtičal v pesku v bli-ville, ker drugače bodo hiše zažga- žini Sandy Iiook. Ladija ,,J« hu li. Pri tem so ustrelili zamorca T. Pratt" prišla je v poaioč, in v NeUon Simpsona. V Neelyville sta- |,par minutah izvlekla francoski nnje 20 zamorskih rodbin, ki ae parnik v globoko vodo. ,,La GaB-pečajoa poljedelstvom iu so povsem oogne" je na to takoj nadaljevala mirni ljudje. 1 svoj pot v Evropo. Smrt na poulični železnici. Na koncu brooklynskega mesta je te dni poulična železnica povozila nepoznanega moža. Isti je bil med slednjimi potniki, kteri so odtaviii voz, se izpodtakniJ in padel na drugo stran oa tir. V istem trenotku ie pridrvil drugi vlak na postajo in trije voz »vi S'j vozili čez moža. Njegovo telo je bilo štrašno razmesarjeno in trajalo je dolgo čaea predno so zamegli poteguiti mrtvega izpod koles. Poklicani zdravnik ni mogel storiti druzeg,«, nego konštatirati smrt. Mrtvec je kakih 45 let star, 5 čevljev 7 pal c ;v vjg« k, ima sive lase in ravno take brke. Vodja motora so zaprli. V istem času je na 5. Avenue v Brooklyi.u Tr< lby železnica povozila gogj o Ello Johusonin namestu usmrtila Bila je najbrže na potu v kako prodajalnicr-, kajti imela je v r«jki p le t- nico. Truplo so odpeljali v mrtvašnico. Motormena so zaprli Tri ure pozneje je na Bush wick Ave. v Brooklynu poulična železnica p -vozila 47 let starega Johu Flertla iu tudi tn je bil takoj mrtev Jeden premogar mrtev, 6 ranjenih. Wiike8i>arre, Pa., 3. jan. Vsled raz«trelbe v D & H. rovu štev. 2 bilo je š»- s t premogarjev ranjenih in jeden usmrten. Ker so ,,Breaker Boys" štrajkali, pričelo so je v tem r«.^vu še Je danes delati. Med praznovanjem nabralo se je v rovu mnogo plina iu ko so danes pripravljali cevi za odvod plina, pripetila se razstredha ^ Zadušili se v rovu. Wilkeshar Da., 3- jan. Pri preiskavi Pin». _..dge-rova zadušila s'a s*3 danes superintendent D. I Williams iu njegov namestnik William Morgan. V rovu nabralo seje mnogo plina, kteri je nesrečniku preje usmrtil nego je bilo mogoče misliti na reši t-v. Dva de-lavca. ki sta bila tudi v rovu so še pravočasno rešili vendar je njiho-v" stanje resnega značaja. Kotel razletel. Pat xautawney, Pa , 4. jan. Danes se je blizu tukajšnje postaje razletela lok«imotiva tovornega vlaka. Strojevodja je bil na mestu usmrten in dva kurjača težko ra-ujena. Vlak je vozil v Newtonburg. Na postelji zgorela. Due 4. jau. zgorela je v svojem stanovanju v iztočni 58 ulici v New Yorku gi-.spa Thomas Kenny. Stanovala je v podstrešju, in ko so stanovalci dolenjih nadstropij opazili ogenj, je bila rešitev že nemogoča. Trije policaji skušali so nesrečnico rešiti, toda v?led dima omamljeni so popadali na zemljo. Ko so gasilci ogenj pogasili, našli so le še oglje in p pel nesrečne žene. Ikre umorile obitelj. St. Peter, Minn., 3. jan. Dne 18. decembra obhajala je obitelj Forbrook rodbinsko slavnost, o k te rej priliki so Forbrookovi povabili tudi obitelj Thompson k poje dini. Glavno jed so tvorile sveže, le slabo prekajeue klobase. Kmalu na to zbolela je vsa Forbrookova rodbina in sicer tako, da tudi zdrav niška pomožni mogla več pomagati. Zdravnik je konstatiral da je rodbina ki šteje 11 osob obolela vsled vživanja ikrastega mesa. Več članov rodbine je že umrlo, dočim ho ostali smrto bolni. Horace Thompson in njegova žena sta tudi na smrt bolna. Grozna najba. Portland, Me., 3. jan. Dan^s po-polud ne našel je Webberjev hlapec v Lisboni svojega gospodarja v stanovanju mrtvega z odrezano glavo in brez droba. Truplo je bilo grozno razmesarjeno. Iz delavskih krogov. „Breaker Boys" gredo na štrajk. Wilkesbarre, Pa , 1. jan. Breaker Boys D. H. premogokopa štev. 2 v Plymouth so danes popoludne skl-nili jutri zjutraj iti na štrajk. Zahtevali so zvišanje plače, kar je diuiba osor. o odklonila. Več plače in krajši delavni čas. Dallas, Texas, 1. jau. Tukajšnji unijski kleparji so zahtevali danes povišanje plače od $3.50 na 84 50 na dau in vpeljavo osemurnega delavnega dneva. Zvečer je rekel predsednik unije, da so kclikor mu znauo vsi mojstri dovolili zahteve in najbrže ne bode prišlo do širajka. Nasprotno pa se poroča z Fort Worvori! s premogarji, kteri zahtevajo povišanje plače za 10 centov pri toni uakopauega premoga. Istočasno zahtevajo strojevodji povišanje plače za dolar na dau. Cannon je odločno poudarjal, da družba teh zahtev ue bode dovolil?. V teh severnih premogokopih na-kopljejo vsak dau 3000 do 4000 ton rujavega premoga. Popolna zmaga. Pittsburg, Pa., 4; jan. Delavci obrti železa, ko bo minolo sredo zahteva.,03 skrajšanje delavnega ča sa in povišanje plače pri mnozih stavbah in treh železnih mostovih vstavili delo, so s svojimi zahtevami do cula zmagali, in danes zopdt z delom pričeli. , Americau Bridge Co;" dovolila jim je namreč $3 plače na dan in 9 urnc^ delo. Požar v ogrskem državnem zboru Budimpešta, 4 jan. Danes je pričel gore i ogrski parlament. (Zidan 1. 1866. v slogu renaissance). Zgorela je vaa knjižnica. Korubcijč. Sedem mestnih očetov zaprli, 12 jih je odstopil). Scrant-ju, Pa., 3 jau. Vslfd sklepa občinskega svete so pred nekoliko dnevi zaprli štiri in danes zopet tri ,.mestne očet kteri so se pregrešili s tem, da so s popodku povaujem delili prosi 'eem razne službe pri mestu in dajali privilegije in ugodnosti raznim elefonskim in žebzui(5uem družbam. Iz strahu, da tudi njim ne pridej«. na sled. ;e danes odstopilo 12 obči iskih ^ve(o valcev. Občinski sve* nadaljuje preigkave pri šolskih odbornikih. Surov oče. Camden, N. J., 3. jau. Iz Brid getona, N. J , se javlja, daje neki mož kterega ime še ni t.iano, vsled prepira s svojo ženo, njej svojega dveletnega otroka iztrgal iz naročj in ga posadil na žarečo peč. Ko je hotela mat,i svoje dete 'ešiti, mu je uečloveški oče odgrizni? jeduo uho in ubežal. Prebivalci v Bridgetonu s > skrajno razburjeni, ako se jim posreči zločinca vjeti, je linčanje ueiz«)gibno. Vlada deli semana. Washington, D. C., "2. jan. Največje razpošiljauie Ben enov, ktero ie naša vlada kdaj iz.TŠila, se je pričelo ta teden iu-prečno bode m -nol Čas za setev, razposlala bode 13 milijonov zavitkov vrtnih semen. V ta namen so za letos dovolili S10 000 več nego h nsko leto in imajo skupno S770,0(/.na razpolago za nakupovanje semena. Neka uewyorška tvrdka, ktera kupčuje s semeni, je prevzela pogodbo za zavijanje in razpošiljanje semena iu bode v to svrho odprla zavod z novim strojem poleg poštnega poslopja. Preje je pri zavijanju semena imelo delo kak;h 100 oBob, sedaj pa b de s pomočjo stroja osem deklic opravilo delo. Grozna smrt. Evansville, Ind., 31. dec. Danes popoludne je Henrik Dubberja zadela grozovita smrt. Dubberjebil glavni delničar in predsednik Globe Furniture Co. Uradniki tovarne so se selili v nove prostore ter hoteli spraviti tja velikodt-narnoomaro. Dubber je pri tem dela pometal, uakrat je odjenjalo nekaj desk, ua kterih je stala težka denarnica iu se ista zvrnila ua Dubberja ter nesrečnega moža popolnoma zmečkala. Dubber je bil mrtev predno so zamogli odstraniti veliko težo raz njegovo truplo. Pokojni je bil 46 let star ter zapušča žalujočo udovo in osmero otrok. Človeštvo v XX. stoletju bode veliko manj trpelo vsled bolezni nego sedajni rodovi vsled fu-deznega mpredka zdravniškega zuanstva v slednj h letih. Iznašli bo mnogo izbornih zdravil, ktera delujejo proti posameznima boleznimi in istočasno krepčajo vse teio in isto vtrdijo proti vsemi boleznim. Najbolj močno zdravilo v obeh ozirih je obče glasovito Tr i-nerjevo amerikansko grenko vino, ktero takoj provzroči boljšanje tudi v najbolj trdovratnih-slučajih b> 1-^zni želodca, trebuha, jeter in ledvic iu je istočasno jako prijetna pijača. Isto varuje telo pred napadom teh in mnogo druzih bolezui, kakor gripo, vzroki prehlajenja itd., krepča telo, čisti in dela novo kri in vedri tudi um in prouzroči veselje do dela. Zdravilo razpošilja prvi in edini izdeb-valec tega v istiui zdravilnega vina v Ameriki, Jos. T r i u e r, 799 So. Ashlaud Ave., Chicago, ill. Dobiti je v lekarnah, toda varuj se pred mnog številnimi in df stikrat škod ljivimi ponaredbami! To zaravilo zdravniki toplo priporočajo in mnogokrat svetujejo, ker je v istim dobrodelno za človeštvo XX. stoletja. Ig. Donnelly umrl. Minneapolis, Minn., 2. jan. Ignacij Donnelly je umrl proti polu-noči v hiši svojega tasta. Neuadoma gi je zadela kap in tri ure pozneje je izdihnil svojo dušo. Ignacij Donnelly je bil rojen p-ed 69 leti v Philadelphiji, Pa. Imel je dobro šolsko zg >jo. Učil se je najprvo pravo, se potem posvetil politiki in pozneje književstvu, ter deloval več let kot časnikar. Ko je bil 22 let star, imenovali bo ga demokratje Pennsylvauije Kandidatom za postavodajalstvo, kar pa ni sprejel, ker Be njegovi nazori niso vjemali s strankarsko taktiko v vprašanju glede suženjstva. Leta 1856. seje podal proti zapadu in se oasdil v Minn^goti, ktera je bila tak rat še divja dežela, kjer so gospodovali Indijanci. Pri Niningeru je kupit veliko zemljišče, ker je upal, da se bode tam razvilo mesto, toda polom leta 1859 je uničil ves njegov načrt. Isto leto je postal republikanec in istočasno kandidat za podgovernerja, preje pa je bil kandidat za državni s mat. Donnelly je bil leta 1861. in 1862. izvoljen v kongres, kjer je ostal šeat let. L. 18 8 gaje prekosil Washburne in ž njim vsed vse druge, kteri so se Ioni! i od predsednika Grauta in postali Greeley.-1 vi pristaši. Štiri leta pozneje ga je iz antimcnopoli-stov in demokratov obstoječa zadruga zopet imenovala kandidatom za kongres, toda zopet je propadel, istotako leta 1S64. P«>tem je postal populist in igral v farmerski zadrugi veliko u logo. Vkljub temu je bil v zvez; z ..Jini'1 Hil'otn ustanoviteljem Northern Pacific železnice, zagrizenem demokratu, o čigar načrtu, glede izvaževanja pšenice na Kitajsko seje mnogo govorilo. Don-nely je ta načrt zelo pospeševal in farruerjem postoma pojasneval, ako bi se posrečilo njihovo pšenico spraviti na Kitajsko, bi Kitajci ne jedli več riža. Leta 1900 je bil kandidat populistov za podpredsednika. Donnelly je bil pisatelj vač znanih romanov. Veliko pozornost je vzbudila njegova knjiga „The cipher in the plays and in the tombstone", v kteri je poskušal dokazati, da Shakespeare ni pisal drame, od kterih velja kot pisatelj, ampak lord Bacon. Oboroženi meščani stražijo banko. Tradesmen banko v Vmelandu, N. J., straži dobro oborožeua četa že več noči, ker se boje roparskega napada. V bližini banke bo našli namreč roparsko orodje, s kterim bi bili lahko razstrelili denarno omaro bauke. V slednji je bilo baje $200,000 v gotovini. Rolicija je najprvo skuhala uajdbo prikriti, ker je upala roparje zasačiti, kar Be pa dosedaj še ni zgodilo. Seveda... misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi .... Toda ... ako Bi kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — Isto je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LAEE LINDEN, - - - HIOH PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH. Entered as second class matter at the Nkw York, N. Y. PoBt office October 2. 1893. „GLAS NARODA". \šiut slovenskih delavcev v Ameriki. Adajatelj in urednii ; Published bj F. SAKSSKE. 109 Greenwich St. New York Citj. Ma leto velja list za Am* «a pol leta.......... l% Kttoj/v vse leto . . H II .% POl !eta ' , „ „ t-strt leta / Krropc pošiljamo 1 dve At-'vilki ____♦1.50, , . gid. 7.—, • • • II J, . . . „ 1.76 igt skupi!' tGlaa Naroda" uhaja vsako GAS NARODA' (nVotCK OK THK PkoPLK'4) Will be isa»'d ev^ry Wed net and Saturday. Subscription yearly 8I> Adv^rtis^m^nte on afrreemeu Za oglase do 1U vrstic se 30 centov. Dopiai brez podpisa in oaob ■e> no uatianejo. Denar uaj ae blagovoli poslf M on »y Order. Pi; spremembi kraja naroči oroaimo, da s** nam tudi pr bivališče naznani, da hitr< r mo nasi :>vnika Oopibom in poSiljatvam nar aaalovom: „Glas Naroda . 109 Greenwich Ft. NT * Y rk Telefon 3795 Cortland t. itv Pogled na ZSji JP < ZTV-- i in ce-»otezal jo pri- Ko boio prest "pili prag •toletje je kaj na m^etu, d:i mo v ravnokar m i nolo let njenim čitalc^m v kratkih predočimo kaj važuejega s* petilo na svetovnem odru. Prijeti nam je seveda v lastnej deželi. Volitev predsednika je mi-nola, iipadla je na korist republikancev, kakor drugače ni nobed^i pomavatelj razmer pričakoval; Strajkov nam tudi letos ni manjkalo, najxnau'eniteji je bil oni pre-mogarjev uprav pred vol it vi j:) in e •i delavci saj nekaj pridobili, žal, da je muogo druzih bilo ponesrečenih* Lnt:no smo imeli minolo i^t■ hvala Bogu še precej dobro in tud obrtnija, trgovina in promet so s* kaj ixvanredno dobro vspevali, seveda v največjo korist kapitalistov. Nesreče tudi v minolem letu nisc prizanesle našej deželi, naj mimogrede omenimo ouo v Galvestrnu, Texasu in veliki požar v H >bok. nu, Toda preidimo k posameznim važnim dogodkom : Dne 30 jan. je bil William Goe-bel pred kap:tolom v Frankf tu. Ky , obstreljen in vised rane umrl 3. februvarija. Mate. 4. j« zahtevala nesreča \ rovu v West Virgiuiji petdeset žrtev delavcev. — 3 s. N Chicagi gt je štrajk zelo razširil. — 19 \ Coeur d'All-ne okraju v Idaho g nastali krvavi izgradi. — 22. Nastal velik št raj k delavcev pri strojih. April. 3. je šlo na štr*jk 23.000 premogarjev. — 7. \ Austin, Texas nastala povodmij sb-d vrrg :nj:. oblakov, mnogu lju Ji ponesrečil . — 10. Povodenj napravila v T* xa su velikansko škodo. — 16. Fri fitrajku Croton nasipa je bil ustreljen uarednik. — 20. Povodenj v Mississippi napravila cgromuc Škodo. — 21 Grand F. rks, N rtL Dakota, uničil ogenj. Pri g >zdnil požf rih v M unit >bi ponesrečilo 25 drvarjev. — 24. Pri štrajku je zmagalo 1500 elektrikarjev. — 26 Po-žar uuičil Ottawo v Canadi, škode napravil S35,0 0.000. — 28 De monstriralo j« 35 0:)0 delavcev na Union Square v New Yorku. Maj 1. Gozdni požar v Michiga-dq in Wisconsinu upepelil več naselbin. — Velika ufsr ča v rovu v Utah prouiroči la sm rt o0) delavcev. _8. V St. Louis, Mo., nastal velik Atrajk služabnikov poulične ž-lez nice. — 22. Pri nesreči v rovu v orth Carolini bik« usmrtenih 50 lavcev. Junij. 4. Iz Kitajskega dospela poročila o umoru tujcev. — 15. Pri požaru hiše v New Yorku zgorelo lloBob. — 24. Pri nesreči na železnici pri McDoucugh, Georgia, bilo usmrtenih 41 osob. — 30. Velik požar pristanišča nemškega L'oyda v Hobokenu. Julij. 4. Pri požaru stanovalne hiše v Hobokenu zgorelo 12 oaob. Isti dan je zahtevala nesreča na troll-v železnici v Tacoma, Wash., 35 človeških življenj. — 7. Velik Atrajk pf>k v v New Yoikn. — 15. P vp^pelil Prescott v Arizoni. Avgust. 3. Tornado razsajal po North Dakoti. — 11. Huda vročina po v b " j dež. li. — 17. Gozdni požar' napravili veliko škodo v Colorad in Yellowstone Parku, Mont. S 'pt-^mb^r. 2. Pri železniški ue-•.r- fii pri II ifi-ld, Pa., bilo usmr-t n h 13 os- b. — 9 Galveston obisk d grzen orkan ; 80'10 oaob bilo u> nrt-mih. — 12. Nastal velik ; ~ prt m girev.— 15. Strajka-I 7, i * 00.10 premogarjev, IS. avg. pa ž.> nad 118 000- Ovtr 1 »er 3 Naštrajkubilo 150,-i. O pr>>m< g rjev. — 25. Konec ve-i i)k' mu .-t ni- a. — 29. Velika near ča v N»-w Y<-r u vsled razstrelbo it m kaiij v Tarrantovem poslopju. November. 10. Pri rogu Forchie, S. C., su ra bil parnik , City of Mo .pc-llo1*, 32 osob utonilo. — 2-? Oe- -biii parnik ,,St. Oh-fse t-psi v zilivu St. Lawrence pri K a i • H, vse osobe utonile. — 29. I Jr!" sp etn>ha st-klarne v San Francisco, 00 ljudi ponesrečilo. D cember. 5. Vojni da^k znižali .a nnlij nov dolarjev. — Or-I k a i n.ipravil obilo škod« na obali X v Angli — 12. Mesto Wash-1 ■rt n »bhajalo stoletnico. — 21. 'k -^r-jk telegrafistov na Santa j Fe železnici. V- d h« mntij na Kitajskem so j bil- prizadete tudi Zjed. države in tj-i dp >slal vojne ladije in 2000 v 'A- ■ v, a ob eklepu leta bo že do-i sp- i poročila o zaželjenem miru j na izt' ku. Krvavo p *znrišče je bila tudi juž i i s a frika, kamor so nrilomastili I nikdar nasičeni Angleži ter pričeli | vojno 7. B kteri bo pa hrabro branili svf jo domovino in last. Ves ■ mikani svet je obsojal pogoltnost Albijoucev in njih kramarski duh, V Avstriji so bile razne strauke v min 1 m letu v prav velikem pre piru, v t,jm tudi ni zaostala naša ij'* si venska domovina. Težko je hi io ponoviti p godbo z OgerBko Ob k- ncu leta so se vršile volitve v državni zbor, toda natančni izid ni končan. Gospodarsko pa tudi v tem letu ni Avstrija dosti napre-'lovnla in z jlo mnogo ljudi je pri-hit lo v Zj države si iskati boljšo, slobodnejo domovino. Francija j« imela obilo posla s «v-.jo svetovno razstavo, ktero ni spremljala nikaka večja nezgoda, niti kriz i in s - v popolno zadovolj-nost končala. Italija ima kot najvažneji dogo-1 k -.namenovati umor kralja Humberts anarhistu, kterih se ufrav tam mnogo nehaja. Zasedel ie prestol Viktor Emanuel III , ir t-a ima jako resno voljo skrbeti za l' ž 'lo in narod, toda v politiki jo i" Italija tako zagazila, da jo naj-o lj£i vladar n=» more osrečiti f 'mi iim mirom. V Rim so zelo mar jivo dohajali romarji iz dežela svet;\ se papežu klanjati in tudi prinesli lepe darove. N m^ija je igrala veliko vlogo iri h.'«natijah na Kitajskem in od-.»oslala tja mnogo krvnih hlapčo-n v, kteri bo na Kitajskem pre-dobro pokazali svojo kulturo v Jai ju, ropanju in neočistenju žh; sk. Viljem sam je hujskal t+ U' deriie barbare in najbrže bode . odajal svoje roke onim b krvijo omadežanim, in na kterih s^ drži uinrBikak pl^n. Povračevati pa Be 13 prif-el plen kaj kmalu, kajti ol koncu veka a** ie pr.čela pojavljati ^riza in ntmški Mihelni so dobili v b< žični dar občo draginjo, in zaslužka vedno ma< j. Rusija je ostala minolo leto po vsem mirna in si pridobila še večji spoštovanje pri vlastih. Angleško zadrego v južni Afriki je dobro iz rabila in pridobila velik vpljiv v Perziji, Mandžurijo pa kar prila stila na nevoljo Anglije in Nemčije. Pridelek žita v 1.1900. ŠtatiBtikar poljedelskega oddelka ceni pridelek pšenice v letu 1900. v Zjed. državah na 522,229,505 bušlj-v, prostor, na kterem so to žito pridelali pa na 42.495,385 akrcv, toraj povprečno 12 29 buš-ljev na akru. Ozimno ceni na 350.0^5,409 buš'jev, pridelek jare pšenice pa na 172,204,096 bušljev. Zemljišče, na kterem so naželi prvi pridelek, meri 26,235,847 akrov, drugi pridelek pa na 16,259,488 akrih. Nazadovanje z ozimno obsejanih zemljišč v državah Ohio, Michigan, Indiana in Illinois navaja skupno na 3,522,787 akrov; nazadovanje s jarim žitom obsejanih zemljišč v obeh Dakocah pa na 1,793,467 akrov. Radi nenavadno brzega po-množevanja z ozimino obsejanih zemljišč v Nebra-»ki, oziroma nazadovanje z jarim žitom obsejanih zemljišč v oni državi, ukrenili so posebno preiskavo. Izid te preiskave je pokazal, da se skupni pridelek pšenice v Nebraski ni pomnožil, akoravuo so 590,575 akrov več ob-aejali s ozimino, nego z jarim žitom. Na novo b ozimino obsejana zemljišča 1. 1900. cenijo na 30,282,564 akrov. Iz primere tega novo obse-janega zemljišča z onim 1. 1899. je razvideti, da od jednajst držav in teritorijev, ktere so pred enim letom obsojale s zimsko pšenico milijon akrov ali več so: Pennsylvania, Missouri, Kansas, California in Oklahoma, ktere slednje so 971,704 akrov več obsejale, nego 1. 1899; države Ohio, Michigan, Indiana, Illinois, Texas in Tennessee pa 1,780,191 akrov manj. Dne 1. decembra so obetale setve 77.1 odstotkov normalnega povprečnega pridelka. Mnogo je bilo slišati pritožb radi hesijske muhe, toda slabo stanje ozimiue v Ohio, Michigan, Kentucky in Tennessee namreč 86, oziroma 80 87 in 84 odstotkov bode popolnoma pokrilo izvanredno dobro stanje ozimnega žita v KanBas, Missouri, California, Oklahoma in druzih državah. Pridelek koruze leta 1900. cenijo na 2,105,102,516 bušljev; ovsa na 809,125,989 bušljev; ječmena na 58,925,833 bušljev; rži 23,995,927 bušljev; ajde 9 566,966 bušljev; krompirja 210,926,897 bušljev; sena 50,110,906 tou. Zemljišča, na kterih so zrastli ti pridelki, bo obsegala za : koruzo 83,320,872 akrov; oves 27,364,795 akrov; ječmen 2,894,282 akrov; rež 1,591,326 akrov; ajdo 637,930 akrov ; krompir 2,611,054 akrov ; Bsno 30,132,890 akrov. Pridelek koruze je bil leta 1900. največji kolikor so jih kdaj spravili pod streho, med tem ko je bil pridelek ovsa samo enkrat v prejšnjih letih večji. Na drugi strani pa j« bil pridelek ječmena in ovsa i. 1900 najmanjši v slednjih treh letih Dalje ž« od 1. 1883. niso pridelali tako malo ajde nego letos in tuii z letošnjim prilelkom seua se ne mor jo farmerji nič kaj pohvaliti. Homatije na Kitajskem. Na Kitajskem vlada mir. London, 31. dec. Uradno poročilo iz Pekinga javlja, daje kit&jska vlada ve-m pogojem držav brezpogojno ugodila in dotično miruvno pogodbo podpisala, VBled česar je naBtalo premirje. Ko sta Li-Hung Chang in cesar-jevič Shing cesarju vročila zahteve ^vioppjskih držav, bilje cesar izne-uaden in ee je izjavil, da so vlasti kitajske nemire v svojo korist zlorabile in stavile kitajskemu cesarstvu skrajno škodljive pogoje. Iz Shanghaja Be istodobno poroda, da ondašnji trgovci zatrjujejo, !a ao nesramne zahteve evropejskih držav sovraštvo med K'tajci in Evropejci le še povečale in tako-rekoč silijo Kitajce osnovati nova tajna društva, kajti Evropejci so kitajsko vlado razdejali, dočim nove niBO ustanovili. Kitajska vlada je zaveznikom predlagala, da svoje zahteve v to-li&o predrugačijo, da ostanejo utrd> be mesta Taku nedotaknjene, v kterih pa za g >tovo vrsto let ne bode nikake kitajske posadke. Obglavljenje se je pričelo. Peking, 1. jan. Včeraj so javno iu v navzočnosti velike množice gledalcev, med temi mnogo tuje-zemskih vojakov, obglavili morilca nemškega poslanca pl. Kettelerja. Nemški vojaki ao naredili kolobar, v kterem se je vrnila obsodba. Obsojenec je moral poklekniti in zvezan na rokah in nogah čakati prihod nemških častnikov in diplomatov, kteri so na povelje nemškega cesarja morali biti pri obglavljenju navzoči. Rabelj je z golim mečem stal poleg obsojenega. Malo preje je obglavil osem drugih Kitajcev, njegova obleka je bila torej šf krvava. Ko so kon< ftno Nemci dospeli, djali so rabeljnovi pomočniki vrv okolo vratu obsojenca n nategnili vrat. Nato je rabelj pokleknil na pleča obsojenega potisnil glavo v prah, potem stopil nazaj in odsekal glavo. Obglavljeni je bil vojak in pri vzbruhu bokserskih nemirov imel popelje vsacega mimo gredo-čega tu;ca ustreliti. Ko je teraj ustrelil nemškega poslanca, izvršil je le povelje svojega predsstojnika. Celo nemški uradniki s poslancem vred priznajo, da bi ta mož v kaki evropejski državi ne bil k smrti obsojen. Washington, l.jan. Državni oddelek je naročil poBlancu Congerju, predlagati zastopnikom druzih ob laBti naj se zjedinijo glede odškod-uine, ktero ima plačati Kitajska, in ako bi to ne bilo mogoče, urav-uati zadevo po sklepih mirovnega zborovanja v Hagu. Obravnave s pooblaščeuci Kitajske se bodo vršile v Pekingu. Mislijo, da bodo zahtevali od Kitajske $500,000,000 odškodnine; Zjed. države so predlagale «200.000.000 in neka druga oblast samo 8100.000,000. Nek kitajski bogataš pravi, da Kitajska ni vstanu plačati veo nego $100,-000,000. Kitajska obeča jamčenje. ■<#eki; g, 2 jan. P alanci bo danes pri konferenci sklenili ne odgovoriti na nobeno nadaljno vpra šanje glede zahtev oblasti predno Li Hung Chang in princ Ching ne /odpišeta note. Med tem časom izdelujejo poslanci memorandum, kteri bode določil kaj mora Kitaj-skta storiti, da zadosti določbam note. Istočasno s naznanilom, da Kitajska sprejme zahteve oblasti, so kitajski mirovni komisarji vojnega maršala grofa Waldersee prosili, naj ustavi razpošiljanje ekspe-dicij. To prošnjo bodo tudi poslanci podpirali kakor hitro bode polpisana nota. Rusija in Mandžurija. London, 3. jan. Iz Pekinga brzo-javlja poročevalec .»Times'1 pogoje spora^umljenja med Rusijo in Kitajsko glede vojnega zasedanja Rusom najvažnejše pokrajine Mandžurije, kjer K itajska zopet prevzame civilno vlado. Kitajsko armado v oni pokrajini bodo razorožili in odslovili ter vse trdnjave, ktere Rusi ne rabijo, bodo razrušili v pričo ruskih uradnikov. veljniki o samih angleških zmagah domov brzojavljajo, kar nikakor ni v soglasju z dejstvom, da \ cBtajajo Boerci od dne i o dne bolj živahni. Boerci so večinoma z angleškim orožjem oboroženi. Vspehi Angležev. Pretoria, 31. dec General Knox, kteri je g-neralu De Wetu tik za petami, poroča Kitchenerju, da je odvzel Boercem nekaj konj, pet vozov z vojnimi potrebščinami in 6000 nabojev, ter oprostil 76 vjetih Boercev, ktere bo prisilili k bojevanju. Tudi general Frenchovi v o jaki bo baje nedavno vjeli 12 Boercev in vplenili več vozov in govedi. Kitchener naznanja, da ee njegov razglas, v kterem pravi, da Boerci, kteri podajo, zamorejo oBtati v taboru, kjer jih bodo Angleži preskrbovali s potrebnim živežem, ne tiče tacih Boercev, kteri so se podali v boju z orožjem v roki, ampak le tacih, kteri sploh niso oboroženi. Boerci, kteri bo prisegli zvestobo in se pot^m z^pot bojevali proti Angleži bodo ustreljeni. Kakor se iz Cape Towna poroča, je Hackettova kolona dospela v Jagerefontein in m*-d potom vple-nila 1000 konj iu mnogo klavne živine. 5000 Boercev v Kapeki koloniji. London, 2. jan. Iz Cape Ti wna se poroča, da je boerska vojna v Kapski kolmiji narastla na 5000 mož. Najnevarnejši so Boerci na zapadu, kjer so se razdelili v dve koloni; ena Be pomika čez Sutherland v Malmesbury, druga pa proti Beaufortweptu. Ker se Boer, i premikajo sedaj po zelo obsežni po-pokrajiui, potreba bode jim postaviti nasproti primeroma veliko armado, tembolj ker se Boerci drže izogibalne taktike. Blizu Colesberga bo Boerci vjeli 14 mož Nesbittove konjiče. Iz vojnemu uradu došlpga poročila je razvidno, da se je dne 26. decembra v Groot Vlei blizu Grey-lingstaia vršila huda bitka. Na angleški strani je bilo 8 mož usmrtenih, 45 ranjenih in 20 vjetih. Kakor general Kichener -danes iz Pretorije poroča, seje hotel boerski poveljnik De Wet proti Bethlehe-mu pomakniti, toda polkovnik Pil-cher mu je zaprl pot, da se je moral vrniti nazaj v Liudlpy ali Reitz. Polkovnik Williams je napadel Boerce jugozapadno od Middlebur-ga v Kapski koloniji. Kranjsko slov. katol. podOAip. druš sv. Barbare FOREST CITY, - - - PA. ODBOR: Josip Bucenel, predsednik ; Ant- x Ciar, podpredsednik; John Telban, I. tajnik ; Bartol Poverk, II. tajnik; Martin Muhič, blagajnik. NADZORNIKI: Josip Zalar, Jurij Zupan, Frank Skubic, John Dr\žler Dopisi naj se pr šiliajo I. tajniku : J. Telban, Bex 607, Forest City, Pa. Glasilo „Gl3s Naroda". Vojna med Sosrci in Anglijo. Zviti Burgher j i izkoriščajo angleške jetnike v Bvoje varstvo. London, 31 dec. Boerska zmaga pri Helvetia je bila večja, nego je Kitchener poročal. Boerci so Angleže ob jutranji zori iznenadili iu jim takoj odvzeli jedeu to.). Ker eo pa morali top vsled streljanja angleškega topništva na mestu pustiti, postavili so krog topa angle ške jetnike in odšli. Angleži bo na to takoj prenehali streljati. Na vseh krajih južne Afrike je opažati živahno gibanje Boercev. Pri Vaal so Boeroi ustavili vlak, ki je vozil Angležem raznih potrebščin in vse iz vozov pobrali. Londonsko časopisje jednoglaano zatrjuje, da angleško vojaštvo v južni Afriki ne zamore ofenzivno dalje prodirati, temveč da zamore le še svoje postejanske obdržati. Časopisje se 6udit da angleški po- Dopisi. Marquette, Ills., 30. dec. Vse Be poslavlja od 19 stoletja, časopisje in zgodoviuoslovci, spl<>h vsa javnost veli .,z Bogom" staremu stoletju in z neštevdnimi na-dami ter željami pnzdrnvlja novo Btoletje, vek napredke ljudske jr?d-nakopravnesti, jednakoveljavnosti in občne jednakosti. Razmotrivrjoč dogodke miuolega veka kakor tudi njih bistvo in koristi služeče splošnemu napredku, pač nimamo uzro ka žalovati za minolimi sto If-ti. Sicer ne moremo oporekati, da jf> bil minoli vek doba iznajdeb, stoletje elektrike (ktera je -bila pa že preje znana, toda rabili so je le v čarovniške in vražne svrhe), strojev, aparatov itd., toda vse te ne-brojne izuajdbe niso delavstvu ničesar koristile, kar nam niti Edison opor ka ti ne more, kajti baš v minolem stoletju bo se delavske moči bolj nego li kedsj preje izko-riščevale, brezposelnost, beda in siromaštvo dospelo je v pojedini h deželah do vrhunca. Dočim je ubo-štvo na jednej strani neizogibno, kopiči se kapital na drugnj v ogromne Bvote, kfcer • so last posameznikov človeške družbe. Kljub ogromnega razkošnega življei ja se tem ljudem njih imetje od dne do dne množi ter jim pripomore do seči popolno nadvlado nsd si romaš nim ljudstvom. Iznajdbe Blužijo le nekterim v korist, a tisočerim so le v kvar in pogubo Bi li današnja tehnične naprave ne zamegli koristiti sp'oinemu človeštvu? Kon cem barbarskega 19. stoletja pro-našlo je delavstvo svojo pot, po kterej jedini zamere priti do cilja, in jednakoveljavnosti vseh ljudi, kar je pa mogoče doseči edino le s prehodo n narodnega bogastva (kapitalizma) v splošno last vseh državljauov. Velika večina ljudstva dandanes temu še ugovarja ter smatra take ideje kot utopijo bujne domišlije. Toda je li početkom mi-nolega stoletja kedo mislil na stroje in ostale iznajdbe. kt°ri so koncem Btol^tja dosegli vrnunec popolnosti? Ako je kedo prorokoval o današnjih iznajdbah, Be je gotovo VBakdo ž njim norčeval, bnš kakor ae roga dandanes kapitalizem s^ci-jalnim reformatorjem. Velika dela ne morejo biti v kratkem času končana, socijalna reforma je pa uaj-večja naloga, ktero ima pn.letarijat izvršiti, od t' ga nam je pričakovati največje plačilo, vslfd česar mora bit" tudi naša prva dolžnost korake s' cijalue r*-f rmac'j^ pospeševati brez ozira na to, d- s> žnmo li mi sad naš'ga truda, ali pn še le naši potomci, saj druzpga jim itak kaj nimamo zapustiti, preskrbimo jim toraj boljš > bodočnost. Da je dvajseto stoletje delavsko stoletja, to nam kaž^ znamenje časa Kapitalizem in militarizem d< s>-gla ev< j vrhunec, a na vrhuncu nobena stvar dolgo ne vspeva. Starodavno rimsko cesarstvo obstalo je skoro iz vsega tedaj znanega sveta, niti jeden rimski državljan ni mislil, da bode kedaj propadlo, kajti zunanjih sovražnikov ni imelo. Ietotako dandanes kapitalizem prevladuje ves civilizirani svet iu kakor rimskemu cesarstvu, ist tako bode tudi kapitalizmu odzvonilo. Kakor je tok časa spremenil rimsko cesarstvo v zgodoviuo, ietotako bode novo stoletje spremenilo tudi kapitalizem. militarizem in imperializem v zgodovino, na mesto omfnje-uih sredstev stopila bode občna last narodnega imetja in tedaj bode tudi prostemu ptebejcu zasijala luč blagostanju. (Kouec prihodnjič.) Kretanje parnikov. V New York dospeli: ,,\Yerra,£, 2. jan. iz Genoye s 2S4 potniki. ,,Prin,dregent Louitpold", 4. jan. iz Bremena s 579 potniki. ,,Hesperia", 4. jan. iz MarseiMe s 146 pot- niki. Dospeti iniajo „Kaiserin Maria Theresia" iz Bremena. ,,Kensington" iz Antwcrpena. ,.Canadian" iz Liyerpoola. ,,Cap Frio" iz Hamburga. ,,Potsdam" iz Rotterdama. Odpljuii so: ,,Kaiser Wilhelm der Grosse", 3. Januvarija v Bremen. ,,Oldenburg", 3. jan. v Bremen. ,,La Gascogne", 3. jan. v Havre. ,,Alsatia", 3. jan. v Genovo. ,,Furst Bismarck", 5. jan. v Genovo. ,,Astoria", 5. jan. Glasgow. ,,Pretoria", 5. jan. v Hamburg. ,,Etruria", 5. jan. v Liverpool. ,,Philadelphia", 5. jan. v Liverpool. jjStatendam'^ 5. jan. v Rotterdam. Odpljuii bodo: ,,Normandic", 8. jan. v Liverpool. ,,Kensington", 9. jan. v Antwerpen. ,,Cvmic". g. jan. v Liverpool. ,,Prinzregent Luitpold", 10. jan v Bremen. ,,Hesperia", 10. jan. v Genovo. ,,Heimfe!d", 10. jan. v Hamburg. ,,La Bretagne", 10. jan. v Havre. „Kaiserin Maria Theresia", 12. jan. v Genovo. ,,Furnesia", 12. jan. v Glasgow. ,,Cap Frio", 12. jan. v Hamburg. ,,Servia", 12. jan. v Liverpool. ,,Canadian", 12. jan. v Liverpool. ,,Potsdam", 12 jan. v Rotterdam. Parnijki listki so dobit po cenah pri fr. sakhfr i rniJ & C > HITROST niČaranje, pač samo dobre vije je potreba pri PO- ŠILJANJU DENARJEV V STARO DOMOVINO in gotov® ]e najhitreji in najceneji v pošiljanju denar- kteri obstoji iz bratstva, ljubezni SAKSER- 109 GreenwiSw lil II ||I Jugoslo vanska Katoliška Jednota, W III Sedež v ELY, MINNESOTA. ^ URADNIKI : Predsednik: John Habjan. Box 303. Ely, Minnesota; P dpredartduik: Josp Pezdirc, 1024 S>uth 13th St., Omaha, Neb. ; I. tajnik: Jo*ef Aoni6, Box 266, Ely, Minnesota ; II. ,, Štefan Banovec, Box 1033, E y, Minnesota ; Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž. B< x 278, Ely, Minn. ; John IiLobokak, B x 3/1. Ely, Minn. ; George Stefan, Box 1153, Soudan, Minn. P.I8TOP1 LI: K drufttvn §v. (' rila in Metoda štev. 1, Ely, Minn., je pristopil Peter S h nt p nt m r 30 let. Društvo ftt-je 504 udov V poslednjem poročilu urinila se je neluba tiskovna pomota glede starosti brata Frank Smuk c*l društva sv. Jožefa štev. 12, Pittsburg. Pa. Ta je star 44 ne pa 49, kar naj člani blagovoljno na/nanje vienui. Josip A g n i t c h, I. tajnik. Dopisi naj s« blagovolijo pošiljati n« 1. tajnika : Joe A g 11 i 6. Box 266 Ely. Minn., po svojem zastopniku in nol>euem drugam. Den*f*ie pošiljatve naj se pofiljejo blugajmku: Ivan Govže, Box 105, Minn , in po svojem zastopniku. DruStv* no glasilo je „GLAS NARODA". Pridobivanje zlata na zapadu. Helena, Mont., 2. jan. E. B Bradeti, tukajšnji zvezni asesor naznanja pridelek zlata in srebra v minolem letu v driavah Montana iu Utah ii» s;cer: M on tana: zlata, $4 960.UX1; v primeri k U«tu 1899. naraščaj zi. $300.000 ; pr.d.ra S10 720.000; na sadova nje za 864.( 00 Utah: zlata, 84 100 000; sr*b:»> $6 800(KX); naraščaj za 8717 380 in 81,482 812 srebra. Pridelek zlata v državi Oregon cenijo v minobm l«'tu na 83,770.* 000 L. 1900. so v tej državi posekali 898,160 000 čevljev lesa. Sestradani Portoričani. New Orleans, 2. |au. Paru k ,,Arcadialt je dospel danes s 378 Ptroričani ob zaliv Mississip pija. Ljudje so najeti za posestnik^ nasadov na Uawaiju, kteri jih ho C jo odvesti v sužnost. Jutri bodo ljudi tu izkrcali. Ubrgi ljudje s baje v žalostnem stanu; večina je na pol izstradana in je kak r vide ti, že več tednov trpela glad. Njihovo stanje je pomilovanja vredno, ter niso sposobni za težko del'". True so na vožnji v New Orleai s umrli. Mexiki preti finančni polom. Mouterey, Mexico, 3. jan. Ž^ dali časa so mi xikanski denarni zavodi vznemirjeni zaradi preteče fiuančtn krize, ktere vlala ne more več prikriti. Denarno krizo prouzročilo j« izvažanje m*xikanskih dolarjev na Kitajsko in Fibpine, ktero je v zadnjem ča&u doseglo vrhunec Vsem bankam primanjkuje sr*br nega denarja, vsled česar so v na Lavo srebra ponudile mesečne od stotke po 1 odstot., vendar pa kljub temu ni bilo mogoče postavno pred-sane tretjine rezervnega zaklad*-p rebru izkaiati. Da je nnxikansk uančui položaj v istim res^n, uau vedoči dejstvo, da je carinarski rad pokrajine Saluria v T^x-isu ashingtonsko vlado o pretečnem Iiaučuem polomu v Ma ki obve-il lato ta k o so oposorili tudi demški, franc- ski in angleški kon-*uli svoje vlade. Trgovci glavnih tnest m» x'kanakih držav naprosil ■o predsednika Poifirio Diaza, naj takoj odredi potrebne korake da se izvoz srebra ustavi, vBlei česar bode vlada najbižn nab žila velike izvozne davke na srebro. V obče s-itrjuje, da bode M' xika kmalu peljala zlat j aa veljavo. V obrt ' jakih podjetjih M» xike imajo ied. države mihjone avojpga ka Vinski trust v Californiji. Sai Francisco. Cal , 1 jan Z nr-T.m letoua s« ,e »a cabfornijsk. ▼inorejatvo prične nova doba. M no go mog. čnib tukajšnjih bogataše-si je pridobilo delnice velike viuar-*ke aad.uge. Istočasno se j« zdm žilo več velikih vinarskih *adruin ▼ istini ustanovilo mog fe trust fct^ri bode nadzoroval s dem osmin va^ga vinskega pridelka v Californiji Drug« vel.ki viličarjii »o tudi izrazili, da bodo delovali v soglasju s to zadrugo. Namen iste ie seveda, »višati cene vinu, kai bode omogočilo višji dobiček *n ▼inorejo* in vinake trgovoe. Sežgala svoje otroke. Sau J'ise, Ca!., Dane- se j^ zagovarjala pri tukajšnjem kazenskem POiiiš^u gospa Conr d Ruff, vs'ed ratožbe, da je pre>d 14 dnevi zažgala arojo hišo, z namenom, da usmrti Štiri otroke sv'jnga moža, kter>m je bila ona mačeha Proti nj«j je |)ričal njen svuk, ki je prisegel, da |e ona njegovega bi a ta zadrževala pri rešitvi otr k, veled čaanr je slednji zblaznil. Brata sta bila namreč na polju ko je pričelo goreti in ko stf prišla domov, naš;a sta hišo zakjenj m o, na to sta razbila vrata ; ko je pa njen mož hotel od iti po < troke v gorečo hiš oklenila se j« ona kr. g njega in ga držala, dokler niso otroci zg r li. Svoje dete je rešila Par dni pred požarom spravila je vse svoje stvari v kovček in ga odvedla v sosedno hišo. Tožena je vsem d lž tvam ugovarjala, vsled čt^ir se obravnava še ni zaključila. Viharji na našem zapadu. Sau Franciscc, Cal , 4. jan. Na obrežju med S^nta Cruz na jugu do Cape Flattery na severu razsajal je včeraj strašen vihar. Velikanski valovi valili ao se v našo luko, tako ae je moral ves promet v luki vstaviti. D-m ladije hili ata hudo po-Skod van i. Pri „Cliff H u,e ' so ee pndili valovi preko ondošnj°ga vi-iooega nasipa Veter je prihajal s hi t ros tj o 60 milj v uri. Več hiš in skladišč kakor tudi brzojavne in telefonske naprave je uničil vihar. Tacoma. Wash., 4. jan. Poštni parnik „Guyu na potu iz Skaguay. Alaska, do Haines Mission se je potopil. Kapitan iu moštvo je sku šalo z rešilnim čolnom doseči obrežje, kamor pa ui prišlo. Mor-uarji in kapitan a> najbrž-; vtonili Neprilike z republiko Venezuelo. Washingt n, 4 jan. Napet razmerje med našo in veoezu -*lekj via lo zavzelo je povsem radikalno lice. Kakor se danes naši vladi p roča, uiso dejanska sovra£t\a med naši-mi v Venpzut li živeč.mi državljani inoi došnjim vojaštvom izključet a, ako skuša veoezu^lska vlada služabnike New York it Bern.udfz Asphalt Co. iz ;ediiega dela njihovega ozemlja prepoditi. Da se pre-preči prolivanje krvi oairoma, da ne nastanejo diplomatične neprilike mfd obema državama, svetovala je naša vlada oni Venezuele, da pusti pos-sti ntwyorške družbe v uiiru dokler se nasprotovanja razsodnim potom ne uravnajo Da j-nadeva, resnega zuačaja, nam dokazuje oJp-aUnje naših vojnih ladij ,,Haitford', ..Bufftlo4' iu , Sc >r piou4' v LaGuiyaro, pristanišč glavnega m< ata Caracas, republik* Venezuele. D.dje je vlada naročila poslaniku v Venezueli, da pri on došnji vladi v mirovnem smislu posreduje. Evropejske in druge vesti. Dunaj, 3. jau. Po občuem volil uem zakonu vršile so se darue volitve 47 dižavuozborskih poslancev Zanimiva je bila borba med ant se mit iu s c-jalisti, kteri slednji to prv.m odvzeli tri sedeže v zbornici. Po drudeželah zmagali ao kan didatj« drudh str i"k. Varš.va, 3. jan. Vsled veleiida;e zaprli e • dva'utrideiet Poljakov, med kterimi }e tudi nekaj avstrij skih in nemških državljanov. Da vsled te«;a ne nastanejo mejuarodne neprilike, odposlala je vlada obtožence v sibirske rudnike. Tu se domneva, da je pred krfctkem umrli governer ruBke Poljske bil zastrupljen. Na dan njegovega pogreba so obesili šest socijalistov. V jf-di governerja so baje našli strup. Brest, Francija, 3 jau. Vsled goete megle, zadela se je danes francoska torpedna križarka »Flturua'' obfrancoBkovojiu ladijo ,Menhir', vsled česar Be jn prva potopila. Moštvo se je rešilo. Berlin, 3. jau. Krupp, posestnik tovarn za topove v E-»senu na Nemškem, podaril je za zidanje d -lavskih stanovanj in vstanovittv p hojninsk'ga zaklada za deluv ce m uradnike svojih tovaru svoto 1 \ milijona mark. Drobiiosti. Odprt grob. Dne 10 dec. 5 uri z.utraj je umrl v Sežani vpokojeoi župnik zlat.omašuik Ivan Vovk Pokojnik, ki je dolgo vrsto let b u žboval v Bazovici, je bil dober du bovnik in zvest narodnjak. Ohranimo mu blag upom m ! 4 * * Za drevesnico v Trnovem pri II B strici j« kmetijsko mi'liste rs t vo dovolilo 100 3 K podpore, p -d go-t »vimi p« goji je obljubilo za prihodnja štiri leta po 250 K. * * * l mor. Dne 9. dec. zvečer je v Št. Vidu nad Ljubljano prišedši do nov z Jesenic, domačin Š ar zaklal z ložem mk^ga domačega mladeniča, s k ter i m je za<*el pre pir. Ranjenec je umrl na mestu Silarjeisti večer ranil še nekega drug. ga fanta, iu sicer tako uevar no, da so ga morali prevideti ter j malo upanja, da ostane pri življe nju. Zločinca so izročili deželnemu sodišču. * * * ./Tornerji" v Idriji. Kakor po snemamo iz ljubljanskih listov, so 9 dec razgrajali po Idriji nemški ,,turnerji", ki so došli tja na „Bar barafeet", da-sn je bilo naznanjeno, da se bo veselica vršila s sodelova njem fiiharmouičnega društva iz Ljubljane. Ti turnarji so pač poosebljena surovost, pravi divjaki, kar so pokazali že neštevilokrat in tako tudi zadnjič v Idiij:, kjer so na brezstideu, divjašk način izzivali Slovence, ter, ko je mej istimi končno vendar zavrelo — Btreljab nanje. * * * Ol jsko porotno sodišče. Dne 31 d> c. je stal pred celjskimi porotniki tajnik nemške hranilnice v K • njicah, 77letni Tomaž Srabotnig obdolžen hudodelstva goljufije. D v tem zavodu nadzorstvo ni bilo preveč v orno, priča okolnost, da j Srabotnig imel priliko iu časa v 191 s'učajih ogoljufati hranilnico za 4 L. 608 K 40 sf t. Načtdatvo namreč ni nikoli kontroliralo Sra-botniga iu ni ču lo, daje moža pre ma ala izkušnjava ter si je pridobil glas premožnega posestuika. — Porotniki so Srobotmgovo krivdo p->trdili ter |je bil isti z ozirom na njeg vo visoko starost obsojen samo v navadno j^.čo 18 mesecev. • • • Prems'g so zssledili v Siftici pri Kozj m. Premog da je celo kvalitativno boljši od Trbovlj-skega. Sko ■ia le, da bo kakor vedno Sle^eucem oripadalo le — teško delo v premogovniku, tu cu pa dcb ček. * * * Zastrupil se je v Trstu 14 dec 32ietui Vi k t >r Gravar, trgovski ig-nt v ulici Giuba št 55 v vrtu pri Bvejem stavanju. Pil je fenil no kislino ter umrl takoj. Grabar je bil rojen v Trstu ter je zapustil 5 otrok. • * Krvava osveta. Pred nekterimi lnevi je I8ietni Uroš Skoknič v D ibanovcih v Sremu s kolom pobil 45letuo omoženo Margareti Scheterer. ,,Srbske Novine" po ročajo : Oče Uroša, M laden je imel z Margareto, ko je bila ie omožeua, grešno razmerje. Margar^tin mož zategadelj posestnika Mladena Skokniči ustrelil. K«r Be je šel sam naznanit je dobil samo štiri leta ječi. Sin Uroš je maščeval ustreljenega očeta s tftn, da je ubil žeuoko, ki je bila vse nesreče kr va, Margareto Scheterer. Ur ša ao zaprli. Ko se vrne iz ječe, ^o mel morda opraviti z Margaretiuim — sinom l • * * 14letno dekletce v — lOIetnoječo. Zofka A^Blingerje zažgala hi^o An? Grvinwal pri Sv. Magdaleni pri Celovcu. Škode je bilo 67 090 kroD. Posestvo pa je bilo zavarovano le zb za 26.000 krou. 141^-tua požigelka je bila obBojeua v ječo za— 10 let. Pač huda kazen za neumno dekle! * Szcepaoik pri vojakih. Poljak Szcepauik, čegur iznajdbe na polju elektrotehnike so bile v zadn ih letih uajvupešueje ter so Be zanje ustanovile rielniške družbe, ki šte jejo milijoue premoži uja — služi sedaj kakor navaden lnfant-rist v 45. pešpolku v Prsemyslu. Vpo-števaje izredno • jegevo porab nost. ao ga dodelili vojaškemu tele f -nskemu oddplku. Tr je pač edi ua ugodnost, ki ae je mogla ^t >rit mfanteristn s sveto .'uoznauim ime nom v izvrševanju stri'ge vojaška dolžnosti. Običajnih vežbaluih v* i se mora seveda udeleževati z drugimi novinci vred, sicer poatopa_,o žujim njegovi predpostavljeni zel< obzirno. O slobodnem času se „in f mterist S^czepanek" v duhu lahko bavi z novimi iznajdbami, k prouzroče v industrijskem obrato- vauju cel preobrat. * * * Italijanska Kraljica Jejelena iz da baje v kratkem svoje pesmi. Je lena je objavila že več pesmi ko princesi uja. Baje imajo njene poezije mnogo čuta ter krasne popis prirode. # * * Prodana princezinja. V Londonu so prodali t€ dui na javni dražbi hčerko egipčanskega kralja Ramze-sa II Cena, za ktero je kupec dobil baje nedotaknjeno Egipčanko, uiti visoka ni bila. Dal je zanjo namreč le 10 guinej (to je okoiu 850 našega denarja.) Seveda ie bila kraljičina že precej stara Nič manj ko 3£ tisočletja je namreč že maziljena — mumija. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $20 52 100 kron avBtr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. G. J. G. v Ely, Minn. Pismo prejeli, a ne vemo kako zamore ona žena Vas sumičiti zaradi one listnice, saj je vendar v Ely mnogo rojakov; povedanega ni bilo itak nič in zato ni treba nevolje, najmanj pa na Vas ko ste pri vsej zadevi popolnoma nedolžni in nič vedeli niste. G. John D., Gowanda, N. Y. Nikdar se ni obračati glede zdravljenja par* sto milj daleč; pisnisno zdravljenje ni nič vredno, bolnik se mora o sobno predstaviti zdravniku, da ga preišče in spozna razmere, potem ve kak lek zapisati ali svetovati, ne pa pismeno zdraviti. Svoji k svojim! Podpisani se priporočam bratom , Slovencem in Hrvatom, da blago- ' volijo obiskati moj v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine smodke. Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v Btaro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. Sakser-jem. S spoštovanjem Martin Verzuh, Crested Butte, Colo. Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočava najin saloon, v kterem vedno točiva sveže pivo, vino in whiskey, ter imava na razpolago fine smotke. Dalje se lahko na nasobrne vsak roiakvbližinigle-dfe pošiljanja denarjev v staro domovino in gledš parobrodnih listkov, kar sva v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku, lahko vsakemu cen in točno postreževa. Za obilen obisk Be priporočata : Daiapicola in Fr. Keržišnik, _Rock Springs, Wyo. Vina na prodaj. Dobra črna vina po 40 do 55 ct. galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ct. galona s posodo vred. Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naroČilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S Bpoštovanjem: Nih. Radouicli, 702 VermontSt.,San Francisco, Cal Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON, 564 Centre Ave., Chicago, III-, V kterem vedno točim sveže pivo, dobro vino in whiskey. Prodajam tudi na debelo avstrijske virzinke po nizkej ceni. S poštovanjem Lenard Puh, 564 Centre Ave., Chicago, 111, Josip JLosar v East Heiena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA; za možke, ženBke in otroke. Dalje-VINO, FINE SMODrE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO ' Vse prodaiam no nainižii ceni. ' Ali si gluh? Vsak kdor je gluh ali slabo sliši se sedaj lahko ozdravi z našo novo iznajdbo, samo gluho rojeni se ne dajo ozdraviti. Brenčanje v ušesi h takoj preneha- Popiši tvojo bolezen. Preiskava in sm-et brezplačno. Lahko se ozdraviš sam doma z malimi stroški. Dr. Dalton's Aural Institute, 596 La Salle, Ave., Chicago, IU. Jacob Stonigh 89 E. Madison St., Chicago, 111. Slika predstavlja uro za dame t dvojnim pokrovom (Boss Case) in so najboljši pokrovi zlatom pretegujem (Goldfield) in jamčim zanje 20 let; kolesovje je Elgin ali Wrdtbam ter veljs samo i (D Kje je ? Josip Rozman iz Karloyca, neVaj časa je bival s svojo družino v Pittsburgu, Pa. Njegov naslov bi rad zvedel njegov sorodnik: Martin Južna, Hudspeth, Ark. (Ches Camp.) Slovensko kat. podporno društvo sv. Srca Jezusa štev. 2, Ely, Minn. Di.£ 28. decembra vršili bo se volitve uov^ga odbora društva Srca J-zusa štev. 2, v Ely, Minn., bil je sledeči odbor izvo'j^n : Josip Oražem, predsednikom. Ivan Arko, podpredsednikom. Ivan Prijatelj, prvim tajnikom (Box 120 Ely, Minn ) Anton Skubic, drugim tajnikom. Ivan tilobokar, blagajnikom. Ivan Merhar, bolniškim načelnikom. Fran Oražem, redarjem. Josip Lovšin, Ivan Skul in Vincenc Petrič, zastavonošem. Pran Arko, Čerček Ferdinand in Anton Jankovič, gospodarskim odbornikom. Fran Kočevar, sprevodnim oskrbnikom za mladeniče. Fran Garvas, sprevodnim oskrbnikom za može. Ivan Prijatelj, tajnik Dame, ktere želč uro kupiti se jim sedaj ponuja lepa priložnost, Ta cena je le za nekaj časa. Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba in jamstvo za blago, je moje geslo. Za obilo naročb «e priporočam z vsem spoštovanjem Jacob Stonich, 89 East Madison Street, Chicago, III. Os s tem, da kupiš naso domačo godbeno skriniico (Home Music Box). Ista je najbolj čudovita in tudi najcenejši godbeni instrument, kolikor jih je na prodaj. Daje več zabave nego orgije za $100, kajti yedno je pripravljena igrati za vsacega. Godbene vzgoje ni potreba, ker tudi otrok lahko igra. Vsi kupci so prescneteni in zadovoljni ž njo, kajti ista prekaša njihovo pričakovanje, ker igra nad 500 komadov, kakor je razvidno iz cenika, kterega pošljemo z x-sako skrinjico. Zamore se rabiti doma za zabavo otrok, pri dru'tvih in vsako- ____vrstnih družbenih zbirališčih. Izplača se y jedni noči, ko oskrbuje godbo pri plesu. Igra glasno in natančno. Pesmi, koračnice, valčeke, rolke, p->lka mazurke itd. kakor tudi najnovejše komade izyršuje boljši nego marsikteri godci. Otroci imajo ž njo največje veselje. Omisli si jo za božič. Valček, kterega kaže slika ima jeklene zobe, kteri dajejo glasove, ko So prvi vrati. Tudi ponavlja vsako pesem ali ples brez prestanka. Ta povsem čudežni instrument stane samo $3 00 v lepi skrinjici z godbo. Agentje zaslužijo denar. Pošlji 2 ct. znamko za okrožnico glede tega in druzib instrementov. Harmonike po $3-00 in vsakovrstne orgije pray po ceni. Najbolje storiš, ako pošlješ $2 in dobiš takoj domačo godbeno skrinjico, ostalo pa plačaš ob sprejemu instrumenta. Standard Manufacturing Co., Dept. No. 45 Vesey St.. New Ynrk. P. 0. Box 2853- Pozor Slovenci! VELIKO SLOVENSKO ZABAVO priredi podporno društvo ,,Slovenija" štev. 44 v Chicagi v soboto dne 12. januvarija 1901. Slovencem v Chicagi iu okolic* ge ponuja izvrstna zabava, med od poč tkom plesa bode se predstav-Ijala Šaljiva posta. Ta točka je najnovejša in zelo za bavna. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Električni DIAMOND križ, r « tudi Volta križ imenovan, je imajdba, ktera se je pred nekoliko leti vršila na Avstrijskem, vsled svoje veljavnosti našel je takoj pot na Nemško, Francozko, Skandinavijo in v druge države, kjer je dobil pripoznanje kot najbolj i sredstvo proti mnogim boleznim in osobito proti revmatizmu Ta križ ozdravljaod rev-matizma, neuralgije, bolezen v križu, bolezni v glavi, živčne bolezni, otožnost, brezsenčnost, kao, božjast, slaba prebavanja, zgubljenje teka in bolezni zobov. Navodilo : Ysaki dan dajte križ v kozarec napolnjen z najboljšim jesihom za dve minute. Za otroke zmešajte jesih z vodo v i rimeru z njih starostjo. Ta križ mora viseti na svilenem traku, okolu vratu tako, da leži modra Stran naravno na koži na želodcu. Ta električni Diamond križ velja samo sdeil dolar ter se odpošlje v vsaki tSPM^Sg 1381 ' kraj Zjed. držav. Jamčimo, da Vam liode tako koristil, kakor kterokoli električni pas, kteri velja 10 ali 2okrat večjo svoto. Vsaki č'an vsake družine moral bi imeti električni Diamond križec, ker ni boljšega in sigurnej-Šega sredstva proti vsakovrstnim boleznim. Tisoče priporočil od ljudi, kterim je ta križ pomogel, oziroma jih popolnoma ozdravel, potrjuje njegovo moč. Pošljite jeden dolar bodisi ro Money Order ali v registriranem pismu za I križ ali $5 za 6 križev na : The Electric Diamond Cross Co. Dep. 39, 306 Milwaukee Ave. Chicago _ Priporočila: ' Vaš električni Diamond križ me je ozdravel od revmatizma v glavi po 2 tedenskej uporabi in bolezen je popolnoma ponehala. 1 liporočam ga povsod i svojim prijateljem. H. Millf.r, Pipestone, Minn. Moja mati je nosila Va5 električni Diamond križ in v kratkem Času je bolezen in krč v želodcu in prsih ponehala. Sedaj se počuti zdravejšo nego li kdaj popreje. Ed. Gallup, Fairbanks, Ia. Moja soproga bila je več let bolna, zdravilo jo je maogo zdravnikov, Električni Diamond križ jej je več pomogel, nego vsa druga zdravila. Bodite tako prijazen, in pošljite mi še 4 križce. J. Balle, Stuttgart, Ark. Imel sem več let revmatizem ; po 6 tedenski vporabi Va?ega križa, moram pri poznati, da ni boljšega sredstva za zdrayljenje od revmatizma. Paul Powis, Milwaukee, Wiss. THE DIAMOND ELECTRIC CROSS CO., Dep. 39, - 306 Milwaukee Ave., CHICAGO, ILLINOIS. r Bog vidi resnico, toda on čaka. (Spisal grof L-?v Tolstoj.) V mestu Vladimiru živel je mlad trgovec imeuom Ivan Dmitrijevi': Aksenov. Ta je imel dve trgovini i i jedno hišo. Aksenov bil je krasen zlatolae mladenič, ves^ga značaja, krog njegovih usten opaziti je bilo vsaki čas nežen nasmehi aj. Spočetka, ali temu ježedavuo, ljubil je vino, pogledal je včasih pregloboko v kozarec, vised česar se je rad prepiral, namreč ako je preveč pil; toda od kar se je poro-41, d- rhj*1o se je to vedno redkeje; on je skoraj popolnoma pijančevanje ostavil. Neko poletje moral ee je podati Aksenov na svetovni 6 raenj vNiž nij iu ko Be je p slavij al od svojt obitelji, rekla mu je njegova žena : „Ivau Dmitrijevič, ne hodi danes-od doma, imela sem slabe, tebe se zadevajoče sanje." Toda Aksenov jej je smehljaj« odvrnil: „Ti se veduo bojiš, jaz se lahko na sejmu po svoje zabavam.*' ,,Č^mu se bojim, tega niti sama ne vem, jaz vem le toliko, ča sen imela slabe sanje. Sanjala sem namreč, da ai prišel domov iz Niž-njega in si 89 odkril, ko sem te pogledala, zapazila sem, da so tvoj-lasje postali sivi." Zopet se je smejal Aksenov. ,,To pomenja srečo, le pazi, videla bo-deš, da bodem prodal svoje blag« in ti prinesel krasno darilo iz Niž-nij Novgoro la.*4 Takoj na to se je poslovil od svojih ljadi in se odpeljal. Na polupota sestal se j* z nekim nepoznanim trg vcem, s kterim sta zajed no prenočila v obcestni gostilui. Tu sta skupno popila dve, tri čaše čaja ter odšla k počitfeu \ sobi, kteri sta bili ločeni po šibki steui. Akseuov ni bil navajen dolgo spati, val^d česar se je probudil že pred jutranjo zarjo, pozval BV'*j>rg> voznika in mu ukazal vpreči, dokler je bilo še hladno. Potem j^ odš-d v za prenočiščem se nahaia 60 krčmarjevo hiš j, pozval krčmar-ja, mu plačal pr-močiš e in nadaljeval svoj pot pr ti severoiztoku. Ko je storil kacih trideset vrst pota, uka al je hlapcu ustaviti in nakrmiti konj*, d čim se je 01 vsedel v preddvoru 1 o id; £nj* go stilne, ukazal prinesti s movar in pričal »grati 11a godalo. Jedva je pričel čaj v samovaru vreti, kar se pred gostilno vstavi s tremi konji vpr-žen voz, iz kterega je izst pil carski uradnik spremljan od cveh vojakov. Ne zmeueč ae za okolico, pričel je vpraševati Akaenova: Kedo je 011 in od kje prihaja. Aks-n-iv mu je odgovoril proBtosrčuo, pošteno iu pristavil: „H«JČete li čašo čaja z men 'i piti? Uradnik se ni zmenil za uljudnc st, temveč nadaljeval je svoje izpraševanje. ,,Kj« ste prenočevali v minolej noči? Sami ali v družbi tovarišev, v družbi necega trgovca? Ste li videli njega danes zjutraj? čemu ste tako rano odpotovali?" Aksenov se je čudil tem vprašanjem, veudar je odgovarjal vse pravično, kakor je bilo v istim, in konečuo pristavil: „Cemu me vprašujete na ta način? Jaz nisem tat, niti hajduk, jaz grem za svojim poslom in nimate uiti najmanjega uzroka me ispraševati I" V istem treuotku pozval je uradnik vojake in rekel: „Jaz sem stot nik redarjev tega okraja in sem vaa izpraševal, ker je trgovec, s kterim ste vi Bkupuo prenočevali, umorjen. Pokažite mi vaše blago, — hej, vojaki preiščite vse ua-tančno 1" Na to ao odšli možje v hišo, vojaki odvezali so Aksen )ve tovore, v tem hipu je našel stotnik v trgovčevem kovčegu nož iu vsklikuil: „č*?gav je ta nož?" Akaeuov pogledal je na nož, toda ker je na ujern opazil strjeno kri, ae je strahu stresel. ,,In kako je prišla kri na nož?" Akaeuov hotel je nekaj odvrniti, ali glas mu je obtičal v grlu, le n razločne besede bilo je čuti: „Jaz — — jai ne vem---jaz-- nož — nič mojega---" Ni še končal Btavka, ko ga stotnik prt kine: „ Danes zjutraj našli so onega trgovca, vašega bivšega tovariša s prerezanim vratom v njegovej postelji. Nihče nego ti ni tega storil, kajti hiša bila je od znotraj zaklenjena, a v njej ni bilo razun vaju nikogar; v polni dokaz mi služi uož, kterega smo v tvojem kovčegu našli. Vrhu tega te pa izdaja tudi tvoj obraz, priznaj toraj, kako si ga umoril iu za koliko Bi ga oropal." Aksenov je prisegal in zatrjeval, da on o vsem tem ničesar ne vč, da onega trgovca ni potem več videl, ko sta popila skupni čaj, da razun svojih osem tisoč rabljev nima pri sebi nikacega denarja, in da nož ni njegova lastnina. Toda razburjenost oslabila je njegov glas, njegov obraz je bil bled, a poleg tega seje tresel ua vsem telesu, kakor da je n pravi storilec. Redarski stotnik se ni mnogo zmenil za izjave Akseuove, temveč ukazal je svojim vojakom njega zvezati in ga odvesti na voz. Akse-lov se je jokaje udal povelju stot-lika. Denar in ostalo imetje so dvzeli ter ga izročili v ječo bližnjega mesta. Na to bo poizvedovali ) njegovem življenju in značaju v mestu Vladimiru, kjer so trgovci in drugi prebivalci zatrjevali, daje •>reje rad pil, da je bil sicer lahko--nišljen, ali veudar dober človek. Potem bo zaslišali njega samega, bdolžeu je bil, da je svojega tovariša umoril in oropal za dvajset soč rubljev. Njegova žeua je vsled tega skoro obupala in ni vedela kaj početi. Vjeui otroci bili so vsi majhni, a 1 aj mlajše dete bilo je še na prsih. K«) to se prve srčne boles-ti polegle, dšla je s svojimi otroci v mesto, ^jer je Aksenov bil v ječi. Spočetja je niso hoteli pustiti k njenem možu, toda konečuo so se ravnatelju ječe nedolžni otroci smilili iu !-jj je dov«)lil, da obišče svojega moža Ko so se odprla vrata temne -če, iu ko je Akseuovna ugledala -voje^a m iža v težkih verigah in v bleki kaz ijeucev, se je onesvestila u ležala dolgo časa nezavestna na sameuitih tleh ječe. Ko se je vzdra-uila, pozvala je otroke k sebi in se /sedla kraj moža, pripovedovala mu o poslih, o stanju premoženja, i konečuo ga je tudi vprašaja, kašo se je vse ž njim zg. dilo. On jej j«- pripovedoval uatančno, ua kar mu je ona odvrnila: ,,Kaj je storiti?" ,,Napravi ti moramo prošnjo do oara; kako bi zamogel on nedolž-iega pogubiti?" Z na mu je pripovedovala, da je e odpuslala prošnjo Njegovemu Veličanstvu, t da prošuja ni dospela do carskega dvora. Aksenov je obmolknil, njegove oči so zrle na zemljo. (Dalje prihodnjič.) Otroška naivnost. Drej-če: ,,Prosim oče kupite mi boben 1" — Oče (profesor) : „Ne, dete moje, preveč bi me motil pri delu l'4 — D rej če : ,,Ne oče, jaz bodem le takrat bobnal kadar bodete Vi s p a 1 i 1'* ntflflflF,mliai-..............A. ...............................................IU.......:ffl>.....liti,.....liti,- Koledar prodajajo: V Clevelandu, O. : George Travni-kar, 1776 St. Clair St. Jakob Vidmar, 1186 St. Clair St. John Grdina, 1751 St. Clair St V Forest City, Pa. : John Dečman. V Steelton, Pa. : Mat. Starašinič, 553 So. 3rd St. V La Salle, 111.: Math. Kump, 1013 Main St. V Ely, Minn.: J. Scharabon, John Globokar, Ivan Pakiž. V Dollar Bay, Mich.: John Barich & Co. V Calumetu, Mich. : Grahek in Su-uich 431 7th St. V Pueblo, Colo.: John Rusb, 432 So. Santa Fee Ave. Math. Grahek, 1203 So. S Fee Ave. V Crested Butte, Colo.: M. Verzuh. V Frontenac, Kans.: Leopold Kru-shitz. V Anacondr,, Mont.: M. J. Kraker. V Aldridge, Mont. : Beru. Shmalz. V East Helena, Mont. : Golobich in Pluth. V Rock Springs, Wyo. : Frank Keržišnik. Ii.ipijiumuu!,1^1.11^111,1^,11 iijpiiiiiiifiiiiuiipiiiiiipiiiiiiiHjiiiinuiiimnili""!^11 Slovenske knjige. V zalogi imam knjigo raznih založnikov in bo zaznamenovane v mojem ceniku in še mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom za daljna naroročila. Cenik pošljem poštnine prosto. Dalje prodajam tnd. ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar naj si mi blagovoli naprej poslati, male zneske se lahko pošlje v poštnih znamkah. Slovenska Pratika za leto 1901 po 10 centov. Velika Pratika po 15 centov. Mali zneski se mi lahko pošljejo v poštnih znamkah. MATH. P0G0RELC, 920 N. Chicago Street, Joliet, 111. Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih MiBsiBsippia, Arkansasa, Tenessee itd. priporočam svoj St. Nicholas Hotel Corner Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn. Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno stanovanje in hra-n a, dalje sveže pivo, vino in whiskey kakor tudi fine sinod-k e, vse po nizki ceni. K obilnemu obisku se priporočam Slovencem in Hrvatom s spoštovanjem BLAŽ. TURK. GOTOVE denarje najceneje kupiš pri F. SAKSERJU 109 Greenwich St., New York. ZEUZsuxes ±jol Stoc^si Bremen Bahnhofgasse št v. 29 Bremen. AAAAA ............-iif. PAUL SCHNELLEK, Notary Public y Calumetu, - - Mich., naznanja, da je pričel poslovanje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini. Pisarna: 521 Pine Street. jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz Bremena v Ameriko B&mo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanja v Evropo ee oglasiti dospevši v Bremen v našej pisarni, kjer si denar najbolje zme-njati zamorete, ter bodete ua najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj jim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikanska postava zahteva, 'da ne bodejo vrnjeni in b tem denar zastonj za vozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo Be v vseh jezikih takoj, točno in vestno. KAREŠinSTOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. Smešnice. Prva misel. Doktorica (poklicana nat°lefoa Bvojpj služkinji): .,Ančika, zovejo me na pomoč možu padšemu raz streho — prinesite mi brzo sivo obleko, črni klobuk z belim peresom in rujave rokovice 1" Dobrosrčeu. Ropar (ople-nivši potnika): „Ali želite razglednico z mojo podobo?" Zahteva veliko. Mož ( prid-ši h kosilu) : „Oho Liza, leksikon imaš v rokah?'*— Ona (jezna): ,,Toliko slave veš o tej knjigi, pa ni niti notri kako Be cmoki naredč!" Težava. Božidar: „Včeraj si bil v velik^j nevarnosti Tomaž." — T« maž: , Staro devico sem rešil iz vode 114— Božidar: „Tako, — ali si jo težko rečil iz valov?" — Tomaž: „Težko sem se pred njo rešil!" Tudi nekaj. Gospa: ,,Tako papigo ste mi prodali, saj nič ne govori?" — Prodajalec: „Seveda govoriti ne zna, toda razume vboI" Predrznost. Sodnik (lopo vu): ,,Kako se pišete?" — Lopov .,To je uečuveno, da me še to vpra šate, ker me vendar predobro poznate in tem bil ie tolikrat tukaj 1 KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. U William Street Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nak&nice, venHce, n dolžna pisma. Ixposlnje in isteijnje zapuščine in dolgove. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik ZV^UST POHEK JDjc. Gr sedaj nastanjeni zdravnik na So. E. cor. ioth & Walnut Sts., in N. \V. Central & Park Sts. Kansas City, U. b. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnostij pri tamošnjeru ljudstvu. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in y Ameriki 7 največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 25letn<» zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in brkatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dyeh največjih medicinskih, zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na gospoda DE. Gr IVANA PCHEKA. IZVRSTNE SMODKE! Vržinke z slamo, S20 tisoč komadov. Carniolia Beauty (Kranjska lepota) $20 tisoč komadov. Seed Cigars $14 tisoč komadov. Dobiti 60 pri meni tudi fine smod-ke od $14 do $40 tisoč. Za mnogoštevilne naročbe se uljudno priporoča: F. A. DUSHEK, Office: 1323 2nd Ave., New York S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, pijačah, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne; bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje itd. OPAZKA. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se oismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Doktorja IVANA POHEKA. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pu mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok. —r VSI ONI - kateri ne morejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, in on dopoŠlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POHEKA ; VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neule povesti. Morem ga vsakomu toplo priporočati. Thos. P. White, sodnik sodišča v Kansas City, Kans. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic ; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdrav nika v Kansas City. Martin Stewart, občinski blagajnik v Kansas City, Mo., U. S. A. Dragi g- dr. Pohek : — Z vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se va.n lepi zahvaljujem. j | C. G. Foster, sodnik v Topeka, Kans Spoštovani g. dr. Pohek: — Zahvaljujem seVam za svoje popolno ozdravljenje. Vaš? zdravila so najboljša in vsakemu trpečemu jih priporočam. Jos. LlPOVac, Ralvilie, Miss Spoštavani zdravnik:—Naznanjam Vam, da sena vsa zdravila porabil in se-.n popol noma ozdravil. Zelo seVam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodca in črevih in serr mislil da ni več pomoči za mojo bolezen. Vaš udani Jos. Zganič, Hastings, Pa Spoštovani dr. Pohek:—Lepa Vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsle« kterega sem trpel celih 20 let. Jakob Keller, Hellena, Mont Dragi g. dr. Pohek:—Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vai> lepo zahvalim za Vase vspešno zdravljenje. Steve Marak, Cameron, Tex Dragi zdravnik:—S tem Vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobn vidi, ker ni na oba očesa nič videl dolgo časa. Zelo sem Vam hyaležen za dobro ozdravljenje Ben. Henoerson, Kansas City SpoStoyani gosp. zdravnik:—Mnogo hvale Vam za ozdravljenje moje težke bolezni Thom. Jurkovič, Iron Mountain, MicL NASVETE DAJE ZASTONJ! JfS" Ne pozabite priložit znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na : Compapie Generale TransatSantique. Francoska jtarobredna družba. LJUBLJANA. 35 o-) - kotj>Wih moči. 2 ^ ,i»o ,, ,, 12.000 ,, ,, !(*). ICO ,, ,, G. IVAH POHEK, Post Office Boxes 553 & 363 KANSAS CITY, MO., U. S. DIREKTNA ČRTA DC H A VR E- P A ft i S - & POŠTNI i AR NI.. I-a I.orr.ii »e", n i »!v a. vij:ikn................. ■ LaSav.ii - ,, ., ,, .................. .. La Tourain ,, ,, ,, _____.....____.... .. L" Afjuitain ,. ., ,, .................. »J.a Urctagtic", ............................... .,La Campagne* .............................. „La Gascogne" .............................. Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. v uri dopoludne. 9 Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 iv.rtb River, ob Morton Street: La Bretague 10. jan. 1901. i La Bre' agne 7. febr. 1901 -O : 2 000 t' >n. 12/>>0 10 <«jO ,, lO OOO ,, 8000 ,, S ;•!■> So'»o ,, La Champagne 17. ,, 1901. L'Aquitaine 24. ,, 1901. La Gascogue 31. ,, 1901.. L« ^hamp.-igne 14. L'Aquitaine 21. La (.THBCogne 28. 1901. 1901. 1901. Glaviiii age ne i j ;t: 3-2 BK0ADWAY, NEW YORK. RBn S TA K LsIJKE (prekmorska parobrodna družba ,,P.udeca zvezda") . fl£W YORKa v Antwerpen voz. naravnost .z pmsEyj||iE ¥ &HTWERPEN MS '-,3 prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: ,,VATESLAND'\ na dva vijaka, f „SGjTHWAEK", na dva vijaka, 8607 ton. (se gradi),......12000 ton. j ^FRIESLAHD".......7116 ton. ..iJEELAND , na dva vijaka, 12000 ton. J ,."C7ESTEE2?LAND".....5736 ton. .»KENSINGTON", na dva vijaka, 8669 ton. | „NC0BEL^ND",.....5712 ton. Pri cenah za medkrovie so vpof tpte vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot Poz A ^rpeu je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz a!i V Avstrijo : na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sypdo opoludne od pomola H. 14, ob vznožju Fuiton St. — Iz Pf IIL A DE LPHIJ E vBako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na: International Navigation Company /3 Broadway NEW Y0EK. — 43 La Salle St., CHICAaO. — 30 Montgomery St. SAN FBANOISCO. - Third & Pine St., ST. LOUIS, ali na rjene zastopnike. Zastopnik te družbe je tudi FR. 3AKSER. Holland-America Ijine (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjetiinjenih držav med New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur~Mex\ POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12500 ton. 3TATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, EOTTEEEAK, parnik z dvojnim vijaKom- 8300 ton: Parniki: HAA.SDAM, SPAAEISDA* «» WESKENDA2L 10500 ton Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene giej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v Trstu, Št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Cz ROTTERDAM A vsak četrtek in is NEW YORKA vsako soboto ob 10. uri zjutraj. Holland ameriška črta 9 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New Ytrk. __;___ . .. :____ -