= taa ofcartnlfe. ?joda nam* da vadnlkl H 'i M Mri M* » ■ b—m Kmetski list Glasilo »Slovenske Kmetske Stranke". »TOj«0» :ir hjfc — Mata la M * LJaMJaaL — aitv. I* uprava (a » LJafel|*ai * Kat®d»er»W alfei M. T. — Tateioe M. M.M«. volilni govor dr. A. V vlado za vsako ceno. — Vse je naprodaj! — Samo »taktika«. — Sramotno ponižanje. — Priznanje vidovdanske ustave. — Umik dr. Korošca. — Nesramnost. — Zaslužen odgovor. SLS je imela v Ljubljani 3. ju-j lija zbor zaupnikov in' na temu zboru svojih najvernejših je g. dr. A. Korošec kot vrhovni strankin šef govoril govor, ki ga je krstil »Slovenec«, kakor glasi gorenji naslov. Ta »programatični« govor je »Slovenec« objavil ne v naglici, nego še le čez dva dni, torej je dobro korigiran in premišljen. Namenjen ni samo pristašem SLS, nego širši slovenski javnosti, ker po besedah dr. Korošca »tudi v tem volilnem boju računajo na podporo vseh slovensko in treznomislečih volivcev«. Govori vodilnih političnih mož so vedno zanimivi, ker — vsaj drugod — tudi nekaj povedo, v takih časih pa, kakor so današnji, pa imajo celo trojno važnost. Razumljivo je zato, da sem govor g. Korošca prečital dvakrat in to prav počasi, da bi pač zasledil vse misli, če jih kaj ima in jih pravično ocenil. Le v Korošcev govor, vlado. Torej kaj je g. Korošec povedal? Prvi mučni utis, ki ga ostavlja ta' »programatični« govor je ta, da se je gospod šef SLS pač samo trudil vzdržati dojem, »da gleda stranka z veliko, močno samozavestjo v bodočnost« ali pa »ne samo iz opozicije ven, ampak tudi v tesnem sodelovanju z drugimi državnotvor-nimi strankami z vladnim krmilom v roki« ali pa celo »ker imamo opravičeno nado. da naig hn /a tn dana polna možnost«. Te in take besede so samo nadaljevanje tistih metod, ki jih je pričel zadnje čase gojiti. »Slovenec«, da bi prevaril slovensko javnost. To so namreč tiste alarmantne vesti o velikih političnih misijah, ki jih pripisuje njegovo glasilo njemu, kadar se odpelje kam v inozemstvo na razvedrilo in zabavo ali pa morda po bolezenski potrebi. Tako je bilo z njegovim potom na Francosko in v Italijo in na Malto, z njegovim potom v Budimpešto in Sofijo ter napovedanim potovanjem v Nemčijo. Ta pasus njegovega govora je po mojem mišljenju velika revščina, ker vsem protivnikom SLS kruto izdaja nji- hovo potrebo po vladni moči i n to za vsako ceno. Da m o -ra SLS v vlado, še bolj, da morajo v to možnost to pot verovati tudi vsi njihovi volivci, je najbednejša viža tega »programatičnega govora. Spremenjena klerikalna politika. Da bo to možnost tudi zaslužil, je povedal gospod dr. Korošec tudi mnogo za ves slovenski narod ponižujočih stvari, a za dosedanjo politiko SLS še posebej. Po sedemletni borbi) za avtonomijo Slovenije, njeno gospodarsko, politično in kulturno samostalnost, po sedemletni borbi proti beograjskemu centralizmu, zoper radikal-sko velikosrbsko hegemonijo, zoper čaršijsko korupcijo, zoper slovenske drobtinarje in oportuniste, je g. Korošec srečno prijadral, do spoznanja tekom desettedenskega bivanja v vladi letošnjega predpu-sta, da je »našel v radikalni stranki iste resne poglede na našo državno politiko in veliko razumevanja za naše slovenske razmere in zahteve tako, da je naša želja, da ustvarimo v prihodnjem parlamentu z radikalno stranko, v katere notranje razmere se ne mešamo, še prisrčnejše in tesnejše^zveze, nego so bile dosedanje«.'To je jasno lin razločno. Gosp. Korošec je sicer ta odstavek »utihotapil« pod naslov »Taktike«, toda to ni več taktika, nego je iz korenine spremenjena politika. Strahovito ponižanje. To spremembo klerikalne politike je slovenska javnost opazila prvič, ko je svetoval v decemberski krizi Uzunovičeve vlade »da more edini gospod P a š i c privesti državo iz težkega stanja, drugič, ko je vstopila SLS v vlado v februarju in podprla Sr-bijance proti Hrvatom in naravno tudi proti Slovencem, kakor vobče proti vsem prečanom, ni pa hotela v vlado na moje pozivanje ob močni opori Hrvatov za naše skupne interese zoper neznosno hegemonijo Srbijanstva in sicer, kakor je takrat govoril g. Korošec na Vrhniki »zaradi generala«. Naravno je, da vodi nova pot klerikalno stranko v lastno in strašno ponižanje. Zato pravi: »Mislim, da pri radikalni stranki mahoma po volitvah, ko bodo razmere v njej zopet konsolidi-rane, ne bomo našli odklonilne besede«. (Ne, ne, to bi bilo prekruto! In vrhutega so Pašičevci v Vas kar zaljubljeni) Toda ponižanje SLS bi nikogar ne bolelo, če ne bi v tej Kanosi g. Korošcu ušle tudi mikavne besede: »Mi se bomo trudili, da pri tej priliki pomoremo svojemu slovenskemu narodu do največje samouprave samostojnosti, ki jo dopušča ustanovno (!) zajamčeno in od nas vedno priznano državno edinstvo.« Mislim, da so tukaj nalašč malo spustili tiskarskega škrata, ker tisti stroji so zadnjih sedem let tiskali čisto druge besede. Ne motim se mnogo, če trdim, da bi moralo stati »samoupravna samostojnost« in pa »ustavno zajamčeno drž. edinstvo«. Avtonomija. To pa je seveda nekaj čisto drugega, nego kar je klerikalna lajna vrtila sedem let. Dozdaj so ves čas sveto in nepreklicno zatrjevali, da ne odnehajo prej, da se sedanja centralistična ustava podre in da pribore slovenskemu narodu popolno avtonomijo in finančno samostojnost. To je najvažnejše, kar je g. Korošec povedal. To pa ni več taktika, to je sprememba politike in temeljnega progra ma. To naj vzame slovenski narod na znanje, tisti slovenski narod, ki je za to in tako politiko ter za ta in tak program dal g. Korošcu neomejeno zaupanje ter nezasluženo število mandatov. Umik dr. Korošca. Vse drugo pa kar je ob tej priliki povedal, je samo sramežljivo umikanje in prazno izgovarjanje. Če pravi, >da je malo boljše kot nič«, bije po zobeh samo tiste, ki jim je lani naročil nas zmerjati z drobtinarji. Če je proti »Državnemu odboru«, če mu sestava ne ugaja, zatajuje samo lastno dete, nekdanji njihov ponos in meče vrhutega še gnojnico na g. Smodeja, saj je bil ta svoječasno od »Slovenca« pripoznan kot najboljši strokovnjak za to in takšno delo. Je proti državni štednji, proti redukciji, toda vse te lamentacije1 so navaden zos za uboge volilce, ker je za vse to ne samo glasoval, nego s svojim klubom sploh omogočil. Vsakemu nekaj obljub. Morda je še omembe vredna razvrstitev napisov njegovega govora. Najpoprej so obrača ubogim železničarjem, ki so, zlasti mariborski, v g. Žebotu videli svojega največjega patrona. Naravno! Ta bolečina je najhujša. Železničarjem bi las ne padel z glave brez volje in kar je še važnejše, brez klerikalnih glasov za proračun in finančni zakon. Izgovarjanje za direktorje, kar je storil dr. Kulovec v Novem mestu pa na »prejšnjo« večino, kar skuša dr. Korošec, pa železničarjev ne bo nazaj prineslo. — Drugo mesto po važnosti je naklonil uradništvu. Tudi tu obeta vso pomoč in široko odpira vrata za njihove kroglice. Tretje mesto pa je posvečeno industriji. Od te — kakor pravi — neče denarja, pač pa zaupanja in prijateljskih stikov. Ako teh stikov že ni preveč, naj vpraša okrajne cestne odbore v območju Trboveljske premogokopne družbe?! In na zadnje mesto je postavil uboge kmete, delavce in obrtnike. Moram reči, da mi ta odkritosrčnost resnično imponira. Prav se vam godi — si misli dr. Korošec — kaj pa norite za nami! Zato nima za to skupino siromakov niti tolažilne besede, nego jim samo napoveduje nove dolžnosti, ki jih bodo morali vzeti na svoja ramena. In vendar se bodo agitatorji stranke na deželi cedili same ljubezni do kmeta in po delavskih revirjih do delavca. Ogrin, Ložar, Rojina in drugi pa jim bodo še vedno priganjali obrtnike. Nesrečni § 82. Poleg teh — za nas njegove politične nasprotnike — veselih reči, se je pa veleučenemu gospodu doktorju primerila tudi prav nečedna infamija, katere ne morem pustiti nezavrnjene in nepojasnjene. Tudi če bi bil g. Korošec ostal vse svoje življenje samo navaden kaplan pri kakšni sveii Kungoti ali katerem drugem svetniku na tistih lepih vinorodnih štajerskih gričih, ne bi smel zagrešiti takih stvari, kaj še le kot vodilni politik in načelnik vsemogočne stranke. S tem mislim na tisto, kar je govoril o § 82. finančnega zakona. O tem paragrafu, ki ga je prvi razkril g. Marko Natlačen, je naš list že obširno pisal. . S tem paragrafom in vsem, kar je | ob tej priliki dosegla Trboveljska ; premogokopna družba, je prihranili la samo za letos okrog osem m i-S lijonov dinarjev. Škodo pa trpe kmetje, delavci in obrtniki, zato se jih je tudi dr. Korošec nazadnje spomnil. In če je g. Marko zavihtel svoj buzdovan tako, da jej Trboveljski družbi »uspelo«, ga je pa dr. Korošec takole nadkrilil v »duhovitosti«: »Ako je bil v finančni zakon utihotapljen v zadnjem času tudi zloglasni (ali Trboveljska tudi tako misli?) § 83. (tiskovna napaka, pravilno § 82.?) ki na tako izzivalen način ščiti samo kapitalistična podjetja po okrajih, potem so samostojni demokratje in kmetijci ravno toliko krivi, ker so bili tudi prevarjeni kot mi, ako pa so celo zapazili utihotapljenje in vendar le molčali, potem zadene njih, ker so molčali, vsa krivda na tej nesreči. Na to odgovarjam sledeče: Takih nesramnosti tudi v slovenski politiki doslej nismo doživeli. Duševno impotentna SLS je glasovala kakor za vse, tako tudi za ta paragraf in ga uzakonila. Trije ministri in dva člana finančnega odbora (Pušenjak in Smodej) so morali po dolžnosti svojih položajev čitati že na sejah vladne večine vse vladine amandmane,KV\Je katere so tudi sami sestavljali in blok<<' Pa zoPet stilizirali. To je bila teh petih članov jugoslovanskega kluba še špe-cijalna dolžnost, poleg navadne poslanske, da vedo za kaj glasujejo, in tudi za dr. Korošca bi bila čisto navadna poslanska dolžnost, da bi to prečital, za kar glasuje, a za njega kot šefa stranke in kluba pa še posebno, da veza kaj dd glasove »dobrega« slovenskega ljudstva. Mi smo glasovali p r o -t i ! Tudi demokrati, toda ti naj se sami branijo! In v trenutku, ko je pred vsem slovenskim narodom jasen in nepobiten | dokaz, da slavna delegacija še slavnejšega dr. Korošca, sestoječa iz dvajset naj-bistrejših slovenskih glav (pravih, ne zeljnatih!) ni niti čitala, niti vedela za kaj je glasovala, pride ta vodilni politik in skuša tako ostudno se odkašljati na našo stranko. Kaj takega se tudi na turškem Balkanu ni dogajalo! Kakor sem po eni strani vesel te duševne dekadence, ki je oznanjevalka bližnje smrti SLS, tako z druge strani najodločnejše odbijam tako ali slič-no sumničenje naše stranke. Kako mi gledamo na Trbovlje, naj vpraša g. Korošec svoje prijatelje pri tej družbi. Ime Prepeluh pove dovolj, toda to je poglavje za se. V glavnem sem naštel, kaj je g. Korošec »programatičnega« povedal? Česa pa g. Korošec ni povedal? Predvsem ni povedal zakaj je prišlo do volitev in kako! Tega ni povedal zato, ker bi potem nje gova politika izgledala slaba in po-grešna. Zakaj v volitve. Hrvatom godi pod politično premočjo, je med drugim dokaz tudi' prejšnja 7-letna politika S. L. S. j Korošec tega zato ni povedal, ker J bi poslušalci uvideli, da jim priporoča napačno politiko. Nadalje pa imajo sedanje volitve namen ustvariti novo politično formacijo, ki morda ugaja nekaterim voditeljem SLS, ki bi pa bila v neprecenljivo škodo slovenskemu na- rodu, ki je kmečki in delavski. Zato tudi tega ni povedal. Zato pa bomo to storili v obilni meri mi, ker verjemo trdno v to, da je bil kmečki narod na svetu prej, predno je bilo kaj drugega, da je torej poče-tek in izvor vsega in da je kot tak poklican tudi v državi za prvega gospodarja. Bog nam daj obilno moči in zdravja na tej poti! Ivan Pucelj. Vsem našim tovarišem in prijateljem! V najnovejšem času smo doživeli zelo važne politične dogodke in izpremembe, o katerih bo treba pisati zelo obširno. Zaradi malega obsega našega lista ne moremo povedati vsega naenkrat. Zato prosimo vse naše tovariše in somišljenike, da list hranijo, da bodo imeli koncem koncev jasen pregled o novem položaju. Jzjava dr. Žerjava. u gremo Volitve, pred katerimi stojimo, imajo predvsem namen razščistiti razmere v srbijanskih strankah. Dokazalo se je, da so te razmere postale take, da bi srbijanstvo ne bilo več zmožno držati hegemonije nad prečanstvom vsled svoje notranje gnilobe. Tisti, ki se trudijo to gnilobo odstraniti, imajo pred vsem namen pojačati politično nadmoč Gosp. dr. Žerjav je imel v svo-J jem političnem ringelšpilu fletka-nega konjička, katerega je zlasti za' vsake volitve pridno jezdaril. Časih ga je prepleskal za »napredni za »napredno fronto«, časih za »naprednjaki skupaj!« ali pa za »antiklerikalni blok«. Kakorkoli po vsakokratni potrebi in reči je treba, da je slabotna živali-ca dobro nosila svojega šibkega jezdeca. V pripravah za letošnje volitve pa se je ta igračka v rokah njenega tvorca g. Žerjava klaverno polomila. Polomila se in zrušila in kar je najhujše: postavila njenega izumitelja g. Žerjava v slabo politično luč. Zato išče krivcev in zopet — po stari navadi — drugod. Ob politični razsodnosti nekaterih svojih najzvestejših upa na uspeh, če spusti preko svojih glasil: »Glejte ga zavaljenca iz Vel. Lašč. Malo, malo sem ga spustil na svojega najljubšega konjička, pa mi je s svojimi stosedmimi kilami takoj polomil najljubšo živalico!« — Te ne-zaslužene slave pa res nočem biti deležen, zato ker je vsa slovenska javnost — tista, ki je riskirala z njim pregovore, kakor tista, ki jih je na podlagi žalostnih skušenj z njim sploh odklonila — enodušno prepričana, da je g. Žerjav zopet enkrat po svoji stari navadi vrgel v zrak cekin, na tla pa je priletela... Gospod Žerjav! Jaz sem se pošteno trudil, da rešim vašo stranko za dobro slovensko politiko. Nič nisem »podlegel« Zagrebu, nego baš ta Zagreb pripravil do tega, da Vam nesrečno preteklost odpusti in spregleda ter vzame na svojo listo. Vi bolje veste, nego Vaši verniki, kakšen je političen položaj, kam ste potisnjeni proti lastni volji in kaj Vas čaka. S starimi triki ne bo izhoda, zato sem Vam skušal omogočiti pošten Mea culpa nad grehi v slovenski politiki ter pritegniti vse uporabljive sile, ki se brezplodno troše v Pribičevičijanstvu, na korist slovenskega naroda. Vi ste vse to — iz meni nerazumljive trmoglavosti — vse to preslišali in rajši polomili najljubšega konjička. Za vse to niso svedoki samo prisot ni gospodje pregovarači iz obeh taborov, nego kar je glavno, razvoj, dogodkov, ki se plete pred nami. dogodki niso našli v Vaših vrstah velikih ljudij, obžalujem tudi formo, v katero Vas je zavela trenutna jeza in razsrjenost nad lastnim neuspehom in za katero naj bi bil jaz jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta. Nak, gospodine doktore! — Pišete: »Z g. Pucljem sem že marsikaj presenetljivega doživel, a kaj tako grdega še ne. Pred par dnevi je brez mojega poziva prišel na moje stanovanje v Beogradu, obširno razlagal ravno obratno stališče itd.« — Jaz sicer ne vem, kaj je to takozvana »akademska naobraz-ba«, katero je užival veleučeni gospod dr. Žerjav, vem pa da so med nami na kmetih take zlagane ne-dostojnosti nemogoče. Resnica je namreč ta, da me je gosp. Žerjav iskal na vseh koncih in krajih, osebno in po zaupnikih in mi vselej v pozdravnih nagovorih močno zamerjal, zakaj se ga tako ogib-ljem. »Brez mojega poziva me je v mojem kupeju »obiskal« v družbi užiškega vel. župana dr. Baltiča in me nagovarjal za skupen nastop za bližajoče se volitve. Jaz sem mu takrat precizno odgovoril: »Če boste pošteni in pametni, ne bo z naše strani nikakoršnih težav!« Po dolgem premišljevanju me je vprašal, kaj mislim s temi besedami, na kar sem mu odgovoril, da pač tako mislim, kakor sem izgovoril. Ob razhodu me je vabil (torej je bil nje- srbijanstva. Kako se Slovencem in; Med tem ko obžalujem, da veliki gov poziv tu!) naj ga še obiščem, ker moramo mnogo razgovarjati ter mi je priporočal za razgovore tudi svoje ljudi v Ljubljani. Ko je pa vlada padla in prišla nova — baje z volivnim mandatom, so me Vaši ljudje nujno vabili k Vam. Moral sem takoj v Ljubljano k Vašemu mandatarju, ki mi je potem tudi v Beograd brzojavil, naj ga tam počakam ter je resnično drugi dan tudi prišel ter ne samo z Vašim priporočilom, nego na Vašo veliko srečo, pripravil prvi sestanek med nama. Kaj, koliko in kdo je ob tej priliki govoril obveznega in koliko vsakdanjega k tedaj še nejasni politični situaciji, je težko reči komurkoli. Eno pa je točno: rekel sem, da uvidevam potrebo takega skupnega nastopa, da se hočem pošteno truditi za njega, da jaz mu nikdar nečem biti ovira, da bom o taki potrebi vse v poštev prihajajoče faktorje prepričati poskušal in da kadar bo to vprašanje aktualno, da bom pri vodstvu izdejstvoval za pooblaščene delegate, ki bodo imeli pravico, dajati v ime stranke obvezne izjave. Tega sem se držal in vse to storil. Sprva nisem hotel niti med delegate, a ko so moji tova-Iriši vztrajali na tem, sem pristal tudi na to, dasi silno nerad. Na-' daljni potek je javnosti znan iz komunikeja našega načelstva. — Na vse to pa pride g. dr. Žerjav in mi očita osebno nespodobnost! Kako naj kvalificiram takšno dejanje pri akademsko izobraženem možu.« Kaj bi rekli »Jutrovi« gospodje če bi jim sledil, pa malo osvežil spomin na tiste pogovore in povedal v kakšni vlogi se je videl takrat g. Žerjav, s kakšnega piedestala je k takratni situaciji govoril meni on in njegovi emisarji. In posegel bi na »Jutrove« reminiscence še malo nazaj, pa poklical v spomin predlog, ki ga je dal meni in mojemu tovarišu v letu 1920. ob priliki, ko sva mu javila, da ne more biti kvalificirani kandidat na naši listi, kar bi posebno efektno učinkovalo v trenutku, ko bi gospodje radi nekaj nametali na moj zasebni značaj in kar je z njim v zvezi. — Calumniare audacter — vaše klevete me vedno napravijo močnejšega, ker vidim v njih vso vašo nemoč in slabost! Ivan Pucelj. Kulturno-politiona potreba Mi vsi živimo v državi, ki ji je že po njenih gospodarskih dobrinah in po geografični legi sami lahko prisojena velika bodočnost. Jugoslavija bo, ako se obdrži gospodarstvo, ako vsaj deloma izrabi bogato svojo zemljo in nje zaklade, in ako uredi svoje notranjO-politične razmere, v dvajsetih letih velesila v Evropi. To je brez dvoma. Brezdvomno pa je tudi, da smo geografsko, zunanjepolitično in gospodarsko, pa vsled nevarnosti napram mogočnim kapitalističnim državam zapa- da, v vedni nevarnosti, da postanemo v bližnjem ali daljšem času njih gospodarski in dosledno temu tudi politični sužnji. Jaz sem trdno prepričan, da nas zamore rešiti vsake nevarnosti in nas povzdigniti kot državljane in kot državo edino prava demokracija. Narod v celoti mora priti do trdne zavesti, da je on suveren in no-sitelj vse oblasti. On mora vedeti, da on postavlja uradnike in datv-karje, sodnike in generale. Tuidi kralj je kralj po milosti božji — Kmetski pokret bo toliko močan kolikor bomo zanj storili! __* mijii «■!■■» nrr .■>« ■ ........i n n ■ ■■ ur^H—irii--ift<*yiri"rf fgTTfti^tfSVf^**^^ volji naroda! Mi potrebujemo Morda sedemdeset in več od-šolanih narodnih mas, ki so si svo-jstotkov kmetskega in delavskega ~ ljudstva danes pri nas te samostojnosti in te samozavesti nima. V Dalmaciji, v Bosni in Hercegovini, v celi južni Srbiji, v velikem delu Hrvatske in Vojvodine vidijo (ali pa so vsaj do čisto pred kratkim videli) v meščanstvu in predvsem v uradništvu — v »gospodi« torej — nekaj višjega od sebe, nekaj čemur se je treba brez sodbe in premišljanja pokoriti, ker je že od nekdaj bilo in bo tako. Pomisliti moramo, da je v velikem delu naše države do pred par leti obstojalo podložniško razmerje. Vsak uradniček, vsak kondukter se že čuti kot neizmerno višji, upravičen slobodno zmerjati človeka, od katerega dela on živi in od katerega davkov on svojo plačo sprejema. »Seljak ima, da šuti«; on, komaj izlezen meščanček pa je — »Vaše gospodstvo«. Orožnik se čuti v imenu neke nezapopad- jih interesov sveste in zmožne presoditi svoj položaj ter ga vsak čas pripravljeni izboljšati. Kakor izrabi tovarna po Taylor-jevem delovnem sistemu vsak gib delavca, ki doseže dva in trikratno produkcijo dela, ko ne opusti niti ene kretnje neizrabljene, tako je tudi nam treba, da izrabimo vsako najmanjšo energijo posameznika, da ne pustimo neizrabljene volje niti enega izmed naših sodržavljanov. Danes ni več vseeno za državo, ali se njeni državljani čutijo svobodne, ali so pošteni in samozavestni ali pa kukavice, hinavci in podrepniki. Nikdar ne bi Angleži postali gospodarji sveta, da nima vsak Anglež neusahljivo usajeno v srcu svojo angleško samozavest in neprecenljivo prepričanje osebne svoje svobode. Nikdar ne bi postali Amerikanci financirji sveta, če ne bi vsak amerikanski volilec ljive višje sile — »države« upra-smatral predsednika Združenih vičenega po mili volji šikanirati in držav sebi popolnoma enakim, ka- batinjati« tu marvu. Sodni ja in kor tudi sebe za vsak poklic in .pravo je neke vrste coprnija, ki vsako funkcijo sposobnim. jo more coprnik — sodnik poljub- Tudi za nas je edina pot do traj-jno obrniti v tvojo ali nasprotniko-ne moči in blagostanja dvignenje vo korist. Odlok srezkega pogla- samozavesti naroda Naš narod kakor Srbi in Hrvati tako tudi Slovenci, mi vsi smo kmetski narod, narod kmetov in delavcev. Kmet in delavec morata zato priti do zavesti, da sta v svoji hiši in da sta gospodarja v svoji hiši. Jaz sem trdno prepričan, da je resnično samozavest kmeta in delavca vzbuditi in dvigniti mogoče edino kot stanovsko kmetsko-de-lavsko samozavest. Kmetsko stanovsko zavest pa zamore zbuditi ali pa privesti do potrebne višine v javnem življenju samo politična stranka, politični pokret. In izmed pokreta in strank samo kmetski pokret in kmetska stranka. Edino ona ima že po svojem bistvu osnovno načelo svojega kulturnopolitičnega programa: jačenje stanovske kmetske samozavesti. Že pojm kmetskega pokreta vsebuje to bitno črto v samem sebi. Vsem trem našim kmetskim strankam tako srbski zemljoradni-ški, hrvatski seljaški kakor tudi naši slovenski kmetski, v Bolgariji pa bolgarski zemljedelski stranki očitajo vsi meščanski nasprotniki — tudi SLS — da ruši spoštovanje ljudstva do avtoritet, to je do priznanih oblasti: uradništva, države, kralja in cerkve. To je najboljši in najjasnejši dokaz, da skuša kmetska stranka res ojačiti samozavest kmeta. Dokaz torej, da je edina demokratična, to je da hoče vlado ljudstva. Kajti če hočemo karkoli in ka-j darkoli kaj doseči, mora postati | naš narod, katerega hrbtenico tvori kmet in delavec, samozavesten ! in svoboden v samem sebi; on mora znati oceniti svoje osebno I razmerje napram oblasti, ka-koršno je v resnici. Oblast, to je avtoriteta, mu ne sme odvzeti možnost samostojnega presojanja; ona ga ne sme napraviti duševnega sužnja, mestih uvrščenega v društveno mašino. Tudi pojav zakona in sodnika je bolj razvit. Mi Slovenci smo demokratičen narod od vsega začetka in smo preponižni, da bi tako delali kot čutimo.) V enem pogledu pa smo v de-mokratiji za Hrvati in Srbi. To je v brezkritični, včasih popolnoma neupravičeni neomejeni važnosti, ki jo pripisujemo eni avtoriteti, oziroma bolje enemu stanu samemu, to je duhovskemu v vseh tudi posvetnih stvareh skoraj brez vsakega premišljevanja, brez kontrole, samo iz gole ponižnosti in privzgojenega spoštovanja. Tudi to je treba povedati odkrito. Jaz osebno duhovništva kot stan ne sovražim. Nasprotno imam med njimi par prijateljev, ki jih imam res rad. Jaz tudi vem, da je duhov-ski stan izmed cele inteligence oni, ki se je kmetu najbolj približal tudi v srcu in zanj izmed vseh inteligenčnih stanov največ storil. Zato tudi zasluži upoštevanje in spoštovanje v kolikor ga zasluži. Toda to spoštovanje ne sme za- Če pa je slovenski kmet dal svoj glas Slovenski ljudski stranki, ne vsled lastne presoje in premišljevanja, ampak iz bojazni in pre-ponižnosti zato, ker mu je tako bilo rečeno in zapovedano v nedeljo iz leče ali na zaupnem sestanku v kaplaniji, potem ga je obsoditi. Kajti dal je lahkomišeljno svoj razum in svoje srce v varstvo in izrabljanje drugim, pa bodi to kdorkoli. Tudi ali je kdo brezverski ali ni brezverski, ali je koga obsoditi ali pohvaliti, je treba z lastno vestjo in pametjo in pod lastno odgovornostjo samostojno premisliti, ne pa se že kar naprej sodbi drugega — ki bo mogoče upravičena včasih, mnogokrat pa gotovo tudi neupravičena — podvreči in udati. Edino ta način mišljenja je demokratičen in edino ta način mišljenja tudi svetemu pismu in krščanstvu odgovarja. Po delih je treba soditi. Najvišjo avtoriteto ima "vsak izmed nas v nezapisanih zakonih svojega srca in svoje vesti. Edino po tej poti, ki pomeni oja- kritike kakor često je. To ni de-varja je nezmotljiv od vsega za- mokratiČno in je vrednosti člove-četka, ker pride od oblasti. kove osebnosti nevredno. Vsi ljud- ' Narod se deli v dva dela, kakor je smo tudi pred Bogom enaki in se vozi v železnici v drugem ali bomo enako odgovarjali po svojih tretjem razredu; eni so rojeni z delih; papež, škof in župnik rav-ostrogami na nogah, da jašejo na notako kakor ti in jaz. Zato je tre-idrugih, drugi pa z sedlom na hrb- ba človeka presojati po njegovih u, da drugi jašejo po njih. delih, po njegovi vrednosti kot Ali tako mišljenje in čustvovanje človek. Samo Boga moli; duhovni- ne skruni spoštovanja do človeške ka Pa> kakor ™akega d^ega iz-osebnosti? Ali ne ponižuje, ko to ™ed nas bo prost in samostojen gledaš, tudi tebe? Ali se takemu ?lovek ?resodl1 P° nJef>°yih početju ne upira vsaka kaplja de- ™čedober in mokratičnega čuta, ki jo imaš v se- ^^^gnem k^uk 'pred ta 1' , . .....bo; če pa si nepošten, hujskač, pre- Treba je zato — in najnujnejša pirijivec, dvakrat bolj si vreden zahteva demokracije —, da se 0kS0(}ke kmetu in delavcu pove, da je po ( Vsald izmed nas mora imeti v svoji človeški krvi in mesu dokler sebi temeljno prepričanje, da se je posten popolnoma enak vsake- poštenemu človeku, človeku, ki je dušiti razuma, ne sme biti brez.čenje človekovega zaupanja v sa vsake presoje, ne> sme biti brez mega sebe in dvig samozavesti, bo ~ ' ' slovenski kmet in delavec in z njima slovenski narod lahko razvil vse svoje zmožnosti in dobil mesto, ki mu v naši državi in v svetu gre mu. Da tisti uradnik v davkariji, kateremu prinese vsakih par mesecev svoj krvavo zasluženi denar in ki se ga tako boji, ni še nobeden njegov gospod. Da tisti sprevodnik, ki mu je za od njega plačan denar odkazati vagon, nima nikake pravice ga zmerjati. Da je orožnik za to tu, da ščiti njega in njegovo imetje, ne pa, da ga pretepa. Da sodnik ni nobene vrste coprnik, ampak, da ima tudi on svoje zakone, ki se jih pod kaznijo mora držati. Skratka, da ni država, oblast in avtoriteta nikak jljudo-žer, ampak, da tvorijo državo vsi enakopravni svobodni državljani, to je narod, ki je nositelj oblasti in suveren. Če je to rušenje avtoritete, potem je tako rušenje potrebno, ker je prvi predpogoj demokracije in edina pot k boljši državni bodočnosti. V Sloveniji je v tem pogledu nesorazmerno boljše. (Vsak naš človek ve in v svojem srcu natančno občuti, da je kot človek popolnoma enak vsakemu drugemu človeku. Da je v načelu vsaka funkcija obeh enakovažna in potrebna, vsak se čuti, v načelu popolnoma enakovredno, če tudi na različnih celo življenje delal in se izogibal slabega, nikdar in nikoli na tem ne na onem svetu nič hudega zgoditi ne more. To je temeljna črta krščanstva in demokracije obenem. Indijski voditelj Gandhi, o katerega življenju tudi največji njegovi nasprotniki pravijo, da je življenje svetnika — o oblasti pravi tole: »Avtoriteta plemeni in krepi slabega, če je delo razuma. Ona mu je opora v življenskem boju. Toda ponižuje ga, če hoče nadomestiti razum, ki je posvečen po tihem notranjem glasu. Mi svojega razuma ne smemo d&ti nikomur v varovanje. Da, jaz bi zavrgel sploh vsako avtoriteto, če bi bila v nasprotju z mojo zdravo pametjo ali zapovedmi srca.« Če slovenski kmet in delavec dajeta svoj glas Slovenski ljudski stranki, ker mislita, da jima njena politika največ koristi in njune gospodarske in kulturne interese najbolje zastopa — nič za to. Nikdo nima niti najmanjše pravice radi tega jih ceniti drugače kakor vsakega drugega izmed nas. Preteklost jjma je že in bodočnost jima bo zopet dokazala, da ste se motila. Spoštovanje človeške osebnosti to zahteva iin vest in vera tako mišljenje podpira. Njo zbuditi je dolžnost vsake stranke. Možnost dvigniti jo, pa je samo pri kmetski stranki. Kajti edino ona hoče z gospodarsko osamosvojitvijo kmeta in delavca z jačenjem stanovske njegove samozavesti dvigniti ga tudi kulturno-politično na stopnjo, ki svobodnemu človeku odgovarja in ki je predpogoj močnega in svobodnega naroda.in države. S tem je tudi kulturno-politična nujnost kmetske stranke podana. Dr. I. Rosina. Denar naložite najboljše in najvarnejše pri domačem zavoda Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani registrovana ladruga i neomejeno taveio Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1. Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6% ; na trimesečno odpoved po 8%; vloge v tekočem (žiro) računu po dogovoru. Stanje vlog okroglo 15,000.000 Din. Jamstvo nad 50 milijonov dinarjev. Darujte za volilni sklad! -y