Glasilo Socialisti* n e zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica ★ Izdaja CZP »Kočevski tisk« Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grlvec. Uredništvo ln uprava: Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon uprave ln uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in jo Je treba plačati vnaprej. Za Inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-17-1-1W pri NB podružnica Kočevje leto Vlil. - st. 38 KOČEVJE, 13. september 1963 Cena 20 din !i»EJE OBČINSKE SKUPŠČINE V KOČEVJU V PRVEM POLLETJU POD PLANOM DOHODKI SKLADOV NAD PLANIRANIMI V prvem polletju letos je imelo vseh deset skladov občine nad 360 pc zadnji seji občinske skupščine Kočevje, ki je bila pretekli p et'click> s° razpravljali o realizaciji proračuna in skladov za na °. .Polletje, o odloku o stanarinah, o urbanistično pomembnih ■ eijih, o volitvah in imenovanjih ter drugem. proračunski dohodki i,s dstotka pod planom občini1 VZm,.polletiu je bilo v naši Plamrnn K ,1Zlranih 48.2 odstotka hodkovTnhs!tmh Proračunskih do-letnih prornč°ds.totk;ov planiranih Pa v prvih mesecih ^datkov'Ker ce leta proi™^, h dru^e Polovica ni ^i.!,lVodnJa naglo nara- bi bil dosJže™1^^ 1-6tni plan ne nila, naj svet je s^le" sbremlin :Jrl,za rmance nenehno sPc>ci-,..L u2polnjcYan:ie Plana g°- redr,cU‘SKln organizacij in vzpo-Ski n° Potekanje sredstev v oibčin-0(j Proračun, o morebitnih večjih n j.. Panjih pa naj sproti sezna-ha občinsko skupščino. Skupšči-0j.„ Je. Priporočila tudi delovnim ^sanizacijarn, naj pregledajo, ka-* s®°nski delavci so res se-ali v kateri so že po eno leto stali ^ Pri nas in so tako po- dela v 26 na^i °Pčani. Za sezonske re n,.Ce rnoramo namreč nekate-kaWu!Pevke odvajati občinam, v Prijavi • ^ ^ delavci za stalno di w .nb naša občina pa zara-lijorio i5lgubi na leto po več mi-ov dinarjev. ElEKtrika, dom, vodovod POKOPALIŠČE tud:b!;inska skupščina je odobrila So n azdelitev večine sredstev, ki re. zvPonjena za krajevne odbo-Porahv akupnih 6 milijonov bo Za p, ilenih 2 milijona 321.000 din Gfint trdikacijo naselij Ribjek, ih Ri?Vec> Ložec, Žurge, Bezgarji tev aca> 1 milijon za preuredi-VaSj Posvetnega doma v Dolgi ajo * ’5 milijona din pa za grad-k "dovoda v Podpreski. Svet Učil v nnaIne zadeve pa bo prosta^ cak° naj se porabijo preo- milijonov dinarjev dohodkov oziroma 62 odst. letnega plana. Naj-občutneje je bil nad planom občinski investicijski sklad (za obratna sredstva so bili realizirani dohodki z 219 odst., za osnovna sredstva pa s 133 odst.). Dohodki skladov so bili torej ugodni, prav zato bo tudi možno opraviti sko-(Konec na 2. strani) Ljudska knjižnica v Kočevju se že mesec dni pripravlja na selitev v Dom telesne kulture. Doslej je kolektiv končal približno polovico dela, ki ga je potrebno opraviti pred preselitvijo. Knjižnica, ki jc imela doslej le en prostor, bo imela v novem domu 4: pisarno, mladinski oddelek in dve izposojevalnici za odrasle (v eni bo tudi čitalnica). Od 13.000 knjig, kolikor jih je imela knjižnica doslej, jih je okoli 5000 dotrajanih in bo tako bralcem na razpolago v začetku le okoli 8000 knjig. Knjižnica sc bo preselila v noVc prostore predvidoma konec oktobra. Industrija v prvih sedmih mesecih a sredstva" bi jo so tudi, naj se upora- aioha adstva, ki so bila narne-^°čevi,,a .Nadnjo pokopališča v *a kom, '(i,3 milijona dinarjev) 'ki Jih je sihVe v Kočevju do pro- ?°rabiii a., ° bodo od teh sredstev n rkirneCT° milijona za ureditev n ’ 16 m* Prostora pred Lekar->'lrkit-ner/11Jona pa za ureditev djo. prostora pred gimna- V prvih sedmih mesecih leta so industrijske gospodarske organizacije (podatki po bruto bilancah) kočevske občine dosegle 55 odstotkov letnega plana družbenega bruto proizvoda, oziroma za 35 odst. več kot v istem obdobju lani. Največjo realizacijo z ozirom na letni plan so dosegla podjetja rudnik (76 odst.), INKOP (65,2 odst.) in Elektro (64,9 odst.). Kljub temu, da nekatera podjetja niso dosegla aritmetičnega sedemmesečnega plana, pa ni bojazni, da letni plan ne bi bil dosežen. Podjetja dosegajo namreč v drugi polovici leta (nekatera zaradi odvisnosti od sezone) vedno večjo realizacijo kot v prvi. Razen tega je proizvodnja v kemični tovarni zadovoljivo stekla šele v maju. Število zaposlenih v industriji je bilo v prvih sedmih mesecih za 2 odst. nižje, kot predvideva letni plan, vendar pa za 3.5 odstotkov višje kot v istem obdobju lani. Planirano število zaposlenih sta presegli le podjetji ITAS (za 5,2 odst.) in Tekstilana (za 3,2 odst.), medtem ko so nekatera ostala podjetja zelo občutno pod planom (kemična, Elektro, Kočevski tisk). Povprečni osebni dohodki na enega zaposlenega so bili v industrijskih podjetjih julija letos za 23,8 odst. višji kot julija lani. V vseh sedmih mesecih letos pa so bili osebni dohodki na zaposlenega večji v primerjavi s sedmimi meseci lani le za 12,6 odstotkov. KOLIKO PA ŠTIPENDIRAMO V prejšnji številki smo napisali, da bi v enajstih večjih gospodarskih organizacijah (KGP, Itas, Rudnik, Zidar, KTK, Inkop, Avto, Tekstilana, Oprema, Trgo-promet in Pugled) potrebovali 317 strokovnjakov s srednjo, višjo in visokošolsko izobrazbo. Mnogi starši pa odpirajo vrata po vseh naših podjetjih in prosijo za štipendije svojih otrok. Odgovor je vselej enak: »Že štipendiramo dovolj ljudi za naše sedanje in prihodnje potrebe!« Od naštetih devetih podjetij Oprema in Pugled sploh nimata štipendistov, čeprav bi samo Oprema potrebovala pet ljudi s srednjo in visoko izobrazbo. Skupaj štipendirajo ta podjetja 75 ljudi od tega 46 v srednjih šolah, ti na višjih in 23 na visokih šolah. Kratek račun nam pove, da je še vedno 232 dtelovnih mest z zahtevano srednjo, višjo in visoko izobrazbo, za katere nihče ne skrbi, da bi bila vsaj v prihodnosti zasedena s potrebnimi strokovnjaki. Izkušnje zadnjih let nam zgovorno pričajo, da le polovica štipendistov za daljši čas ostane v delovnem kolektivu, ki jih je štipendiral. Nekateri razderejo pogodbo še med šolanjem, mnoge »odkupijo« druge delovne organizacije in dosti jc takih, ki komaj čakajo, da odslužijo pogodbena leta. Vse to nam dovolj zgovorno govori, da bomo ob taki kratkovidni politiki štipendiranja še dolga leta tarnali, kako nam primanjkuje strokovnjakov. Prav gotovo ima celotno štipendiranje nekaj zelo hudih pomanjkljivosti. Od omenjenih 75 štipendistov so le 4 taki, ki so svoj bodoči poklic nekoliko bližje že spoznali, bili so že v delovnem razmerju. Vsi drugi pa so šli iz šole v šolo ter med njimi in delovno organizacijo ni potrebne vezi. Drugod po svetu pa je tako, da s'e vsak po končani osnovnošolski izobrazbi (v Sovjetski zvezi traja ta deset let) najprej zaposli in po letu ali dveh sc šele odloči za nadaljnje šolanje in poklic. Tako se navadi spoštovati tudi navadna fizična dela in hkrati spozna svoje umske ter fizične sposobnosti za trdno izbrani poklic. Pri nas pa starši iščejo prek protekcij in poznanstva štipendije za svoje otroke. Največkrat (tako so ugotovili tudi na eni zadnjih sej ObK ZK) z odločno željo, da morajo otroci postati najmanj to, kar so njihovi starši! V prvem polletju pod planom (Nadaljevanje s 1. strani) ro vsa dela in nabave, ki so bila na njihovi osnovi predvidena. Med razpravo o skladih so odborniki sklenili, da se odloži dograditev šole na Travi na prihodnje leto zato, ker so zmogljivosti vseh domačih gradbenih podjetij zasedne in letos ni mogoče dobiti izvajalca del. ODLOK O STANARINAH ZAVRNJEN ce), hotel Pugled 2 milijona dinarjev (ureditev gostišč) in kemična tovarna za 244 milijonov dinarjev (za nakup impregnirnih strojev, ki bodo pripomogli, da se bo celotni dohodek podjetja povečal za 120 odstotkov). VOLITVE IN IMENOVANJA Za podpredsednika občinske skupščine so izvolili inženirja Zdravka Saubaha, za predsednika Zbora delovnih skupnosti pa Ivana Vesela. Za upravnika doma telesne kulture so imenovab dreja Arka, za upravnika štva pa Janeza Žagarja. ln™. vali so tudi več članov kom in odborov in sicer: komisijo odlikovanja, kadravsko konii komisijo za ugotavljanje delo dobe, komisijo za sečna dovolj® nja, upravni odbor gozdnega s da, odbor za gradnjo zdravstven« ga doma in občinsko disciplin sodišče. O bodočem kmetijstvu Po daljši razpravi so odborniki zavrnili predlog odloka o izračunavanju in notranji delitvi stanarin, o uporabi in gospodarjenju s sredstvi stanovanjske hiše in stanovanjskim fondom. Ta predlog odloka predvideva ugotavljanje stanarine in najemnine ter njuni delitvi, kaj je dolžan vzdrževati oziroma plačati v hiši nosilec stanovanjske pravice in kaj hišni svet itd. Odborniki so menili, da nekateri členi predloga odloka niso dovolj razumljivi in da bi bilo nekatere treba dopolniti ali spremeniti (amortizacijska doba montažnih in lesenih hiš, kdaj in kdo prebeli stanovanje, kakšen je postopek pri večjem popravilu hiše itd.), zato ta predlog odloka niso sprejeli. V OBČINI 6 VPLIVNIH OBMOČIJ Skupščina je sprejela tudi sklep o določitvi vplivnih območij v občini. Po tem sklepu so vplivna območja (se pravi območja, ki imajo gospodarsko upravičenost za nadaljnji razvoj in zidavo ter morajo biti zato urbanistično obdelana), Kočevje-mesto z Rudnikom, Trata, Šalka vas, Stara cerkev, Livold in Dolga vas. Predeli v okolici Dola niso vplivno območje, pač pa so rezervirani za rekreacijske namene Kočevja. GARANCIJSKE IZJAVE Občinska skupščina je dala tubi naslednje garancijske izjave za kredite: INKOP za 4 milijone dinarjev (montažni objekt), Zavod zat zaposlovanje invalidov 20 milijonov dinarjev (za obratna sredstva), hišni svet Livold-Dolga vas milijon dinarjev (za adaptacijo prosvetnega doma), Zdravstveni dom nad 4 milijone dinarjev (nakup UKW in Rtg aparata), Avto 9,3 milijona dinarjev (za nakup motornih vozil), KGP za 62 milijonov dinarjev (gradnja klavni- Preteklo sredo je bila prva seja novega sveta za kmetijstvo in gospodarstvo pri občin, skupščini v Kočevju. Obravnavali so predvsem prihodnje naloge sveta in imenovali podkomisijo za izdelavo 7-letnega plana. Ena najvažnejših nalog je izdelava kme-tijsko-gozdarske karte, na kateri bodo točno razmerjene kmetijske in gozdne površine ter nakazane površine, za katere je zainteresiran družbeni sektor kmetijstva. Ta karta, ki je predvsem za kmetijstvo že skoraj izdelana, bo z ostalo dokumentacijo zelo pomembna za izdelavo 7-letnega plana kmetijstva in gozdarstva. Člani sveta so sklenili, da bodo o njej razpravljali že na prihod- Apnenica Dobrepolje V dobrepoljski Apnenici sedaj dobro delajo. Čeprav so bili v začetku leta v precejšnjem zaostanku, sedaj plan izpolnjujejo. Dnevno »nakuhajo« 40 ton apna in ga vsega prodajo. Precejšnje težave pa imajo še vedno z novo pečjo, ker ne dela tako, kot bi morala; ne morejo doseči predvidene kapacitete, pa tudi kvaliteta apna je večkrat bolj slaba. Nasprotno pa stara peč dela dobro. Po planu bi morali napraviti v stari peči 460 ton apna mesečno, dosegajo pa tudi nad 550 ton na mesec ... Dobrepoljsko apno poznajo daleč naokrog; največ ga prodajo v Sloveniji in Hrvatski (Šibenik, Split, Novi Sad itd.). Na sliki vidimo delavca, ko naklada apno, skuhano v stari peči, na samokolnico in ga potem vozi na kamion, ki čaka, da apno odpelje na gradbišče. Stara apnenica je stara že 62 let, renovirana je bila kmalu po vojni. Kljub častitljivim letom pa še vedno bolje dela kot nova, zgrajena lansko leto. nji seji, ki bo predvidoma v gi polovici oktobra. . . Nadalje so sklenili, naj p1 danji svet našel živahnejši » z občinsko skupščino, ki Je doslej le premalo seznanjen problemi kmetijstva in &°?Le. stva ter zato predvsem za K tijstvo ni našla vedno zadostn razumevanja. & Po pripojitvi KZ h KGP, . pravi po 1. oktobru letos, V KGP posebna enota za jrll cije s privatnimi kmeti z lasi obratovnim knjigovodstvom, enota, ki bo imela v večjih K jih tudi svoje izpostave hot slej KZ, bo skrbela za nemhaVo odkup vseh pridelkov, za reprodukcijskega materiala, pravočasna izplačila, njeniuSJ, benci na izpostavah (kmetij tehniki) pa bodo pomagali K torn še z nasveti. KGP bo hto _ usmerjalo tudi v določeno P^jj), vodnjo (mlečno, pitanje g°'j' ^ se pravi, da si bo prizadevalo v to, da bodo kmetijske Povr®*Y yji nižinskih in višinskih PrpoSe-kar najbolje izkoriščene. \.,a. stvo bo oskrbelo kmete še s 14 litetnim govedom. ga- Ko je svet razpravljal o o ^ nizaciji veterinarske službe ,g privatni sektor kmetijstva, j menil, naj bi bila ta služba „ KGP. Zaradi razsežnosti bo s to službo izguba, ki i° pe-začasno krili iz sklada za P; pa Sevanje kmetijstva, medtem ^ bodo proučili ostale možno* i j0 kar najboljše financiranje m te službe. OSILNICA .. m°' Vodovod do Osilnice bi -*a ral biti dograjen, toda P~ .0. dela, denar itd. so zavrla 61 Pleščani in Zamoščani 63 ^ v kljub temu imeli kmalu, m jz Osilnico ga je treba sped Zamosta. OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU — OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVE1*1* V SOBOTO IN NEDELJO je Cerkljansko in z njim vsa Primorska praznovala dvajsetletnico vstaje. Obenem so proslavili tudi 20-letnico odloka o priključitvi Primorske k Jugoslaviji. V soboto so v Cerknem odkrili grobnico 907 padlih borcev NOV, talcev in žrtev, istega dne pa je na velikem zborovanju govoril nekdanji komandant IX. korpusa Jože Borštnar. DRŽAVNI SEKRETAR ZA ZUNANJE ZADEVE Koča Popovič je na povabilo poljskega zunanjega ministra Adama Ra-packega v začetku septembra obiskal Poljsko. Razgovarjal se je z najvišjimi poljskimi državnimi voditelji In sporočil, da je pred- sednik Tito z zadovoljstvom sprejel svoječasno povabilo, naj uradno obišče Poljsko. ZVEZNI IZVRŠNI SVET je sprejel več osnutkov zakonov, s katerimi se na trajnejši osnovi določa delež vse družbene skupnosti v obnovi Skopja. Med drugim je predviden sklad za obnovo in zgraditev mesta in razpis ljudskega posojila v znesku 30 milijard dinarjev. 6. SEPTEMBRA SO V LONDONU objavili sporočilo o ustanovitvi neodvisne države Kurdov. Za začasnega predsednika so imenovali Mustafo el Barzanija. Volitve nacionalne skupščine bo-' do po koncu vojne za osvoboditev kurdskega ozemlja. Libanonski tisk piše, da si iraška vlada prizadeva obnoviti pogajanja s Kurdi. BRAZILSKI PREDSEDNIK JOAO GOULART je dal dopisnikom jugoslovanskega tiska tole izjavo; »Obisk predsednika Tita v Braziliji bo prispeval k boljši seznanitvi in medsebojnemu razumevanju ljudstva Brazilije in Jugoslavije ter bo odločilno prispeval k tesnejšim odnosom med našima državama.« PREDSEDNIK REVOLUCIONARNE delavsko kmečke vlade LR Madžarske Janos Kadar in prvi sekretar CK madžarske socialistične delavske partije je prišel na povabilo predsednika Tita na neuradni obisk v Jugoslavijo. POZNAVALCI POLOŽAJ da SAUDOVI ARABIJI so trenja med kraljem . ‘ jego-ki je že dolgo v tujini, m , -vim bratom, princem Kejs»* ju uradnim prestolonaslednik ^ po premierom — tako huda, vj§g». v nekaj tednih prišlo d® y§čal Doslej je namreč Fc-f.a-ti. n3' Sauda daleč stran od obl* • ^tc-povedal je vrsto reform, o na' rih pa ni niti v ceIoti_izv črta o osvoboditvi sužnj*- • V ZAGREBU JE v„KS°velčS®' odprl predsednik Tito <’•>. vC)c-jem. Mednarodni ^tiii1* sejem je ena največjih god®' prireditev na svetu. Let jUgo' lujc 6126 razstavljal cev v- slavijo in 43 drugih držav. Kočevska magistrala še la mesec Bliskovito hitro je prišel sep-temjber in z njim deževje. Sedaj, sredi meseca in dobrih štirinajst oni pred proslavo obletnice Kočevskega zbora pa bolj kot doslej ogibljemo, ali bo naša magistrala Pravočasno dograjena in ali ne no deževje prisililo izvajavcev, da začasno prenehajo z deli. Zastopniki Skupnosti cestnih podjetij “RS, ki nastopa kot investitor, ;er gradbeni strokovnjaki zatrju-ieJo, da bo cesta dograjena pravočasno, približno do srede sep-embra, toda le s pogojem, da ne no dežja. V nasprotnem primeru Pa vsekakor do konca meseca, se Pravi, do proslave .... Po načrtu bi morala biti cesta gotova že do 1. septembra, slabo ^rerne v maju in juniju, pa tudi nrugi polovici avgusta pa je im n° oviralo gradnjo. Letos so jnn'i na cesti nad 40 deževnih ke kar že precej pomeni. Veli-^i težave imajo tudi z močvir-n . in ilovnatim terenom. Ravno , ilovnatih tleh ne morejo učinke. delati še dva do tri dni t_ ."žjn! Razen tega so na neka-, odsekih naleteli na nepred-», ?n,e težave. Na relaciji Ret j e— knt ? ,®° m°rali izkopati še en-Dma .°liko materiala, kot je bilo Predvideno. Ta predel je sploh OrtnJvVnej.Ši na vsej cesti. Med dai k°nn in Žlebičem je še se- Glasb« gotovo, toda upoštevati moramo, da uporabljajo vso razpoložljivo mehanizacijo in da delajo po 12 in še več ur na dan, nedelj pa sploh ne poznajo. Doslej sta gotovi približno dve tretjini ceste, to je na odsekih od Turjaka do Dvorske vasi, od stare železniške čuvajnice pri Dvorski vasi do Ortneka, od nadvoza pri Žlebiču do Dolenje vasi in precejšen odsek od Dolenje vasi proti Stari Cerkvi. Pospešeno delajo tudi med Turjakom in Ze-limljami, medtem ko bodo štirje kilometri nad Pijavo Gorico nekaj časa še makadamski, se pravi, za ta del ceste nimajo še izdelanih podrobnih načrtov, ki predvidevajo povsem novo traso nad Pijavo Gorico in razširitev sedanje asfaltirane ceste od Pijave Gorice do Škofljice. Zaradi pomanjkanja denarja ta odsek ni prišel v letošnji plan rekonstrukcije. Kočevska magistrala bo torej dolga (od Škofljice do Kočevja) 49 kilometrov. Od tega bodo letos modernizirali 45 km ceste, ki bo deloma tekla po stari, deloma po novi trasi, štirje kilometri nad Pijavo Gorico pa ostanejo makadamski. Vozišče bo široko šest metrov in bo imelo srednjo utrditev, se pravi, da bo sposobno tudi za težak promet. Na sliki: Dolgi nadvoz pri Žlebiču je dograjen, vendar opažev še niso pobrali. Sedaj montirajo na mostu ograjo, ko pa bo gotovo, bodo tudi čezenj potegnili asfaltni trak. PRED NOVIMI NALOGAMI Pred kratkim so sc sestali predsedniki komisij IO občinskega odbora SZDL Ribnica (komisije za gospodarska vprašanja, za družbeno upravo in komunalni sistem, za idejnopolitično delo, za sodelovanji z družbenimi organizacijami in društvi m organizacijsko kadrovske komisije) ter sc pogovorili o nadaljnjem delu. dovalo mnenje, da bi >ena šola Pričela z delom Končno je 10. septembra pri-j0la z rednim poukom glasbena lien u Ribnici. Sola je v prenov-šoi h Prostorih stare občine. V r °. 86 je vpisalo 80 otrok v sta-d0lI,®d 6—14 let. Učenci se boko t 1 violino, klavir, harmoni-100()ej.dobila; za vpis so plačali pra nin, mesečna šolnina pa je dii pi ° 1000 din- Sol° bo vo-har aSbeni Pedagog Andrej Ruki : S(delovali pa bodo glasben i-i*kuš Ribnice in Ljubljane. Pre-°tr<)kanie glasbene nadarjenosti jeti K Pokazalo, da so vsi spre-g]as,ucenci izredno nadarjeni za tem,,!0'' • Ko bo šola postavila bo i(> svojemu delu v Ribnici, troj^^šočila glasbeno vzgojo o-potokm .budi v Sodražici, Loškem dam tU in drugod, kjer bodo za to 1 Pogoji. Ugotovili so, da je najpomembnejše sodelovanje pri pripravi gradiva za sestavo sedemletnega plana. Pri tem naj bi bil dan največji poudarek razvoju temeljnih gospodarskih panog, kot so lesna industrija," gozdarstvo in kmetijstvo, potrebno pa bo razširiti tudi kovinsko industrijo. V občini prepočasi napreduje gostinstvo in turizem. Pred sestavo sedmletnega plana je treba to temeljito preštudirati in določiti tej dejavosti, od katere veliko pričakujemo, ustrezno mesto. Dobro bo treba čim prej preštudirati tudi razvoj gozdarstva, ki se v duhu najnovejših ukrepov za poenotenje gospodarjenja z gozdovi prepočasi ureja. V dosedanjih razpravah o tem je prevla- Razprava o tehnični izvedbi programa KOČEVJE, 12. septembra — Danes Je bil v Kočevju sestanek nekaterih predstavnikov republiškega in občinskega odbora za proslavo 20-lctnice Kočevskega zbora. Na njem so razpravljali predvsem o sporedu prireditev v dneh proslave in njihovi tehnični izvedbi. Program prireditev v dn'eh proslav 20-letnice Kočevskega zbora bomo objavili v naslednji številki našega lista. Komunalna banka Ljubljana, podružnica Kočevje in ^spozitura Ribnica, sprejemata hranilne vloge, ki se obrekujejo po 5% letno. Vlagatelji, ki vežejo vlogo 50.000 din na odpovedni rok 12 mesecev ali več, pa imajo še naslednje ugodnosti: — vloge se obrestujejo po 5V* — 6 %, — zavarovani so za nezgodno smrt za 100.000 din in nezgodno invalidnost do 200.000 din, — udeleženi so pri stalnem nagradnem žrebanju. Žir' ^avarovani so tudi vlagatelji, ki imajo na hranilni knji-1 25.000 din in več brez vezave. Naslednje nagradno žrebanje bo 6. novembra letos. Vlagajte pri Komunalni banki! okviru gozdnega gospodarstva ustanovili v Ribnici enoten gozdni obrat, ki bi obsegal družbene in privatne gozdove. Socialistična zveza se zavzema za‘to, da bi se pregled nad gospodarjenjem z gozdovi približal občanom, poleg tega pa bi gozdni obrat lahko bolj racionalno razporedil strokovnjake, ki delajo na GO Grčarice, KZ Ribnica in Loški potok. V prvi polovici leta je (bil sprejet odlok o novi dokladi iz kmetijstva, ki obsega tri stopnje z ozirom na lego ter proizvodne in tržne pogoje. Pri tem bo treba proučiti, kako izravnava sorazmerno nižje obdavčenje dohodka od gozda z nekoliko višjim obdavčenjem dohodka iz kmetijstva v primerjavi z nekaterimi podobnimi komunami v okraju. Ko je občinska skupščina sprejemala ta odlok, so nekateri odborniki opozorili na to neskladje, ni pa bilo na razpolago podatkov, kakšno obremenitev predstavlja povečana doklada iz kmetijstva in kakšno olajšanje nespremenjena doklada dohodkov iz gozdarstva. Na seji so govorili tudi o med-komunalnih odnosih in sklenili, da pri svojem delu premalo pazijo na skrbno pripravo gradiva za seje. Člani svetov in komisij naj bi prejemali gradivo o problematiki, o kateri bodo na sestanku govorili, že pred sejo. S tem bi bile seje Občutno krajše, ker bi se ljudje pripravil na razpravo, lažje bi zavzemali objektivna stališča, na seje pa bi prihajali tudi z večjim zanimanjem. Ce bi tako delali, bi delo svetov in komisij pravzaprav moralo razbremeniti dnevne rede občin, skupščine. Tako pa se pogosto dogaja, da občinska skupščina rešuje stvari, ki bi jih pravzaprav morala rešiti določena komisija ali svet. Zato so seje dolge in dolgočasne, po navadi na še zmanjka časa za res pomembna vprašanja. Pred nami so volitve novih šolskih odborov. Obč. odbor SZDL bo kmalu pričel skupno z odbori krajevnih organizacij SZDL pri- pravljati nove člane SO. Se pred tem pa (bo treba točno določiti delo in pristojnost šolskih odborov in svetov šol. Po volitvah novih šolskih odborov bodo pripravili posebne seminarje za nove člane, na katerih naj bi se tudi seznanili z delom in pristojnostmi SO. V idejno političnem delu bo SZDL omogočila novo vsebino dela v klubih krajevnih org. SZDL. Zato bodo še ta mesec pripravljeni pogovori z vodji teh klubov. Predvsem bo treba poživeti obravnavo zunanjepolitičnih dogodkov v okviru klubov. Tolmačenje zunanjepolitičnih dogodkov in sploh naše politika namreč ne sme mo pustiti individualnim spoznavanjem, kar lahko privedle do napačnih ugotovitev. Pri tem pričakuje Socialistična zveza od DU izdatnejšo pomoč kot doslej. Med zelo važne naloge spada tudi razširitev tiska. V občini je še vse premalo prodajaln, kjer bi ljudje lahko kupili dnevno in občasno časopisje. S primerno organizacijo bodo organizacije SZDL lahko mnogo pripomogle, da bi se tisk čimbolj razširil v sleherno vas in bi bil dostopen vsakemu občanu. Socialistična zveza bo morala tudi poskrbeti za delo društev. Občinski društveni forumi se še vse preveč zapirajo v reševanje problematike Ribnice in bližnje okolice, v svojem delu pa ne nudijo dovolj pomoči društvom v ostalih krajih v komuni. Organizacijsko kadrovska komisija bo proučila dejavnost štirih največjih organizacij SZDL v občini (Dolenja vas, Ribnica. Sodražica in Loški potok). Ko bo to opravljeno, bodo organizirali večdnevni seminar za odbore KO SZDL. V komuni pa bo treba pripraviti tudi stalen pregled o kadrih v gospodarstvu, družbenih službah in družbeno političnih organizacijah. Doslej vodijo to ločeno različne organizacije in u-stanove, zaradi česar tudi ni pravega uspeha. Ce bi za to skrbel en organ, bi lahko nemoteno izvajali načelo 'rotacije fria vseh področjih, lažje pa bi tudi sistematično usposabljali strokovnjake, pa najsi bo to v gospodarstvu ali drugje. (vec) k S\MOIZBIR\” Kadarkoli berem ali gledam Shakespeara, vedno znova občudujem veliko ustvarjalno silo in vsestransko plodovitost tega v svetovnem merilu najbolj priznanega dramatika 16. in 17. stoletja. Bral sem tudi že komedijo »KAR HOČETE«, s katero je v sredo nastopilo na tretjem ribniškem festivalu Slovensko ljudsko gledališče iz Celja, vendar odrske uprizoritve doslej še nisem videl. Tako sem se lahko ponovno srečal s tem pomembnim umetnikom, ponovno pa sem se srečal s celjskimi gledališčniki, ki so spet potrdili svojo visoko umetniško raven. Komedija Kar hočete sodi med najboljša tovrstna dela v svetovnem merilu in spada tudi med najboljša Shakespearova dela. Avtor je s to komedijo hotel bi- čati slabe navade ljudi, obenem pa poživljati ljudi s sproščenim smehom. Zaplet in razplet dejanja je tipično shakespearovski; ne manjka ljubezni in burkaških dejanj, vse pa je zasnovano na principu podobnosti in preobleke. Ko že ugibljemo', kakšen bo konec, se dejanje razplete in vse nastopajoče zveže v sproščujočo zvezo zaljubljencev. Shakespeare je »bičal slabe navade« z Malvolijem, puritanskim domišljavcem in napihnjenim, vase zaverovanim cepcem, ki ga prevarajo prav ljudje, ki jih najbolj podcenjuje. Vesela radoživost in pretkanost le-teh nas naveže nase in odvrne od nadutega Malvolija, ki ga lahko smatramo za najbolj tragikomično figuro v vseh Shakespearovih delih. Avtor je ostale upodobil z vso hudomušnostjo in družbenosatiričnimi potezami, predvsem falstafovske-ga pijanca Tobija in kreaturo tedanjega viteštva viteza Andreja Bledico. Že dobra tri in pol stoletja so minila od prve uprizoritve kome- dije, vendar je še vedno živa, zanimiva in morda tudi aktualna. Življenjska modrost: mladost naj se povzdiguje v svoji sanjah, zrela leta pa naj nas učijo, o čemer nam na koncu komedije poje norec, »da dež dežuje vsak dan«. S Shakespearovo komedijo »Ka hočete« (avtor je dal delu tak naslov zato, da naj si vsak daleč na koncu iz dela sam Jz' bere, kar hoče; veselje, žalost, ljubezen, življenjske modrosti itd.) so celjski gledališčniki vzl' dali nov kamenček v mozaik ribniškega festivala in nudili g‘e' dalcetm vse neizmerljivo bogastvo Shakespearove umetnosti... Severjem Pet minut s Stanetom V soboto hunorislični večer, v neceljo Prodano nevesta V soboto in nedeljo še, pa bo tretji ribniški festival pri kraju. Tedaj bomo lahko podali dokončno bilanco o obisku in željah gledalcev. Naj bo tako ali tako, že sedaj lahko rečemo, da je bil program izbran precej blizu želja in potreb občinstva, ki je to med vsako predstavo znova dokazovalo. Le še dve prireditvi sta do konca: v soboto bo tradicionalni ribniški humoristični večer, na katerem se bomo lahko, bedimo prepričani, prijetno nasmejali, vsekakor bolj kot na prejšnjem festivalu. Zatrjujejo namreč, da je večer temeljito pripravljen. Ker je bilo v nedeljo slabo vreme, je odpadla predstava Smetanove Prodane neveste. Ljubljanska Opera je sklenila, da preloži gostovanje v Ribnici na to riedcljo ob treh popoldan. Upajmo, da v nedeljo ne bo dežja, ker opera, s katero bodo nastopili v Ribnici, je delo, ki ga nihče ne sme zamuditi. Govoriti o igralcu STANETU SEVERJU, prvaku ljubljanske Drame, pomeni govoriti o našem gledališču, o razvoju naše dramske umetnosti. Ime tega neuinid-nega umetnika je tesno povezano s slovensko dramatiko, z njenimi Stane Sever kot »klovn« v Torkarjev! »Svetlobi sence«, napisani za njegovo 25-Ictnico gledališke dejavnosti. Z njim na sliki je še Majda Potokarjeva v vlogi plesalke Ikc. (Oba smo videli v Talcu na ribniškem odru.) prizadevanji, težavami in rastjo. Velik je njegov igralski opus in v nekaj stavkih niti približno ne moremo oceniti njegovega prispevka naši dramaturgiji, V našem osrednjem gledališču je oživil nešteto nepozabnih likov, da niti ne govorimo o radiu, televiziji in filmu. Pred dvema letoma Je praznoval pomemben jubilej — 25-Ictnico nastopanja na odrskih deskah. Tedaj je Igor Torkar nalašč zanj napisal »SVETLOBO SENCE«, delo, v katerem je nastopil kar v štirih vlogah in ga tudi sam režiral. V vsem svojem širokem igralskem opusu Sever ne bi našel dovolj primernega dela, v katerem bi pred gledalci razgrnil toliko igralskega znanja in se v celoti predstavil kot igralec širokega umetniškega razpona. No, in preteklo sredo smo ga imeli priliko videti tudi na odru ribniškega letnega gledališča, kjer je v »Tale u« nastopil v vlogi starega Pata. Po predstavi sem se za nekaj minut zapletel z njim v razgovor: — Kaj sodite o Talcu in o svoji vlogi? — Maslim ,da je to svojevrstno delo mladega irskega oisato-Ija, ki je v boju proti Angležem tudi sam sodeloval. Je to verna slika tega, boja, pisec pa je tudi dovolj širok in objektiven, da nikogar ne žali. Vse skupaj pa je obsodba oboroženga spopada, uničevalnega boja, ki neprestano vi- si nad človeštvom. Hotel sem čim bolj verno z0' igrati starega revolucionaria, sta' rega sicer, ki pa je še vedno zveš-revoluciji, čeprav je spoznal brezupnost boja in početij mlade Se' neracije, ki je v tem delu črne orisana. — Pred dvema letoma Sl._ praznovali 25-lctnico umetn1' škega delovanja. Ste storili »° — Zelo hitro so minila ta ta ... Čm starejši je igralec, v?"' je naloge vidi pred seboj. ObcU tek imam, da vsak dan začenja11 znova ... — Razen v gledališču nast° pate tudi v filmih? — Doslej sem nastopil že dvajsetih filmih domače P1"®* vodnje in koopnodukcijskih. ^a zadnje sem nastopil v Sam rastnikih, kjer sem igral v. župnika ... Gledališko delo mj n. dovoljuje ,da bi se bolj angažira (Konec na 11. strani' Od Gallusa do danes Da bomo dokončno odgovorili na vprašanje, zakaj je prav ta konec slovenske z Ribnico med najpomembnejšimi v kul-tumo-politični zgodovini Slovencev, si moramo na kratko ogledati pot, ki jo je naš človek prehodil prav od začetka. Po propadu rimske oblasti na današnjem slovenskem ozemlju je skoraj docela zamrl promet na poprej in kasneje glavni cesti, ki je vodila od Ljubljane mimo Vrhnike proti Italiji in Jadranskemu morju. Vse kaže, da se je promet preusmeril na dve stranski poti: na severu od Ljubljane in škofje Loke čez Cerkno proti Tolminu in Čedadu, na jugu pa čez Bloke proti Tržaškemu zalivu. Zanimivo je tudi dejstvo, da so se naselitveni tokovi naših prednikov gibali poglavitno prav po teh dveh poteh, a ne po sledi Rimske ceste mimo Vrhnike. Tako sta se ob teh dveh prometnih žilah polagoma zarasli dve glavni veji naših prednikov — Gorenjska in Dolenjska. Dolenjska je zbirala svojo glavnino ob prometni žili, ki je vodila iz Hrvaškega, skozi Novo mesto, Žužemberk, Rašico, Lašče, Bloke in Cerknico proti morju. Ribnica pa je imela zvezo s to potjo preko Sodražice, Žigmaric na Bloke v Novo vas. Naj tu omenim, da brez te prometne žile Slovenci skoraj gotovo ne bi imeli Primoža Trubarja. Živahen promet, ki je po tej poti težil na Reko in v Trst, je gotovo k temu največ pripomogel. Saj je znano, da je bila prva šola, v katero je oče Miha poslal dvanajstletnega Primoža, prav na Reki. Gotovo je k temu pripomogla tudi mitnica na Rašici, kjer so takrat pobirali mostnino. Mimogrede malenkost: po ustnem izročilu je znano, da so na primer v Žigmaricah še ne tako dolgo nazaj imeli vprežno živino, ki je bila naučena sama pomagati vleči težke tovore v Boncar-ski klanec, pa se je potem z vrha tudi sama brez spremstva vračala k svojemu lastniku. Te posebnosti, ki so nam danes spričo vedno naraščajočega avtomobilskega prometa le še muzejska zanimivost, so bile včasih važna gospodarska panoga. V slovenskem slovstvu pa so za zmeraj ovekovečena v najlepši in umetniško najbolj dovršeni povesti o slovenskem tovorniku — v Martinu Krpanu. Tudi krajevna imena nas še danes spominjajo na prve naselitvene čase v naših krajih: Zadniki, Storovo, Poznikovo, Logarji, Lazi... Ko so krčili gozdove, so s tem nastali lazi; vas se je imenovala Lazi. Ko so krčili še naprej, so nastali novi lazi, tako imamo danes Stare Laze, Dolnje Laze, Gornje Laze itd. Tako nam zgodovina pove, da te vasi okrog Ribnice že več » tisočletno tradicijo. Tradicija P pri vsakem narodu veliko P meni. Za revnejši predeI Dolenjs ■ kamor spadajo vsi kraji od. aie proti Ribnici in Kočevju. Je v zelo zgodaj značilna dvojnost načinu preživljanja. Del ljudi sk ša iz revne, plitve zemlje, ki zaradi peščenih in pretežno apn častih tal zmeraj suha, izpuh;1 izkopati kar največ. Vztrajat1 tej zemlji je od nekdaj D°irn^oSto garati. In čeprav je trud P°’ ^ slabo plačan, so ljudje vztral kopali, gnojili, ruvali kaanenm.^ predvsem zmeraj upali na b° jg letine. Zgodovina nam p°ve’ j0, ljudje niso zapuščali te maV,rat-nosne zemlje, ampak so trdo r no vztrajali na njej. Ta trdo na vztrajnost je skozi stoletjaP t stila v ljudeh neizbrisljiv PjTv. izredne delavnosti in Priza nosti. (Nadaljcv anjc) Uporna kri VII. EPILOG bit' končam pripovedovanje o partizanki Sonji. Vendar moram 1 kot kronist veren dogodkom, zato bom bralce, ki me pismeno ■Nasujejo, kaj je bilo s partizanko Sonjo po osvoboditvi in če je zi^a> napisal še te vrstice. Partizanka Sonja še živi. 2e vsa leta po vojni je bolehna, Pred r 1)0 zas^uSi naših zdravnikov še živi. Napori v zaporih, txivsem pa njena upornost, njeno hotenje po življenju, po svo-1 v najtežjih časih so jo izčrpali. Nov ®ar^a je bila poslana v znano okrevališče za izčrpane borce tj. V v Cuasano. Dodeljena je bila v šotor, kjer je že bila Marica. slechvČUtila ^rPano’ njena edina želja je 'bila, da se bori. Že na-Vali?-J‘ dan P° Prihodu v okrevališče se je javila komandantu okre-in fCa ^btevala. naj jo dajo v enoto. Komandant jo je tolažil še J.1. °bljubljal, da jo bo poslal v enoto čimprej, vendar za sedaj joka]1 spos°bna za naporno delo v enoti. Vrnila se je v šotor in lišču ■ **er 56 ^ ie zdelo, da podcenjujejo njene sile. V okreva-^nčk )e na®iednji dan odkrila, da je tam tudi njena rojakinja kom„a ,Z ni° se je družila naslednje dni in vsak dan nadlegovala laadanta taborišča, naj jo že vendar pošlje v enoto, itiogi °bra in močna hrana, ki so jo bolniki imeli v okrevališču, ni Por j L8. Preprečiti napredovanja bolezni, ki jo je dobila že v za-v kl ln_ med begom. Zbolela je za tuberkulozo. Premestili so jo Piki DOris^e Grummo. Bolnica je bila na poljani zunaj mesta. Bol-bo]nip° Prebivali v šotorih, edina zidana zgradba je bila uprava števil if’ , r j® bila tudi operacijska dvorana. Prišla je v šotor Sivliprv j lkjer je bilo 14 postelj. Občutila je, da zanjo ni več lezen n9’ Pa.se ji zdravje ne bo nikoli več povrnilo... Njena bo-^ Pa se je slabšala, da so ji prepovedali vsak izhod iz šotora, ljani pSe J? ZOI>et srečala z dr. Bogdanom, ki jo je zdravil v Ljub-dolžnoqf°^rivnih kanalih OF je prišel iz Ljubljane in prevzel Sreč an i °b "ličnega zdravnika v bolnici za tuberkulozo v Grummi. rovati • • Bogdanom ji je dalo pguma in moči. Začela je ve-Bil fJ01® °zdravljenje. Naj opišem, kako sta se srečala, strahom čak°vtgenski pregled. Med čakajočimi bolniki, ki so s enote h;i=a 1 !?a zdravstvene izvide, saj so vsi želeli nazaj v in se’ preston i 1 80,1 j a. Nestrpno je čakala, kdaj pride na vrsto Presenečeni -Ia z ni>Se na nogo. Končno jo je zdravnik poklical. riSonia ugotovila, da je to dr. Bogdan. <&s svoieo’ 7° ve*‘kega presenečenja pa še nisem doživel ves PnVsIii ,1, * zdravnikovanja,« ji je dejal. »Niti v sanjah si nisem Sal J živiš, ker po tvoji aretaciji v bolnici nisem več sli- Za yPsdvsem prizadevanja dr. Bogdana so pripomogla, da je vsni in v ” ozdravela. Kasneje je dr. Bogdan odšel z misijo v ZDA dr£i,,y?n°gib mestih pripovedoval našim izseljencem in ameriškim ti zi zgodbi oseb. ki 'lnoeo ° :ank an°m ° na^’ borbi. Med drugim je pripovedoval tudi o n severe, J 800.ii, o njeni upornosti, borbenosti in njenem nenklonlii-Za So • U' P° osvoboditvi je poslal Sonjini materi denar, ki so ga žbrali med njegovim bivanjem v ZDA naši izseljenci, kom aia pa te Počasi okrevala. Še vedno je uporno zahtevala od hi m0g tnta bolnice, naj jo da v enoto. Njenemu pritisku se končno Ustila I Vef opirati in ko je bila toliko zdrava, da je lahko za-skovai boinico, je bila dodeljena kulturniški skupini, ki je obidita t„a bolnice v južni Italiji, kjer so bili ranjeni borci. Prehode inJa Cel° južno Italijo, bila v Brindisiju, prišla celo do El Alla-qv nato pa se vrnila v Bari. V. p ,0svoboditvi Splita se je vanj vrnila kot komisar bataljona jKomorske brigade. So in Jen° izmučeno, toda ponosno borbenost so občudovali vsi, ki Ječali. 6ohioln • ’ s katero se je pripeljala, je vrgla sidro ob uničenem bojeni ,n ponosno je stopila na tla svoje domovine — v osvo-bplit.. partizanki Sonji bi lahko navedel nrava imena, so delale in živele s partizanko Sonjo, živi še da-tpna nisem storil, je vzrok v tem, ker bi moral vsakega 'hie mika prositi za dovoljenje, če smem obiaviti njegovo pravo *heaii 3 ° Da sem to rešil na ta način, da sem večino imen sore-sn' ,Pa nai si bo to za sovražnike ali naše borce. Prav bi bilo, variči, ki v tej zgodbi nastonaio. spomnijo tudi na svoia ila med vojno in jih opišejo. Prispevati svoje spomin g če-^Ij kamenček k mozaiku naše zgodovine, bi moral biti hecnega borca. KONEC predgrad S°botoS^° društvo Preagrad je v Ve*jhik *mel° Požarno vajo. Po-tlaPrav?^einske gasilske zveze je f®ho (j*. P°ieg vasi ogenj in s si-kbj pra alarm. Gasilci so bili tablo plavljeni in so z vso opre-Sar je lteli k >ypožaru«. Tov. Le-ato gasilce pohvalil. TRINAJST NI NESREČNA ŠTEVILKA — Tako pravi tudi Jurij Žepohar iz Ribnice, ki je imel pred kratkim izredno gobarsko srečo. Poleg polnega koša jurčkov je našel pri Danah v Veliki gori, blizu Zabukovškega plazu, trinajst skupaj zraščenih jurčkov, ki jih prikazuje tudi naša slika. Gobarji pohitite, mogoče tudi vas čaka podobna sreča! Foto: D. Mohar Mladi graditelji v useku avtoceste »Bratstvo - enotnost« Pri mladih Lep je pogled z Avale na prijazno dolinico Belega potoka, kjer so se naselili mladi graditelji velike ceste. Maršalu Titu in domovini so obljubili, da bodo dogradili cesto Bratstva in enotnosti do 20. oktobra, obletnice osvoboditve Beograda. Kot vojak sem zašel med nje. In kdo ne bi šel k njim, k tem mladim, drznim, hrabrim ljudem, ki čuvajo in dograjujejo tisto, za kar so se borili naši predniki med NOB. Mladinsko naselje »Ivo Ribar-Lola« stoji ob poti, ki vodi okrog Beograda. Leži na majhnem, dvignjenem hribčku. Po naselju se le tu in tam sprehaja kak brigadir. »Kje so ostali?« vprašujemo. Utrujeni so, počivajo. Delo dopoldan jih je utrudilo. Ni še dolgo tega, kar so vihteli krampe in lopate, da bi čimprej izpolnili obljubo, ki so si jo zadali. Težko je, delo zahteva mnogo pridnosti in volje. Stopil sem med šotore. Po krajši hoji sem se znašel pred taborom slovenskih brigadirjev. Predme je stopil brigadir in me z domačo besedo ogovoril, kaj želim. Povprašal sem za komandirja brigade. Na moje veliko presenečenje je bil to on sam. Beseda nama je stekla o marsičem. Na cesto so prišli 4. avgusta in takoj pričeli z delom. Organizator brigade je republiški odbor RK. To je tudi edina brigada, ki jo ni poslala mladina. Morali bi iti v Skopje, toda zaradi mladega sestava brigade (povprečna starost 16 let) jih niso poslali tja, temveč smo ostali na trasi, kjer je nekoliko lažje. Brigada ima namen, da pripravi mlade kadre za uspešno delo v RK. Sestavljena je iz mladincev in mladink iz vseh večjih krajev Slovenije: iz Ljubljane, Maribora, Celja, Novega mesta, pa tudi iz Kočevja je ena brigadirka. Čeprav je v brigadi toliko mladih ljudi, so v prvi etapi dela že dobili udarništvo, saj je bilo povprečje 131 %, za konec pa upajo, da bodo dela izvršili 150 %. Radi bi si namreč priborili plaketo AVNOJ, kar pa bo zaradi povprečja efektivnih ur težko doseči. Na trasi sicer niso prvi, so pa zato v naselju najboljši. Zelo razgibano imajo politično in zabavno življenje. Poleg tega imajo še avto-moto in kino-foto tečaj, ki sta zelo obiskana. S komandantom sva obiskala tudi Sonjo Koren, doma iz Šal-ke vasi pri Kočevju. Sonja obiskuje v Ljubljani učiteljišče, tam se je tudi prijavila za akcijo na avtocesti. V brigadi je letos prvikrat in ji je zelo všeč. Kot pravi sama je brigadirsko življenje tako lepo, da človek kmalu pozabi na težave, ki se pojavljajo z žulji. »Ce bom le imela priložnost, se bom še vračala v brigado. To so nepozabni trenutki. Rada bi postala udarnik, delam, toda mnogo je takih, ki se še bolj potrudijo,« je dejala Sonja. Želel sem ji, da bi postala udarnik, prav tako pa sem želel vsej brigadi, da bi dobili plaketo AVNOJ. Okrog nas je bilo vse več brigadirjev, ki so prihajali iz šotorov. Pogovor je prešel na vse. Veselo so pripovedovali o dogodkih iz njihovega skupnega življenja pod platnenimi strehami in na cesti. Takšno je njihovo brigadirsko življenje, lepo, pestro in tovariško. Gradijo cesto, cesta gradi njih, pri vsem' tem pa se poraja nepozabno, toplo tovarištvo, ki bo ostalo trajno kot cesta, ki jo gradijo. Andrej Pogačar Tlcedaikova pasta SE ENKRAT: SVOBODA V STARI CERKVI Tovariš urednik! ■ Odgovarjam na članek »Neutemeljene trditve« Franceta Mrharja, pred. DPD Svoboda Stara cerkev (36. štev. Novic). Ne mislim načenjati polemike, ker to ni potrebno, le mimogrede predlagam majhno revizijo poslovanja — kulturniške skupine. Svoboda v Stari cerkvi obstoj' že 10 let in ne štiri leta, odka je predsednik F. Mrhar. Dolžnost Svobode je bila, da bi se na primeren način spomnili te obletnice ... Zelo točna je trditev v omenjenem članku, ki govori o zavesti in politični zrelosti našega prebivalstva. Poleg stalne aktivnosti je dvakrat pokazalo svojo visoko zrelost in bilo obakrat prevarano za vse, kar si je želelo in pričakovalo! Prvič: Pri ustanovitvi Svobode. V DPD je pristopilo v tolikšnem številu (520 članov), česar niso pričakovali niti največji optimisti. Dramska sekcija je štela 140, pevska 120, folklorna 50, godbena 30 članov in če bi le četrtina ostala aktivna, bi bila to daleč naokrog najmočnejša prosvetna organizacija. Notranji razkroj pa je pokopal vse velike želje in potrebe tukajšnjega prebivalstva. Drugi primer razočaranja je doživelo prebivalstvo v kulturno prosvetnem delu. ko je postavilo prosvetni dom. Že prvi odbor si je postavil za glavno nalogo, u-sposobiti stari mladinski dom za potrebe novo ustanovljenega DPD. Zato je bil že na ustanovnem občnem zboru ustanovljen poseben gradbeni odbor, ki mu je načeloval pokojni Franc Goršič iz Stare cerkve. Prvi koraki so bili zelo ohrabrujoči. Član gradbenega odbora Mirko Žagar je pridobil iz takratnih zadružnih organizacij les, za katerega je kasneje (pred približno šestima leti) dobila Svoboda okrog 700.000 din od »Zidarja«, ki je les odkupil. Vsi dotakratni odbori so opustili vsakršno misel na popravilo in na zidanje; nekai časa so nabavljali gradbeni material in ga nato spet prodajali. Rep. odbor Svobod in PD pa je že v začetku nakazal 150.000 din. Tudi KGP je prvemu odboru obljubil potrebno pomoč, ki pa jo je lahko realiziral šele čez nekaj let. Ravno takrat, ko je bil za predsednika izvoljep tov. Mrhar, je na občnem zboru sodelovalo 14 ali 15 ljudi. Da je KGP uresničil svojo obljubo, je zaslužen predvsem le politični aktiv ZK in odbor Socialistične zveze. Teren za gradnjo je zelo solidno pripravil upravnik takratne KU Stara cerkev Jože Furlan in kot predsednik centralnega DS KGP največ pripomogel pri uresničitvi zidanja. Izvedba je bila poverjena upravniku KU Mlaka Juliju Planincu, ki je zastopal investitorja. Pomoč članov SZDL je prevzel politični aktiv, ki je svoje delo opravil odlično. Članstvo je pokazalo tudi veliko pripravljenost za sodelovanje in že drugič pokazalo, koliko jim je za delo v prosvetni organizaciji. Trudili so se v upanju, da se bodo njihove želje ure- sničile. Pa so bili tudi tokrat prevarani. Svoboda ubira svojo pot, ki je blizu prave poti, a ni prava. Nepoučeni in premalo izvedeni v takih stvareh tega sploh ne opazijo; prepričani so, da mora biti tako, pa ni res! Delo Svobode mora dobiti večji značaj v preobrazbi delovnega človeka, društvo se mora natančno opredeliti ne kot zabavna formacija, temveč kot družbeno-kulturno-prosvetna organizacija s širšim namenom. In če bomo hoteli praktično osvojiti to zamisel, kar tudi moramo, bomo morali odpreti vrata na stežaj in številčno povečati dramsko, pevsko, folklorno, godbeno in vse druge sekcije, odpustiti vse honorarce, krepiti zavest in moralo, ki je precej popustila. Tak nov način dela, ki se ga bo morala oprijeti Svoboda (tudi sosednje!) pa nima nič skupnega z dosedanjim primitivnim, ozkosrčnim, honoraristično pobarvanim delom ... KGP je, ko je vložilo sredstva v ta prosvetni dom, vložilo denar za duševno in telesno rekreacijo svojih delavcev in njihovih družin, ne Da za kakšne druge namene. Hoče torej tudi videti rezultate, stvarne, vredne vloženih sredstev, ne šušmarstvo. To pa obvezuje Svobodo, da bo morala vestno, bolj kot doslej, odgovarjati z natančnim delom s sodobnim in temljito izdelanim programom. Temu' pa sedanji odbor ni dorasel. V društvu je najbolj delovna (saj je edina) sekcija »klub honorarcev«, kot pravijo kino sekciji. V njej so plačani z mesečnim honorarjem (višine mi niso znane), direktor kina, dva operaterja, dva biljeterja, snažilka in blagajničarka. Upravičena pa bi bila prejemati honorar samo snažilka in en operater. Ostali bi morali opravljati svoje delo kot odborniki društva ... Kino je ves čas svojega obstoja deficiten. Vsa sredstva, ki prihajajo v društvo, morajo pokrivati ta primanjkljaj. — Odklonjeno je bilo sodelovanje z DU, ki je lani podala predlog za saniranje kino podjetij ... Dom stoji prazen. Tri sto otrok šole v Stari cerkvi pa nima prostora za telovadbo v zimskih mesecih, čeprav je v domu dovolj prostora! Dom pa je njihov, namenjen je njim! — Kinoprojektor je dal ObLO Kočevje, televizor v klubski sobi pa je last sindikalne podružnice gozdarjev. Magnetofon tudi ne služi dramski sekciji pri študiju, ampak raznim zabavam. Akademije in prireditve ob raznih prilikah pripravljajo že vsa leta samo šolski otroci pod vodstvom in na pobudo učiteljev. Prisvajati si njihova dela ni lepo. Tudi občasne dejavnosti mladinskega aktiva v Stari cerkvi so samo njihove, če pa Svoboda nudi prostore, je to njena dolžnost... Cveto Novak v domu, da bi vsaj uredil vodovodne cevi v sanitarijah in drugod. PREDGRAD (jš) — V šolo v Predgradu se je letos vpisalo 40 učencev. Sola je v zadružnem domu. Že leto dni pa se nihče ne zmeni za higieno Upravne prostore Kovinskega podjetja v Ribnici bodo dvigni za eno nadstropje. Zgoraj bodo pisarne, spodaj pa bodo poveča garderobe, uredili sindikalno dvorano ter pridobili nekaj prosto^ za delavnico. Preureditev bo skupaj z novo opremo stala osem n11' lijonov din. V načrtu za prihodnje 1'eto pa imajo gradnjo nov hale (40 X 16 m), ogradili bodo prostor okrog podjetja, .napravi^ vratarnico in nakupili za 30 milijonov dinarjev strojev. Skupn bodo za ta dela porabili okrog 70 milijonov din ki jih bodo delo prispevali iz lastnih sredstev, delno pa bodo dobili kredit. S ten1 jim bo omogočeno, da bodo lahko uvedli d Ve kompletni izmen • Seveda pa za uvedbo dveh izmen in polno izkoriščenost strojev potrebujejo še več delavcev (pravijo, da bi jih rabili še najmanj petdeset.) V podjetju tudi že razmišljajo o uvedbi skrajšanega delovn ga tedna. Novembra in decembra bodo poskusno skrajšali delovn čas, s prihodnjim letom pa bodo verjetno že lahko uvedli 7-um1 delavnik. Prispevki za Skopje Občani ribniške komune so z veliko žalostjo sprejeli novico o katastrofalnem potresu v Skopju. Številne organizacije in društva niso čakali na posebna navodila občinskega štaba za pomoč porušenemu Skopju, temveč so takoj pričeli zbirati finančna in materialna sredstva za obnovo Skopja. Pri tej humani akciji pa niso bile povsod izkoriščene vse možnosti, da bi pomagali nesrečnim Makedoncem. Objavljamo seznam darovalcev: Kraj. org. SZDL Dolenji Lazi, Breg, Zapuže 80.000 din, Sodražica 120.000 din, Hrovača 14.800 din, Ribnica in Gorenja vas 130 Tudi prosvetni delavci so pomagali (B. J.) — Ob nesreči, ki je zadela Skopje, se je tudi v naših krajih odzvalo ljudstvo pozivu humanosti in pomagalo, kolikor je moglo. Osnovna šola Sodražica je od svojega 12-članskega kolektiva poslala kar sedem učiteljev-prostovoljcev v Ljubljano, kjer so po teden dni varovali in vzgajali makedonske otroke. Ostalih pet članov kolektiva je obljubilo pomoč, ne glede na to, da so imeli doma majhne otroke. Prav vzgojitelji tudi drugod se morajo zavedati svojega poslanstva in pa pregovora, da se v nesreči spozna prijatelja. Prepričani smo, da bi mnogi prosvetni delavci lahko storili isto, pa so oklevali ali pa se izmikali odgovornosti. Predvsem podeželje pa je pri tem izdatno prispevalo svoj delež. tisoč 850 din, Sušje 12.10° ^ Dolenja vas 27.350 din, 37.190 din, Rakitnica 18.600 “ , Lipovec 12.500 din, Blata in ^ pri Rakitnici 2500 dni, Buko -8000 din, Ortnek 34.076 din, organizacija Rdečega križa potok 176.640 din^ Gora 19.81' ^ Dom Zveze prijateljev m la”1 Pule v Ortneku 16.000 din-^ Delovne organizacije, zaV o* družbene organizacije pa so vale: 7 j03 Trg. podjetje »Jelka« cev din, Sindikat obč. usluzbe ^ 68.221 din, podružnica Z.aV.: P°vPbi pod svoje košate veje. ritoveduje mi, koliko je trpela in i 031 Hdadosti. Velika sečnja osmLnUStil.a na soncu, ki jo je uD dll°' Tisto zimo se je močno rpr J1"'8 zaradi obilice snega. sp a u 3,e bil° naPeti vse sile, da je 0“el’06 ni zlomilo. Spomladi se natiPe' dvignila, popolnoma zrav-okvn S? n! m°Sla. Ko se je deblo moM10 E® toliko’ da Je sneg ni la h-- Y?č, uP0gibati, sta jo pričela J? catl burja in vihar. Debele sr/Je 80 Ji pritekle po deblu ob njo K-nu’j ka3 vse sta Počenjala z na° sp °i Jt, bila že velika in moč-prevrnila prepe- mogla več vzdržati. Prvi močnejši veter jo je vrgel ob tla. Vsak ima svoje doživljaje. Vsi kažejo silno voljo do življenja Zadovoljni so z majhnim prostorom, ki jim ga je odmerila mati narava. Če gre za obstoj, se zavrtajo tudi v živo skalo, da lahko stoje. Ob stezi tik pred ciljem stoji košata, mogočna jelka močnega debla, bujnih vej, zarasla skoraj do tal. Ko počivam v njeni senci, mi pripoveduje svojo zgodbo: Moja detinska leta so bila zelo rev-nan. Ozelenela sem res na lepem mestu, a tam so se zadrževale zaradi zavetne lege srne vse letne čase. Pozimi, ko jim je trda predla s hrano, so mi odgrizovale veje in vršiček. Koliko bolečin sem trpela, koliko solz pretočila! To se je ponavljalo leto za letom. Naprej, kvišku sem želela, a "mogla nisem nikamor. Komaj sem vršiček pognala za kak centime- ter, že je bila tu srna in ga priščipnila. Preklinjala sem te nesrečne srne bolj kakor bradati gozdar. No, on je preklinjal samo domače koze, jaz oboje. Moje de-belce je ostalo kratko in tršato, a krepko, moje veje bujne in ukoreninila sem se močneje ko dru-Končno sem kljub vsemu pri-ščipavanju odrasla toliko, da srna mojega vršička ni več dosegla. Od takrat je šlo naprej kar lepo. Moje veje so se zgostile, moje korenine so postale krepke. Pozimi varujem pod seboj srnjad. Toda kljub vsemu temu me bo našla sekira in nasilna smrt, ki mi jo pripravlja človek. Peter Vovk OTROK IM IGRA Igra je otroku prirodna potreba. Z njo prodira v stvarni svet, nabira življenjske izkušnje, razvija svoje telesne in duševne sile, se vključuje z njo v skupnost vrstnikov in se pripravlja za delo. Sadovi naših gozdov Foto M. Briški bila , °ula bukev in ji z vejo odre vVv • Od takrat kvišku ne mo-Sost C’ a n->ene vcJe so postale že n6 *n bujne in marsikomu je io Postregla s streho in senco. Ko za„la svoji občasni poti v hribe Vgg j am na starem mestu, sem star i°b sP°znanju, da sem že pri ‘‘ k°šarasti smreki. Poti° stoPam tako po stari gozdni javo .naprej’ me pozdravi gorski mig.!'’ jti mu je v deblo vrasla v je rir-rn1!1 prva sP°dnja veja. Tako virn/i * r°čaj. kot likalnik. Pra-1 -v,a mu >>r>iRiajzn«. Čudno obli-°d ni° deblo in veje, ki štrlijo telesae®a- kakor polomljeni udje 2 d> kljubujejo zobu časa. hok^y0]!.- srečam staro potlačeno je j > ki moli od sebe debele veja okff- s koreninami krepko ovi-da uH,Zatike skale, kjer je jahko’a°^a koritce za vodo Zdrav otrok se nenehno igra; če mu kdaj ni do igre, je to že znak pripravljajoče se bolezni. Starši se včasih zaskrbljeno sprašujejo, če je pravilno, da se njihov otrok, ki hodi že v šolo, preigra vse popoldneve. Znanost ugotavlja, da je doba igre celotno otroštvo, postopno se ji priključujejo druge dejavnosti, med katerimi je delo na prvem mestu. Igra naj se torej še šolski otrok, le najprej mora opraviti šolsko in domače delo. Otrok utrpi s prezgodnjo izgubo igre (n. pr. če mora prezgodaj trdo delati, ali je preobremenjen z učenjem vsega mogočnega: tujih jezikov, glasbe, plesa ipd.) nenadomestljivo škodo v svojem razvoju. Starši, kot tudi vzgojitelji, naj se med otrokovo igro ne vme- KRATEK PREGLED °h vt-uKe saaie, Kjer je vo-koritce za vodo, da ga. StrPi13e^.0 Ptički vodo iz nje-Viia . ji je odbila vrh. Napra-steta 3t>. dva nova vrha, ki ra-izziv ,naPrej in strelo naravnost hi0. l_a' Kolikokrat pridem mi-Ijaje 1 .priPoveduje svoje doživ-tio ,'aJto moram naorej. Pridem Bokom--6' 36 nekoč rasla leno vfgei X1' dosegel jo je vihar in *ho rnV6Z skale. Kakor z eno sa-renino ° se je obdržala z eno ko-Pokon-i113 zemlji. Veje, ki Strle X Dpi ’ 80 ustvarile nova debelih ha n- ko^ harfa. Veter bren-- US za V? SVoje melodije. V vrsti šl6ki /.d/ugim so zrasli novi vr-fta’ Urinajst po številu. staroSr torjem. Potem ti bo malce s kleščami ščipal u toda ti se ne vdaj. Bobo je pozelenel od strahu in zajecljal^ — Toda jaz se tisto noč še zbudil nisem-— Da. Tako mu tvezi, prijateljček, — f?a Pge učuje Ranko. — Skoda je le, da je prefekt poklical policijo in ko te bo Sico vščenil za n . z razbeljenimi kleščami, boš pač moral Prizn kam si skril črno knjigo. . vva — Jojme, saj je niti videl nisem! — zaJ%0' Bobo. — Vi ste jo ukradli, vem, in bom tudi V vedal. ,, za — Kdor je vzel kolonjsko vodo, ve tuo ^ črno knjigo, — mu je zagrozil De-De-Ha m bo, pritisnjenn ob zid, samo zmeden zajeclj3’ -— Saj je Jaka dišal... on je .. . . , ga — Maček se nikoli ne odišavlja, ker g3 miši predčasno zavohale, kaj ne veš tega, " pokara Branko. In tako je po koncu ure šel Bobo s treso ^aj koleni k prefektu, ostal tam več kot pol ure'spu' vse je pripovedoval, pa ne vemo. Ko so ga ^0 stili, so z vso naglico poklicali v pisarno ^ skupino in ko smo stali iz oči v oči s Prete in Smrdonjo, je padel usoden ukaz: — Preiščite žepe! pa- Kaj bi govoril: rezultat je bil porazen, bičevih žepih je bilo šestnajst ključev. cfekt. — Kaj je to? — je preteče vprašal P kaji — Saj res, menda so nekakšni ključi a — začudeno izdavi iz sebe De-De-Ha in s od blizu ogleda grmado ključev na rnizr, jgti hotel — Od kod pa imaš to? prefekt. — Nimam pojma, — se brani Dule. brž mi jih je kdo vtaknil v žep. Prefekt je poklical Jova Škandala: NaJ' , UV,U Ul,u—— icateft m - Jovo, vzemi te ključe pa ugotovi, Lj, (i od njih odpira učilnico, kateri rediteljev P Ti to znaš. *e Čakali smo v velikem strahu. ^oV? v0. posled prišel, vrnil ključe in zmajal z 6* aVnic° — Noben, gospod prefekt, niti v kil ne gredo. Prefekt je grozeče siknil: kliuČeVj — Nič za to, dokler ima pri sebi toliko jetel (•je gotovo zapleten v krajo knjige. Ni reši #bo iz konvikta ko kovček. .ku čaka1 (• Ko smo šli iz pisarne, nas je na hodn ^ (•Jovo Škandal in nam namignil: Četudi bi vsi ključi zapovrstjo odpil’’ povedal niti za enega. -H* Za našim zbirališčem, svinjakom, seže *?^jgče v svojo debelo volneno nogavico 1° P nje dva ključa. oktober 1943 KOČEVSKI ZBOR oktober 1963 ; V " I ^ ° ■ 1 ___: ;_ Razvoj ljudske oblasti v NOB jaIc5r padlim junakom, smrt njihovim morilcem, smrt izda- p„ tovariši in tovarišice! Izkazali bomo čast padlim junakom z n°niinutnim molkom.« Prlkorakala je (eia partizanov z zastavo, se obrnila proti po- nrfv, Ce,7n- dvignila roke v pozdrav in spustila zastavo. Celotni Zbor . “Posla - - izkažainCeV- sioie zaPel veličastno pesem »Žrtvam« in z njo spoštovanje za svobodo padlim borcem, no °dh°du pozdravne čete je stopil na govorniški oder vihar-0^ozdravljen tovariš Boris Kidrič, ki je podal poročilo Izvršnega V n°r° Osvobodilne fronte Zboru odposlancev slovenskega naroda. ja(s7°«!u je orisal razpad stare Jugoslavije v letu 1941 in izda-in ° Politiko bivših voditeljev Jugoslavije, ki so zapustili narod in ste.} v inozemstvo ali pa se poklonili krvavemu okupatorju °Pili v njegovo službo. blTlnl VEM°. TOVARIŠI IN TOVARIŠICE, DA SO BIVŠI VO-Ronrj IN oblastniki izdajalsko PREPUSTILI NAS na- Ki*r.-x.ELITVI w UNIČENJU,« je med drugim dejal tovariš Tlč »« nadaljeval: našeone^ZP°^^^no zQ°dovinsko dejstvo je, da bi bili danes sinovi tuje inar°da raznarodeni, izseljeni, pobiti na tujih frontah za zatrt j per^aHste in lastne zatiralce, skratka, da bi bil naš narod bivših 71 u!':i6en- če ne bi bile vstale nove sile, ki so proti volji hiie ter°aitel^v. in cel° v borbi proti bivšim voditeljem pokre-Cc 0rTan^rale narodni odpor proti okupatorjem, toda biJ?ila organizirana Osvobodilna fronta slovenskega na-Dol S ,ovencev kot naroda ne bi bilo več.« Potem nadalj!.lai!0Skan^e ie Pozdravilo te besede Kidriča, ki je hudo za^C)0^^710 zgodovinsko dejstvo je nadalje, da je dala vzpod-s° io ■ .s.v°bodilno fronto slovenskega naroda prav tista sila, ki ^jboU Sl ^lastniki v stari Jugoslaviji najbolj neusmiljeno in P>"ecist„ Z(jgrizeno preganjali ter blatili kot protinarodno. To silo °vacii Komunistična partija Slovenije (nastale so dolgotrajne aUaci ter vzklikanje KPS), v stari Jugoslaviji obrekovana kot kot ej^a^na stranka, ki se je pa med aprilskim zlomom izkazala vsenalna res nacionalna, odpora proti okupatorju in organizacije ^r°dne borbe sposobna stranka.« (Ploskanje in klici: Tako je!) OsuQi)0y°r^ Boris Kidrič je v svojem govoru razčlenil ustanovitev UsPeh°dilne fronte in NOB slovenskega naroda. Analiziral je nar0(je na Političnem in bojnem polju, ki jih je dosegel slovenski Patorj V ,naitezjih časih svoje zgodovine v boju s fašističnimi oku-dejaj. ‘n domačimi izdajalci. Na koncu svojega poročila je še ni Ue„ 0venski narod je v svojem dveletnem boju že dokazal, da doica2 ,nar°tJ hlapcev, kakor so dejali nekoč. Slovenski narod je ‘> da je hlapce in hlapčevstvo izpljunil. 1isPešen^ nami je borba za končno zmago. Združimo vse sile za ^emo/cr no?kok na zakletega sovražnika našega naroda in ljudskih torja yB&nih pravic, na nemškega fašističnega okupa-ne (je, Se trde preizkušnje, ki so še pred nami in o katerih si \ Sa;7rin ntvar, moramo prebiti v nezlomljivem napadalnem du-9r® za srečno bodočnost našega naroda, saj gre za srečno j, 0st naših otrok.« ™°skan -čne besede Borisa Kidriča je Zbor sprejel z viharnim V°Thiki '>e-Tn' Predsednik AVNOJ dr. Ivan Ribar je pristopil h go-Ko 171 mU ^astital. p?-5® i® zbor spet umiril, je stopil na govorniški oder Edvard “ie ju]> član IOOF in Centralnega komiteja Komunistične par-1,1 Hlo°Slaviie’ ki je podal Zboru poročilo o političnem položaju ^ Oah osvobodilne borbe. variš Edvard Kardelj je med drugim dejal: !i0jeVnr>Var*ši in tovarišice! Te dni in tedne je slovenski narod iz- u ln tovarišice! l e ant in teane je siovensm nuroa iz- t °^rvo VeHko, odločujočo zmago nad okupatorji in njegovimi da Pomočniki. Ta zmaga ni za nas pomembna samo po t >okrlet osv°hojena skoro polovica slovenske zemlje m da smo h^bii , Povečali našo Narodnoosvobodilno vojsko. To je ma-•jPPto tr%spoh naše borbe, to je uspeh, ki nam bo omogočil, da ie nii^e Par j,,Se°a slovenskega naroda, da je OF sama zgolj utele-fer)° • -*•. •- 1 ■■ -• - • K£<2$ ss !•?£ Vv‘S to m i. Stanc Jarm: VDOVI Foto 1, ® uda!' OUma paptaaita Pretekli ponedeljek je narasla funza preplavila bregove. Nara-nJa i •6 za^e^a okoli polnooči od m ,e.ie na ponedeljek in hitro j ,r.a*ca^a vse do 11. ure v pone-Jek. Preplavila je vrtove ob nzi in vdrla celo v nekatera Jtanovanjg v skladišču non stop vrfri°Vlne v Kočevju je bilo 75 cm „„,e' Na pomoč je prišel gasilski omobil in jo začel črpati. V r^Je*lu INKOP so imeli zaradi ken stalno dežurno službo, Er naraščanje vode lahko o- reo j nokatere njihove prostati" podobno je bilo tudi v podje-trin ^AS. Rioža je preplavila še Dma? odnesla priložnostnim le ^aJalcem nekaj lubenic, osta-Pa so lastniki polovili z deskali]* ln °^uti v ribiške škornje ter <*lkfP,ravljali na varno), stadion, Sr*. rslt,0 igrišče, prostor od la plc®ve šole pa skoro do hote-*n drugod. Učenci Bra-<-Ve sole so v šolo bredli, uči-lienar,Pa 80 vozili preko poplav-Področja z vozički. Plava “ J"° J'e prizadejala po-, se ni ocenjena. Starejši S kolesom ga je podrl ^8 J^tS\°kr°g n- ure je vasi 7 po celth i?6) iz Gorenje strani .Za niim ®krajno P° desni sar Vinko a i 3e Popeljal kole-je deSo i k° iZ, 9. Ker naprei h.) * J,e dežnik tako nič videl‘ seboi nj skoraj tHvja' ' Tako se je zaletel v Ustavii‘ ’■ ®a Prevrnil, potem pa Da) J, ln mu Pomagal na noge. (Vend-U *e tudi podatke o sebi Pelini r napačne), potem pa od-lesnp1' Btvjak je dobil težje teni T\’v°8kodbe, Arka pa so orga-dan P° daljšem iskanju ven- Je našli. Obstrelil se je V . r v Ppi^trtek, 5. septembra, se ji Beček rxlCi zgodila težja nesreča, bil r... tlrago Kozina je nekje do-Med j^tno pištolo in naboj zanjo. sProžiigr° Pa 56 mu je pištola dovarj U v trebuh. Težko poškodbi) a n6? so takoj prepeljali v seda; ,, ,° bolnišnico, kjer je še J v kritičnem stanju. ^Stane Sever V j. tavanje s 4. strani) S^dah-a. Pa tudi ostati mislim v ?leda]i?^ ' ‘' Kj° j« težje igrati? U>netnr, *e smatram za primarno nst- Dober film pa je tudi S^napraViti. Delo pri filmu je r' a igralce je pomembna Publike, namreč gosto- ^Vežite v?aia v’ publike, namreč gosto-St drugih gledališčih, kjer apdariuPolnoma nove ljudi. > udaiij^a. Publika v domačih d°ločen P*1 namreč že gleda ° dozo snobizma ... F. Grivec prebivalci Kočevja pravijo, da take poplave ni bilo vse od leta 1936. Tisto leto (ali morda leto prej oziroma kasneje, točno se niso spomnili) je bila poplava celo večja. Voda je tekla preko današnjega stadiona kar naravnost mimo sedanjega hotela Pugled proti novim zapornicam. Sole so bile takrat zaprte kar 3 dni. Voda je zaradi deževja močno narasla tudi v ribniški Občini, predvsem na dolenjevaškem polju, ki je bilo skoro vse pod vodo. Tako je bila cesta proti Lipovcu kar nekaj dni poplavljena, kar se že precej dolgo ni zgodilo. Poplava je napravila veliko škodo na njivah, močno pa ovira tudi gradnjo ceste, ker so tla vsa razmočena. Na vrsti je Sajovčeva hiša V četrtek so pričeli podirati Sajovčevo hišo nasproti spomenika v Kočevju. Razdrli so ostrešje, v petek pa so pričeli rušiti zidove. V okviru urejevanja mesta za proslavo Kočevskega zbora je bilo treba namreč porušiti' tudi to staro stavbo, ker ovira razgled na prometnem križišču. Na mestu, kjer je stala, hiša, bodo uredili ploščad. —• Stanovalci so se nekaj dni pred tem preselili v ekonomski blok ob Tomšičevi cesti. piše Dragi stric urednik! Počitnice so končane, začel se je pouk ali kakor pravimo učeno, začelo se je izobraževanje. Ker sem pa kljub raznim šolskim reformam, novim učbenikom, Praznim založniškim trikom, da bo zmanjkalo zvezkov, ostal živ, ti danes, dragi stric, pišem samo o izobraževanju. Immo namreč več vrst izobraževanja, kakor n. pr. izobraževanje odraslih, izobraževanje manj odraslih in izobraževanje nič odraslih. Naš ata pravi, da je za njega sedaj najbolj važno izobraževanje odraslih. Ata namreč trdi, da so taka izobraževanja zelo zanimiva, ker na koncu predavanja poslušalci in predavatelji ne vedo, za kaj je sploh šlo, ker je po navadi v ce-lournem predavanju le prav malo slovenskih besed, ostalo so pa tujke. Uporaba tujk v raiznih predavanjih je zelo dobra za predavatelja, ker lahko govori kar hoče in mu tudi ni treba ničesar pojasnjevati, ker ga tako nihče ne razume, da bi lahko sploh kaj vprašal. Malo težje je seveda za poslušalce. Naš ata pa pravi, da je sedaj na takih predavanjih že bolje, ker se je navadil, da dobro ogleduje govornika in pazi, kadar se govornik drži resno, se tudi naš ata, kadar se pa govornik nasmeje, se zasmeje tudi on in s tem dokaže, da dobro zasleduje predavanje. Naša mama pa trdi, da je naš ata od teh predavanj že na pol nor, da še ponoči čveka o raznih komplikacijah in vibracijah. Mama namreč meni, da če bodo našega ata še Nova cesta gre skozi Velike Lašče, vendar so staro vozišče močno razširili in ovinke odstranili. Asfaltirali so tudi središče vasi, v domu Partizana pa bodo uredili bufet Osilniški drobiž (-ip) — Osilničani so že vajeni mednarodnih tekmovanj. Tako je šel 30. avgusta avtomobilski rally Lieg—Sofija—Li^ge zopet skozi Osilnico. Tokrat je šlo brez nezgod, a skozi kraj je šlo le 24 avtomobilistov. Naivec je bilo belgijskih avtomobilistov, pa tudi Angleži in Francozi so bili močno zastopani. * Ko smo že pri avtomobilih, naj omenim, da ima Osilnica letos odlične avtobusne zveze s Kočevjem, Ljubljano, Delnicami (Reka, Zagreb), Gabrom in Gerovom. Dnevno pride v Osilnico 13 avtobusov. Cestarji so krepko pljunili v roke in jarki ob cestah so že vsi pripravljeni na jesensko deževje. Grmovje ob cestah, ki se je precej razraslo, so tudi pričeli čistiti in s tem bodo precej pripomogli, da too cesta bolj pregledna. * Krompir in koruza sta precej dobro obrodila in mnogi bodo kmalu pospravili krompir. Saj ni čudno, ko pa grozi tem pridelkom, da jih bo uničila divjad, posebno divji prašiči, pa tudi medvedi niso nobena redkost. Pred kratkim so v Bosljivi loki ubili mladega divjega prašiča, ki se je prišel posladkat na polje. Jožek naprej futrali s takimi težkimi besedami, bo čisto ponorel. In kaj bomo potem z njim, saj še sedaj ni skoraj za nobeno rabo (mamina ugotovitev!). Dragi stric urednik, kakor vidiš, je to izobraževanje za odrasle zelo zanimivo in komaj čakam, da bom odrasel in se bom potem lahko izobraževal tako kot odrasli. Tako te pa lepo pozdravlja sedaj še nič odrasli in nič izobraženi Jožek Velike Poljane (V. P.) — Kdor hitro da, dvakrat da! Tak je slovenski pregovor in res je tako. Na zadnjem zboru so volivci Velikih Poljan in okoliških vasi sprejeli sklep o krajevnem samoprispevku v lesu in denarju za dokončno adaptacijo vaškega pokopališča. Vendar je doslej slab odziv. Jesen je tu in z njo tudi poslabšano in nestanovitno vreme. Zato pohitite z oddajo lesa, da bo pokopališče še pred zimo končano. Petindvajset Kočevarjev v Benetkah 2e v naslednji številki Novic boste lahko pričeli brati serijo treh reportaž pod skupnim imenom »Petindvajset Kočevarjev v Benetkah (da o Trstu niti ne govorimo)«. V nedeljo in ponedeljek je namreč Stanovanjska skupnost Ko-čevje-mesto organizirala izlet za svoje člane (in nekatere druge) v Benetke in Trst. Zgodaj zjutraj smo se naložili na Kompasov avtobus, ki ga je upravljal šofer Slavko, in potem, ko smo nekje sredi mesta naložili še vodiča, smo se odpravili skozi deževno jutro proti meji. Nič kaj zadovoljni nismo bili z vremenom in marsikdo je z grenkobo v srcu pomislil: »Ge bo to edina mokrota na tej naši poti, bo prekleto slabo!« (Kajpak boste lahko spoznali, da dež vseeno ni bila edina mokrota ,kar nam je vsem vrpilo zaupanje v življenje!). Na naši poti smo si ogledali veličasten spomenik padlim italijanskim vojakom v prvi svetovni vojni v Redipugli (blizu Doberdoba), notranjost gostilne v Porto Groaro (kar dvakrat), Benetke ter napravili načrt za ogled Padove in ga ne uresničili), poslušali zgodovino Tagliamenta in sploh severne Italije, si ogledali Charlotin grad v Trs+u (ter se seznanili z njegovo zgodovino) in nazadnje prekrižarili Trst. O vsem tem boste lahko obširneje brali v naslednjih številkah, razen tega pa še marsikaj drugega, kar vas bo vsekakor zanimalo... ta teden za vas KOČEVJE Poročili so se: Sepec Ignac, delavec iz Stare cerkve 28, star 23 let in Bojnec Angelca, delavka iz Konca vasi 14, stara 19 let; Golob Konrad, kovinostrugar iz Kočevja, Trata 19, star 20 let in Kovačič Ana, tkalka iz Koblarjev 37, stara 18 let. V Ljubljani sta se poročila: Koman Karel, avtoličar iz Kočevja, Prešernova 9, star 25 let in Kotar Danica, delavka iz Dolge vasi 31, stara 32 let. Rodila je: Troha Marta, gospodinja iz Starega loga 19 — dečka. V Ljubljani sta rodili: Levstek Ana, gospodinja iz Dolge vasi 61 — dečka; Turk Katarina, gospodinja iz Borovca 8 — deklico. V novomeški bolnišnici je umrla Komac Marija, gospodinja iz Kočevja, Rudnik 36, stara 52 let. Pri prejšnjih obvestilih se je vrinila napaka pri »umrlih«, kjer je pomotoma napisano, da je umrla Kralj Andreja: pravilno KRALJ, roj. Perko Antonija iz Lipe 7. DOLENJA VAS Rodila je Lovšin Pavla, gospodinja iz Prigorice 100 — deklico. PREDGRAD Rodila je Hudorovac Marija, delavka iz Brezovice — dečka. Umrla je Lukanič Ana, o-sebna upokojenka iz Pake 3, stara 80 let. DOBREPOLJE Rodila je Sever Terezija, gospodinja iz Bruhanje vasi 22 — deklico. Umrla sta: Maslo Jože, komandir postaje LM Dobrepo-polje, star 38 let. Kožar Anton, upokojenec iz Vidma 59, star 81 let. LOŠKI POTOK Rodila je Levstek Frančiška, gospodinja iz Travnika 11 — deklico. Poročili so se: Kordiš Karol, mizarski pomočnik iz Re-tij 126 — 22 let in Burič Božica, delavka iz Štrbcev — 24 let. Hace Ivan, kurjač iz Travnika 59 — 28 let in Kordiš Pavla, delavka iz Retij 35 — 23 let. Čestitka Ljubljeni in skrbni mamici in dobremu atu ter bratu Vinku pošilja v daljno Argentino prisrčne pozdrave hvaležna hčerka in sestra Angela z možem. Marko, Irena in teta Anika. PRODAM Prodam dobro ohranjeno motorno kolo NSU Max 1956. Naslov pri upravi Novic pod »Takoj«. PRODAM Prodam dobro ohranjen črn moped Colibri. — Naslov pri upravi Novic. PRODAM Prodam Opel Record 1943-44. Gorenja vas 6 pri Ribnici. PRODAM Generalno popravljen moped Colibri Puch roller 125 ccm in novo harmoniko prodam. Plačajte z gotovino ali čekom. Poje Alojz, Mlaka 3 pri Kočevju. IZGUBLJENO Od Kočevja do Rajndola sem izgubil gumirane hlače in motorno pumpo. Najditelja prosim, da mi izgubljeno proti nagradi vrne. Kromar Štefan, Kočevje, Podgorska 3. zatekel se je pes, ki sliši na ime Gronko. Najditelja prosim, naj ga proti nagradi odda v Rožni ulici 24 v Kočevju. V BLAG SPOMIN prve obletnice, odkar nas je zapustil naš nadvse ljubljeni mož, oče in brat FRANC MERHAR iz Rakitnice, ki je umrl 16. septembra 1962 Eno leto je minilo, odkar te več med nami ni. Žalostna so naša srca, solze nam zalivajo oči. Hladna zemlja tebe krije srce ljubeče več ne bije. Spomin na tebe pa živi in živel bo do konca naših dni. Žalujoči ostali: žena Marija, hčerke, brat Jože in sestre: Frančiška, Marija, Korlina in Ivana. Hibbing, Minnesota, Amerika. Filmi, hi jih bomo gledali VRTOGLAVICA Ameriški barvni film »Vrtoglavica« je napeta kriminalka zrare^a režiserja Alfreda Hitchcocka. Tudi v tem delu je ostal Hitchcock zvest samemu sebi; ustvaril je napeto, včasih kar grozljivo pripoved, polno ugank in skrivnosti. Vsebina je nenavadna: policijski častnik John je bil začasno upokojen, ker je v eni izmed svojih nalog obolel za vrtoglavico. Prijatelj Elster pa mu je med tem časom naložil na videz lahko nalogo, da zasleduje njegovo ženo Madeleine, ki se je že dlje časa čudno vedla. John je sprva nalogo ocenil za malenkostno, toda nenavadno vodenje lepe ženske ga je kmalu začelo tako zanimati, da se je za stvar vse preveč ogrel. Lepega dne, ko se je z Madeleine že pobliže seznanil in zaljubil do ušes, je ženska naredila samomor. John se je zdaj znašel v pravi kaši: nikakor ni mogel razvozlati skrivnosti okoli Elsterjeve žene, še manj pa nagibov, ki so jo vodili v tragično smrt. Šele njegova vztrajnost mu je razkrila, da je Obvestilo DELAVSKA UNIVERZA V RIBNICI bo v izobraževalni sezoni 1963/64 razen različnih seminarjev organizirala še: — tečaj slovenskega jezika, — tečaj nemškega jezika, — začetni knjigovodski tečaj, — šolo za odrasle (5. in 6. razred ter 7. in 8. razred osnovne šole). Tečaji se bodo pričeli 1. oktobra 1963. Uprava DU POTROŠNIKI POZOR! KMETIJSKO GOZDARSKO POSESTVO KOČEVJE nudi gospodarskim organizacijam, sindikatom in ostalim potrošnikom kvaliteten krompir lastne proizvodnje, po konkurenčnih cenah. Za informacije in naročila se obračajte na prodajalno KZ — Kočevje, ki se s 1. X. 1963 združi s KGP Kočevje. Izkoristite ugodno priliko in se pravočasno oskrbite z ozimnico. BI [H €> KOČEVJE: od 13. do 15. septembra ameriški barvni film »Pustolovščine Huckleberry Finna«, 15. septembra matineja italijanskega filma »Nenavadni svet«, 16. in 17. septembra ameriški film »Divji veter«, 18. in 19. septembra ameriški barvni film »Obračun pri O. K. Koralu«, od 20. do 22 septembra ameriški barvni film »Vrnitev v mestece Peyton«. RUDNIK: 14. in 15. septembra ameriški barvni film »Vrtoglavica«, 18. in 19. septembra švedski film »Žene čakajo«, 21. in 22. septembra ameriški barvni film »Sever-severozapad«. RIBNICA: 14. in 15. septembra jugoslovanski barvni film »Dežela petih kontinentov«, 21, in 22. septembra jugoslovanski film »Peščeni grad«. bil ves čas žrtev podle prevare. Sicer pa, vsebine vam ne ;bomo pripovedovali do konca, ker bi vas tako pripravili ob užitek, ki ga nudi to odlično Hitchcockovo delo. V glavnih vlogah nastopata James Stewart in Kirn Novak. Film bo na sporedu v kinu Rudnik 14. in 15. septembra. NJENO ŽIVLJENJE Med filmska dela, povzeta po svetovno znanem romanu, sodi tudi francoski barvni film »Njeno življenje«. Roman Guya de Maupassanta domala vsi poznamo: pretresljivo tragično zgodbo o usodi v zakonu, ki ljubi svojega moža in ji le-ta ne vrača ljubezni, njena nemoč, da bi ohranila dekliške sanje pred trdoto in neizprosnostjo življenja, navdušuje že desetletja številne bravce. Režiser Alexander Astruc je v filmu mojstrsko orisal okolje 18. stoletja in dodal pusto in enolično lepoto bretonjske pokrajine sivemu, utrujajočemu življenju glavnih junakov. Glavni vlogi tolmačita Maria Schell in Christian Marquand. Film »Njeno življenje« bo na sporedu v Pred-gradu 14. in 15. septembra. Dt*?' VELIKE LAŠČE: 14. in 15. tembra ameriški barvni film " .a tožujem«, 21. in 22. sept®Ij£. francoski film »Nedolžna kleta«. SODRAŽICA: 14. in 15. sepl‘ -bra ameriški barvni film '' p-bezen popoldne«, 21. in 22. * ji tembra ameriški film levi«. Mi LOŠKI POTOK: 15. septe1”^' jugoslovanski film »Čudno kle«, 22. septembra nemški »Slučaj inšpektorja Sehierdinf,]r DOBREPOLJE: 14. in l5.0;i temibra nemški film »Tisov, ra dr. Mabuzeja«, 18. septerl‘j-, švedski film »Pouk o ljub6'g|;i 21. in 22. septembra - barvni film »Žena v preizku= j. PONIKVE: 19. septembra 5 s ki film »Pouk o ljubezni"; BROD NA KOLPI: 14. in{ilIn septembra francoski barvni gg, »Taksi in prikolica«, 21. . jjjfli septembra ameriški barvni »Osamljeni maščevalec«. PREDGRAD: 14. in l5- ^fli tembra francoski barvni »Njeno življenje«, 21. in 22- • ^ tembra angleški film »Podal ko hudiču«. xVed' OSILNICA: 15. septembra ski film »Pouk o ljubezni"- OBRAČUN PRI OK KOR^ jfl Spor med sosedoma Prebil v Žimaricah že dU ,§\o traja, 9. septembra pa J€ do odkritega obračuna. ^ ji sta bila na njivah in kma je razvnel besedni dvoboj, -0val razvnel ocseani qvhu“j, TJSov povzročil Čampa. Le-ta Je K Prebila, končno pa pogra ,ernU' in mu dejal, naj pride K Jd če si upa. Prebil-Abi Je tja, Čampa ga je odrinil z nasprotnik pa mu jih J ^ poz iz rok in Čampo udaru Pr r0Kn-in jo zlomil, nato pa še ze* rfC" Campova hči je poklicaj3. p,c-iz Ribnice ter dejala, d ieVo r. bil že izkopal jamo, v /\veda J zakopal njenega očeta xfteS®' bila jama skopana že d j), prej v čisto druge name